Page 1

Zagotavljanje kakovosti v vseživljenjskem učenju

QALLL Priporočila


QALLL Priporočila dopolnjujejo dva od drugih glavnih rezultatov QALLL tematske mreže: • QALLLitative Report (t. i. Poročilo o kakovosti) in • QALLL Project Compendium (t. i. QALLL zbirko projektov)

Objavila: Evropska tematska mreža QALLL – Zagotavljanje kakovosti v vseživljenjskem učenju www.qalll.eu

Konzorcij projekta QALLL sestavlja: 15 evropskih nacionalnih agencij • OeAD-GmbH, nacionalna agencija za vseživljenjsko učenje, Avstrija (koordinator) • Agencija za evropske izobraževalne programe VoG, Belgija • DZS, Akademska informacijska agencija, Češka republika • Nacionalna agencija – Izobraževanje za Evropo pri BIBB, Nemčija • CIMO, Center za mednarodno mobilnost, Finska • Léargas, Urad za izmenjavo, Irska • Raziskovalni urad za zvezo, Univerza Islandije, Islandija • ISFOL, Nacionalna agencija za LLP – Sektorski programi Leonardo da Vinci, Italija • ANEFORE a.s.b.l., nacionalna agencija za programe vseživljenjskega učenja , Luksemburg • CINOP, nacionalna agencija za vseživljenjsko učenje, Nizozemska • SIU, Norveški center za mednarodno sodelovanje v visokošolskem izobraževanju, Norveška • Mednarodni program 'Internationella Programkontoret', Urad za mednarodni program v izobraževanju in usposabljanju, Švedska • CMEPIUS, Center Republike Slovenije za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja – Slovenija • SAAIC – Slovaška akademska zveza za mednarodno sodelovanje, Slovaška • Center za izobraževanje in mladinske programe v Evropski uniji, Turčija in dva tiha partnerja • frse – Fundacija za razvoj izobraževalnega sistema, Poljska • Izvršilna agencija za izobraževanje, avdio vizualizacijo in kulturo (EACEA), Bruselj


QALLL Priporočila


10 priporočil

2

Skupni pristopi v IO in PSI

1

Okrepite izmenjavo in sodelovanje med izobraževanjem odraslih in PSI v vzajemno korist.

Kultura kakovosti

2

Vpeljite zagotavljanje kakovosti kot sestavni del strokovnega razvoja in razvoja kadrov.

4 9 Razširjanje in uporaba

Sprejmite enostavno uporabne in prilagodljive modele vodenja kakovosti ter razvijte/izberite smiselne kazalnike.

Metodologije Izkoristite bogat nabor in izberite metodologijo, ki ustreza vašim zahtevam.

Gradite na obstoječih modelih zagotavljanja kakovosti informiranja in svetovanja.

3 8 Strokovni razvoj in razvoj kadrov

Z uporabo celotnega kroga kakovosti zagotovite stalen razvoj.

Modeli in kazalniki vodenja kakovosti

Omogočajte zagotavljanje kakovosti pri učenju z delom v sodelovanju s podjetji.

7 Informiranje in svetovanje

Razvijte in negujte kulturo kakovosti.

EQAVET krog kakovosti

6 Učenje z delom

Zagotovite razširjanje in uporabo za povečanje učinka vašega projekta.

Inovacije v zagotavljanju

5

10 kakovosti

Podpirajte nadaljnje inovacije v zagotavljanju kakovosti v IO in PSI.


Uvod

3

Pred vami je niz priporočil za zagotavljanje kakovosti v poklicnem in strokovnem izobraževanju (PSI) ter izobraževanju odraslih (IO). Priporočila so rezultat dela Evropske tematske mreže za zagotavljanje kakovosti v vseživljenjskem učenju (QALLL), v kateri je delovalo petnajst nacionalnih agencij za vseživljenjsko učenje. Priporočila temeljijo na: • 39 projektih kot primerih dobre prakse, vključenih v primerjalno analizo, s katero je bilo natančno prikazano, kako pripomorejo h ključnim temam evropske politike zagotavljanja kakovosti; • rezultatih dveh konferenc QALLL in enajstih strokovnih posvetov QALLL,

ki so bili izvedeni v partnerskih državah; • anketi o trajnosti rezultatov projektov, ki je bila izpeljana med 39 projekti

dobre prakse. Zagotavljanje kakovosti je pomemben in učinkovit temelj, ki podpira nadaljnji razvoj PSI in IO. V pomoč je lahko pri vzpostavitvi in izboljšanju vzajemnega zaupanja, kar predstavlja temelj mednarodnega sodelovanja in evropskih instrumentov transparentnosti, kot je na primer Evropski kvalifikacijski okvir (EQF). Pomembnost zagotavljanja kakovosti v PSI in IO se odraža tudi v povečevanju sprejetosti tako na ravni sistema kot na ravni vpeljevanja v prakso, npr. v vzpostavitvi evropske mreže referenčnih točk za zagotavljanje kakovosti v PSI, tematskem delu ali v nastanku evropske tematske delovne skupine za zagotavljanje kakovosti v IO. Rezultati QALLL-a so pokazali na skupne točke pri zagotavljanju kakovosti v IO in PSI. Zato se priporočila, razvita v okviru QALLL-a, v splošnem nanašajo na obe izobraževalni področji. V posameznih primerih, ko to ni mogoče, je v priporočilih to izrecno navedeno. QALLL želi s pripravo priporočil na osnovni obsežnih podatkov doseči širšo javnost. Evropske konference QALLL in nacionalnih dogodkov so se

udeleževali zelo različni deležniki, tj. ustvarjalci politik, socialni partnerji, nosilci projektov in njihovi partnerji ter tudi predstavniki nacionalnih avtoritet, nacionalnih agencij in Evropske komisije, ki delujejo v PSI in izobraževanju odraslih. 39 projektov Leonardo da Vinci in Grundtvig, ki so bili izbrani kot QALLL-ovi primeri dobre prakse, se večinoma nanaša na izvajalce izobraževanja. Vendar so projekti pokazali zanimive pristope, ki bi lahko spodbudili in podpirali tudi aktivnosti na nadinstitucionalni, če ne celo na sistemski ravni. Podobna priporočila naslavljajo oboje: • raven izvedbe, tj. institucije PSI in IO ter posameznike, ki razvijajo in uresničujejo projekte, kot tudi nacionalne agencije, prikazano z rumeno puščico > in • raven sistema, tj. evropske, nacionalne in regionalne oblasti, vključene v

PSI in izobraževanje odraslih, socialne partnerje in ustvarjalce politik, prikazano z modro puščico > • Priporočila, ki delujejo na obeh ravneh, so

prikazana s sivo puščico > Vabimo vas, da si v naboru projektov QALLL ogledate primere dobre prakse, ki utemeljujejo QALLL priporočila in nudijo praktične rešitve. ‘Pregled projektov’ v tabeli na 6. in 7. strani Kompendija vam zlahka omogoča najti projekte, skladne s ključnimi temami QALLL, ki jih izpostavljamo v Priporočilih. Navsezadnje velja poudariti, da teh QALLL priporočil ne bi smeli obravnavati izolirano, temveč kot medsebojno povezane dele celovitega okvirja. Zamišljena so namreč bolj kot nabor smernic za raznoliko pokrajino institucij PSI in IO, ne kot standardiziran seznam opravil.


4

1

Skupni pristopi v IO in PSI

PriporoÄ?ila se nanaĹĄajo na: >

raven izvedbe

>

raven sistema

>

obe ravni


1 Skupni pristopi v IO in PSI

Okrepite izmenjavo in sodelovanje med IO in PSI v vzajemno korist.

Ugotovitve v okviru QALLL-a so pokazale, da kljub nekaterim razlikam med izobraževalnimi področji glede institucionalnih okvirjev, ciljnih skupin ali ciljev izobraževanja pristopi k zagotavljanju kakovosti v PSI in IO delujejo na podoben način. • Osnovna načela vzpostavitve in ohranjanja sistema zagotavljanja kakovosti veljajo enako za PSI in IO. Modeli in metodologije

zagotavljanja kakovosti, razviti v projektih Leonardo da Vinci in Grundtvig, so torej – z majhnimi prilagoditvami – lahko uporabljeni na obeh področjih. • EQAVET krog kakovosti je lahko uporabljen za razvoj zagotavljanja kakovosti v izobraževanju odraslih, če so specifike področja

upoštevane v indikativnih opisnikih in v referenčnem naboru kazalnikov kakovosti.

Sodeč po izkušnjah QALLL-a je med PSI in IO možno pričakovati veliko koristi od izmenjave in sodelovanja na področju zagotavljanja kakovosti. Glede na skupne izzive bi morala biti skupna prizadevanja v PSI in IO okrepljena. >

Izboljšajte zavest zagotavljanja kakovosti na obeh področjih in na vseh ravneh. Treba je nadaljevati z delom, da bi dosegli enotnost v razumevanju konceptov, standardov, metodologij in orodij za zagotavljanje kakovosti ter našli načine, kako jih je mogoče uporabiti v IO in PSI po vsej Evropi.

>

Spodbujajte sistematično izmenjavo na vseh ravneh, da boste podprli nadaljnje medsebojno bogatenje praks v zagotavljanju kakovosti.

>

Vzpostavite trajnostno sodelovanje med EQAVET, tematsko delovno skupino Evropske komisije za izobraževanje odraslih in drugimi aktualnimi evropskimi prizadevanji za razvoj zagotavljanja kakovosti v PSI in IO, da boste vzpostavili tesne vezi med tema dvema področjema na evropski ravni. >

Zelo se priporoča, da se za IO sprejme EQAVET okvir. V nasprotnem primeru bi ‘ponovna iznajdba’ terjala veliko dodatnega časa in energije.

5


6

2

Kultura kakovosti

PriporoÄ?ila se nanaĹĄajo na: >

raven izvedbe

>

raven sistema

>

obe ravni


2 Kultura kakovosti Razvijte in negujte kulturo kakovosti.

7

Razvijanje kulture kakovosti je osrčje usmeritev na področju zagotavljanja kakovosti. Kljub temu pa koncept še vedno ostaja dokaj nejasen. V tematski mreži QALLL je bila ‘kultura kakovosti’ razumljena kot vseobsegajoča organizacijska kultura, ki podpira zagotavljanje kakovosti in izboljšanje kakovosti na vseh ravneh. Razvijanje takšne kulture kakovosti zahteva čas, predanost in sredstva. Presega formalne in birokratske strukture ter postopke in vpliva na vsakodnevno prakso institucij, ki izobražujejo in usposabljajo. Razvoj kulture kakovosti z njeno osredotočenostjo na izboljševanje pripomore k zaokrožitvi kroga kakovosti v zagotavljanju kakovosti institucije. Kakovostni pristopi od spodaj navzgor omogočajo temeljito preučitev učnega procesa in dopolnjujejo običajne kvantitativne meritve. Doslej so mnogi pristopi in modeli zagotavljanja kakovosti pozornost posvečali vodstvenemu vidiku; strokovni in kulturni vidiki so ostajali v ozadju. Tako prihodnji izziv leži v oblikovanju sistema kakovosti, ki bi zagotavljal odgovornost in istočasno spodbujal kulturo kakovosti z združevanjem pristopa upravljanja z vrha navzdol in sodelovanja od spodaj navzgor. V vzorcu QALLL so nekateri projekti spodbujali kulturo kakovosti s pomočjo individualne in kolektivne samoevalvacije, timskega dela, z vključenostjo deležnikov, kolegialno presojo itd. Te dobre prakse bi lahko bile uporabljene kot izhodišče za nadaljnji razvoj.

>

>

>

>

>

Uvrstite kulturo kakovosti v jedro prizadevanj za zagotavljanje kakovosti. Nadaljujte z raziskovanjem tega, kaj pomeni kultura kakovosti in kako prispeva k zagotavljanju kakovosti in izboljšavam. Cenite močne točke in negujte željo do izboljšav. Razjasnite in pogovarjajte se o koristih zagotavljanja kakovosti. Vzpostavite pripadnost tako, da že od samega začetka vključujete vse deležnike. Vključite vse ravni svoje institucije, vodstvo in učitelje/mentorje ter drugo osebje. Spodbujajte trdno zavezanost vodstva k ustvarjanju sodelovalne kulture, ki jo spodbujata konstruktivna evalvacija in povratna informacija. Omogočite ravnovesje med standardizacijo in ustvarjalnostjo/inovacijami.

>

Sledite sodelovalnemu pristopu. Spodbujajte aktivno sodelovanje praktikov v zagotavljanju kakovosti in omogočite prostor za samostojno opredelitev in urejanje.

>

Uravnotežite zaupnost in transparentnost, zgradite zaupanje.

>

Vgradite zagotavljanje kakovosti in evalvacijo v vsakodnevno prakso PSI in IO strokovnjakov; spodbujajte sodelovanje in odražanje teh praks pri delu.

>

Podpirajte izmenjavo in timsko delo med učitelji/mentorji – znotraj institucije in z ostalimi institucijami.

>

Poskrbite za notranjo in zunanjo povratno informacijo, ki se neposredno nanašata na učenje in poučevanje.

>

Podprite odražanje teh praks pri delu z uporabo metodologij (samo)evalvacijske kulture in kolegialne presoje kot osrednjih orodij.

>

Ustvarite priložnosti za strokovni razvoj s poudarkom na zagotavljanju kakovosti in evalvaciji.

>

Priskrbite primerna, enostavna in transparentna orodja za zagotavljanje kakovosti v podporo praktikom.

>

Vedno znova razpravljajte, nadalje razvijajte in izboljšujte sistem zagotavljanja kakovosti.


8

3

EQAVET krog kakovosti

PriporoÄ?ila se nanaĹĄajo na: >

raven izvedbe

>

raven sistema

>

obe ravni


3 EQAVET krog kakovosti Stalen razvoj zagotovite z uporabo celotnega kroga kakovosti. quality cycle. EQAVET je zasnovan na zagotavljanju kakovosti in krogu izboljševanja kakovosti. Njegov namen je razviti sistematičen pristop k zagotavljanju kakovosti sistemov PSI tako na evropski kot na nacionalni ravni. Slediti krogu kakovosti je koristno tako za PSI kot za IO. V vseh stopnjah se pojavijo specifični izzivi. V QALLL je bila posebna pozornost namenjena uporabi celotnega kroga kakovosti – še posebno pa stopnji ukrepanja, za katero je bilo že večkrat ugotovljeno, da predstavlja šibko točko v zagotavljanju kakovosti. Nadaljnja priporočila obravnavajo štiri stopnje posamezno in krog kakovosti kot celoto.

Načrtovanje

Ukrepanje

Krog kakovosti kot celota

>

>

Ne pozabite, da je stopnja ukrepanja končni preizkus za zagotavljanje kakovosti.

>

Vzpostavite sistem zagotavljanja kakovosti, upoštevajoč vse stopnje kroga kakovosti.

>

Zaokrožite krog kakovosti in poskrbite, da bo stopnja ukrepanja izvedena: razmislite o rezultatih ocenjevanja in jih uporabite.

>

Razvijte pozitiven odnos do zagotavljanja kakovosti:

Že na začetku podprite razvoj ‘od spodaj navzgor’. Vključite osebje v vzpostavljanje sistema vodenja kakovosti; zagotavljanje kakovosti je odvisno od timskega dela in vodstva ter bi moralo imeti za posledico podroben in transparenten načrt aktivnosti.

>

Vključite vse izvajalce PSI v vzpostavljanje sistema vodenja kakovosti.

>

>

Prepoznajte, nagradite in gradite na pozitivnih izidih ter ustvarite pozitivno ‘kulturo neuspeha’, tj. organizacijo, v kateri je na poti do izboljšanja dovoljen tudi neuspeh.

>

Zagotavljanje kakovosti je obsežna zadeva: integrirajte jo v organizacijsko/izobraževalno strategijo.

>

Ustvarite kulturo kakovosti in zbudite željo po izboljšanju v svoji organizaciji/izobraževalnem sistemu.

>

Pozornost usmerite na udeležence izobraževanja in na rezultate učenja.

>

Uporabite kvalifikacijske okvire oziroma okvire veščin kot osnovo za krog kakovosti (od načrtovanja do vrednotenja in ukrepanja).

>

Integrirajte usposabljanje za zagotavljanje kakovosti v strokovni razvoj vodstva in v kadrovski razvoj.

>

Na zagotavljanje kakovosti v IO in PSI glejte kot na prilagodljivo in dinamično orodje, ki mora biti vedno prilagojeno potrebam vaše organizacije/izobraževalnega sistema.

>

Določite dosegljive cilje.

Načrtujte stopnjo ukrepanja vnaprej ter si zanjo rezervirajte čas in sredstva.

>

Uporabljajte enotno terminologijo.

>

>

Odzivajte se in predvidevajte izobraževalne potrebe z razvojem dialoga med izvajalci izobraževanja, podjetji in učenci.

Izvajanje >

>

>

Prilagodite predmetnik izobraževalnim potrebam. Ocenjujte učenčeve kompetence na začetku in med trajanjem učnega procesa, v podporo individualnemu pristopu. Pedagoškemu osebju omogočite strokovni razvoj.

Vrednotenje >

Razvijte in gojite duh samoocenjevanja/ vrednotenja ter uporabljajte kolegialno presojo.

>

Merite učne dosežke.

>

Vzpostavite sistem ‘zgodnjega opozarjanja’ za zmanjšanje osipa.

>

Zberite celovito povratno informacijo.

>

Vrednotenje naj bo osredotočeno na dejanske izboljšave glede na preteklo stanje.

>

Razmislite o tem, kako vaš ukrep sovpada z (letnim) načrtom vaše organizacije.

>

>

znotraj sistema PSI in IO,

>

Uvedite sodelovalni pristop: osebju dajte na razpolago rezultate vrednotenj in ga na ta način pritegnite, gojite razpravo in nudite podporo za izboljšave in spremembe. Delite povratno informacijo in razpravljajte o njej z deležniki, npr. dijaki in zunanjimi deležniki, kot so podjetja (kadar je to primerno).

>

Hitro ukrepajte na področjih, kjer je to potrebno, npr. pri osipu, pri spremenjenih izobraževalnih potrebah itd.

>

Ohranjajte dinamičnost sistema kakovosti: uporabite ‘stopnjo’ ukrepanja za revizijo in nadaljnji razvoj svojega sistema kakovosti. Redno pregledujte kazalnike, ali so še ustrezni in so skladni z vašimi strateškimi cilji.

znotraj organizacije.

>

9


10

4

Modeli in kazalniki vodenja kakovosti

PriporoÄ?ila se nanaĹĄajo na: >

raven izvedbe

>

raven sistema

>

obe ravni


4 Modeli in kazalniki vodenja kakovosti

Sprejmite enostavno uporabne in prilagodljive modele vodenja kakovosti ter razvijte/izberite smiselne kazalnike.

11

Da bi zadostili razvijajočim in hitro spreminjajočim se potrebam, pričakovanjem in zahtevam družbe, morata biti učinkovitost in zmogljivost ponudbe usposabljanja redno vrednoteni, spremljani in nadgrajevani na osnovi dokazov. Sredstvo za doseganje tega je sistem vodenja kakovosti. Dojemati bi ga morali kot na krogu kakovosti osnovan instrument za trajno izboljševanje izobraževanja odraslih in PSI, ki vzpostavlja primerno medsebojno povezanost med načrtovanjem, izvajanjem, vrednotenjem/ ocenjevanjem in ukrepanjem v PSI in IO. Bogastvo prilagojenih sistemov in orodij vodenja kakovosti obstaja za PSI in IO. Namesto predlogov za vedno nove modele bi bilo treba uporabljati, prilagoditi in oplemenititi obstoječe rezultate. To še zlasti velja za sisteme vodenja kakovosti na ravni izvajalcev, ki so si v svojem jedru zelo podobni (z nekaj različicami). Nabori standardov, kriterijev in kazalnikov kakovosti na ravni izvajalcev izobraževanja in usposabljanja so bili razviti v velikem obsegu in nudijo dobro osnovo za nadaljnji razvoj, ki bi bil lahko usmerjen v primerjavo, izmenjavo, spajanje in oplemenitenje.

Sistemi vodenja kakovosti

Kazalniki

>

>

Izberite transparenten, enostaven za uporabo in nebirokratski sistem vodenja kakovosti in ga prilagodite svojim potrebam in namenu.

so skladni z interesom, ciljem ali potrebo,

>

Poskrbite za to, da odraža delovne procese in cilje organizacije.

>

>

Razvijte omejen nabor smiselnih kazalnikov – manj je več –, ki: so praktični v smislu tega, da dopuščajo hitro zbiranje pomembnih, ažurnih in zanesljivih podatkov,

>

Uravnotežite pristope ´z vrha navzdol´ in ´od spodaj navzgor´. Gradite na predanosti vodstva in osebja skozi celoten proces. Koristi za deležnike in še zlasti za osebje morajo biti jasne.

so občutljivi za spremembe, ki se je zgodijo pri merjeni spremenljivki, in

>

>

>

Okrepite osredotočenost na učence in rezultate učenja.

>

>

Dokumentirajte svoj sistem vodenja kakovosti: v tako velikem obsegu, kot je potrebno, in hkrati v tako majhnem, kot je le mogoče. Dokumentiranje izkoristite kot priložnost za razmislek.

>

Kar zadeva kvalitativne podatke, poskušajte opredeliti učinkovite kazalnike, s pomočjo katerih se lahko ocenjuje ‘neoprijemljive’ dejavnike, povezane z izvedbo IO in PSI.

>

Ohranite dinamičnost svojega sistema zagotavljanja kakovosti ter ga preglejte in prilagodite, kjer bo to potrebno.

>

Omogočite razvoj in uporabo lokalnih/nacionalnih opisnikov in kazalnikov.

>

Razvijajte sodelovanje in skupno delo v mrežah za vzpostavitev kazalnikov, ki omogočajo enostavno primerjavo skozi čas in med geografskimi področji.

>

Analiza s kazalniki predstavlja trenutni posnetek v času, zato morate trajno izvajati meritve, da bi prišli do ustreznih zaključkov. Po drugi strani je treba kazalnike pregledovati v primernih intervalih, da je z njihovo pomočjo mogoče slediti razvoju.

jih je lahko razložiti in uporabiti.


12

5

Metodologije

PriporoÄ?ila se nanaĹĄajo na: >

raven izvedbe

>

raven sistema

>

obe ravni


5 Metodologije

Izkoristite bogat nabor in izberite metodologijo, ki ustreza vašim zahtevam.

13

Po eni strani so bili projekti QALLL osredotočeni na metodologije vrednotenja, tj. samoevalvacije in zunanje evalvacije, po drugi strani pa na akreditacije. Metodologije vrednotenja in akreditacije so bile v središču pozornosti tudi v nacionalnih in evropskih politikah za zagotavljanje kakovosti. Metodologije se lahko uporabijo (in analizirajo) posamično, v praksi pa so pogosto zelo prepletene: samoevalvacija je običajno osnova za kakršno koli zunanje vrednotenje in akreditacijo; kolegialna presoja združuje tako notranjo in zunanjo evalvacijo, ki sta združeni v postopku, ki obsega več korakov. Metodologije vrednotenja in akreditacije veljajo za katerega koli izvajalca izobraževanja; za QALLL to pomeni, da so zelo pomembne tako za poklicno in strokovno izobraževanje kot tudi za izobraževanje odraslih. Projekti Leonardo da Vinci in Grundtvig so razvili veliko transparentnih, enostavno uporabnih in visoko naprednih postopkov za samoevalvacijo, zunanjo evalvacijo in akreditacijo. Ta orodja so lahko nadalje uporabljena in/ali prenesena na druga področja ali države. Pokrivajo tako poklicno in strokovno izobraževanje kot tudi izobraževanje odraslih.

>

>

Pred izvajanjem in uporabo metodologije zagotavljanja kakovosti je treba jasno razlikovati med različnimi metodologijami in njihovimi funkcijami, zato svojo izbiro oprite na trenutne potrebe svoje organizacije/izobraževalnega sistema.

>

Vključite pristope zbiranja kvalitativnih podatkov in kvalitativne kazalnike.

>

Uravnotežite notranjo in zunanjo evalvacijo. Običajno pogostejšo notranjo samoevalvacijo naj spremlja manj pogosta zunanja ocena.

Uporabite samoevalvacijo po principu ‘od spodaj navzgor’ kot pomemben element kulture kakovosti; dvignite zavest o njeni koristi in je ne omejujte na birokratske postopke zaradi formalnih zahtev.

>

Zunanjo evalvacijo upoštevajte kot pristop po njegovem svojstvu: lahko je uporabljena hkrati kot podpora notranjemu izboljšanju in zunanjemu nadzoru.

>

Uporabite kolegialno presojo kot različico zunanjega vrednotenja, ki spodbuja strokovnost, izmenjavo in vzajemno učenje.

>

Uporabite obstoječe dobro razvite transnacionalne sheme akreditacij za PSI in IO, ki vključujejo tudi neformalno in priložnostno učenje, ter poiščite visoko napredna orodja za akreditacijo med projekti dobre prakse QALLL.


14

6

Učenje z delom

Priporočila se nanašajo na: >

raven izvedbe

>

raven sistema

>

obe ravni


6 Učenje z delom

Omogočajte zagotavljanje kakovosti pri učenju z delom v sodelovanju s podjetji.

15

Zgodovinsko gledano ima učenje z delom dolgo tradicijo in pomembno vlogo v vseživljenjskem učenju, seveda predvsem v poklicnem in strokovnem izobraževanju. Nekateri elementi učenja z delom so del večine ponudb poklicnega in strokovnega izobraževanja. Usposabljanje z delom je zelo povezano z zaposljivostjo in s strategijami trga dela. V skladu z ugotovitvami tematske mreže QALLL zagotavljanje kakovosti učenja z delom ostaja izziv: znotraj analiziranih projektov manjkajo sistemi vodenja kakovosti, postopki, standardi in kazalniki. To bi lahko pomenilo, da obstaja veliko povpraševanje po razvoju novih metod in dobre prakse na tem področju. Vendar v določenih sektorjih in evropskih državah vseeno že obstajajo predpisi in dobro delujoča orodja ter instrumenti za zagotavljanje kakovosti učenja z delom. Zato bi bilo morda priporočljivo, da se jih uporabi kot modele in prilagodi v skladu z nacionalnimi zahtevami.

>

Uporabite orodja zagotavljanja kakovosti in mehanizme transnacionalnega umeščanja ter projekte kot modele/izhodiščne točke.

>

Identificirajte in se učite iz dobrih praks v državah, v katerih obstaja zagotavljanje kakovosti učenja z delom.

>

Vključite in podprite podjetja v razvoju, še zlasti manjša in srednje velika podjetja pri zagotavljanju kakovosti učenja z delom.

>

Okrepite sodelovanje med institucijami za izobraževanje in usposabljanje ter podjetji, ki nudijo učenje z delom, za razvoj skupnih pristopov k zagotavljanju kakovosti.

>

Poskrbite za to, da vrednotenje upošteva tudi izkušnje, vezane na učenje z delom.

>

Podpirajte strokovnost mentorjev v podjetju z nadgradnjo njihovih pedagoških kompetenc.

>

Spodbujajte sodelovanje med mentorjem v podjetju, učitelji in učenci. Gradite strokovne vezi, npr. z redno prisotnostjo mentorjev iz podjetij v šolah in učiteljev v podjetjih.

>

Omogočite redne izkušnje učiteljev s podjetji.

Vzpostavite spletne portale za predstavitve dobrih praks, orodij in izkušenj ter razmislite o vzpostavitvi spletne skupnosti za zagotavljanje kakovosti učenja z delom.

>


16

7

Informiranje in svetovanje

PriporoÄ?ila se nanaĹĄajo na: >

raven izvedbe

>

raven sistema

>

obe ravni


7 Informiranje in svetovanje

Gradite na obstoječih modelih zagotavljanja kakovosti informiranja in svetovanja.

17

Nudenje dostopnega, ažuriranega in visokokakovostnega informiranja in svetovanja je pomembna predpostavka za vseživljenjsko učenje in bistvena komponenta za izobraževanje, usposabljanje in strategije zaposljivosti. Projekti QALLL so pokazali, da je prišlo do pomembnega razvoja v zagotavljanju kakovosti informiranja in svetovanja. Razviti modeli in orodja dobro ustrezajo referenčnim točkam in izbranim kazalnikom Evropske mreže za politiko karierne orientacije (ELGPN 2010), s čimer bi lahko poudarili evropski napredek na tem področju. Poleg tega večina modelov kakovosti informiranja in svetovanja sledi EQAVET kriterijem kakovosti. Vseživljenjsko informiranje in svetovanje zajema vse sektorje izobraževanja in usposabljanja ter vključuje zelo širok spekter različnih aktivnosti, ciljnih skupin, institucionalnih okvirjev itd. Ta izjemna raznolikost in razdrobljenost je eden od glavnih izzivov za napredovanje in razvijanje ponudbe informiranja in svetovanja. Zaradi vsestranskosti informiranja in svetovanja v vseživljenjskem učenju velja zagotavljanje kakovosti pri informiranju in svetovanju v enaki meri za izobraževanje odraslih ter poklicno in strokovno izobraževanje. Velika raznolikost aktivnosti in izvajalcev znotraj informiranja in svetovanja pogojuje razvoj formalnega sodelovanja in koordinacije med različnimi ponudniki storitev (že na regionalni ali nacionalni ravni, kaj šele na evropski) z izmenjavo in mreženjem. Nadaljnje aktivnosti na evropski ravni bi lahko vključevale uporabo obstoječih mrež in sistemov zagotavljanja kakovosti, ki so bili razviti v evropskih partnerstvih.

>

Uporabite in gradite na različnih dobrih modelih zagotavljanja kakovosti za informiranje in svetovanje, ki so bili razviti v projektih QALLL – vključno s sistemi in mrežami za zagotavljanje kakovosti.

>

Povežite projekte z Evropsko mrežo za politiko karierne orientacije (ELGPN 2010).

>

Vključite zunanje vrednotenje kot dopolnitev samoocenjevanja/vrednotenja v

zagotavljanju kakovosti informiranja in svetovanja.

>

Ocenite učinkovitost aktivnosti informiranja in svetovanja.

>

Okrepite sodelovanje in skladnost pristopov v različnih institucijah in državah.

>

Vzpostavite standarde kakovosti za storitve informiranja in svetovanja.

>

Zagotovite sodelovanje z razvojem politike zagotavljanja kakovosti v PSI in IO.

>

Ustvarite profile kompetenc in veščin za informiranje in svetovanje praktikom.


18

8

Profesionalnost in razvoj kadrov

PriporoÄ?ila se nanaĹĄajo na: >

raven izvedbe

>

raven sistema

>

obe ravni


8 Profesionalnost in razvoj kadrov

Vzpostavite zagotavljanje kakovosti kot pomemben del profesionalnosti in razvoja kadrov.

19

Učinkovito notranje zagotavljanje kakovosti in vrednotenje zahtevata nove veščine in kompetence osebja. Na eni strani obstaja potreba po posebni usposobljenosti ključnega osebja, kot so vodje kakovosti, ter predanost vodstva, podprta z dobršno mero znanja in kompetenc s področja zagotavljanja kakovosti. Po drugi strani pa mora razvoj usposobljenosti organizacije za zagotavljanje kakovosti in vrednotenja vključevati pedagoško osebje, saj je le-to ključno za razvoj kakovosti učnega procesa. To so predpogoji za vključitev kakovosti v vsakodnevno delo učiteljev in mentorjev. V nasprotnem primeru bodo procesi zagotavljanja kakovosti in vrednotenja ostali površinski in birokratski z zelo malo vpliva na bistvena procesa: izobraževanje in usposabljanje. Še vedno pa v začetnem strokovnem izobraževanju učiteljev in mentorjev v PSI in IO manjkajo vsebine o osnovah zagotavljanja kakovosti in vrednotenja kot delu strokovnega profila. Tako primanjkuje tudi prilagojeno usposabljanje za to skupino. Pri zunanjem vrednotenju in akreditaciji so kriteriji in postopki ocenjevanja običajno podrobno navedeni v priročnikih, priporočilih in obrazcih. Kljub temu pa zahtevane kompetence za ocenjevalce – ključno osebje – običajno niso opredeljene; specializirano usposabljanje ni predvideno ali vsaj nadomeščeno s krajšim poročanjem o postopkih ocenjevanja. >

Dvignite zavedanje o tem, da je treba kompetence s področja zagotavljanja kakovosti in vrednotenja vključiti v začetno strokovno izobraževanje učiteljev in mentorjev v IO in PSI.

>

Ustvarite potrebno infrastrukturo, kot na primer center za usposabljanje za zagotavljanje kakovosti v izobraževanju.

>

Uvedite obvezna usposabljanja s področja zagotavljanja kakovosti za učitelje, mentorje in praktike.

>

Vzpostavite informativno in svetovalno mrežo za razvoj zagotavljanja kakovosti programov Leonardo da Vinci in Grundtvig. Če je mogoče, bi to lahko bilo podprto z EQAVET referenčnimi točkami.

>

Podprite predstavitev, ohranjanje, vpeljavo, vzdrževanje in nadaljnji razvoj zagotavljanja kakovosti in vrednotenja v institucijah PSI in IO.

>

Vključite elemente sodelovalnega dela v usposabljanje z namenom spodbuditi timsko delo pri zagotavljanju kakovosti in vrednotenju.

>

Predanost k zagotavljanju kakovosti upoštevajte pri sprejemu novega osebja. Postavite jo za enega od ključnih predpogojev za zaposlitev.

>

Uporabite samoevalvacijo in kolegialno presojo za krepitev strokovnih standardov in kolegialnosti.

>

>

Razvijte kompetence in spodbujajte razvoj sposobnosti izobraževalnega osebja na področju zagotavljanja kakovosti in (samo) evalvacije, da bodo lahko prispevali k izboljšanju izobraževanja in usposabljanja ter organizacijskega učenja: znanje in kompetence za zagotavljanje kakovosti in vrednotenje morajo biti del začetnega strokovnega usposabljanja in del nadaljnjega usposabljanja zaposlenih.

Opredelite kompetence in pripravite programe usposabljanja za zunanje ocenjevalce.

>

Delite dobre prakse med institucijami, izobraževalnimi področji/sektorji in državami.


20

9

Razširjanje in uporaba rezultatov

Priporočila se nanašajo na: >

raven izvedbe

>

raven sistema

>

obe ravni


9 Razširjanje in uporaba rezultatov

Zagotovite razširjanje in uporabo rezultatov za večji učinek vašega projekta.

21

Pomembnost razširjanja in uporabe rezultatov (diseminacije in valorizacije) odraža rast zavedanja snovalcev politik o potrebah po zagotovitvi največjega možnega učinka projektov, ki so financirani s strani VŽU. Tako nosilci projektov kot tudi administracija programa VŽU si morajo prizadevati za prenos in trajnost rezultatov. Raziskava, ki je bila izpeljana v okviru QALLL, je pokazala, da je težko razviti, testirati in učinkovito širiti rezultate v običajnem časovnem razponu evropskega projekta. Predpostavka, da so v praksi rezultati nemudoma sprejeti, ne vzdrži. Običajno je potrebnih več zaporednih projektov za učinkovito razširjanje in uporabo rezultatov projekta. Potrebno je torej več časa in možnosti za podaljšanje ali nadaljevanje projektov. >

Številni projekti in rezultati: ne pripravljajte več projektov – rezultate obstoječih prenesite v prakso, jih prilagodite in uporabljajte.

>

Podpirajte nadaljevanja projektov, razširjanje, uporabo rezultatov: >

>

>

>

Na ravni EU namenite pozornost projektom prenosa inovacij tako v PSI kot tudi v IO ter uporabljajte rezultate tematske mreže v naslednjem programu.

>

Na nacionalni ravni pripravite ciljno zasnovano podporo za nosilce projektov.

>

Nacionalne agencije bi morale delovati kot skrbniki med nosilci projektov in snovalci politik.

>

Spodbujajte sodelovanje z nacionalnimi referenčnimi točkami za zagotavljanje kakovosti v PSI.

Podpirajte aktivnosti, kot so konference, platforme in delavnice. Poskrbite, da bodo prispevki evropskih projektov vidni, uporabite ‘common creative licenco’ ali podobne licenčne sisteme za prikaz izvora rezultatov projektov (sicer bodo dobri rezultati, ki so pogosto brezplačni in dostopni javnosti, ‘kopirani’ brez sklicevanja na izvorne projekte). Sledite, analizirajte in upoštevajte dobre prakse posameznih tem, npr. prek tematskih mrež.

>

Bodite pozorni pri izbiri partnerjev: upoštevajte skupne interese, vero v rezultate, zaupanje in širše mreže.

>

kombinacijo različnih metod: npr. brošure skupaj z osebnim kontaktom ali objave v tisku in hkrati na spletu,

>

Pri razširjanju se raje osredotočite na privlačne, zelo kakovostne rezultate kot pa na celotni projekt. Strank ne zanima celoten projekt, temveč rezultat.

>

dobro zasnovane komunikacijske kampanje in spletno zasnovane vire,

>

vključevanje nacionalnih agencij z namenom, da se pospeši razširjanje.

>

Omogočite prilagoditev rezultatov, prosto dostopnost in dostop do virov.

>

Upoštevajte snovalce politik kot pomembno ciljno skupino za učinkovito razširjanje.

>

Zagotovite različice najbolj pomembnih rezultatov v več jezikih.

>

>

Neposredno vključite strokovna omrežja, pomembne deležnike in uporabnike, npr. pri pripravi strategije razširjanja ali pri pridobivanju odziva glede rezultatov.

Bodite pozorni na pravočasnost: zgodaj ustvarite interes, redno predstavljajte rezultate, prisostvujte na pomembnih dogodkih, seminarjih in nadaljujte z razširjanjem skozi celoten projekt (in po možnosti tudi po njem).

>

Ciljno zasnovano razširjanje: opredelite ciljne skupine, priskrbite podrobne informacije in uporabite primerne in raznolike metode razširjanja, da boste dosegli določeno ciljno skupino z ozirom na nacionalne okoliščine. Možne aktivnosti vključujejo:

>

Razširjanje zahteva veliko časa: ob samem začetku mu namenite primeren proračun in vire. Razširjanje naj bo vedno na seznamu nalog in zanj zadolžite vse partnerje.

>

Razmislite o pripravi poslovnega primera ali npr. o vzpostavitvi združenja, ki bo bodočim uporabnikom nudilo podporo pri uporabi rezultatov. Pripravite načrt razširjanja in trženja po koncu projekta. Pri tem bi lahko sodelovali strokovni založniki ali javna uprava. Za nadaljnje razširjanje lahko služi študijski obisk ali nov projekt.

>

Ovrednotite učinek aktivnosti, namenjenih razširjanju.

>

delavnice, ki so lahko nacionalne (manjše skupine, materni jezik), ali pa strokovne delavnice (visoka zavezanost in zanimanje),

>

osebna srečanja in pristope, osnovane na dialogu, z namenom vzpostaviti in graditi odnose s ciljnimi skupinami,


22

10

Inovacije v zagotavljanju kakovosti

PriporoÄ?ila se nanaĹĄajo na: >

raven izvedbe

>

raven sistema

>

obe ravni


10 Inovacije v zagotavljanju kakovosti

Podpirajte nadaljnje inovacije v zagotavljanju kakovosti v IO in PSI.

23

Mreža QALLL je poleg krepitve razširjanja in nadaljnje uporabe dobrih praks iz projektov Leonardo da Vinci in Grundtvig opredelila še veliko področij za razvoj nadaljnjih inovacij na evropski ravni. Spodnji seznam možnih projektnih prioritet za nadaljnji razvoj inovacij, ki izhajajo iz prejšnjih devetih priporočil, se nanaša tako na izobraževanje odraslih kot tudi na PSI, a v tem pogledu ni popoln. V skladu z zbranimi ugotovitvami in izkušnjami so potrebne inovacije na naslednjih področjih:

>

Razvijte kulturo kakovosti v institucijah s področja PSI in IO. Naredite premik od vodenja kakovosti, ki poteka z vrha navzdol, h kulturi kakovosti, ki jo strokovnjaki živijo.

>

Povečujte vključenost deležnikov v zagotavljanje kakovosti in pripravite modele za trajnost takšnega sodelovanja.

>

Raziskujte in razvijajte sheme za motiviranje institucij, ki še niso pričele z razvojem zagotavljanja kakovosti.

>

Povečujte vključenost tudi zunanjih deležnikov.

>

>

Namenite posebno pozornost sledečim področjem in temam:

Bodite pozorni na evropski ravni na naslednje teme, ki potrebujejo analizo in razpravo:

>

Zagotavljanje kakovosti vključite v strokovno usposobljenost in delovno nalogo zaposlenih v PSI in IO.

>

Zagotavljanje kakovosti razvijajte s pomočjo timskega dela, sodelovanja med strokovnjaki in s kolegialnimi povratnimi informacijami.

>

Razvijajte zagotavljanje kakovosti učenja z delom skupaj s podjetji, še posebno SME-ji (to so mala in srednje velika podjetja).

>

Vzpostavite infrastrukturo za usposabljanje in razvijte sheme in programe usposabljanj na področju zagotavljanja kakovosti za strokovnjake v PSI in IO.

>

Spodbujajte sodelovanje in zunanjo evalvacijo/akreditacijo za informiranje in svetovanje v PSI in IO.

>

Razvijte kompetenčne profile in temu primerno usposabljanje za (zunanje) ocenjevalce (zunanja evalvacija, akreditacija) za PSI in IO.

>

Spodbujajte strokovni razvoj s področja vrednotenja in zagotavljanja kakovosti zaposlenih (glejte spodaj).

>

>

Osredotočenost na učeče se vključite v vse vidike zagotavljanja kakovosti.

>

Osredotočite se na učne izide in razvijajte strategije ter modele, s katerimi lahko koncept učnih izidov vključite v zagotavljanje kakovosti tudi pri neformalnem in priložnostnem učenju.

>

Poskrbite za to, da bosta razvoj kakovosti in nadzor kakovosti enako pomembna.

>

Osredotočite se na učinkovitost in uspešnost zagotavljanja kakovosti.

>

Namenska uporaba različnih evalvacijskih metodologij skladno z njihovimi različnimi nameni in funkcijami, še zlasti s samoevalvacijo, zunanjo evalvacijo in akreditacijo.

>

Vprašanje učinkovitosti (različnih modelov) zagotavljanja kakovosti v smislu ohranjanja in izboljševanja kakovosti izobraževanja in usposabljanja.


Publikacijo je po pogodbi s koordinatorjem mreže QALLL v slovenskem prevodu izdal Center RS za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja. Izdal: Center RS za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja Za izdajatelja: Simona Knavs (CPI), mag. Andreja Lenc, mag. Marja Medved Lektoriranje: Petra Tomše Naklada:1000

Urednik: OeAD-GmbH National Agency for Lifelong Learning Ebendorferstraße 7, 1010 Dunaj T: +43 / 1 / 534 08-0 F: +43 / 1 / 534 08-699 E: lebenslanges-lernen@oead.at www.lebenslanges-lernen.at

Ljubljana, december 2012

Grafična podoba, zasnova in postavitev besedila: Alexandra Reidinger, www.elysa.at 

Financiranje tega projekta je podprla Evropska komisija. Ta objava predstavlja samo poglede avtorja, Evropska komisija pa ne odgovarja za kakršno koli uporabo informacij, ki so vsebovane v tem gradivu.

Prvotna publikacija je bila objavljena septembra 2012.


www.qalll.eu

QALLL priporočil  

QALLL 10 priporočil

Read more
Read more
Similar to
Popular now
Just for you