Page 1

MANDELJC Glasilo Osnovne šole Prestranek, šolsko leto 2016/17, junij 2017


r

st

— .2

3

str. 34—39

str. 4—

V S E B

str. 4 0—4 3

str. 60—65

r st

.

69 — 66


—9 str

.

21 — 10

str. 22—33

.

r.

47 — 44

st

st

str

48 — 59

I N E

r.

70 — 93 str. 94—101


MA ND

MANDELJC – glasilo Osnovne šole Prestranek, šolsko leto 2016/17 Slika na naslovnici: Iza Debevec, 7. razred Uredniški odbor: Mojca Kristan, Urška Tušar, novinarski krožek (Polona Boštjančič, Anuša Čelhar, Marina Majerič, Marisa Pečnik, Tinkara Vatovec, Tjaša Podboj, Nika Drole, Danijel Poljšak, Tajda Valenčič, Lara Vukelić) Izbor besedil in lektoriranje: Mojca Kristan Oblikovanje: Matic Lesjak, Urška Tušar

ŠOLSKO LET


D EL JC

UVODNIK Navadno ljudje zjutraj vstanemo, se odpravimo v šolo ali službo, se vrnemo domov, opravimo popoldanske obveznosti in zvečer utrujeno zapademo v sen. Za vsakim večerom nastopi jutro, polno novih dogodivščin. Natanko tako je tudi v življenju. Nastopi konec, takoj za njim pa začetek, poln novih doživetij in izkušenj. Spominjam se prvega leta osnovne šole – zame, ki vrtca nisem obiskovala na Prestranku, težavno obdobje. Novi obrazi, novo okolje – med vse te novosti se takrat, ko sem bila še mirna punčka, nisem znala dobro vključiti. Posledično tudi šole nisem imela najraje. Čeprav je čez čas šola postala kraj, kjer sem se zelo zabavala, je bila misel na poletje še malce zabavnejša. Letos, ko zaključujem deveti razred, so moje emocije ob pomisleku na konec šole drugačne kot pretekla leta. Oziram se nazaj in vidim, da je vseh devet let minilo izjemno hitro. Ko razmišljam o tem, da bom le še nekajkrat prestopila prag šole kot osnovnošolka, postanem rahlo nejevoljna in se poletja ne veselim povsem. Še zadnje dni sem tukaj, kot del razreda, s katerim sem prebila najlepših devet let doslej. Z zaposlenimi se resnično dobro razumem in žal mi je, da bo čas tudi temu kmalu naredil konec. Domače vzdušje pa je dejavnik, zaradi katerega bo slovo od osnovne šole še težje. Konec devetletke mi odpira vrata v srednješolska leta, katerih se veselim, a mi je hkrati žal, da so prišla tako hitro. Del mene si želi čim prej odrasti, opraviti šolanje in končno samostojno zaživeti, medtem ko si drugi del želi zavrteti čas nazaj in podoživeti vseh teh devet let. Neizmerno hvaležna sem sošolcem, učiteljem, učiteljicam, ravnateljici in ostalim zaposlenim, ki so me spremljali skozi vseh devet let in mi popestrili vsak dan na tej šoli. Navsezadnje pa se zahvaljujem tudi svojim staršem, ki so mi vse to omogočili z vpisom v prvi razred. Sedaj se bliža poletje in z njim brezskrbno lovljenje sončnih žarkov, odkrivanje podmorskega sveta, pohajkovanje po raznih deželah, večerno druženje s prijatelji ob mrgolenju nadležnega mrčesa, brez katerega sploh ne poznamo pravega poletja, ali pa preprosto lenarjenje … Kakorkoli – uživajte!

TO 2016/17

Anuša Čelhar, 9. r.

1


A L

P S

E

T

O Å


MA N

V ŠOLI JE SPET ZAŠUMELO Počitnice so se končale in prišel je prvi september ter z njim prvi šolski dan. Zjutraj sem se vesela zbudila, oblekla lepo krilo in obula športne copate. Mama je mene in sestro pred odhodom v šolo fotografirala, da bova imeli spomin na prvi šolski dan. Odpeljala naju je v šolo, kjer sem sestro pospremila do garderobe, nato pa sem v garderobo odšla tudi sama. Tam sem po dolgem poletju srečala svoje sošolke. Z njimi sem izmenjala par besed. Nato je zazvonil šolski zvonec in vse skupaj smo se odpravile v jedilnico. Tam nam je gospa ravnateljica prebrala pismo ministrice. Vsi smo pozorno poslušali. Nato so nam razdelili številke omaric. Preobuli smo se in čevlje pospravili v omarice. Nato smo se skupaj z razredničarko odpravili v razred, kjer smo se predstavili. Sprva si učiteljica ni zapomnila vseh imen, a se je kmalu tudi to uredilo, saj je zelo dobra učiteljica. Zelo se je trudila, da bi nam razložila nekaj malega o

2

vesolju. Potem pa smo morali izdelati planete. Sprva nismo vsega razumeli, a kmalu nam je postalo razumljivo in smo se med izdelovanjem zabavali. Prvi šolski dan je minil, kot bi mignil. Vsi smo veseli zapustili učilnice, saj smo vedeli, da je jutri še en dan in da se bomo spet srečali. Nika Smerdelj, 5. r.

ŠOLSKO LET


D ELJC

TO 2016/17

Šola v ponedeljek Šola v ponedeljek spet je aktivna in prav pozitivna. Gleda učence, kako se učijo in se zraven počasi zbudijo. Nestrpno čakajo, da pouk se konča, da šolski zvonec zazvoni in da prosti so vsi. Tako šola ob koncu odpravi se spat in naslednje jutro spet počaka nas odprtih vrat. Staša Kačar, 6. r.

3


Å PORT


IN PLES


MA ND

PLESNA DELAVNICA S SKUPINO ARTIFEX V ponedeljek, 19. 9. 2016, so našo šolo obiskali trije člani hip-hop plesne zasedbe Artifex, ki je svojo plesno zgodbo začela leta 2011 v oddaji Slovenija ima talent. Da so njihovi nastopi zelo uspešni, dokazuje dejstvo, da so njeni člani aktualni evropski in svetovni prvaki. Drugo uro smo imeli 6., 7. in 8. razred v telovadnici plesno delavnico. Na tej delavnici smo se naučili preproste hip-hop koreografije in jih nato tudi zaplesali. Potem pa so člani skupine Artifex pokazali tudi svojo strast do plesa. Izvedeli smo, da vodijo tudi plesno šolo v Ljubljani in da so odprli njeno podružnico v Postojni, letos pa bodo izvedli tečaj plesa tudi na naši šoli. Veliko učencev je bilo nad tem predlogom zelo navdušenih, zato se nas bo verjetno ogromno odločilo za vpis. Samanta Brožič, 8. r.

ŠOLSKI PLES V četrtek, 22. 12. 2016, smo devetošolci priredili šolski ples, ki je bil seveda novoletno obarvan. Ples smo ob 18. uri otvorili z dunajskim valčkom. Po našem zgledu so se opogumili tudi ostali učenci. Plesišče je bilo polno in obraze učencev so krasili široki nasmehi. Z obiskom so nas razveselili tudi bivši učenci OŠ Prestranek. Naša vztrajnost pri pripravi plesa in trud sta bila poplačana.

4

Organizirali smo tudi že tradicionalni plesni izziv – osmošolci so se pomerili v različnih plesih. Kralj in kraljica plesa sta postala Taja Nabergoj in Džan Spahić. Devetošolci smo bili navdušeni nad polnim plesiščem in iztekom plesa. Zaključili smo ob 22. uri. Tjaša Podboj, Anuša Čelhar in Sara Malneršič, 9. r.

ŠOLSKO LET


D EL JC

POHOD NA VREMŠČICO

Nekega četrtka konec septembra smo se učenci 4.–9. razreda v upanju na lepo preživet dopoldan zbrali pred šolo, kjer smo dobili šolsko malico. Ob 8. uri so nas trije avtobusi odpeljali s šolske avtobusne postaje do izhodišča pohoda pri Volčah. Sicer obstaja še 7 drugih izhodišč, ki vodijo na najvišjo goro v prostranih Senožeških hribih, Vremščico, kamor smo bili namenjeni. Pred vzpenjanjem na hrib smo še pomalicali. Nato so se proti vrhu prvi odpravili najmlajši, za njimi pa še mi, starejši. Do vrha smo nekateri težje, drugi lažje hodili približno eno uro. Povzpeli smo se na 1027 m nadmorske višine. Pred samim ciljem na vrhu Vremščice smo pešačili do nove cerkvice Svetega Urbana. Na njej je zvonec (nanj lahko zacingljaš), ki je privabil številne oči učencev. Nekateri pa so se tudi vpisali v spominsko knjigo. Velika Vremščica ima lep razgled in je obdana s prečudovito naravo. Na cilju smo se zopet lačni najedli, se nadihali svežega zraka in se zabavali. Ko smo se vrnili v dolino, smo se zbrali pred avtobusi, ki so nas nato ob 12.20 pripeljali pred šolo.

TO 2016/17

Gašper Rangus, 8. r.

Miha sopiha Miha v gore sopiha. Z nahrbtnikom v roki v gore hiti. Na poti sreča pa lisico in ji v gostilni naroči pico. Pica pa ni dobra, zato okara peka bobra. Bobra vest peče, zato iz službe steče. Miha se hoditi naveliča, zato po telefonu pokliče strica Frica. Miha Oblak, Andraž Kantar, Matic Beguš, Taib Smajić, 2. r.

5


MA ND

PROJEKT VARNO NA KOLESU V tem šolskem letu smo sodelovali v projektu Varno na kolesu. Opraviti smo morali tri postavljene naloge. Prva naloga je bila, da smo morali poiskati nevarne točke v prometu v šolskem okolišu. Črne točke smo popisali, jih označili na zemljevidu in jih objavili v našem kolesarskem kotičku. Povabili smo tudi podžupana in predstavnico Sveta za varnost in preventivo v cestnem prometu Občine Postojna in jim predstavili naše ugotovitve. Druga naloga je bila, da naredimo didaktično igro. Odločili smo se, da priredimo igro Vem! in tako je nastala družabna igra vse vem o prometu. Organizirali smo tudi sobotni izlet s kolesi. Pri tretji nalogi pa smo naredili zgibanko o kolesarjenju. Izbrani učenci so se 21. 4. 2017 udeležili regionalne prireditve projekta Varno na kolesu, ki je bila letos v Ljubljani na Osnovni šoli Martina Krpana. Učenci gostujoče šole so nam pripravili nekaj nastopov. Nato je sledila razglasitev. Na 3. mestu je bila OŠ Spodnja Idrija, ki je prijela donacijo v vrednosti 100 €. Drugo uvrščena šola je bila OŠ Antona Martina Slomška Vrhnika, ki je osvojila donacijo v vrednosti 200 €. Prvouvrščena šola pa je bila naša šola, ki je osvojila donacijo v vrednosti 300 €. Mi in Vrhničani smo bili povabljeni tudi na srečanje finalistov v Koloseju v Ljubljani. Prišel je četrtek, 25. 5. 2017. V šoli smo najprej pojedli šolsko malico, nato pa odšli na avtobus. Med Logatcem in Vrhniko so nastajali zastoji zaradi prometne nesreče. V koloni smo čakali skoraj tri ure. Učiteljica Liljana Bole pa nas je spodbujala h petju pesmic. Ko smo nekaj časa peli, smo se končno premaknili nekoliko naprej. A šment. Ko smo se za centimeter premaknili, smo se že spet ustavili. Končno je promet stekel.

6

ŠOLSKO LET


D EL JC

TO 2016/17

V Ljubljano smo prispeli ravno na malico. Gospa nam je povedala, da smo se uvrstili na peto mesto in prejeli donacijo v vrednosti 200 €. Vsak je dobil majico z napisom projekta in kolesarsko čelado. Po malici smo se preizkusili v različnih disciplinah: sestavljali smo prometne znake, se preizkusili v kolesarskem poligonu, poslušali policista, ki nam je predstavil delo in naloge prometne policije, vozili polžjo vožnjo s kolesi … Delo v projektu se je tako zaključilo. Ostal nam je le še dogovor, kako nagrado izkoristiti. Nika Koren, 5. r.

7


MA ND

ZIMSKI POHOD NA HUBELJ V četrtek, 8. 12. 2016, smo se učenci izbirnih predmetov raziskovanje organizmov v domači okolici in šport za zdravje odpravili na izvir reke Hubelj v Ajdovščino. Ko smo prišli, smo se najprej razvrstili v skupine. Učenci, ki obiskujemo predmet raziskovanje organizmov v domači okolici, smo se odpravili na naravoslovno učno pot, kjer smo videli veliko različnih dreves in kamnin. Medtem so imeli učenci športa za zdravje različne športne naloge. Pri izviru smo se ustavili, si privoščili malico in si dobro ogledali prelep izvir. Potem smo se odpravili k avtobusu in se ustavili še ob ostankih fužin, kjer so topili rudo. Nato smo se odpeljali še do Nove Gorice, kjer smo imeli nekaj prostega časa. Dan se je kar prehitro končal in odpeljali smo se nazaj domov. Polona Boštjančič, 8. r.

8

ŠOLSKO LET


D EL JC

DOŽIVETJE V ATLANTISU V ponedeljek, 3. 4. 2017, smo se učenci drugega in tretjega razreda z avtobusom odpeljali v Ljubljano v Atlantis. V bazenu smo se razdelili v štiri skupine. Plavali smo, se spuščali po toboganih in šli tudi v savno. V masažnem bazenu smo tekmovali, kdo največ časa zdrži pod vodo. Večkrat sem zmagala jaz. Učitelji v Atlantisu so bili zelo prijazni. Najbolj mi je bilo všeč v jami želja, ker je bilo tako čarobno. Zanimiv mi je bil tudi obisk savne, saj sem bila prvič v savni. Plavalni športni dan mi je bil zelo všeč. Eva Klanjšek, 3. r.

PRESTRANŠKI TEK 19. JUNIJ 2017

TO 2016/17

KROS

22. JUNIJ 2017

9


GL

BA

AS

IN

RA U LT

KU


N


MA ND

GLASBENI ODMORI V prazničnem decembru smo na šoli imeli glasbene odmore – vsak četrtek smo nastopali v času malice. Vsi, ki smo želeli nastopati, smo se morali prijaviti učiteljici Mateji Šabec na razredni stopnji in učiteljici Andreji Geržina na predmetni stopnji. Mlajši učenci so nastopali s petjem in plesom, starejši pa smo igrali na harmoniko, kitaro in sintetizator. Mislim, da je bila ta dejavnost zelo lepa popestritev decembrskega programa šole. Jurij Kernel, 8. r.

10

ŠOLSKO LET


D EL JC

URA PRAVLJIC NA ŠOLI V sredo, 19. 10. 2016, smo na naši šoli gostili pripovedovalki Ano Duša in Špelo Frlic, ki sta vodji in mentorici pripovedovalskega programa Pripovedovalski Variete. V svet domišljije in pripovedk sta popeljali prav vse učence. Obe sta zelo doživeto pripovedovali pravljice, zato sta nam bila oba nastopa zelo všeč. Meni osebno je bila bolj všeč prva pravljica, v kateri sta nastopala brat in sestra. Danijel Poljšak, 6. r.

PRAVLJICE, NAŠ NAVDIH ... Srečala sem čarovnico Odšla sem na sprehod mimo starega hrasta, ko sem nenadoma zagledala čarovnico. Bila je zelo grda. Ponudila mi je bogastvo. Rekla mi je, da lahko postanem bogata, a le če ji v enem dnevu prinesem rdečo rožo, ki je stara več kot sto let in je še vedno cvetoča. Odšla sem iskat to rožo, ampak je nisem mogla najti. Žalostna sem odšla proti domu, ko sem naenkrat zagledala vrt, poln uvelih rož. Med njimi sem zagledala rdečo rožo, staro več kot sto let. Še vedno je cvetela. Utrgala sem jo in jo nesla čarovnici. Ko se je čarovnica dotaknila rože, se je spremenila v vilo in mi pričarala denar. Razdelila sem ga med revne ljudi.

TO 2016/17

Petra Vadnjal, 3. r.

11


MA ND

FEBRUARSKA PRIREDITEV Na šoli vsako leto za starše in krajane pripravimo kulturno prireditev ob Prešernovem dnevu, obletnici smrti našega največjega pesnika. Letos smo pod drobnogled vzeli življenje in delo Franeta Milčinskega - Ježka. Pod mentorstvom učiteljev in učiteljic smo pripravili točke za nastop. Točke so bile zelo raznolike. Nekateri učenci so peli, nekateri plesali, nekateri recitirali, drugi pa pripravili dramske prizore. Mi smo plesali in peli na pesem Gusarska. Oblekli smo se v čisto prave gusarje. Vse točke so požele velik aplavz. Napovedovalki sta bili učenki 9. razreda, Anuša in Sara. Med točkami so se zvrstili skeči o Ježkovem življenju, ki so jih pripravili šestošolci. Letos smo znova dokazali, da nam odrske veščine niso tuje in da znamo uspešno premagati tremo. Starši in krajani so naš trud nagradili z bučnim aplavzom. Učenci 5. razreda

12

ŠOLSKO LET


D EL JC

TO 2016/17

13


MA ND

Preveri svoje znanje o Francetu Prešernu! 1.

Kdaj in kje se je rodil Prešeren?

2.

Kdaj in kje je umrl?

3.

Kako se je reklo domači hiši?

4.

Kateri študij je kljub želji staršev in stricev odklonil in katerega je izbral?

5.

Kje se je šolal in kateri poklicni naslov je dosegel?

6.

Kateri izobraženi prijatelj je bil njegov literarni svetovalec?

7.

Kako je naslov zbirke izbranih Prešernovih pesmi, ki je izšla decembra 1846 z letnico 1847?

8.

Iz katere balade so verzi? "Le urno, le urno obrni pete! / Le urno, le urno, ker pozno je že!"

9.

Kdo je Primicova Julija?

10. Del katere pesmi je danes slovenska himna? 11. Navedi himnično kitico. (Povzeto po http://www.preseren.net/)

14

ŠOLSKO LET


15 Rešitve: 1. Leta 1800 v Vrbi na Gorenjskem. 2. Leta 1849 v Kranju. 3. Pri Ribičevih. 4. Duhovniški, odločil se je za pravo. 5. Na Dunaju, doktor prava. 6. Matija Čop. 7. Poezije. 8. Iz Povodnega moža. 9. Dekle, ki jo je Prešeren ljubil in opeval. 10. Zdravljice. 11. Živé naj vsi naródi, ki hrepené dočakat dan, ko, koder sonce hodi, prepir iz svéta bo pregnan, ko rojak prost bo vsak,

TO 2016/17

D EL JC


MA ND

LUTKOVNA PREDSTAVA ZVEZDICA ZASPANKA Na letošnji prireditvi ob državnem prazniku, ki ga praznujemo 8. februarja, smo se devetošolci v sodelovanju s tretjim razredom predstavili s priredbo Ježkove Zvezdice Zaspanke. V predstavo smo vložili veliko truda, saj smo sami izdelali lutke. Ker smo ob koncu prejeli bučen aplavz in navdušenje občinstva, smo se odločili za nadaljnje gledališko ustvarjanje v malce drugačni zasedbi. K sodelovanju smo povabili še nekaj zainteresiranih učencev in s skupnimi močmi smo lutke dodelali, nekatere pa na novo ustvarili. Ko smo s tem končali, smo predstavo najprej odigrali vrtčevskim otrokom, ki so si jo ogledali z izjemnim zanimanjem. Pravljico so dobro razumeli, menimo tudi, da bila zanje ravno prav dolga. Z animiranjem pravljičnih likov še zdaleč nismo zaključili, saj smo 27. 3. 2017 tudi na oder postojnskega kulturnega doma postavili našo razigrano sceno. K ogledu smo povabili naše starše, prijatelje in druge bližnje. Ves naš trud smo želeli pokazati tudi na lutkovnem tekmovanju, zato smo 30. marca v Kulturnem domu Postojna nastopili pred regijskim selektorjem Anžetom Virantom. Tistega dne je bila dvorana polna do zadnjega sedeža, saj so bili med gledalci tudi mlajši učenci OŠ Miroslava Vilharja. Na nadaljnja tekmovanja se sicer nismo uvrstili, smo pa ob vsem izjemno uživali. Za konec lutkovnega delovanja smo se odpravili še v Pivko, kjer smo predstavo uprizorili še otrokom iz tamkajšnjega vrtca. Po koncu smo vrtčevskim otrokom pokazali lutke od blizu. Z velikim navdušenjem so si jih ogledali in uživali v njihovi družbi. Veseli smo novih izkušenj, ki smo jih dobili skozi celotno obdobje lutkovnega ustvarjanja. Upamo, da so gledalci uživali ob ogledu predstave. Mi v igranju vsekakor smo. Anuša Čelhar in Lara Novak, 9. r.

16

ŠOLSKO LET


D EL JC

OBISK HIŠE KULTURE V PIVKI V torek, 24. 1. 2017, smo učenci izbirnega predmeta likovno snovanje odšli z učiteljico Urško Tušar in ravnateljico v Hišo kulture Pivka. Peljali smo se z vlakom. Najprej smo šli v galerijo. Tam nas pričakala ga. Tanja Milharčič, ki nas je vodila skozi razstavo slovenskega umetnika Zorana Pungerčarja. Nato smo se pogovarjali o sitotisku ter o tisku nasploh. Zatem smo v delavnici začeli s tiskom na bombažne torbe. Odtise smo naredili tako, da smo najprej na sito za barvanje oziroma tiskanje namazali barvo in jo z gobico prevlekli po logotipu, ki smo ga sami narisali. Logotip smo nato odtisnili na torbe, ki smo jih nato dali na sušilnik in si medtem ogledali prekrasno verando. Vrnili smo se noter ter dobili svinčnike in barvice. Nekaj smo narisali na liste in pripravili razstavo naših risb. Ob koncu obiska smo šli po naše torbe in veseli odšli domov. Vsem priporočam, da tudi sami preizkusijo sitotisk. Nika Drole in Tajda Valenčič, 7. r.

KULTURNI DAN V NOVI GORICI Kulturni dan smo imeli 22. 12. 2016. Takrat smo se učenci od 4. do 7. razreda naše šole ob začetku prve ure odpeljali v Novo Gorico. Pot je bila dokaj dolga, ampak nam je hitro minila, saj smo se na avtobusu zamotili z drugimi rečmi. Ko smo prišli v Novo Gorico, smo si najprej šli ogledat spomenik Edvarda Rusjana, ki je bil prvi slovenski letalec. Ogledat smo si šli stavbo, v kateri je kopija prvega letala. Zelo smo bili navdušeni nad letalom. Ob ogledu se nam je porajalo vprašanje, kako ga je sploh uspel narediti. Bali smo se, da nam bo padlo na glavo, saj visi s stropa in je zelo veliko. Nato smo si šli ogledat predstavo Čarovnik iz Oza. Predstava je bila smešna in nam je bila zelo všeč.

TO 2016/17

Nika Smerdelj in Ajda Dedek, 5. r.

17


MA ND

OBISKALA NAS JE JANJA VIDMAR V sredo, 23. 5. 2017, nas je ob zaključku bralne značke obiskala slovenska pisateljica Janja Vidmar. Govorila je o svoji knjigi Otroci sveta, ki jo je napisala ob pomoči Benke Pulko. Ideja za knjigo se je rodila, ko je Benka okoli sveta odpotovala z motorjem. Na svoji poti je posnela 35.000 portretov otrok in mladostnikov, ko se je vrnila domov se je Janja odločila, da bo za nekatere izmed teh portretov napisala zgodbe, ki so potem končale v knjigi Otroci sveta. Nekaj časa po tem, ko je napisala knjigo, je bila povabljena na kongres v Mehiko. Na kongresu je govorila o svoji knjigi, nam pa je pripovedovala o svojih dogodivščinah iz Mehike. Izvedeli smo veliko zanimivih stvari: o mestu, v katerem živijo Indijanci, ki se bojijo fotografiranja, saj verjamejo, da fotoaparat ujame tvojo dušo, o otoku, na katerem je zbranih veliko srhljivih lutk, o grobnicah inkovskih vladarjev … Na koncu je enega izmed učencev čakal še mehiški tradicionalni preizkus zaljubljenosti. Eden izmed učencev je bil nagrajen s knjigo Otroci sveta, ki jo je podaril šolski knjižnici. Potem pa smo poskusili zmlete pečene črve in se poslovili od pisateljice.

Za radovedneže Pisateljica je postala pri petih letih, ko je starejši sestri pobarvala in s svojo prvo abecedo popisala bankovec. Da bi denar pomnožila, ga je še razrezala na troje. Zelo rada ima sladkarije, zase v šali pravi, da je »prava potujoča slaščičarna«. Rada teče, igra namizni tenis in se ukvarja s sodobnim plesom. Njeni najljubši knjigi iz otroštva sta Mary Poppins (P. L. Travers) in Rodiš se samo enkrat (B. Jurca).

18

ŠOLSKO LET


D EL JC

INTERVJU Z JANJO VIDMAR Napisali ste že veliko del. Katero izmed njih vam je najbolj všeč in za katero se vam zdi, da najbolj nagovarja mlade? Najbolj všeč mi je knjiga Otroci sveta, za katero se mi tudi zdi, da najbolj nagovarja mlade. Po eni strani to delo predstavlja tudi našo odgovornost do dogajanja v svetu. Pišete knjige v več žanrih. Kateri vam je osebno najbolj všeč? Moj najljubši žanr je horror (grozljivke). Veliko pišete o težavah mladostnikov. Kaj vas je navdihnilo, da pišete prav o tem? Glavni razlog je prav naša družba, ki je tako naravnana, da je v njej še vedno ogromno predsodkov in tabujev. Prav tako nas stalno uči, da se moramo vedno uklanjati družbi. Rada bi mladim pokazala, da zmorejo več, kot jim dovoljuje družba. Pred kratkim ste ob pomoči Benke Pulko napisali knjigo Otroci sveta. Kaj vas je pripeljalo do tega, da ste napisali to knjigo? Zazdelo se mi je, da bi bilo zelo dobro, da spoznate življenje otrok po svetu. Čeprav otroci po svetu živijo na drugačen način, si vsi želijo istih stvari: ljubezni, prijateljstva, družbe … Napisali ste več scenarijev, kako se pisanje scenarijev razlikuje od pisanja knjig? Princip pisanja je zelo drugačen. Pri knjigi lahko sama odločim o vsem, sama oblikujem like … Pri filmu pa sodeluje tudi do 60 ljudi in imam jaz v rokah le majhen del zgodbe. Za svoja dela ste prejeli že veliko nagrad. Kako se počutite ob ponovni nominaciji za nagrado desetnica? Nagrade se mi ne zdijo tako pomembne. Sicer sem dobila že več nagrad, vendar mi še vedno najbolj pomeni, da je bralec zadovoljen s knjigo in v njej uživa. Slišali sva, da se sproščate s tekom. Zakaj vam je prav tek tak užitek? Tek mi je zelo všeč, saj je pri njem direkten stik s tlemi. Rajši tečem v naravi, po gozdu kot pa po cesti. Všeč mi je občutek, ko si samo ti in tvoje noge, ki meljejo cesto in zameditiraš ter tako odmisliš cel svet.

Imate še kak nasvet za naše bralce? Razmišljajte s svojo glavo in ne podlegajte predsodkom odraslih. Veliko berite, saj vam knjige lahko pomagajo pri odločitvah in spodbujajo vaše kritično razmišljanje. Polona Boštjančič, 8. r.; Tinkara Vatovec, 7. r.

TO 2016/17

19


MA ND

RASTEM S KNJIGO OŠ Prestranek že leta sodeluje v projektu Rastem s knjigo. V okviru projekta smo sedmošolci 19. 5. 2017 obiskali knjižnico Bena Zupančiča Postojna. Tam nas je pričakala prijazna knjižničarka in nam razkazala prostore knjižnice. Razložila nam je sistem, po katerem so knjige razvrščene, da se bralci lažje orientirajo. V čitalnici smo izvedeli, da se tam nahaja referenčno gradivo, ki ni namenjeno izposoji, ampak predvsem učenju. Knjižničarka nam je predstavila še delovanje knjižnice in postopek vpisa vanjo. V okviru projekta smo prejeli knjigo Vinka Möderndorferja z naslovom Kit na plaži, ki smo jo morali prebrati za domače branje. Knjiga govori o deklici Niki in njenih problemih doma ter v šoli. Pri pouku smo si ogledali tudi video posnetek o pisatelju, ki je predstavil knjigo. S kvizom smo v računalniški učilnici preverili naše znanje o pisatelju ter o projektu. Učili smo se tudi iskanja knjig v slovenskem knjižničnem informacijskem sistemu COBISS. Tajda Valenčič, Lara Vukelić in Nika Drole, 7. r.

Zbrali smo še nekaj misli o knjigi Kit na plaži: Zdela se mi je zelo v redu. Zato ker opisuje najstniške probleme in tudi rešitve. T Tajda Valenčič

Knjiga je zelo zanimiva in mi je bila zelo všeč. Všeč so mi bile vse osebe in vsi dogodki. Bila je ravno prav dolga. Jakob Dedek In Matic Klemenc

Projekt Rastem s knjigo je zanimiv in ko domov dobiš knjigo marsikaterega nebralca prepriča, da začne brati. Janez Rebec

Knjiga mi je bila zanimiva, skrivnostna in strašljiva, ker je Nika zbežala od doma s svojim bratcem. Priporočam jo tudi drugim. Nika Drole

20

ŠOLSKO LET


D EL JC

PREDLOGI ZA POČITNIŠKO BRANJE »Branje je edino potovanje, s katerega se zagotovo vrneš živ, zdrav in bogat.« Janja Vidmar

1. triletje Primož Suhodolčan, Peter nos (zbirka) Knjige govorijo o dogodivščinah navihanega in radoživega fantiča z velikim nosom – Petra Nosa. Na dogodivščinah ga spremljajo njegovi zvesti prijatelji.

Desa Muck, Anica (zbirka) Anica je majhna deklica, ki vsak dan spoznava svet. Sooča se z vedno novimi problemi in težavami, ki jih na koncu vedno uspešno razreši.

Lila Prap, Mednarodni živalski slovar V knjigi lahko spoznamo, kako se kličejo in oglašajo živali v različnih državah sveta.

2. triletje Roald Dahl, Veliki dobrodušni velikan (VDV) Knjiga govori o osemletni siroti Zofki, ki neke noči opazi velikana, zato jo ta ugrabi. Zofka je najprej prepričana, da jo bo velikan pohrustal za kosilo, a kmalu ugotovi, da je velikan prijazen raznašalec sanj.

Adam Blade, Lov na pošasti (zbirka) V knjigi spoznamo fanta Toma, ki potuje po deželi in lovi nevarne pošasti: zmaje, morske kače, velikane …

Enid Blyton, 5 prijateljev (zbirka) 5 prijateljev – Dick, Julian, Anne, George in njihov pes Tim – vedno preživljajo počitnice skupaj. Vsakič se podajo na novo in zelo zanimivo dogodivščino, kjer se vedno znova znajdejo v težavah.

3. triletje John Green, Krive so zvezde V knjigi nastopa najstnica Hazel, ki boleha za težko obliko pljučnega raka. Njen svet zapolnjuje zdravljenje. Vendar si ona ne želi, da bi rak predstavljal njeno celotno življenje. Potem pa spozna fanta po imenu Augutus, ki prav tako boleha za rakom. Hazel se kmalu zaljubi in njen svet se spremeni.

Nejka Omahen, Temno sonce Knjiga govori o dekletu, ki doživi prometno nesrečo in oslepi. V knjigi spoznavamo, kako se začne navajati na svet brez svetlobe in barv.

Cornelia Funke, Kralj tatov Knjiga pripoveduje o mladem kralju tatov, ki pleni po beneških palačah in pomaga otrokom, ki so zbežali od doma in zdaj živijo v opuščenem kinu. Potem se jim pridružita tudi Prosper in Bo, ki jima je za petami detektiv. Skupaj se podajo na veliki detektivski podvig.

TO 2016/17

Predloge za branje sva pripravili Polona Boštjančič in Tinkara Vatovec

21


NARA


AVA


MA ND

EKOMUZEJ PIVŠKIH PRESIHAJOČIH JEZER V torek, 11. 10. 2016, smo se učenci, ki pri učiteljici Andreji Geržina obiskujemo izbirni predmet raziskovanje organizmov v domači okolici, odpravili v Slovensko vas. Tam smo si ogledali Ekomuzej Pivških presihajočih jezer. Vodič nas je popeljal po prostorih zanimivega in malo drugačnega muzeja. Izvedeli smo veliko novega o Pivški kotlini, reki Pivki in seveda tudi o presihajočih jezerih. Ogledali smo si kratek film o Pivški kotlini, se preizkusili v prepoznavanju sledi okoliških živali in pobožali nagačenega medveda. Seveda smo se z njim tudi slikali. Na žalost pa si nismo ogledali Petelinjskega jezera, saj v tem času zaradi suše v njem ni vode. Polona Boštjančič, 8. r.

22

ŠOLSKO LET


D EL JC

OBISK EKO MUZEJA V SLOVENSKI VASI V sredo, 7. 12. 2017, smo se učenci 4. in 5. razreda zjutraj odpravili v Slovensko vas. Ko smo prispeli, smo počakali pred Eko muzejem vodičko. Odpravili smo se v Eko muzej presihajočih jezer. Vodička nam je najprej razkazala spodnje nadstropje, kjer je prikazana Zgornja Pivška kotlina. Potem nas je peljala v zgornje nadstropje. Tam je bil nagačen medved in umetna človeška ribica. Za tem smo si ogledali film in šli še na sprehod do Petelinjskega jezera. Tam nam je povedala dve legendi. Imeli smo tudi nekaj časa prostega časa. Ker nas je avtobus že čakal, smo se odpravili nazaj proti šoli.

TO 2016/17

Tian Manojlović, 5. r.

23


MA ND

IZLET V LIGNANO IN OBISK ŽIVALSKEGA VRTA V soboto, 22. 4. 2017, smo se udeleženci krožka Spoznavamo svet ter učenci biološkega izbirnega predmeta podali na izlet v Lignano. Zbrali smo se že zgodaj, se prešteli in se z avtobusom odpeljali proti Italiji. Po poti smo se dvakrat ustavili in se malo okrepčali. Komaj smo čakali, da prispemo in se srečamo z živalmi. Že takoj ob prihodu smo pomalicali, potem pa se vsi skupaj podali na ogled. Videli smo veliko zanimivih živali – flaminge, are in različne papige, črnega panterja, leoparda, anakondo in druge kače, žirafe, geparda, leva, risa, snežnega leoparda in še mnoge druge. Zelo zanimiva se nam je zdela družina povodnega konja, ki se je zelo počasi premikala v bazenček, da bi se ohladila. Videli smo tudi najbolj strupenega pajka, tarantelo. Opice so se vesile po dolgih vrveh in se spakovale pred nami. V živalskem vrtu smo preživeli lepo sončno dopoldne, pred odhodom pa smo se tudi poigrali na igralih. Domov smo se polni vtisov vrnili pozno popoldne. Tjaš Marušič, Špela Slavec, Julija Gugunovič, Matic Beguš in Ajda Zupan, 2. r.

24

ŠOLSKO LET


D EL JC

LIH A V I OŽ jišA V mravl T i t s S o j tran in EJ D . V no Najgloblje h e l A t na IV ih. M I avljišč nadstropj r N m o j h ZA gradn v različni . lice za sob otli-

g m v rove i i vodijo do im jajčece oplje o k b z i i o j n k v, blja ice nje alam upora abirint rovo matici in od sk votlini sam p e j l o v n a e l mr od jen .V ejo amen morsk kšna vrata Lesne vlje izkoplj n o o n s e č e a eš eka ča mr rnejše sob da v p a naredi n nice. , e k a od v v d najne imer p na ljive lo mne, tako lade hobot r g p e t a z n m ka aka a ra jih, orablj elo naložiti ne izležejo ih kra jer pajek č p n ž u a l a v c k c , jih h, tni Hobo d vhod zna kler se iz n temni odi k vhodu a n v o e o v r ni r , ki no. P o jajčeca, d odzem asto mrežo pade. p j e e j j bro l u var j na olj do izkop plete lijak o v r k o a a d k t i a j o s n o ti li m in j o. gnezd adi na nov cevas debli. Pote ajek pohiti i e n Č s . o r a n i p zg zd Smrto ali gnijočim opi v lijak, a gne čka, da ga š j l oto t i b s j n na cev p am s o j kam o žuželka m i l e o i k d s t i vo pr iz K , ki g. Par cu. Zemljo mčke na kose in plen. e a r s b i o j n reč kon bere ztrga ščen zdenje na cev iz amička ra e l p a k v t ke rov os gne Samič o, ga lahk koplje storom za z i m i n pro ater zgraje n, s k dolg rov s u j l k n plje oča ma m na, da izko i c e Vodom do dva ted ogami. n rebuje porivata z r. a d čič, 7. n gnez le a aV

TO 2016/17

ajd

Lar

T elić in a Vuk

25


MA ND

ŠOLA V NARAVI RAKOV ŠKOCJAN (5. 9.–9. 9. 2016)

Prvi dan 8. in 9. razred naše šole se je 5. 9. 2016 že nekaj minut po osmi uri zjutraj vkrcal na avtobus, ki nas je odpeljal v šolo v naravi v Rakov Škocjan. Po prihodu smo vzeli kovčke, nahrbtnike in potovalke ter jih med pršenjem dežja »odvlekli« do Centra šolskih in obšolskih dejavnosti Rak, kjer je potekala naša šola v naravi. Pričakal nas je vodja doma, g. Dejan Putrle, ki nam je zaželel dobrodošlico. Učitelji so nas razporedili po sobah. Nato smo imeli prosti čas do kosila, da si uredimo sobe in si ogledamo okolico doma. Kmalu smo ugotovili, da je, čeprav je dom nekoliko star, tukaj zelo lepo. Pred kosilom so nas seznanili še s pravili obnašanje v domu, nato pa so sledile prve aktivnosti. Razdeljeni smo bili v dve skupini. Prva skupina se je s kolesi odpravila do razgledne točke in si od tam ogledala Cerkniško jezero, druga pa se je odpravila v Zelške jame in na ogled malega naravnega mostu. Po večerji smo se v mraku odpravili na večerni sprehod in si ogledali hrast, ki so ga posadili v 18. stoletju, ter slišali legendo o mostu želja, ki smo ga tudi prečkali. Po vrnitvi v dom smo se pripravili na spanje in kmalu zaspali.

Drugi dan Zbudili smo se že navsezgodaj zjutraj in odhiteli na jutranjo telovadbo. Pri zajtrku so nam učitelji predali današnji urnik. Dopoldanske aktivnosti so bile enake včerajšnjim, le da se je tokrat s kolesi na pot odpravila druga skupina, prva pa je odšla na ogled Zelških jam in naravnega mostu. Po kosilu so sledile popoldanske aktivnosti. Prva skupina se je odpravila k reki Rak in tam lovila in popisovala živali, ki prebivajo v njej. Medtem je druga skupina na krmišču nastavila hrano in na drevo privezala nočno kamero s senzorjem gibanja, ki je posnela živali, ki so se prišle hranit. Sledila je menjava skupin, druga skupina je šla lovit živali v reko Rak, medtem pa je učiteljica Mira prvi pokazala razne iztrebke, lobanje, okostja in tudi nagačene živali. Aktivnostim je sledila večerja, nato pa smo imeli družabni večer, na katerem je vsaka soba 26

ŠOLSKO LET


D EL JC

Tretji dan Zopet smo se zbudili ob 7.00 zjutraj in šli na jutranjo telovadbo. Danes se pri aktivnostih nismo delili v dve skupini, ampak smo se vsi skupaj odpravili na pohod do 125 metrov velike globoke udornice ‒ Unške koliševke. Ogledali smo si jo prav z roba prepadne stene in se podali tudi v opuščene vojaške rove, ki so jih zgradili Italijani po koncu prve svetovne vojne, ko je del našega ozemlja po Rapalski pogodbi pripadal Italiji. Po vrnitvi s pohoda smo se okrepčali z okusnim kosilom in si malo odpočili. Sledile so popoldanske aktivnosti. Prva skupina se je najprej preizkusila na streljanju z lokom, druga skupina pa se je učila kuriti ogenj. Nato smo se zamenjali in druga skupina je odšla na lokostrelstvo, medtem ko je prva nabrala veje in se preizkusila v kurjenju ognja. Po večerji, ki je sledila aktivnostim, smo se igrali razne socialne igre, npr. vretje. Igram sta kot ponavadi sledila priprava na počitek in spanje.

Četrti dan Po bujenju smo kot običajno spet imeli jutranjo telovadbo in nato še zajtrk. Dopoldanske aktivnosti so bile zelo zanimive. Prva skupina je dobila tablične računalnike, s pomočjo katerih je našla različne točke, npr. stranski izvir reke Rak, kotliče in kotel, veliki naravni most, ruševine cerkvice svetega Kancijana in Tkalca jamo, v kateri ponikne reka Rak. Pri vsaki točki smo morali reševati tudi različne naloge.

TO 2016/17

27


MA ND

Medtem je druga skupina preizkušala skalno plezanje in se spuščala po jekleni vrvi (zipline). Sledila je malica in menjava skupin. Po koncu aktivnosti smo si privoščili kosilo in nekaj zasluženega počitka, vendar ne za dolgo, saj smo si kmalu na rame naložili čolne in se odpravili k reki. Najprej smo vesla v roke prijele dekleta in pogumno zaveslale po reki. Nato so se v veslanju preizkusili še fantje, me pa smo zamesile testo in spekle cel kup buhteljnov. Nekateri pa so odnesli na krmišče še nekaj hrane za živali. Kmalu po večerji smo se zbrali ob kresu in si na žerjavici spekli hrenovke ter se posladkali z buhteljni. Nekateri so celo zaplesali. Po kresu smo se odpravili na slepo pot. Učitelji so nam prevezali oči, mi pa smo morali slediti vrvi, ki nas je peljala med drevesi. Na poti je bil nastavljen tudi plišasti pes, ki se ga je marsikdo ustrašil, nekdo ga je celo zamenjal za veverico. Učiteljice so nas medtem snemale z nočno kamero in ob gledanju posnetkov smo se zelo nasmejali. Po koncu slepe poti pa smo se seveda vsi želeli umiti, vendar je nenadoma zmanjkalo vode in z umivanjem tisti dan ni bilo nič. Ob desetih smo vsi utrujeni zaspali.

28

ŠOLSKO LET


D EL JC

Zadnji dan Zjutraj smo se zbudili kot običajno in pospravili svoje stvari v potovalke ter kovčke. Nato smo se še zadnjič udeležili jutranje telovadbe in okusnega zajtrka. Po zajtrku smo imeli še zadnje aktivnosti pred odhodom. Druga skupina se je razdelila v več majhnih skupinic, ki so prejele zemljevide, kompase, liste za odgovore in se odpravile na orientacijski tek po gozdu in obrežju reke Rak. Prva skupina se je sprehodila do krmišča in vzela nočno kamero. Takoj ko smo zagledali, da so kamni, pod katerimi je bilo meso, razmetani naokoli, smo bili prepričani, da je prišel medved. Pohiteli smo nazaj v dom in si ogledali posnetke; sprva smo na posnetku videli samo kune, nato pa smo zagledali še divjo mačko in nazadnje težko pričakovanega medveda. Seveda smo si pogledali tudi posnetke s slepe poti in najboljše posnetke nočne kamere preteklih let. Sledila je menjava skupin. Kosilo je bilo danes nekoliko prej kot druge dni, da ne bi zamudili avtobusa. Izvedeli smo, kdo je zmagal na orientacijskem teku, in se poslovili od vodje doma ter učiteljev in učiteljic. Po prekrasnem tednu v Rakovem Škocjanu smo se usedli v avtobus in se odpeljali proti domu.

TO 2016/17

Polona Boštjančič, 8. r.

Kako so se imeli učenci in kaj jim je bilo najbolj všeč:  veslanje

in zipline; ko smo dali hrano medvedom (Samanta Brožič, 8. r.),  lokostrelstvo in pingpong (Damjan Stanković, 8. r.),  carska

je bila orientacija – ker smo bili prvi; lokostrelstvo – ker sem bil predzadnji; veslanje (Džan Spahić, 8. r.),  bilo je lepo, najboljša pa je bila hrana (Luka Papić, 8. r.),  vse

je bilo super (Marina Majerič, 8. r.),  zelo nam je bilo všeč šaljenje, še posebej z učiteljem Jernejem, pa tudi večerne veselice s harmoniko (učenci 9. r.).

29


MA ND

1. IN 2. RAZRED V ŠOLI V NARAVI V CŠOD ČEBELICA Učenci 1. in 2. razreda smo v mesecu februarju preživeli 3 zabavne dni v domu Čebelica. Tam se zelo potrudijo, da je gostom lepo. Najbolj so nas razvajali z zelo dobro hrano. Igrali smo se zanimive stare igre, imeli smo lov na lisico, hodili smo tudi na krajše in daljše pohode. V prostem času smo se sami igrali po sobah, kar je bilo še posebej zanimivo. Vsak večer smo igrali družabne igre, imeli smo tudi večer s Škratkovim plesom. Sami smo morali pospravljati sobe in zjutraj so jih učitelji pogledal ter ocenili. Ker smo bili prizadevni, smo dobili tudi priznanja. Na tabor si želim iti še kdaj. Lars Opara Tominc, 2. r.

30

ŠOLSKO LET


D EL JC

ZIMSKA ŠOLA V NARAVI CŠOD GORENJE (20. 2.–24. 2. 2017)

Prvi dan Zjutraj ob 8. uri smo se učenci 6. in 7. razreda vkrcali na avtobus ter se odpeljali proti CŠOD Gorenje. Ko smo prispeli, smo se najprej razporedili po sobah ter pospravili svoje stvari. Prevzeli smo posteljnino in si uredili postelje. Nato smo se odpravili na okusno kosilo. Po kratkem počitku smo se z avtobusom odpeljali na Roglo. Na smučišču so nas učitelji smučanja razporedili glede na naše smučarsko znanje. Nekaj sošolcev in sošolk se je že na testiranju izkazalo v svojih akrobatskih sposobnostih. Smučanja je bilo konec okoli 16. ure. Takrat smo se vrnili v naš dom. Pred večerjo nam je učiteljica razložila urnik in predstavila pravila obnašanja v domu. Za večerjo je bil mlečni zdrob. Po večerji smo se odpravili v klet, kjer so nekateri učenci prebrali svoje dnevnike, napisati pa smo jih morali seveda vsi. Nato smo se razdelili v dve skupini, prva je odšla v telovadnico, druga se je v učilnici ogledala FIS pravila. Nato sta se skupini zamenjali. Imeli smo še nekaj prostega časa, potem pa je sledila priprava na spanje. Lucija Blažek, Iza Debevec, Tinkara Vatovec, 7. razred

Drugi dan Po jutranji trobenti smo se dokončno prebudili prav vsi. Pojedli smo odličen zajtrk in se preoblekli v smučarska oblačila. Z našim avtobusom smo se odpeljali do smučišča na Rogli. Z veseljem smo smučali cele štiri ure. Dobili smo »markirke« za lažje prepoznavanje skupin. Po dveh urah smo imeli malico – čaj in štručko s sirom. Odsmučali smo še dve uri in se odpravili nazaj v dom na slastno kosilo. Po kosilu smo imeli nekaj prostega časa, ki je vključeval pospravljanje sob. Sobe so bile tudi ocenjene z ocenami od 1 do 10, nižje ocene od 8 pa na naše veselje ni dobil nihče. Popoldne smo se razdelili v 3 skupine: prva je imela lokostrelstvo, druga igranje družabnih iger in dejavnosti v športni dvorani, tretja pa ogled domače kmečke hiše. Sledila je večerja, nato pisanje in branje dnevnikov. Za konec je sledil še nočni pohod s svetilkami in priprava na spanje. Matic Klemenc, Benjamin Šajn, Maks Milharčič, Matjaž Bole, Jakob Dedek in Patrik Bergoč, 7. r.

TO 2016/17

31


MA ND

Tretji dan Kot vsako jutro nas je tudi danes prebudil zvok roga. Hitro smo vstali in odhiteli na zajtrk. Nato smo se na hitro oblekli in vzeli smučarsko opremo ter se z avtobusom odpeljali na Roglo. Tam smo smučali približno dve uri, za tem pa smo imeli malico. Nato smo smučali še približno eno uro. Naše smučanje se je predčasno končalo, saj so nas učitelji prav prijetno presenetili in nas odpeljali na sanke, ki se peljejo po tirih. Vožnja je bila kar razburljiva in zabavna. Za tem nas je čakala dvajset minutna vožnja do CŠOD-ja. Tam smo se preoblekli in odšli na slastno kosilo. Sledil je počitek. Po počitku je 6. razred imel lokostrelstvo, 7. razred pa krajši pohod. Kadar smo zaključili svoje dejavnosti, je bila na vrsti košarkarska tekma. Učenci so izzvali učitelje, nato pa je sledila še »mednarodna« tekma proti Košani. Po koncu tekme smo povečerjali, nato pa smo pisali dnevnike in jih tudi prebrali. Po večerji smo igrali družabne igre in se preizkušali v spretnostih s cirkuškimi predmeti. Tako se je naš dan počasi zaključil. Tiana Požar, Anja Čopič, Kaja Šabec, Teja Šabec in Staša Kačar, 6. r.

32

ŠOLSKO LET


D EL JC

Četrti dan Kot vsak dan smo se zbudili okoli 7. ure. Nekaj časa smo poležavali v posteljah, nato smo se oblekli ter se počasi odpravili proti jedilnici in pojedli zajtrk. Bil je odličen, saj smo imeli čokoladni namaz ter kruh, na izbiro pa je bilo še marsikaj drugega. Po zajtrku smo odšli v sobe, kjer smo se oblekli kombinezone za smučanje. Nato smo odšli v klet, kjer smo vzeli smučarske čevlje ter odšli na avtobus. Vožnja je trajala okrog 20 minut. Presmučali smo skoraj vse proge na Rogli. Ob 11. uri smo malicali pico. Smučali smo še kar nekaj časa ter se nekaj po 13. uri odpravili proti domu. Sledilo je odlično kosilo. Na meniju je bila zelenjavna juha, pečenka v omaki ter kruhov cmok in solata. Po kosilu smo imeli čas za urejanje sob, uspeli pa smo narisati in napisati tudi zahvale in priznanja vaditeljem in osebju CŠOD. Po tem smo odšli čez cesto na palačinke, ki so bile zelo dobre. V domu smo po sobah izpilili točke za zaključni večer. Po obveznem branju dnevnikov smo se jim zelo nasmejali, saj so bile nekatere točke resnično zabavne in izvirne. Nato je sledil še ples. Po njem smo od utrujenosti vsi hitro zaspali. Luka Prelc, Gašper Hrovatin, Žiga Šabec, 6. r.

Peti dan          

– pisanje vtisov

Bilo mi je zelo všeč in upam, da še kdaj pridem na Roglo. Gašper Hrovatin, 6. r. Smučanje mi je bilo najbolj všeč. Luka Prelc, 6. r. Zadnji dan je bil nepozaben. Enya Opara Tominc, 6. r. Povsod je lepo, a doma je najlepše. Maks Milharčič, 7. r. Najraje sem smučal. Žiga Šabec, 6. r. Najbolj mi je bilo všeč, ko smo plesali. Iza Debevec, 7. r. Hrana mi je bila zelo všeč. Aleks Kontelj, 6. r. Zadnji dan je bil najboljši. Martin Oblak, 6. r. Najboljše mi je bilo, ko smo šli na sanke. Staša Kačar, 6. r. Najbolj mi je bilo všeč, ko smo se sankali. Neža Polh, 6. r.

TO 2016/17

33


PREHRANA IN


ZDRAVJE


MA ND

ZLATA KUHALNICA 25. 5. 2017 smo se osmošolci Taja, Vid, Kaja in Samanta odpravili na kuharsko tekmovanje v Ljubljano. Zjutraj smo se polni energije odpravili na vlak, ki nas je popeljal v glavno mesto. V Ljubljani smo se s trolo peljali do Srednje šole za gostinstvo in turizem. Tam smo dobili odličen zajtrk in odlično postrežbo. Po tem smo se vse skupine predstavile pred komisijo. Dobili smo predpasnike in tudi kuharske kape. Po predstavitvi skupin je sledila priprava izbranih jedi, ki smo jih že prej kuhali v šoli za vajo. Pripravili smo krompir v zevnici s kranjsko klobaso ter sladke skutine štruklje. Recepti za pripravljene jedi izvirajo še od naših prednikov. Potrebno je bilo kar hitro pripraviti vse sestavine, začeti s kuharskimi postopki ter med seboj dobro sodelovati. Ko so bile jedi gotove, smo jih postregli na servirnih krožnikih na lepo pripravljenem in dekoriranem pogrinjku z že prej izdelano meni karto. Komisija si je jedi ogledala, jih poskusila in bila z načinom priprave ter okusom zadovoljna. Dodala pa je tudi svoje mnenje, kako jedi še izboljšati in morda predstaviti še na kakšen drugačen način. Sledil je ogled in pokušina jedi še ostalih sodelujočih šol in na koncu razglasitev rezultatov. Dosegli smo srebrno priznanje, na katerega smo zelo ponosni, saj smo se za to temeljito in dolgo pripravljali. Vsi sodelujoči smo se poslovili in se v prijetnem vzdušju vrnili proti domu. Za nami je bogata izkušnja, saj smo se veliko naučili in zelo zabavali. To izkušnjo bi z veseljem ponovili. Taja Nabergoj, Vid Lenassi, Kaja Filipčič in Samanta Brožič

KROMPIR V ZEVNCI S KRANJSKO KLOBASO Jed, ki jo bomo skuhali, je značilna prav za naš kraj, kjer živimo. "Krompir v zevnci" je jed, ki je sestavljena iz domačega krompirja, kislega zelja, klobase ter domačih ocvirkov. Posebnost, ki jo bomo dodali tej jedi, pa je kranjska klobasa. Sestavine, ki jih bomo uporabili za pripravo jedi, bodo slovenskega in čim bolj lokalnega izvora.

Sestavine (za 6 oseb): - 20 velikih krompirjev - 500 g kislega zelja - 200 g ocvirkov v masti - 6 parov kranjskih klobas - sol, poper - 3 stroki česna

Krompir najprej olupimo, ga narežemo na kose in ga damo kuhati. Ko voda zavre, mu dodamo še kislo zelje in malo soli. Ko je krompir kuhan, ga odcedimo in zabelimo z ocvirki ter nekaj ocvirkove masti. Po vrhu posujemo nasekljan česen, začinimo z malo popra in dodamo še poljubno narezano klobaso. Pravilen postopek kuhanja kranjske klobase je naslednji: kranjsko klobaso damo v mrzlo vodo in jo kuhamo do vretja. Ko voda zavre, klobaso odstavimo in jo pustimo v vodi še 10 minut.

Viri: http://www.kranjskaklobasa.si/recepti/kako-pravilno-skuhamo-kranjsko-klobaso/ Slika: http://www.ekodezela.si/po-sloveniji/kulinarika-in-babicini-recepti/krompir-v-zevnici/

34

ŠOLSKO LET


D EL JC

SLADKI SKUTINI ŠTRUKLJI Sestavine za testo za 6 oseb: - 50 dag moke - 2 jajci - 1 žlica kisa - 2 dl mlačne vode - 2 žlici olja - sol

Sestavine za nadev za 6 oseb: - 3 jajca - 10 dag sladkorja - 1 vrečka vaniljevega sladkorja - 50 dag skute - 10 dag drobtin (5 dag pred nadevom in 5 dag za zabelo) - 8 dag rozin - 8 dag masla (za zabelo) - 1 limona (limonin sok)

Za štruklje najprej pripravimo vlečeno testo. Vse sestavine, ki so navedene, damo v posodo in dobro pregnetemo. Testo pustimo počivati vsaj 30 minut. Lahko ga pripravimo tudi že dan prej. Izberemo dve posodi širšega premera, v kateri nalijemo vodo, jo osolimo in damo vreti. Nadev pripravimo tako, da najprej rozine namočimo v limoninem soku. Za tem ločimo rumenjake in beljake. Iz beljakov z mešalnikom stepemo sneg, rumenjakom pa dodamo sladkor in stepamo, dokler masa ne postane rahlo penasta. Nato skuto dobro pretlačimo v kozici, kjer so rumenjaki s sladkorjem, dodamo namočene rozine, ki jim odcedimo limonin sok, vaniljev sladkor ter sneg iz beljakov. Vse skupaj dobro premešamo. Testo razdelimo na dva dela. Pomokamo površino, na kateri bomo razvaljali testo, nato pa razvaljamo najprej prvi del. Krpo namočimo z vodo, jo ožamemo, nanjo preložimo razvaljano testo ter namažemo s polovico pripravljenega nadeva. Postopno začnemo zavijati štrukelj in pri tem pazimo, da nadev ne uhaja iz testa.

Na obeh koncih štrukelj v krpi zavežemo s sukancem in damo kuhati v vroč osoljen krop. Isto ponovimo z drugo polovico testa. Štruklji naj počasi vrejo 20 minut. Nato jih previdno vzamemo iz kropa, odvijemo in pustimo nekaj časa, da se ohladijo. Med tem časom prepražimo drobtine na maslu za zabelo. Štruklje nato narežemo na debelino približno 2-3 cm, položimo na krožnik, polijemo z zabelo in ponudimo.

TO 2016/17

Vir: Recepti in postopek priprave jedi: ustno izročilo prednikov učencev 8. razreda

35


MA ND

PROJEKT KUHNA PA TO V petem razredu smo bili letos pravi mali strokovnjaki za prehrano. Na začetku leta smo se odločili, da naredimo anketo o domačih jedeh Pivške kotline. Stare starše smo spraševali, kaj so jim včasih kuhale mame in stare mame. Zbrali smo tudi recepte za te jedi. Iz zbranih podatkov smo pripravili anketo za učence od 4. do 9. razreda, s katero smo hoteli izvedeti, katere jedi učenci poznajo, ali jih radi jedo, ali jih znajo pripraviti …

Naslednji korak je bil, da te jedi skuhamo in vse skupaj posnamemo in objavimo. Posneli smo pripravo devetih tradicionalnih jedi in jih objavili na Youtubu pod imenom Buh vm žegni. Posnetke smo poslali na Center za inovativnost in razvoj, ki deluje pod okriljem RRA Zeleni kras, ki je letos razpisal natečaj »Naredimo drugače!«. Med osemindvajsetimi zanimivimi in izvirnimi izdelki je strokovna komisija natečaja izbrala pet nagrajencev. Tretje mesto si je prislužil naš razred. Za nagrado smo odšli na »safari« na Cerkniško jezero.

36

ŠOLSKO LET


D EL JC

Gospa Maja Mladenovič nam je predstavila projekt Kuhna pa to - Otroci otrokom skuhajo tradicionalno slovensko kosilo. Ker smo imeli že veliko materiala pripravljenega, smo se odločili, da se vključimo v ta projekt. Našo skupino smo poimenovali Prestranški krompirčki. Pripravili smo kar tri tradicionalna kosila: prežganko, krompir v zevnici in kompot, joto in jabolčni zavitek ter govejo juho, meso z juhe, krompir in solato. Prvo kosilo si je v naši jedilnici privoščil tudi postojnski župan, gospod Marentič. Štirje učenci Jan, Barbara, Aleksander in Samanta so se na regionalnem tekmovanju, ki je bilo 24. 4. 2017 v gostilni Pečarič v Ljubljani, s pripravo krompirja v zevnici in kompota uvrstili na državno tekmovanje projekta Kuhna pa to. Državno tekmovanje se je odvijalo v sredo, 31. 5. 2017, v gostilni Pečarič na Vrhovcih v Ljubljani. Z regionalnih tekmovanj, ki so bila po različnih delih Slovenije, se je v zaključno tekmovanje uvrstilo osemnajst skupin. Prestranški kormpirčki so bili najmlajši udeleženci tekmovanja. Mlade kuharje je prišla pozdravit tudi ministrica za zdravje, gospa Milojka Kolar Celarc. V komisiji, ki je ocenjevala pripravo jedi, okus, pogrinjek in seveda predstavitev vsega naštetega, so bili dr. Janez Bogataj, Tanja Pintarič (gostilna Rajh), Valter Kramar (Hiša Franko), Tomaž Bolka (gostilna Krištof), Drago Bulc in dr. Katja Povhe Jemec (Ministrstvo za zdravje). Prestranški krompirčki so se na tem tekmovanju uvrstili na tretje mesto.

TO 2016/17

Jan Abram, Liljana Bole

37


MA ND

PREŽGANKA Kulturno ozadje »Župe prežganke« niso kuhali vsak dan. V preteklosti je bila namenjena porodnicam in bolnikom, ki so imeli prebavne motnje oziroma težave z obolenjem trebuha ali želodca. Nadomeščala je juho. Velikokrat so jo jedli s kruhom za zajtrk ali pa za večerjo. Za prežganko potrebujemo jajce, moko, sol, poper, malo paprike, en lovorjev list, zrno do dve kumine in vodo. Zaradi praktičnosti v pripravi je še danes pogosto na jedilniku.

Sestavine: asla  2 žlici m oke  2 žlici m ne vode  1 l hlad kumine  1 žlička o okusu  poper p jci  1 ali 2 ja prike  malo pa V posodi stopimo maslo ali mast in dodamo moko, da porjavi. Pazimo, da se ne zažge. Dodamo kumino, sol in poper in postopoma prilivamo vodo. Mešamo in kuhamo, da postane mešanica gladka. Stepemo jajca in jih vlivamo v juho. Kuhamo še 5 minut, nato postrežemo.

PRIROŠTAN KROMPIR Kulturno ozadje Ker je bila včasih na veliko kmetijah revščina, so ljudje varčevali in si pomagali na različne načine. Da niso jedli samo krompir v oblicah, so pražen krompir naredili s prežganjem in ga zabelili z malo masti. Za boljši okus so dodali še kis. Recept Sestavine:     

38

krompir čebula moka olje paradižnikov a mezga

Krompir narežemo na majhne koščke, prilijemo vodo in kuhamo 20 minut. Nasekljamo čebulo, moko prepražimo na olju. Ko popražimo, dodamo še čebulo in malo paradižnikove mezge. Vse skupaj zlijemo h krompirju. Pustimo vreti še 5 minut. Jed je pripravljena. Zapisala Nika Koren po pripovedovanju Miroslave Koren

ŠOLSKO LET


D EL JC

TO 2016/17

Palačinke Za palačinke potrebujemo moko, mleko, sladkor, jajca in še dva debela zajca. Ulovimo jih še tri pa ulovi nas še ti. Ana Česnik, Ivana Miljas, Vesna Debeljak Caserman, 1. r. (pesem je nastala pri krožku Spoznavamo svet)

39


POLI


ITIKA


MA ND

ZASEDANJE OTROŠKEGA OBČINSKEGA SVETA V POSTOJNI V petek, 18. 11. 2016, se je 8 slovenskih otrokom prijaznih Unicefovih mest odločilo, da za en dan predajo ključe mesta mladi županji ali županu ter tako simbolično obeležijo prihajajoči svetovni dan otroka. Tudi v Postojni so ključ mesta za en dan predali mladi županji, Arji Eli Hvala. V okviru tega dne je potekalo tudi zasedanje otroškega občinskega sveta, na katerem smo se zbrali predstavniki OŠ Antona Globočnika, OŠ Miroslava Vilharja ter pet predstavnikov naše šole. Že zjutraj smo se vsi otroški občinski svetniki zbrali v sejni sobi nad knjižnico Bena Zupančiča Postojna. Najprej se nam je predstavila naša nova županja, nato pa smo potrdili izvolitev dveh podžupanj, predsednice otroškega parlamenta naše šole, Anuše Čelhar in predstavnice OŠ Antona Globočnika. Sledila je predstavitev raziskave o mladih v naši občini, ki jo je opravil RRA. Ugotovili smo, da je velika

večina mladih v naši občini zadovoljna, vendar ne vidi dobrih možnosti za zaposlitev v njej, podjetništvo pa jih tudi ne mika preveč. Še ena ugotovitev te raziskave, ki je nastala na podlagi ankete, je bila, da si mladi v naši občini najbolj želijo športa in športne infrastrukture ter na drugem mestu zabave, čeprav so med svojimi potrebami zabavo uvrstili na prvo mesto in šport na drugo. Mladostniki ne morejo brez interneta in mobilnega telefona, težko pa shajajo tudi brez športa. Nato so nam predstavili Unicefove varne točke. V Postojni jih je že 11 in se nahajajo na različnih mestih. Unicefove varne točke so namenjene otrokom, ki trpijo nasilje, so izkoriščani, pa tudi otrokom, ki so osamljeni, si želijo pogovora. V vsaki varni točki je na voljo usposobljena oseba, ki se pogovori z otroki in jim svetuje. Sledil je pogovor o tem, kako pomembne se nam zdijo varne točke. Nato pa so predstavniki vsake šole povedali, kaj jim je v Občini Postojna všeč, kaj v svoji okolici pogre-

šajo, kaj bi lahko izboljšali, spremenili in prilagodili po meri otrok, na katere načine bi lahko bili otroci bolj vključeni v odločitve v občini ter na katerem področju bi morala občina narediti največ (npr. promet, ekologija, izobraževanje …). Te podatke smo zbirali tudi na naši šoli in jih predstavili na otroškem občinskem svetu. Otrokom je v naši občini najbolj všeč drsališče, bowling, adrenalinski park v Postojni … Veliko učencev si je zaželelo tudi novih ali prenovljenih igrišč. Letos naj bi ga postavili v Grobiščah. Župan pa nam je obljubil tudi kros progo in pumptrack na Prestranku. Pa končani seji smo se vsi udeleženci otroškega občinskega sveta skupaj z mlado županjo odpravili v stavbo občine, kjer smo si ogledali prostore. Najprej smo se ustavili v županovi pisarni, kjer nam je gospod župan pojasnil, kaj vse delajo na občini. Nato smo se sprehodili skozi skoraj vse pisarne in izvedeli, kaj v njih počnejo. Izvedeli in videli smo veliko novega. Na žalost pa se je dan kar malo prehitro končal in morali smo nazaj v šolo. Polona Boštjančič, 8. r. ŠOLSKO LETO 2016/17

40


D EL JC

OTROŠKI PARLAMENT 16. 2. 2017 je na OŠ Antona Globočnika v Postojni potekalo zasedanje otroškega parlamenta. Udeležilo se ga je 5 predstavnikov naše šole: Anuša Čelhar, Blaž Milharčič, Polona Boštjančič, Tinkara Vatovec in Jakob Dedek. Tema letošnjega parlamenta je bila otroci in načrtovanje prihodnosti. Na OŠ Antona Globočnika smo se zbrali predstavniki OŠ Prestranek, OŠ Pivka, OŠ Košana, OŠ Miroslava Vilharja in OŠ Antona Globočnika. Najprej smo vse šole predstavile svoja stališča na to temo. Sledila je razprava, na kateri smo ugotovili, da moramo slediti svojim sanjam, moramo poslušati nasvete staršev, prijateljev, sorodnikov, a ni nujno, da jih upoštevamo, če so v nasprotju z našimi interesi, željami. Pri izbiri poklica nam ne sme biti pomembno to, ali ta poklic prinaša veliko denarja, ampak predvsem ali ga mi želimo opravljati. V naše sanje moramo vložiti trud, trdo delo in čas, ne pa samo čakati, da se bo vse samo zgodilo. Na koncu je sledilo še glasovanje, kdo naj se udeleži regijskega zasedanja (udeležili sta se ga OŠ Antona Globočnika in OŠ Pivka) in se odpravili nazaj na Prestranek. Polona Boštjančič, 8. r.

41


MA ND

2. SEJA OTROŠKEGA PARLAMENTA 11. 5. 2017 je v Postojni potekala 2. seja otroškega občinskega parlamenta. Na seji smo izvedeli, kaj so novega naredili za mlade v občini in kaj nameravajo narediti v prihodnosti. V tem letu nameravajo narediti otroško igrišče v Grobiščah in prenoviti igrišče v Kočah, prav tako v tem letu načrtujejo izgradnjo več pump trackov (kolesarskih poligonov) in kolesarskih stez. Naredili so tudi anketo o tem, kako so mladi zadovoljni v naši občini in kaj bi se še lahko naredilo, da bi jo še bolj prilagodili mladim. Govorili smo tudi o varnih točkah. Izvedeli smo, da ni bila nobena izmed njih uporabljena. Na seji sta bila tudi begunska otroka, ki sta nastanjena v Postojni. Rekla sta, da sta se sicer na začetku težko vključila v družbo, zdaj pa jima je v Postojni zelo všeč. Izvedeli smo, da bo letos organiziran tudi pester poletni program. Po končani seji nas je župan povabil še na pijačo, potem pa smo se odpravili nazaj v šolo. Polona Boštjančič, 8. r.; Tinkara Vatovec, 7. r.

42

ŠOLSKO LET


D EL JC

ZAKLJUČEK PROJEKTA EU4Me V LJUBLJANI V petek, 2. 6. 2017, se je pet učencev naše šole (dva sedmošolca Janez in Filip, osmošolka Polona ter devetošolki Sara in Anuša) udeležilo zaključka projekta EU4Me, ki je potekal v Ljubljani. V hišo EU, kjer je zaključek potekal, smo prišli okoli 10. ure. Zaključka sta se udeležili tudi dve dvojezični šoli (italijansko-slovenska in madžarsko-slovenska). Najprej nas je nagovoril vodja projekta. Glavni cilj EU4Me projekta je poučevati, učiti se in razpravljati o trenutno ključnih tematikah v okviru EU: večkulturnosti, večjezičnosti, manjšinah in migracijah med učenkami in učenci osnovnih šol ter učitelji v sodelovanju s strokovnjaki. Nato je sledil nagovor evropskega poslanca Igorja Šoltesa, ki nam je govoril o projektu EU4Me in o delu evropskega poslanca. Delo asistenta evropskega poslanca nam je predstavil osebni asistent evropskega poslanca Lojzeta Peterleta v Sloveniji, g. Andrej Černigoj. Sledil je ogled interaktivne razstave o Evropski uniji. Ker je bil že čas za kosilo, smo se odpravili do Emonske kleti, kjer smo imeli kosilo. Ko smo se najedli, smo se odpravili še na ogled parlamenta. Pozdravil nas je poslanec, ki v parlamentu predstavlja madžarsko manjšino, potem pa so nam razkazali notranjost parlamenta. Po koncu pa nas je učiteljica odpeljala še na sladoled in nato smo se odpravili domov.

TO 2016/17

Polona Boštjančič, 8. r.; Tinkara Vatovec, 7. r.

43


E J

I Z


K I


MA ND

JEZIKI Na naši šoli se imajo učenci poleg angleščine možnost učiti še dva tuja jezika – nemščino in italijanščino. Je pa za nekatere učence naše šole tudi slovenščina tuj jezik. Tako na naši šoli spoznavamo prek tujih jezikov tudi različne kulture. Pripravili smo preprost dialog, kako naročimo sladoled po slovensko, hrvaško, angleško, nemško, italijansko, rusko in špansko. SLOVENSKO

HRVAŠKO

A: Dober dan! B: Prosim? A: Rad(a) bi sladoled: kepico vanilije, enkrat pistacijo in … in še kepico čokolade. B: Izvolite! A: Hvala! B: To znaša 3 evre 60 … Hvala! A: Na svidenje! B: Na svidenje!

A: Dobar dan! B: Molim? A: Želim sladoled: kuglicu vanilije, jednu pistacije i...i još kuglicu čokolade. B: Izvolite! A: Hvala. B: To košta 3 evra i 60 centi... Hvala! A: Doviđenja! B: Doviđenja!

Samanta Brožič, 8. r.

ANGLEŠKO A: Good afternoon! B: Yes, please? A: I would like to buy an ice cream: one scoop of Vanilla, one Pistachio and … and a scoop of Chocolate. B: Here you are! A:Thank you! B: It's 3 Euros 60… Thank you! A: Goodbye! B: Goodbye!

Polona Boštjančič, 8. r.

NEMŠKO

ITALIJANSKO

RUSKO

ŠPANSKO

A: Guten Tag! B: Ja, bitte? A: Ich hätte gern Eis: eine Kugel Vanille, einmal Pistazie und … und vielleicht noch eine Schokokugel. B: Bitte schön! A: Danke! B: Das macht 3 Euro 60 … Danke! A: Auf Wiedersehen! B: Auf Wiedersehen!

A: Buongiorno. B: Prego? A: Vorrei un gelato: una pallina di vaniglia, una di pistacchio e … e una pallina di cioccolato. B: Ecco. A: Grazie. B: Sono tre euro sessanta (3,60 €) … Grazie! A: Arrivederci! B: Ciao.

А: добрый день! B: желаете! A: можно пожалуйста один шарик ванильного мороженога один раз фиташки и....один шарик шоколада. B: пожалуйста! A: спасибо! B: это будет 3 эвра и 60 центов…спасибо! A: до свидания! B: до свиания!

A: Buenos dias! B: Por favor? A: Quiero un helado: Una bola de vainilla y una de pistacho y … una de chocolate. B: Aqui tiene! A: Gracias! B: Esto questa tres euros y sesenta centavos … Gracias! A: Nos vemos! B: Nos vemos!

Učenci nemščine

Učenci italijanščine

Marina Majerič, 8. r.

Elena in Aleksandar Bogunović, 3. r.

44

ŠOLSKO LET


D EL JC

IL MIO ASTUCCIO Il mio astuccio è blu, bianco e viola. Nel mio astuccio ci sono una matita, una gomma bianca, un piccolo compasso, un temperino rosa, una penna, le matite colorate, i pennarelli, le penne blu, una colla, le forbici e un nastro adesivo. Samanta Brožič, 8. r.

NEL MIO ASTUCCIO… Nel mio astuccio ci sono due matite verdi, le matite colorate, una gomma sporca, una penna turchese, una colla gialla, un temperino viola, le forbici blu, un righello corto, un nastro adesivo, un compasso vecchio, i pennarelli e due penne rosse. Polona Boštjančič, 8. r.

IO E LA MIA SCUOLA Ciao, sono Marisa. Ho tredici anni e frequento l'ottava classe della Scuola elementare Prestranek. Ho una sorella che si chiama Leonora e ha dieci anni. I miei genitori hanno quarantadue anni. Le mie nonne sono Jožefa e Ivanka. Non ho nonni. Ho cinque zie e cinque zii. Le mie cugine sono Sabrina e Sandra e ho anche tre cugini: Natan, Denis e Nikolaj. Amo la mia famiglia!:) La mia scuola si chiama Scuola elementare Prestranek. La scuola porta il nome del nostro paese perché si trova a Prestranek. Ha due piani e un grande parco giochi. È abbastanza grande, molto bella e colorata: arancione, rossa, gialla, verde e bianca. La scuola elementare ha 187 scolari, la scuola dell'infazia ha 80 bambini. L'indirizzo della mia scuola è Via 25 maggio, Prestranek, Slovenia. Lo stemma della scuola è ''il nostro ponte'' con le gambe. La preside della scuola è Nataša Režek Donev. Nella mia scuola ci sono varie sale: 13 classi, studio di chimica, classe di disegno, classe di musica, aula multimediale, biblioteca, sala professori, ufficio della preside, segreteria, cucina, sala da pranzo, due corridoi, guardaroba e palestra. Le mie materie sono: la matematica, lo sloveno, l'inglese, il tedesco, l'italiano, la chimica, la biologia, la storia, la geografia, lo sport, l'arte, la musica, la tecnica e tecnologia, la fisica e l'educazione civica e etica. Le mie materie preferite sono la chimica e la matematica. La mia insegnante preferita è Andreja Geržina.

TO 2016/17

Marisa Pečnik, 8. r.

45


MA ND

D

ČOKOLADA

VANILIJA

CHOCOLATE

VANILLA

SCHOKOLADE

VANILLE

CIOCCOLATO

VANIGLIA

ШОКОЛАД CHOCOLATE

BАНИЛЬ VAINILLA

slovenščina, angleščina, nemščina, italijanščina, ruščina, španščina

46

ŠOLSKO LET


D EL JC

Da ne boste v dvomih , kateri sladoled naročiti …

TO 2016/17

JAGODA STRAWBERRY ERDBEERE FRAGOLA КЛУБНИКА

47


DR

UG

O


MA ND

DAN SMO OBRNILI NAROBE 5. 10. 2016 je bilo na naši šoli vse obrnjeno na glavo. Ko smo učenci zjutraj vstopili v šolo, se je dan sprva zdel popolnoma navaden, potem pa smo na hodnikih razredne stopnje opazili različne prometne znake ter na tla nalepljen prehod za pešce. Napačno smo domnevali, da gre za kakšen prometni natečaj, ki se ga vsako leto udeležijo učenci 5. razreda. Nekateri mlajši učenci so po hodniku hodili celo vzvratno, učitelji pa so nas pozdravljali z »dan dober« ali »lahko noč«. Ob prihodu na predmetno stopnjo so bili nekateri učitelji obuti v copate, spet drugi so okrog vratu nosili odsevne pasove in kape. Devetošolcem je prvo šolsko uro popestrila ravnateljica v vlogi čistilke, ki je razmetavala klopi učencev v prvih vrstah in brisala popisano tablo. Osmošolci so poučevali učitelja matematike, ki je ta dan igral vlogo učenca. Zaradi nemira je moral zapustiti uro. Ko smo z uro matematike začeli pri nas, je v razred prišla specialna pedagoginja, ki je tokrat, namesto da bi prišla po učence zaradi podaljšanega časa pisanja kontrolne naloge, prišla po ostale. Test smo pisali vsi skupaj v knjižnici. Tudi test je bil v slogu današnjega dne: učitelj je prinesel rešitve, mi pa smo morali na podlagi njih sestaviti test in točkovnik. Zadnjo uro smo imeli angleščino. Pisali smo petminutni test, nato pa se je učiteljica usedla v zadnjo klop ter nam dala besedo. Določili smo dve učenki, ki sva imeli vlogo učiteljic. Posledica tega je bilo zmedeno delo in nič kaj pouku podobna atmosfera v razredu. Ob koncu tega dneva sem veliko razmišljala … O tem, kako je biti učitelj in s čim se v tem poklicu vsakodnevno spopadaš. In ja, premalo cenimo njihov trud, ki ga vložijo v to, da pouk poteka kolikor toliko normalno in da se v razredu ohranjata red in disciplina. Anuša Čelhar, 9. r.

DAN ODPRTIH VRAT V VZGOJNEM ZAVODU PLANINA Nekega četrtka v oktobru 2016 smo se učenci izbirnega predmeta likovno snovanje udeležili dneva odprtih vrat v Vzgojnem zavodu Planina. Učenci 7. in 8. razreda smo sodelovali z gojenci vzgojnega zavoda in učenci sosednjih osnovnih ter srednjih šol na različnih zanimivih delavnicah. Skupina naših sedmošolcev je tako ustvarjala izdelke iz Fimo mase, okraševali smo steklene kozarce in sklede v obliki lista. Osmošolci smo se udeležili fotografske delavnice. Vse delavnice so nato svoje delo predstavile na zaključni prireditvi, kjer smo zapeli in zaplesali. Prijazni gostitelji so nas tudi pogostili. Lejla Rekić, 8. r.

48

ŠOLSKO LET


D EL JC

LEP JE DAN Vsako leto Slovensko združenje za boj proti raku dojke Europa Donna prireja dan, ki je namenjen ozaveščanju o raku na dojkah. V ta namen so letos tudi v Postojni priredili ples. Na povabilo profesorice Klare Bajec smo se ga udeležili tudi mi. Tiste, ki smo se za ples odločili, je po pouku nekaj korakov koreografije naučila učiteljica Polona Požar. Kljub deževnemu vremenu smo v soboto, 15. 10. 2016, z učiteljico Andrejo Geržina zaplesali na osrednjem trgu v Postojni. Ples je bil točno ob 11. uri, ko so na radiu Val 202 zavrteli pesem Anje Rupel Lep je dan. Marisa Pečnik, 8. r.

V NARINU SMO PEKLI KRUH

TO 2016/17

Nekega četrtka v oktobru smo učenci 1., 2. in 3. razreda imeli naravoslovni dan. Z avtobusom smo se odpeljali na kmetijo Petrovih v Narin. Tam smo se razdelili v dve skupini – spoznavali smo stare kmečke predmete in pekli kruh. Gospa nam je v staro opremljeni kmečki sobi s črno kuhinjo pokazala, kako so včasih kuhali in kako so mesili kruh. Najbolj nam je bilo všeč ravno to, da je v posodi prinesla ogromno testa in iz njega oblikovala štruco velikanko. Potem je vsakemu od nas dala en delček in iz tega smo zamesili vsak svojega, gospa pa je potem še vse lepo spekla v krušni peči. Gospod pa nam predstavil opravila na kmetiji v starih časih, npr. kako se iz žita dobi moko. Videli smo tudi ogromno starih kmečkih orodij. Nekaterih opravil smo se lotili tudi sami. Kasneje smo zajahali še ponija, pomalicali in popili čaj. Približno ob 12. uri smo se vsak s svojim hlebčkom ponosno vrnili v šolo. Karolina Bajc, Gaj Prudič in Tine Mislej, 3. r.

49


MA ND

OČARANI NAD MUZEJEM ILUZIJ V torek, 24. 10. 2016, se nas je skupina nadarjenih učencev udeležila razstave o Nikoli Tesli in Muzeja iluzij v Ljubljani. Ob 14.15 smo se dobili na železniški postaji na Prestranku ter se z vlakom odpeljali v Ljubljano. V parku Tivoli smo izstopili in pomalicali. Za tem smo se razdelili v dve skupini. Ena je šla v Muzej iluzij, druga pa v muzej o Nikoli Tesli. V tem skoraj čudežnem Muzeju iluzij smo se zelo zabavali. Čudili smo se očesnim prevaram, neverjetnim amaze sobam, slikam, zelo zanimiv je bil tudi tunel, v katerem se je vse vrtelo. Za konec smo bili še v igralnici muzeja, kjer smo igrali ogromen človek, ne jezi se. Muzej o Nikoli Tesli mi ni bil tako všeč, navdušeni pa smo bili nad poskusi s strelami in nad drugimi izumi. Po ogledu smo imeli še nekaj prostega časa. Domov smo se prav tako vrnili z vlakom. Na Prestranek smo prispeli okrog 21. ure. V tem mikavnem, vizualnem, čutnem in izobraževalnem popoldnevu smo se imeli fino. Tjaša Podboj, 9. r.

50

ŠOLSKO LET


D EL JC

DAN SAMOSTOJNOSTI IN ENOTNOSTI 23. 12. 2017 je bila v večnamenskem prostoru proslava ob dnevu samostojnosti in enotnosti. Potekala je prvi dve šolski uri. Razlog, zakaj praznujemo dan samostojnosti in kaj se je na ta dan zgodilo, smo učenci predstavili z igrico, ki jo je pripravila učiteljica Ana Novak. Igrico sta povezovali Sara Malneršič in Anuša Čelhar, volilno komisijo sva sestavljala Polona Boštjančič in Jurij Kernel, volivko je upodobil Žan Kontelj. Jurij je tudi prebral besedilo, ki ga je ob razglasitvi Slovenije kot samostojne države prebral France Bučar. Ob zaključku pa nam je slovensko himno zapela četrtošolka Karin Bole. Po koncu prireditve nam je nekaj učencev naše šole zaigralo nekaj pesmi, ob katerih smo zaplesali. Ker je bil to zadnji šolski dan pred novoletnimi počitnicami, smo dan zaključili z ogledom otroškega filma Veliki dobrodušni velikan. Polona Boštjančič, 8. r.

Ali veš? Pred 26-imi leti so se vaši starši odločali o tem, v kateri državi želijo živeti. Leta 1990 je bila Slovenija še del države Jugoslavije, sestavljene iz šestih republik. Te so bile Slovenija, Hrvaška, Bosna in Hercegovina, Srbija, Črna gora in Makedonija. Slovenci so bili prepričani, da njihov glas v državi ni enakovreden drugim, in želijo več pravic in bolj demokratično upravljanje. Zato so se politiki odločili, da bodo o tem, ali naj bo Slovenija samostojna ali ne, odločali njeni državljani. 23. decembra 1990 je tako v Sloveniji potekal plebiscit ali ljudsko glasovanje. Ljudje so z veliko večino odločili, da bo Slovenija postala samostojna. Rezultati so bili razglašeni 26. decembra. V spomin na to praznujemo na ta dan državni praznik dan samostojnosti in enotnosti. Povzeto po: https://otroski.rtvslo.si/infodrom/prispevek/3030

TO 2016/17

51


MA ND

DELAVNICA POTOVANJE PO EVROPI V torek, 14. 3. 2017, smo se učenci 7., 8. in 9. razreda udeležili delavnice Potovanje po Evropi. Razdelili smo se v dve skupini: 7. razred in prvih 9 učencev 8. razreda smo sestavljali 1. skupino, 2. skupina pa je bila sestavljena iz preostanka 8. razreda in iz 9. razreda. Našo skupino je vodila ga. Urška Štremfelj, drugo pa ga. Meta Novak s Fakultete za družbene vede. V skupinah smo se razdelili še v manjše skupine po 6 in dobili veliko pisemsko ovojnico. S tem smo začeli naše potovanje. Vsak iz skupine je dobil list s svojo državo članico, ki jo je skozi potovanje bolje spoznal. Ugotovili smo: imena in glavno mesto države, uradni jezik in jezikovno skupino, sedež parlamenta, značilno jed, lik iz risanke … Na koncu smo dobili še majhno knjižico, v kateri je bil kviz s 100 vprašanji in rešitvami. Knjižica je zelo zanimiva in nam poda še več informacij o Evropski uniji. Marisa Pečnik, 8. r

Delavnica o EU mi je bila zanimiva, še posebej zato, ker smo spoznavali različne države, kulture.

Delavnice na temo so se mi zdele v glavnem zelo zanimive in poučne, proti koncu pa so postale malce dolgočasne, ker nam je pojemala motivacija in volja do sodelovanja.

Bilo je super. Naučila sva se veliko novega o EU državah. Maks Milharčič in Patrik Bergoč, 7. r.

Iza Debevec, 7. r. Anuša Čelhar, 9. r.

52

ŠOLSKO LET


D EL JC

NATEČAJ URESNIČUJMO, Z ENERGIJO VARČUJMO Nekateri učenci 6., 7. in 8. razreda smo pod mentorstvom učiteljice Urške Tušar sodelovali v natečaju Uresničujmo, z energijo varčujmo. Tema letošnjega natečaja je bila varčevanje z električno energijo. Morali smo posneti triminutni video o varčevanju doma in v šoli. Pri snemanju videa smo se zelo potrudili. Za glasbeno podlago je skrbel učitelj Simon Novak in ansambel Strel. Končan video smo nato poslali organizatorjem. Dne 19. 12. 2016 smo odšli v Loko pri Mengšu na grad Jable, kjer je potekala zaključna prireditev in razglasitev rezultatov natečaja. Prireditev je vodila Bernarda Žarn, zapela pa nam je Neisha. Gostitelji so nas bogato pogostili. Kljub temu da nismo bili med zmagovalci, smo prejeli nov varčni računalnik, ki ga hranimo v šolski knjižnici. Računalnik lahko uporabljamo vsi učenci šole za izpolnjevanje šolskih obveznosti.

TO 2016/17

Tajda Valenčič, Lara Vukelić in Nika Drole, 7. r.

53


MA ND

NAGRADNI IZLET NA CERKNIŠKO JEZERO Učiteljica nam je pokazala razpis za natečaj Naredimo drugače. Odločili smo se, da na razpis pošljemo naše videoposnetke priprave tradicionalnih jedi Buh vm žegni. Učiteljica je posnetke presnela na CD in jih poslala na RRA Zeleni kras. Nato smo morali samo še čakati. Na šolo je prišlo sporočilo, da smo se na natečaju uvrstili na tretje mesto. Nagrada je bila vožnja s kanuji po Cerkniškem jezeru. Čez nekaj dni pa smo izvedeli žalostno novico, da se je na jezeru podrl jez in voda iz Cerkniškega jezera je odtekla. Obljubili so nam vožnjo s kolesi in sprehod po jezeru. V torek, 13. 6. 2017, smo zjutraj najprej dobili obisk. Prišli sta dve gospe, ki sta nam podarili nahrbtnike. Nato smo se odpravili na avtobus. Ko smo prišli v Cerknico, so nas razdelili v dve skupini, ena je šla s kolesom, druga pa peš. Izvedeli smo veliko stvari o presihajočem jezeru. Skupini sta se nato zamenjali. Kolesarji so obkrožili jezero. Na pohodu smo v jezeru videli veliko rib in ptic in spoznali nekaj rastlin ob vodi in v vodi. Ogledali smo si tudi jamo Suha dolica in požiralnike. Po koncu smo se zahvalili vodičem in odšli na avtobus ter se odpeljali proti šoli. Med potjo smo se pogovarjali, kaj vse smo videli na Cerkniškem jezeru. Ko smo se vrnili v šolo, so nas drugi učenci spraševali, kako je bilo. Samanta Bergoč, Kristjan Bergoč, Jan Abram, 5. r.

54

ŠOLSKO LET


D EL JC

TO 2016/17

55


MA ND

EKSKURZIJA V TRST

P

6. 6. 2017 smo učenci od 6. do 9. razreda obiskali mesto Trst. Na italijanski meji sta se nam pridružila vodiča Stanley in Lara in nas na poti proti Trstu seznanjala z mestom. Najprej smo se odpeljali do cerkve sv. Justa. Cerkev smo si ogledali, nato pa se odpeljali v center mesta in se tam peš sprehodili po mestnem središču z ogledi pravoslavne cerkve, trga Republike in grške pravoslavne cerkve. V središču smo imeli nekaj prostega časa, ki smo ga po večini izkoristili za sladkanje s sladoledom v bližnjih kavarnah. Pot smo nadaljevali do gradu Miramare, ki ga je zgradil Ferdinand Maksimilian. V njem je živel s svojo ženo Šarloto Belgijsko. Grad je zelo lepo opremljen. V gradu je med drugim tudi fontana zmajev, velika knjižnica in dvorana za prireditve. Nato smo imeli še nekaj prostega časa, da smo se lahko sprehodili v okolici gradu. Z avtobusom smo se nato odpravili do kostnice v Sredipolje (Redipuglia). Do vrha kostnice, na katerem stojijo trije visoki kamniti križi, smo morali prehoditi 220 stopnic. Tam je pokopanih več kot 100.000 padlih vojakov iz prve svetovne vojne. Po ogledu smo se z avtobusom vrnili nazaj na Prestranek.

V m re te ka N

Lara Vukelić in Tajda Valenčič, 7. r.

P g n d n m d m je m

P kl p ro p

P

P

V v n

56

ŠOLSKO LET


D EL JC

PREDAJA KLJUČA

V sredo, 14. 6. 2017, je potekala že tradicionalna predaja ključa. Deveti razred je ključ šole predal osmemu razredu. Vendar so »osmarji« najprej morali dokazati, da bodo zmogli stopiti na mesto devetega razeda. Že zjutraj so nas pričakali baloni in tabla »Prišli, videli, zmagali«. Po koncu 5. ure pa je nastopila ežko pričakovana predaja. Potekala je za šolo, na tribunah ob telovadnici. Osmi razred je predajo pričaal v telovadnici. Ko so jih spustili ven, so jih fantje iz devetega razreda, ki so bili na strehi, zalili z vodo. Nato je moral osmi razred prestati dve preizkušnji.

Prva se je imenovala kamele: najprej so morali gobo v vedru napojiti z vodo in jo na hrbtu prenesti do drugega vedra. Potem je sledila še druga naloga. Pri tej so morali iz vedra, napolnjenega z vodo, z zobmi ujeti jabolko. Nato so morali učenci osmega razreda priseči, da bodo dober deveti razred, da bodo plonkali pri matematiki, da bodo povzročali nemir in jezili učitele ter da bodo negovali tradicije in bili zgled mlajšim.

Poslednje dejanje predaje pa je bilo iskanje ljuča. Ključa sicer niso našli, saj je bil zakopan pod peskom v peskovniku, vendar so jim dobodušni učenci devetega razreda ključ vseeno predali.

Polona Boštjančič, 8. r.; in Tinkara Vatovec, 7. r.

PUSTOLOVSKI PARK

V četrtek, 22. 6. 2017, smo se učenci, ki smo vestno izpolnjevali svoje šolske obveznosti, udeležili izleta Pustolovski park v Postojni. Zjutraj smo se takoj po malici usedli na avtobus, ki nas je odpeljal v Postojno. Tam so nam vodiči pomagali namestiti plezalne pasove in nam razložili, kako se opremo uporablja.

TO 2016/17

Nato nas je čakal kratek preizkus, na katerem smo morali pokazati, da znamo rokovati z opremo. Potem smo se razporedili po progah. Učenci nižjih razredov so se odpravili na rumeno in oranžno progo, ki sta bili nekoliko lažji, učenci višjih razredov pa so se podali na zeleno, modro in rdečo progo, ki so bile nekoliko zahtevnejše. Nato smo se nekaj časa zabavali in plezali. Po koncu smo si slekli pasove in odšli še na sladoled. Tinkara Vatovec, 7. r.; Polona Boštjančič, 8. r.

57


MA ND

KONČNI IZLET, VALETA IN PREDAJA KLJUČA Kot se za zaključek 9. razreda spodobi, smo tudi letos devetošolci odšli na končni izlet, izpeljali predajo ključa in organizirali valeto. Za letošnjo lokacijo končnega izleta smo si izbrali srednjo Italijo, natančneje San Marino, Rimini in Mirabilandijo v Raveni. V ponedeljek, 12. 6. 2017, smo začeli naše malo potovanje. Načrtovali smo približno 5 ur vožnje, vendar smo bili zaradi nekaj nesreč na poti kar dobrih 10 ur. Ker smo do cilja prišli v malce poznejših urah, si na žalost nismo ogledali parka Italia in Miniatura. Okrog petih popoldne smo se sprehodili po številnih uličicah San Marina, speljanih v grič, od koder je razgled na pokrajino z vrha in se okrog pol sedmih odpravili proti hotelu, v Rimini. Najprej smo dobili ključe svojih sob, kjer smo uredili svoje kovčke in postelje ter se ob sedmih odpravili na večerjo, ki ni bila ravno najboljša. Ker so tam temperature tudi zvečer kar visoke, smo po večerji hitro smuknili v kopalke in se prvič letos zazibali med valovi. Polni mivke in soli v laseh smo odšli v hotel, se stuširali in se »odpravili spat«. Čeprav se nočni mir začne ob desetih, smo mi po tiho bedeli do okrog polnoči. Naslednji dan smo pozajtrkovali, pospravili svoje stvari in odšli v Mirabilandijo, kjer smo devet ur preživeli na njenih raznovrstnih atrakcijah. Ob šestih, ko se park tudi zapre, smo utrujeno napolnili avtobus in začeli pot proti Prestranku. Brez večjih težav smo po dobrih petih urah prispeli do avtobusnega postajališča pri šoli, kjer so nas pričakali starši. Malo preden smo prispeli, so šolo okrasili z baloni in nanjo privezali tablo z napisom »Prišli, videli, zmagali!«, ki je evoluciji našega razreda pisan na kožo, tako da smo doživeli res pravo dobrodošlico in se še malce zabavali ob pici in ostalih prigrizkih, ki so nam jih pripravili starši.

58


D EL JC

Naslednji dan sta bila pred nami še dva pomembna dogodka – valeta in predaja ključa, zato smo se ves dan ukvarjali z njuno organizacijo. Dopoldne smo imeli predajo ključa. Ampak kaj sploh je to? Gre za neuraden sprejem osmošolcev v zadnji razred osnovne šole. Devetošolci smo jim pripravili nekaj izzivov, ki so jih, ob obilici vodnih balončkov, uspešno prestali. Sledila je prisega, ki smo jo napisali sami. Osmošolci so prisegli, da bodo v naslednjem šolskem letu izpolnili vse pogoje. Za konec pa smo jim skrili ključ, ki ga niso našli, ampak ga je potem naš predsednik razreda izročil predsedniku osmega razreda. Tako smo se mokri odpravili domov in začeli še zadnje priprave na valeto. Na valeti smo z učitelji preživeli še zadnje skupne trenutke ob večerji. Ob šestih popoldne smo se zbrali in se za začetek okrepčali, po jedi je sledil uradni del, ki smo ga zaključili s solzami v očeh. Do desetih smo še nekaj časa sproščeno klepetali ob mizah. Anuša Čelhar, 9. r.

ŠOLSKO LETO 2016/17

59


RAZVEDRILO


MA ND

POČITNIŠKI HOROSKOP OVEN 21. marec–20. april Ljubezen: +++ Sreča: +++++

Prijateljstvo: ++

Na začetku poletja boste polni energije in veseli zaradi uspešno zaključenega šolskega leta. Vendar boste na sredi počitnic postali povsem brez volje, saj se boste počutili osamljene in brez prijateljev. Ob koncu počitnic se vam bo spet nasmehnila sreča in v novo šolsko leto boste vstopili popolnoma prerojeni.

BIK 21. april–21. maj Ljubezen: ++++

Sreča: ++ Prijateljstvo: +++

Začetek počitnic boste počivali, saj vas je šolsko leto povsem izmučilo. Sredi počitnic boste zelo zaletavi in živahni. Ob koncu počitnic pa se boste umirili in se začeli pripravljati na šolo, da bo novo šolsko leto čim uspešnejše.

DVOJČKA 22. april–21. junij Ljubezen: +++++ Sreča: +++

Prijateljstvo: +

Imeli boste zelo aktivne počitnice in ne boste imeli veliko časa za počitek. Zato se boste v šolo vrnili s še bolj izpraznjenimi baterijami, kot ste jih imeli ob zaključku šolskega leta. Spoznali boste svojo sorodno dušo, žal pa v prijateljstvu ne boste imeli takšne sreče.

RAK 22. junij–22. julij Ljubezen: ++++ Sreča: +++ Prijateljstvo: +++ Prvi del počitnic boste osamljeni, ampak boste tako pridobili čas, da si opomorete od šole. Preostanek počitnic boste zato veliko boljše volje in se boste z veseljem podali na nove avanture. Počitnice boste preživeli s prijatelji in svojimi ljubljenimi. 60

ŠOLSKO LET


D EL JC

LEV 23. julij–23. avgust Ljubezen: + Sreča: +++++ Prijateljstvo: ++++ Levi med počitnicami ne boste imeli sreče v ljubezni. Pravzaprav boste zelo razočarani s svojim ljubezenskim življenjem. Vendar boste kmalu ugotovili, da ljubezen ni nujno potrebna za vašo srečo. Preostanek počitnic boste uživali s svojimi prijatelji. Poleg tega da boste pridobili veliko novih prijateljev, boste utrdili svoje prijateljske vezi s starimi prijatelji. Zato se boste v šolo vrnili polni počitniškega duha.

DEVICA 24. avgust–22. september Ljubezen: ++ Sreča: +++ Prijateljstvo: ++++ Začetek počitnic bo za vas zelo energičen in aktiven. Proti sredini se boste počasi umirili in počivali v pričakovanju novega šolskega leta. Proti koncu počitnic si boste spet dali duška in se zabavali še do začetka šole. V novo šolsko leto boste vstopili s polnimi baterijami.

TEHTNICA 23. september–23. oktober Ljubezen: +++ Sreča: ++++ Prijateljstvo: ++ Počitnice se bodo začele dobro in veselo. Odpočili si boste od napornega šolskega leta. Za začetek si boste želeli malce samote in mirnih dejavnosti, proti koncu pa se boste z vse več energije spuščali v veliko novih avantur, polnih adrenalina

TO 2016/17

ŠKORPIJON 24. oktober–22. november Ljubezen: ++++ Sreča: +++++ Prijateljstvo: +++ Kot po navadi boste tudi med počitnicami radi prijateljevali s svojimi najbližjimi in se veselili v družbi svojih prijateljev. Čez celotne počitnice boste doživljali vedno več avantur, ki bodo polne sreče in zadovoljstva, nekatere tudi ljubezni. Spoznali boste osebo, s katero se boste zelo zbližali. Ob koncu počitnic boste spoznali, da brez nje ni mogoče živeti. 61


MA ND

STRELEC 23. november–21. december Ljubezen: ++++ Sreča: ++++ Prijateljstvo: + Počitnice bodo za vas spet zelo lepo obdobje, saj si boste lahko vzeli čas zase, brez prijateljev. Od začetka pa do sredine počitnic boste uživali v mirnih dnevih, ki bodo kar trajali. Od sredine pa se vam bo življenje spremenilo. Naklonila se vam bo ljubezen osebe, brez katere si življenja ne boste več znali predstavljali. Srečnejši boste in vaše življenje bo bolj polno.

KOZOROG 22. december–20. januar Ljubezen: +++++ Sreča: +++ Prijateljstvo: ++ Na začetku počitnic boste srečni in boste svoj čas preživljali s svojimi ljubljenimi. Proti sredini boste postali brezvoljni in preobčutljivi. Vendar pa boste od koncu počitnic zopet našli skupni jezik s svojo ljubeznijo, s katero se boste skupaj popeljali v novo šolsko leto.

VODNAR 21. januar–18. februar Ljubezen: + Sreča: +++ Prijateljstvo: +++++ Počitnice boste začeli čisto na tleh. Šolsko leto se kljub vašemu prizadevanju ni uspešno končalo. Tudi na ljubezenskem področju ne boste blesteli. Vendar se boste kasneje čisto prepustili zabavi in dogodivščinam s svojimi prijatelji.

RIBI 19. februar–20. marec Ljubezen: ++++++ Sreča: +++++ Prijateljstvo: +++++ Te počitnice bodo ta vas polne ljubezni, pustolovščin in novih doživetij. Od vseh znamenj vam kaže najbolje na vseh področjih. Zelo boste uživali, vendar vas bo novo šolsko leto presenetilo z obilico dela in zadolžitev. Kmalu pa boste spet ujeli ritem in poskrbeli za to, da bo prihajajoče leto kar se da uspešno. Za vas smo v zvezde pogledale astrologinje Marisa Pečnik, Tinkara Vatovec in Polona Boštjančič

62

ŠOLSKO LET


D EL JC

ŠALE IZ ŠOLSKIH KLOPI Pri naravoslovju: Učitelj: »No, Buček. Ti pa zdaj lepo povej, koliko kosti imaš v telesu?« Buček: »Najmanj dva tisoč petsto.« Učitelj: »Zakaj pa me nisi včeraj poslušal, ko sem razložil, da je v človeškem telesu dvesto kosti.« Buček: »Saj sem! Ampak sem danes zjutraj jedel sardine.« V šoli pozvoni telefon. Glas: »Danes pa našega Janezka ne bo v šolo.« Učiteljica: »Kdo pa kliče?« »Moj oče,« se oglasi Janezek iz telefona. »Videti ste zelo živčni,« reče profesor študentu na izpitu. »Vas je strah mojih vprašanj?« »Ne, strah me je mojih odgovorov.« Otroci so v šoli dobili domačo nalogo: »Opišite v sto besedah, kako ste preživeli vikend«. Mali Jožek je napisal: Ta vikend smo se nameravali odpeljati z družino k teti. Naložili smo se v avto in ta nikakor ni hotel vžgati. Žalostno smo šli iz avta, razen očeta, ki je ostal pri avtomobilu in izrekel ostalih 60 besed, ki pa niso primerne za mojo nalogo. Pri naravoslovju: Učitelj prinese k pouku pokrito kletko s ptičem. Pokliče Janezka in ga vpraša: »Povej mi, Janezek, kaj je pod to pokrito kletko?« (Učitelj umakne blago s kletke, da Janezek vidi ptičje noge) Janezek ga malo čudno gleda in reče, da ne ve, katera ptica je to. Učitelj ga nato vpraša: »Pa mi povej po latinsko.« Janezek spet ne ve. Nato mu učitelj reče: »Dobil si cvek iz naravoslovja. Povej mi svoje ime in priimek.« Pa Janezek dvigne hlačnico in mu reče: »Zdaj pa vi uganite, kdo sem.« Profesor je na tablo napisal naslov spisa »Kaj bi naredil(a), če bi bil(a) ravnatelj(ica)«. Učenci so začeli pisati, le Janezek je sedel in čakal. Profesor ga je vprašal: »Zakaj pa ti ne pišeš?« »Čakam na tajnico, da ji naročim, kaj naj napiše!« odvrne Janezek. Oče budi sina Janeza: »Janez, vstani! Zamudil boš šolo!« »Ne grem več tja, oče, tam me samo zmerjajo, mečejo vame razne stvari in se norčujejo iz mene!« »Moraš iti, saj boš drugače ostal brez službe. Saj si vendar ravnatelj šole!«

TO 2016/17

Zbrala: Lara Vukelić, 7. r.; Danijel Poljšak, 6. r.

63


MA ND

KAJ POČETI MED POČITNICAMI Družiš se svojim prijateljem/prijateljico. Kaj počneta? + Vsak/-a bulji v svoj telefon. # Greva se peljat s kolesom ali na sprehod. % Pogovarjava se ali se zafrkavava. Na izlet greš nekam, kjer ni interneta in signala. + Sploh ni šans, da grem tja na izlet. # Če je kraj zanimiv, se počutim čisto ok. % Malo mi gre odrezanost od sveta na živce, vendar ni prehudo. Prisiljen/-a si poskusiti novo, eksotično hrano (npr. polže). Kako se odzoveš? + Hrane ne bi poskusil/-a, pa če bi mi plačali. # Hrano z veseljem poskusim, saj vedno rad/-a poskušam nove stvari. % Odvisno, kako hrano moram poskusiti. Dobil/-a si psa. Kako skrbiš zanj? + A imamo psa? # Za psa vestno skrbim. % Psa včasih peljem ven.

Če si zbral/a največ + Zate je najbolje, da počitnice preživiš doma, kjer ti ni treba skrbeti, da boš ostal brez interneta ali signala. Rad imaš udobje in nenehno povezanost z virtualnim svetom. Ne maraš poskušati novih stvari, zadovoljen si s tem, kar imaš. Če si zbral/a največ # Najbolj ti pristajajo avanturistične počitnice. Rad poskušaš nove stvari in se podajaš na vedno nove dogodivščine. Če si zbral/a največ % Počitnice rad preživiš aktivno in zabavno, vendar imaš še vedno red določeno mero udobja. Počitnice so zate čas za dogodivščine in tudi za sprostitev. Polona Boštjančič, 8. r.; Tinkara Vatovec, 7. r.

64


D EL JC

Karin Bole, 4. r.

Tanja Caserman, 4. r.

65


L

T I

R E

R A

I N

R P


I R

P S

V E

I K


MA ND

Učenci 3. razreda so z literarnimi izdelki sodelovali na natečaju Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje. Letošnja tema ustvarjanja je bila "Naravne in druge nesreče - Pozor, nevarne snovi!". Najbolj sta komisijo prepričala Luka Malnaršič in Kristjan Gerzetič, ki sta za svoji pesmici prejela lepo nagrado.

Pozor, nevarne snovi

Pozor, nevarne snovi Tisti, ki odlaga nevarne snovi v naravi, ni pri pravi.

Pozor, nevarne snovi, ki vedno škodijo mi.

Kemikalije, ki tečejo v potoke, so škodljive za rastline, živali in otroke.

Škodijo tudi naravi, morju in zeleni travi. Nevarne snovi so barvila, lepila, črnila in stara zdravila.

Matej Sajovic, 3. r.

Pazimo se jih mi vsi, saj to so nevarne snovi. Luka Malnaršič, 3. r.

Moja va Pozor, nevarne snovi Na smetišču polno je smeti, za katere moraš poskrbeti ti. V naravo jih ne meči, na smetišče jih odnesi. Polno olja in masti se na morju zablesti. Ribe v vodi jokajo, ker kisika nimajo.

Na svetu lep kot moja ki na sredi p Tam na hribčku tudi moja h

Za vasjo bister p spomladi bel zvonček Otroci k potoč da prve zvonč

Anžej B

Kjer nevarne so smeti naj nas tabla pouči. Naj ljudje recikliramo, da zrak, okolje čistejše bo. Kristjan Gerzetič, 3. r.

66

ŠOLSKO LET


D EL JC

Petošolci so pri pouku pisali pesmi o kraju, v katerem živijo. Nastale so zanimive pesnitve.

Orehek Orehek imamo radi mi Orehovčani. Od malega tu živimo in se veselimo.

Prestranek Prestranek moj domači kraj, tukaj jaz živim. Zakaj? Tukaj imam jaz res lep dom, tu za zmeraj živel bom. Na Prestranku imamo tudi novo šolo, kdor ne hodi tja, ima veliko smolo.

Veliko znamenitosti moj Orehek ima. Ko proti gradu hitimo se v lipino luknjo skrijemo. Lipe tri všeč so mi, saj stare so čez sto tisoč dni.

Jaz že v petem sem razredu, tu je vse v najlepšem redu. Ko šolo bom končal, glasbenik bom jaz postal. Ko pa v penzijo bom šel, se bom zredil in bom debel.

TO 2016/17

S kolesi drvimo, si telesne sposobnosti pridobimo. Poleti se veselic veselimo, Gasilci otroke v kombi naložijo, in s sireno trobijo, kar se da. Ko pa nas zima obišče, pri nas pravo je norišče. Po hribu s sankami drvimo, na smučkah se v dolino spustimo. Tekmovanje priredimo in si medalje razdelimo.

pše ni vasi, vas je, polja leži. ob robu vasi, hiša stoji.

Bole

Ko sonce posije, se na igriščih igramo, celo kolesarsko stezo imamo.

Perenič Matic

as Koče

potoček žubori, k iz zemlje pomoli. čku hitimo, čke dobimo.

Orehek tudi Žegnano jamo ima tam jamske živali so doma.

Prestranek

Ena, dve, tri, Orehovčani smo mi. Samanta Bergoč

Prestranek mi je všeč, ker tukaj jaz živim in se s prijatelji na igrišču dobim. Nogomet in košarko igramo in se pri tem lepo imamo. V avte žoge brcamo in vse naokrog smrklje frcamo. Rad imam ta kraj, saj življenje v njem je pravi raj. Tian Manojlovič

67


MA ND

ZAJEC FRANCELJ V PUŠČAVI Nekega lepega popoldneva se je zajec Francelj odpravil na dolgo potovanje v puščavo, kjer ga bodo pikale peščene mravlje in ožulili stari sandali. Ni bil še dolgo na poti, ko je ugotovil, da je pozabil glavo. Spotaknil se je in padel na rit. Komaj se je iz hiše privlekel z glavo in zobno protezo, ko se je zopet spotaknil na istem mestu in padel na nos. Ta mu je tako zatekel, da je meril kar pol metra. Usedel se je v avto in po nesreči premaknil varovalko stola … Stol je padel pod avto, Francelj pa je po nesreči pretrgal cev od olja. Olje mu je špricnilo v nos, ušesa, usta in oči. Hotel je vstati, pa je treščil v podvozje avta. Omotičen je vstal, se usedel na sedež, ki ga je potisnil nazaj. Medtem mu je stol stisnil prste. Potem je avtu odpadla streha, tako da je po dežju peljal brez nje. Zajec ni hotel biti več moker, zato je parkiral avto, zgrabil dežnik, si ob tem zlomil krempelj in z jezikom lovil dežne kapljice. Na jeziku je začutil kapljico, ki je bila velika in črno-bela. Pogledal je kvišku in videl vrano, ki si je s perutmi brisala zadnjico. Ko je hotel znova sesti v avto, je v travi pred sabo zagledal za dlan velik črn trn. Vrgel ga je v goščavo. Tam se je odbil od drevesa in zletel proti avtu. Pššššš, je zasikalo. Trn je zagledal v svoji gumi. Popraskal se je po glavi in si odtrgal krasto. »Z nečim si jo bom moral obvezati,« si je mislil zajec. »Aha, z listjem!« Že je bil obvezan, a se je potem še bolj drl. Veverica, ki ga je opazovala z bližnjega drevesa, je pripomnila, da se ne bi smel obvezati s koprivo. Peklo ga je in zamižal je od bolečine. Ker se je držal za glavo in ni ničesar videl, je treščil v bukev. »Avč, avč, avč,« je zastokal in treščil še v hrast. Privlekel se je do avta. Hotel je prijeti za trn, pa ga zaradi omotice ni videl. Poprijel je za gumo. Roka mu je drsela po gumi proti trnu. Ko je prišel do trna, je vlekel in vlekel. Trn je izvlekel, a se je skupaj s trnom zvalil v grm. Veverica je že drugič pripomnila: »Pojdi se umit. Ležiš v strupenem bršljanu.« Zajcu Franceljnu je bilo zadosti. Usedel se je v avto. Drvel je po cesti in prekršil prometne omejitve in zdrvel skozi rdečo luč. Ker naš Francelj ni gledal, kod vozi, je zgrmel v prepad. Padal je zelo dolgo in pristal v živem pesku v puščavi. Zajec se je rešil na rob živega peska, avto pa se je začel potapljati. Iz živega peska se je dvignila peščena pošast in avto vrgla na Franceljna … Duf, don, tresk … »Joj, to je moj zadnji zob!« je zatulil Francelj. Zajec Francelj je nad izletom obupal in se ves v buškah odpravil domov. Gašper Žele Bele, 5. r.

VILINSKI PLES Nekega jutra, bilo je ob zarji, smo s starši pokukali iz šotorov ob jezeru, kjer smo taborili. Pomela sem si oči, zakaj tam daleč sredi vode se je nekaj zableščalo. Naenkrat se je iz vode pognala zlatolasa deklica, za njo pa še njene sestre. Prijele so se za roke in zaplesale. Opazile so nas in povabile so me, naj se jim pridružim. Odšla sem k njim, da bi z njimi zaplesala. Starša sta me hotela zadržati, vendar sta bila v krču. Vile so me prijele za roke in zaplesale smo. Nenadoma sta me starša poklicala. Vile so me spustile in spodrsnilo mi je kot na ledu, da sem padla na hrbet. Odprla sem oči in videla, da sem v svoji sobi. Starša sta stala ob postelji in me budila. Tanja Debeljak Caserman, 4. r. 68

ŠOLSKO LET


D EL JC

TO 2016/17

Smeh Smeh je tam, smeh je tu, če se smeješ, veselje je tu. Ko se smejiš, veselje zbudiš, srečo deliš, nasmeh nazaj dobiš. Kdor se smeji, srečno življenje živi. Zato smej se tudi ti in imel boš srečne dni. Žana Beguš, 3. r.

69


GA

LE

RI

JA


Gregor Bole, 9. r. Lara Novak, 9. r.

70


Anuša Čelhar, 9. r.

71


Kaja FIlipčič, 8. r.

Lejla Rekić, 8. r.

72


Luka Å krlj, 1. r.

73


Ina Krma, 1. r. Ivana Miljas, 1. r.

74


Živa Biščak, 1. r.

75


Eva Penko, 6. r.

76

Polona Korent, 6. r.


Alen Žele, 6.r .

Larisa Mrše, 6. r.

77


Tinkara Vatovec, 7. r.

78


Iza Debevec, 7. r.

Jan Šorc, 1. r. Sara Malneršič, 9. r.

79


deveto

80


oĹĄolci

81


Doroteja Gajšek Vidmar, 8. r. Anuša Čelhar, 9. r.

82


Tinkara Vatovec, 7. r. Blaž Milharčič, 9. r.

83


Gal Lenassi, 6. r. Kaja Ĺ abec, 6. r.

84


Lana Stanković, 6. r. Martin Oblak, 6. r.

85


Ivana Miljas, 1. r

86


Alen Abram, 3. r.

87


Alek Manojlović, 1. r.

Alen Abram, 3. r.

84 88


Metka Smerdelj, 3. r.

89


Alen Abram 3. r. Hišice so izdelali člani krožka ustvarjalne delavnice (3.—6. r.)

84 90


91


Janez Rebec, 7. r.

Lucija BlaĹžek, 7. r.

84 92


Nejc Slavec, 4. r.

93


VRT


TEC


DEČEK: »DANES ME PRIDE MAMA ISKAT, VEŠ?« VZGOJITELJICA: »A RES, KAKO TO?« DEČEK: »JE NONA ZBOLELA.« VZGOJITELJICA: »KAJ JE ŠLA K ZDRAVNIKU?« DEČEK: »JA.« VZGOJITELJICA: »JE DOBILA ZDRAVILA?« DEČEK: »NE.« VZGOJITELJICA: »KAKO PA BO HITRO OZDRAVELA?« DEČEK: »SI BO SKUHALA MINEŠTRO!«

DEKLICA REČE DRUGI DEKLICI: »DANES SI BILA PA ZELO NESRAMNA, VEŠ! SI ME PORINILA U ŽIVALNIK!« (UMIVALNIK, OP. A.)

DEČEK: »KO BOM VELIK, BOM BRATEC OD ATIJA IN MAMICE!«

Zala Klanjšek, Travnik cvetočih rožic

DEČEK PR

JE NE SM

DEČEK PR

VZGOJITE

DEKLICA O

94


Ana Lea MIljas, Piščančki

RAVI VZGOJITELJICI: »A VEŠ, ATKO DELA ZDAJ V ENI ČUDNI SLUŽBI. IMA NOVO.

MEŠ TIKATI, VEŠ.«

RAVI VZGOJITELJICI (OB TEM ŠKLEPETA Z ZOBMI): »MENE ZEBE V ZOBE!«

ELJICA VPRAŠA DEKLICO: »S ČIM SE BOŠ IGRALA? KAJ BOŠ DELALA?«

ODGOVORI: »Z OPICO, KINO, PAPALA KOKICE IN PILA PIVO. LAHKO TO?«

95


VZGOJITE DEKLICA:

Aleks Lemut, Sankanje

Anika Kristan, 4 leta, Jesensko drevo

96


ELJICA: »SI SLABE VOLJE?« »NE, DANES MI LEZEJO SOLZICE, KER NOČEM IMETI MOKRE MAJČKE!«

Vita Uljan, 4 leta, Veverička

97


Tajda, R

Leilani, Snežinke

Sofija, Piščanček Pih

98


Roža

Leilani, Mama in muca DEKLICA REČE VZGOJITELJICI: »MI GREMO DANES PA K PRIKOLICI.« VZGOJITELJICA: »A RES? KJE PA IMATE PRIKOLICO?« DEKLICA: »TAM V HOTELU!«

99


Ivana ÄŒelhar, 5 let, Petelin Lucija Slavec, 5 let, ÄŒebele

100


Deni Bijelić, 5 let, Zvezdica Zaspanka

101

Mandeljc 2017  

Šolsko glasilo Osnovne šole Prestranek

Mandeljc 2017  

Šolsko glasilo Osnovne šole Prestranek

Advertisement