Page 1

KONCEPT URBAN BUG MAGAZINA UrbanBug magazin je brez ovinkarjenja priletel naravnost iz prostora nekdanje Jugoslavije, z namenom, da bi obveščal, poučeval in razsvetljeval radovedne / zveste bralce z ultra pri(z)god(b)ami. V sebi združuje vso kompleksnost urbanega načina bivanja, izrisuje dogajanja s področja popularne kulture ter povzema ključne dogodke, ki vam lahko oplemenitijo monotonost vsakdana. Zagotovo ste si v središču mesta že kdaj v življenju zastavili vprašanje v smislu, »je sploh kaj bolj pomembnega od potovanj, glasbe, kulture in umetnosti«, hkrati pa ste neozdravljiv ljubitelj ekstremnega in motošporta? Ob prihodu v mestu vam bo UrbanBug vsakokrat osvetlil ekstravagantne/alternativne mestne točke dogajanja, z veličastnim letom pa bo skušal zmarkirati kar se da veliko površino mestnega, pa tudi vsesplošnega dogajanja, ki si zasluži pozornost svetovnega spleta.


• • • • • • • • • • •

Urban Beatz – Plesti / Ule Nakova / Ichisan & Nakova ...V Art Area – Intervju z modno fotografinjo Katjo Žagar, avt Urban Life – »Kite v kolenih«, »Kite do kolen?«, »Kite vsep Photo Session(s) – PlusMinusForward. Bliskavica s plan Time Out! – Jump Into SI partee SIN! Recenzije/Charts – 0/5, ?/?, … What's Up – Portorož? Orto prožne reportažke Wish You Were Here – Festivali, krožki in galerije. Med d Made in Slovenia – Natečaj DEMO kreacije Auto Stop – Izlušček iz filmskega sveta v Mestu žensk Out of Space – Preprosto genialno!


V ENEM KOSU torico serije »SUBLIME« povsod!« neta Zemlja…

drugim…


1. Vedno glasbeno zagnan, a v ne-turbulentnem ozadju. Bi znal pojasniti strast, ki jo gojiš do glasbe? Kakršnekoli, zlasti pa elektronske plesne. Vedno sem hotel stati za inštrumenti. Že v osnovni šoli za basom, kasneje za bobni... Lahko rečem, da sem glasbi vedno posvečal ves svoj čas. Odraščal sem ob zvokih diska in hitov iz 80-ih, to pa je na meni pustilo velik pečat. Po odkritju zvokov sodobne elektronike se je zame odprl nov neizmeren svet zvoka in užitka.

2. Kevin Saunderson bo v sklopu Brucovanja 2009 nastopil na ljubljanskem gospodarskem razstavišču. Oče Detroit zvoka, s katerim si povezan tudi ti. Kako si ga ti začutil, rojstvo sintetičnega zvoka namreč? Najbolj me je iz tistega daljnjega obdobja pritegnil Clavi-synth (sintisajzer na strune) ter »zasanjanost zvočnosti«. To je čas raziskovanja, ki so ga ti zgodnji umetniki sodobnega elektro zvoka posvetili temu žanru. Moram priznati, da plošče zgodnjega Detroit housa in techna iz začetka devetdesetih še vedno zavzemajo kar zajeten del moje vinilne zbirke.

3. Se še spomniš, kaj je botrovalo temu, da si fokus zanimanja preusmeril v »Norveški underground«? Nedvomno je bil to Bjørn Torske in, žal, že pokojni Erot. Njun inovativni pristop produciranja in neizmerna ljubezen do diska sta me enostavno zasvojila. Seveda je njima sledila še vrsta umetnikov podobnega kova iz severa, ki pa niso niti najmanj zaostajali za glasbo iz kraja kjer je vesolje najbližje zemlji. Valahala! 4. Vinilne plošče si pričel z zbiranjem, ko je bilo nošenje ženskih najlonk na vrhuncu. Kako si doživel prehod iz analognega v digitalno? Temu sem se kot zbiralec in tudi kot prodajalec vinilk upiral do konca. Seveda je digitalizacija prinesla prednosti in svežino, še vedno pa sem mnenja, da je izrivanje analognosti pomenilo izginotje posebnega čara, fetiša, ki smo ga zbiralci gojili do embalaže.


5. Ob vstopu v leto 2006 si se preoblekel v novo artistično ime – Ule Nakova. Od kje se je vzel ta možakar. S čim je prepričal Plestija, da spremeni ime.

Ta sprememba časovno sovpada s transformacijo, prehodom iz analogne v digitalno sfero. Čas, ko sem začutil, da DJ Plestija zamenja Ule Nakova. Tako sem se namreč naznajal/predstavljal kot otrok, preden sem osvojil vsakomur težavno izgovorjavo črke R in druge zanke jezične motorike. Lahko rečem, da se je krog sklenil in se v glasbenem smislu stvari v bistvu niti niso toliko spremenile… 6. …In zatem sodelovanje z Igor Skafarjem v tandemu Ichisan & Nakova. Izbrala sta si Nu-Disco. Melodičnost je vsekakor razpoznavnost omenjenega glasbenega stila. Bi si upal trditi, da je to muzika za »odrasle«? To je nedvomno muzika za "hrabre", kot so nekdaj/nekje že zapisali. Nedvomno pa se bodo v njej našli vsi, ki so odraščali še v rajnki Jugoslaviji. Vse in še več pa boste izvedeli ob izdaji najinega albuma z naslovom "Yugo Tempo", ki prihaja na police v začetku leta 2010 na založbi Tirk. 7. Filter 57 ni samo znamka cigaret, ampak tudi vajina izdaja na španski založbi »Disciple Of Groove«, leta 2007. Kako si doživljal obdobje ustvarjanja po letu 2006? Po čem dišijo ostale izdaje, in v katerem loncu so se skuhale? Večina naslednjih izdaj kot tudi "Povratak Otpisanih" se bo/je skuhala v italijanskem loncu »Pizzico«. Tako kot že prej omenjena španska izdaja je tudi ta izšla v digitalni obliki. S prihodom na založbo Tirk pa je luč sveta ugledala že prva »12" format« s pomenljivim naslovom "Pionir". 8. Kako se dopolnjujeta z Ishisanom? Katere elemente v komadu izbere on, in katere ti? Pojasni razmerje Retro-Futuristic-Space-Funk. V bistvu delujeva tako, da delava vse sproti. Kadar se komu porodi ideja. Drugače sem pa jaz bolj človek ritmičnih struktur, Igor pa prispeva svoje kitarsko znanje. Nič nenavadnega pa ni, če kitari vrat zavijem jaz, (za)brenkam, ali pa stvari celo delava interaktivno, via internet. Primer tovrstnega sodelovanja oziroma dopolnjevanja je skladba Robofunk. 9. Od kje ideja po izdaji remiksa »Povratak Otpisanih«? Komad, ki navdahne… Se ti zdi, da deluje otožno? Ideja se je porodila po telefonu in sploh ni bila planirana za izdajo. Poslanstvo remixa sva videla kot nekakšen »bonus«, skrito orožje za nostalgične plesalce. A na koncu je vendarle ugledal luč sveta in malodane postal najin razpoznavni znak.

10. Kam te pelje prihodnost, glasbena prihodnost? Vsak dan v nove sfere. Vedno sem bil in bom odprt za nove pristope in ideje, ki jih po mojem mnenju še dolgo ne bo zmanjkalo... Ichisan & Nakova poleg glasbe in odl(i)(o)čnega raziskovanja Saturnovih obročov, ustvarjata tudi na področju fotografije. Sta ekskluzivno odgovorna za nastanek novih naslovnic za britansko, znanstveno-fantastično, futuristično serijo Space 1999. Verjetno vas zanima več o tem. Ooooo to pa ne, več o tem drugič…


www.flysurfer.si


Osredotočena, mirna in predana. Katja Žagar… Zvesta svojim sanjam, da bi postala in obstala kot odlična fotografinja v svetu digitalnih medijev. Kolesje modne industrije spremlja že debelo obdobje, trenutno pa je v nestrpnem pričakovanju podelitve diplomskega dela z naslovom Sublime. Tematike se loteva s kirurško natančnostjo, prikaz modne fotografije pa v omenjenem delu zažari v totalnem sijaju, bolje rečeno, kot totalno sijajno. V nadaljevanju si pozorno preberite, kaj vse se mota pod njenim lasiščem…


1. Premisli in pojasni koncept »Sublime« v fotografiji.

To je serija fotografij, ki je nastala kot del diplomske naloge, Famul Stuart 2009, ob mentorstvu pro je lepotna in modna industrija, ki s svojimi namišljenimi ideali narekuje potek socialnega razvoja i ki je bila predvsem zdrava, plodna, obilna in vsakodnevna. Danes so ideali lepote drugačni. Ozek ki je bila prej na voljo le ljudem, ki se ponesrečijo, iznakažejo. Posledično se rojevajo osebe, ki so s posebnosti, ki nas lahko preseneti in na nas pusti vtis »nenavadne« drugačnosti. Lepota je izgubila nekako zbledel. Vprašanja, ki se pojavijo ob pogledu na te fotografije so »kako daleč gre idealnost? o lepoti, ki jo lahko opazujemo v vseh medijih?...«


of. Rajka Bizjaka. V seriji je 34 fotografij, ki se konceptualno povezujejo v zgodbo. Koncept zgodbe in postavlja družbene norme . Če navedeva primer: včasih je bila lepota ideal povprečne ženske, k pas, polne ustnice, velike oči in oprsje. Umetnost mode sedaj sodeluje z medicinsko znanostjo, si v svojem bistvu zelo podobne… Kot da so del mehanske reprodukcije, brez napake in »čudne« a svoje bistvo. V mislih imam izreden, edinstven, unikaten, kratkotrajen, neponovljiv moment, ki je ?«, » kako globoko posegamo v naravno lepoto?« ter »kako daleč se prepustimo voditi zapovedim


2. Razlogi za inspiracijo »plastične« punčke? Kaj Sporoča, njeno emocionalno stanje?

Kot sem omenila že zgoraj, je prav koncept te zgodbe narekoval zunanji izgled »naše plastične p zamenja s svežim dekletom, ki predstavlja novo slikarsko platno za fotografe in modne akterje računalniško izboljšana in retuširana, pod budnim očesom celotne ustvarjalne ekipe in fotografa seriji »Sublime« sem želela prikazati svoj pogled na modo, modni svet in njegove ideale, zanke, od že od samega začetka, nam vsiljuje lepotne ideale in nas s svojo popolno zunanjo podobo posrk znajo vso to vplivno lepotno industrijo opazovati z distanco. Drugi del pa se ujame med štiri st industrije se globoko zakorenini v ideal posameznega časa in podzavestno upravlja z estetskim zgodovinskega obdobja. Samozavest je zgrajena ob doseganju ciljev, ki jih narekujejo mediji, m podobno skupino ljudi. Mediji, kot sta kultna revija Vogue, Harpers Bazaar, Vanity Fair in druge, znani modni fotografi so Helmut Newton, Irwing Penn, Steven Meisel, Sarah Moon, William Klein


?

punčke«. Ko telo manekenke ni več tako idealno in popolno, kot to zahtevajo trendi, se model e. Ljudje mnogokrat pozabijo, da je to le manekenka, iluzija popolnosti, umetniški predmet, a, ki jo prikaže tako, da izdelek na njej predstavi v kar se da najboljši in najmogočnejši obliki. V drekanja, manipulacijo, blišč, naivnost, preobrazbo… Namreč dejstvo je, da nas moda spremlja a vase in nas oblikuje v »popolnejšo«, »samozavestnejšo« in sodobnejšo osebo. Nekateri ljudje tene narekovanih idealov, od koder ne more več pobegniti. Manipulacija medijev in lepotne mi in materialnimi potrebami. Ustvarjajo socialno podobo, utrip in način življenja določenega moda in celotna lepotna industrija. S tem si posameznik pridobi socialni staž in se uvrsti v sebi vodilno vplivajo na socialni razvoj oseb, še posebej žensk in njihovega vsakdana. Še posebej n, Annie Leibowitz, in drugi.


3. Premisli in pojasni svojo filozofijo fotografije?

Fotografija danes vsebuje psihološki nagovor in sporočilo. Veliko fotografij je provokativnih in in razcvet novih tehnologij. Med njimi je najpomembnejša RETUŠA, ki je hkrati odziv na novo t cialne potrebe, se v značilnost časa zapiše tipičen moment, kot vizualni dokument razvoja socia modernega sveta. Vsak si po svoje ustvari svojo podobo, mišljenje, estetiko, lepoto, posmeh, gra razkrije vizualno zgodbo o oblačilih, modelih, ličilu, pričeski, dodatkih, prostoru, svetlobi, predm


n izzivalnih, precej bolj kot lepih in privlačnih v klasičnem pomenu. Pomemben je velik razvoju tehnologijo. Vedno ko se rodi nov ideal in se spremenijo navade, zunanja podoba ženske in soalnega dogajanja določenega zgodovinskega obdobja. Fotografi kritično opazujejo preobrazbo ajo, sporočilo … Tako vsak avtor konceptualnih fotografij ustvari dokument nekega časa in nam metih, motivih, vsakdanjem življenju, …


4. Si že sodelovala na katerem izmed fotografskih festivalov? Lahko našteješ?

Že pred časom sem se prijavila na natečaj s serijo 5 fotografij z naslovom »Homeage a Rick Deckard Rt, ki se odvija (rezultati bodo znani decembra) na spletni strani »Young Photographer competicion« (več o tem si lahko ogledate na www.ypu.org). Pričakovanja vsekakor so, saj sem izmed 1500 udeleženci natečaja prišla med prvih 60 finalistov. Potem je tu še natečaj pod okriljem Evropske Unije »Zamislite si nov svet« (več o tem na www.imagine2009.eu), pa razstave v okviru šole Famul Stuart, na Fužinskem in Ljubljanskem gradu, Bežigrajskem dvoru, Galeriji Celica. Če nadaljujem, je tu še fotografiranje kreacij za Evropski natečaj v Londonu oblikovalke Mojce Zajec – Slovenia je srce Evrope. Fotografije so bile objavljene v reviji Ona in Jana, pa tudi na predstavitvenih letakih Naravoslovno-tehniške fakultete na Mesecu oblikovanja 2009. Za mnenje lahko povprašate modno oblikovalko Erno Ostanek, s katero sva prav tako sodelovali…

5. Po katerem ključu izbiraš opremo, objektive? Obstaja razlika, ali gre bolj za iste produkte na marketinški preprogi? Bi znala našteti razlike?

Že od samega začetka sem pristaš znamke Canon in seveda verjamem, da mi znamka ponuja kvaliteto in prednosti v tem cenovnem rangu, ki ga uporabljam sama. Tehnologija se danes menja kot po “tekočem traku”, zato se bolj posvečam meni najljubši znamki in znamkam, ki so kompatibilne za moj fotoaparat, vseeno pa sem ob svojih izkušnjah ugotovila, da noben finančni izhod v sili ne doprinese h kvaliteti, ki jo ponuja originalen objektiv.

6. Kateri motivi so tisti, ki se najbolj pogosto izrisujejo skozi tvoje oči v zaslonko?

Glede na to, da je na mene močno vplival tudi vzporedni študij Oblikovanja tekstila in oblačil na Naravoslovno-tehnični fakulteti, me bolj privlači delo z ljudmi, socialni prikazi, karakterni in družinski portreti, različne reportaže, še posebej pa modna fotografija, ki mi ponuja izziv vizualnega sporočanja in izražanje s pomočjo določene zgodbe.

7. Kako kot fotografinja opazuješ in prepoznavaš svet okoli sebe?

Vsak dober fotograf mora znati opazovati ljudi, dogodke in situacije v katere so ujeti posamezniki iz našega vsakdanjega življenja. Te izkušnje mora znati pretvoriti v vizualni jezik in se osredotočiti na to, da s sporočilom, ki ga predaja gledalcem, kreativno izrazi svoj pogled na opisano zgodbo. Kvaliteta se odraža v fotografiranju realnega, vsakdanjega dogodka, posameznikove želje, graje, strahov in veselja. Za kreativen pristop se uporablja kontrasten izbor mesta fotografiranja, svetlobe, ličila ali frizure, oblačili in stilizmom, ...

8. Se ti zdi, da je tehnološki napredek razvrednotil obstoj fotografije kot zgodovinskega momenta? Ne. Sem mnenja, da je fotografija dokument in izraz posameznega zgodovinskega obdobja. Tako je v tem primeru napredek v tehnologiji doprinesel k razvoju kulture, lepotne in modne industrije in ponudil porast novih medijev, ki so enako pomembni kot pretekli.

Katji Žagar nutek, ko b njene diplo Katja, Verja


r smo se seveda že zahvali za izčrpno informativnost. To pa je tudi trebi tudi ona rada zahvalila celotni ekipi, ki ji je pomagala pri uresničitvi omske naloge “Sublime”. Pravi, da je hvaležna tudi meni in Simonu… OK amem :)

9.Kako vidiš razmerje med fotografijo in nostalgijo? Besedna zveza me asociira na fotografijo v črno-beli tehniki. Nekako mi črno-bela tehnika še vedno obudi čarobnost nekega trenutka in me poistoveti z dogodkom iz fotografije. Čustva, ujeta v trenutku nekega dogodka, se v črno-beli fotografiji še bolj nostalgično dotikajo naših čutov. 10. Recimo, da fotografija predstavlja olepšano realnost. Kaj sploh je »lepo« v tvojem,fotografsko-domišljijskem svetu? Kakšna telesa rajši spraviš v objektiv? So vitkost, krepost, debelost, …, izbirni kriteriji pri tem ali nekaj povsem drugega? Simpatična posebnost naredi posameznika zanimivega in edinstvenega. Telesne mere pri meni nimajo velikega vpliva v smislu estetike. Na prvem mestu je pomembna uporaba in kvaliteta ustrezne sporočilnosti fotografije. Če tematika in koncept sovpadata z zunanjim videzom modela, potem v drugačnosti ne vidim nobene ovire, nasprotno sem prepričana, da se v tem skriva ključ do dobre fotografije. 11.Obstaja kakšna stvar, objekt, situacija v smislu »horror«, ki je nikakor ne bi mogla fotografirati? Hmmm… Že nekaj let nazaj me je neka družina prosila, naj fotografiram pogreb njihovega družinskega člana. Ker se je vse zgodilo tako nenadno, sem v to privolila. Izkušnja ni bila najbolj prijetna. Če bi se morala odločiti ponovno, zagotovo ne bi privolila.


J u ž n a A f r i k a . C a p eTo w n . Nogomet na sporedu šele junija 2010. Nekaj se dogaja. V ustih prst oslinjen, žoge nikjer, veter pa povsod. Zdaj vemo. Slovenski kajtar Jernej Privšek se spogleduje z vetrom. V laseh, pod kajtom in okoli brade…


1. Zdravo Jernej. Opiši, kako se počutiš kot gospodar vetra, kot nekdo, ki ima veter »pod nadzorom«? Pravzaprav je zelo težko govoriti, kdo je gospodar. Mogoče bi bilo bolje reči kako se počutim, ko sodelujem z vetrom, hehe. Vedno si želim doseči le eno, in to je popolno sodelovanje z vetrom, ga uporabiti v svojo korist, kolikor mi le dovoljuje. V tem primeru ne gre za izkoriščanje, ampak za sodelovanje, saj le s tako prefinjenim načinom lahko dosegam dobre rezultate. Veter je nepredvidljiv in neviden, zato moram biti še posebno pozoren na spremembe faktorjev iz okolice, ki jih veter povzroči: nihanje vode, premikanje dreves, leteči pesek... Veter ni prijatelj, veter je partner. 2. Trenutno si v Južni Afriki- Cape Town. Zakaj ravno tam oziroma kaj dela to destinacijo bolj posebno od ostalih. Kako razvita je kajt scena v Južni Afriki? Južni del Afrike je ena najbolj vetrovnih destinacij na svetu. Sem prihajajo vse svetovne face, saj sta moč in pogostost vetra najbolj ugodna predvsem za nas iz Evrope, ki nam v zimskem času kronično primanjkuje vetra. Pa še nesramno mraz je…. Če želiš uspeti na kajt sceni, moraš v južno Afriko, med drugim tudi zato, ker je napredek odvisen tudi od izmenjave izkušenj ter opazovanja drugih, njihovih treningov. Tu se nahajam po uspešno prestalem tekmovanju v hitrostnem kiteboardingu v Namibiji, točneje v mestu Luderitz, kjer so naravnost idealni pogoji za doseganje najvišjih hitrosti na vodi. Tako sem na letošnjem tekmovanju dosegel 12. mesto s povprečno hitrostjo 44,59 vozlov (83km/h) na razdalji 501m, kar je že četrti absolutni hitrostni rekord Slovenije. Tako Slovenija zaseda četrto mesto v Evropi. 3. Kakšne sloge kajtanja poznamo in kateri je tebi najljubši? Zakaj? V svetovnem rangu potekajo naslednji slogi: kitespeed, kite race in freestyle. Meni osebno najljubši je kite speed, zaradi mojega izjemnega zanimanja za kontrolo telesa pri največjih hitrostih. V prostem času pa vsekakor uživam v prostem slogu. Tu kiteboarding omogoča, da doživiš šport v dimenziji 3D. To je šport, ki vsebuje vse elemente, od kondicije, motorike, koordinacije, gibljvosti, moči ter vzdržljivosti. Zato je tudi tako privlačen in izzivalen za vse, ki so se kdajkoli imeli možnost preizkusiti v tem. Resnično gre za pravi pravcati izziv; preizkus telesnih sposobnosti vsakega posameznika. Kakšne trike izvajaš? Prosim poimenuj in opiši (svoje začetke in razvoj). Z dandanašnjim kiteboardingom mislim predvsem na prosti slog, za katerega trdim, da je postal enakovreden gimnastiki, z razliko v tem, le da se izvaja na vodi. Triki so postali izjemno zahtevni in zahtevajo ogromno treninga. Tudi mene privlačijo triki, a sem se po udeležbi Evropskega prvenstva v Španiji leta 2003 odločil, da opustim prosti slog v tekmovalni konkurenci. To pa zato, ker sem takrat uvidel, da mojih 28 let enostavno ne zmore več parirati mladim tekmovalcem, starim med 16 in 19 let. Zato sem se odločil za disciplino kitespeed, kjer so pomembne izkušnje, izbira opreme, predvidevanja ter modrost. Poleg tega v tej disciplini lahko tekmuješ vsaj do 50. leta. Več izkušenj imaš, hitrejši si, jasno. Sicer sem se s kiteboardingom začel ukvarjati leta 2000 in od takrat naprej je to moj življenjski stil. Nisem le kajtar, temveč me zanima tudi organizacija tekmovanj, ustanavljanje kiteboarding klubov, kiteboarding zveze Slovenije ter usmerjanje kiteboardinga na Fakulteti za šport na Univerzi v Ljubljani. Veliko športov sem rad treniral, a nič me ni bolj celostno zadovoljilo kot kiteboarding! Res…


5.Drži, da je veter vaš najbolšji prijatelj? Kateri »stil« vetra je za kajtanje »top«? Kot sem omenil že zgoraj, veter ni prijatelj, temveč partner. Zahteva spoštovanje, resnost, odrekanje, agresijo in nežnost hkrati ter zavedanje lastnih psihofizičnih sposobnosti. Veter bi nekako razdelil na: a) veter za začetnike, b) amaterje c) profesionalce. Za prve je najbolj ugoden veter, ki piha s konstantno močjo in hitrostjo. Priporočena hitrost vetra je med 12-18 vozlov. Za druge prav tako, le da si lahko privoščijo tudi nekonstanten veter in kakšno vragolijo več. Priporočen je veter do 30 vozlov. Za tretje, profesionalce, pa ni ovir. Potrebno je izbrati le disciplino treniranja. Veter za »lahkokategornike« piha vse do 60 vozlov. Vsekakor pa je za vse sveto spoštovati predvsem eno: Spoštuj moč narave vetra!

PHOTO BY CRAG K

6. Z varnostjo se pri tem športu nikakor ne gre šaliti. Koliko smrtnih žrtev letno zahteva »jahanje vetra« in kaj so najpogostejši vzroki za nastanek hudih telesnih poškodb? Tega podatka žal nimam, jih pa ni malo. Se strinjam. Kiteboarding je šport za vsakogar, ki spoštuje naravo in se zaveda svojih lastnih psihofizičnih omejitev. Kdor se tega zaveda ima zelo malo ali pa sploh nikakršnih možnosti za poškodbe, razen kakšne odgrnine. Res pa je, da si v imenu napredka včasih želimo preveč »na hitro« nekaj doseči, takrat so pogoji za nesrečo »optimalni« (zvini, izpahi, ...). Vseeno se resne poškodbe dogajajo predvsem tekmovalcem, saj nemalokrat preizkušajo svoje sposobnosti preko svojih zmožnosti. 7. Kako potekajo uradna tekmovanja v Kiteboardingu? Je tisto, kar šteje, hitrost, stil, višina nad morsko gladino, ali x (drugi) faktorji? Uradna tekmovanja so vodena pod svetovno kiteboarding zvezo IKA, ki določa pravila tekmovanj. Pravila se razlikujejo po disciplinah. Pa poglejmo: • Kitespeed – hitrost tekmovalca mora biti vsaj 30 vozlov, globina vode vsaj 18cm, prevoziti pa mora vseh 501m. • Freestyle – tu ocenjujejo izvedbo, inovativnost, zahtevnost, višino skoka ter pristanek. • Kiterace – gre za skupinski štart. »Simpl«. Kdor prej pride od starta do cilja, je zmagovalec. 8. Je možno trditi, da so kajtarji določenih nacionalnosti bolj pogumni in predrzni kot ostali? Če, zakaj misliš, da je tako? Ne bi rekel. Vsekakor pa prednjačijo vetrovne države, kot so Francija, Španija, Južna afrika, Anglija... Vse je odvisno od posameznika, njegovih ciljev in pogojev za trening.


9. Vemo, da je kajtanje možno na zemlji/travi, snegu in valovih. Katera podlaga obljublja pravo vesoljno radost in zakaj? (Smeh). To bi pa morali vprašati vsakega posameznika posebej. Meni osebno je najljubša voda. Seveda zelo rad kajtam tudi na snegu in na ledu. 10. Kakšni materiali so uporabljeni za izdelavo kajta in ostalih dodatkov? Kdo so vodilni proizvajalci? To je zelo obširno vprašanje a jih bom nekaj naštel, materialov: dinema, dakron, shakira, kevlar, grafit, … Vodilni v razvoju so vsekakor F-one, Naish, Chabrina, Fleksifoil, Waiiman, Ozon, Slingshoot, North ... 11. Se ti zdi, da poznaš smer, v katero bo šel razvoj kajta v svetovnem merilu?

KOLESKY

Kiteboarding se razija s svetlobno hitrostjo. Če samo pomislim, kakšna padala smo uporabljali pred desetimi leti in danes. Enostavno ni primerjeve. Kiteboarding je tako postal šport za vsakogar: za suhe in debele, stare in mlade, za invalide. Domet tega športa je res neverjeten. Prav mogoče je, da bo v bližnji prihodnosti tudi olimpijsaka disciplina. Kiteboarding se vsekakor razvija in ne vidim konca, kar je dobro (smeh). 12. Kot sva že omenila, v Južni Afriki športaš/tekmuješ pred slovensko nogometno reprezentanco. Kaj sledi v tvoji »kajt karieri«? Moje uvrstitve so boljše od uvrstitev naših nogometašev in verjetno nikoli ne bodo dosegli mojih uvrstitev hehehehehehe (smeh iz srca, op.a.). Svaka jim čast. Spoštujem vsak športni dosežek. Kot pionir kajtanja sledim notranjim občutkom. Ti so narekovali ustanovitev dveh kiteboarding klubov, kiteboarding šole svetovnega formata – Kitesfera – z bazo v Črni Gori in Albaniji, Kiteboarding zveze Slovenija, ki je stalna članica mednarodne zveze IKA (International Kiteboarding Association). Kitesfera ne izvaja samo tečajev, temveč tudi usposablja svetovno priznane inštruktorje kiteboardinga. V želji, da povzdignem kiteboarding na višjo raven, sem se vpisal na Fakulteto za šport v Ljubljani, kjer so prisluhnili moji ideji in mi tako omogočili razvijati kiteboarding na Fakulteti za šport. Pričakujem, da bo v naslednjih treh letih postal tudi izbirni predmet. … Pol dneva po opravljenem intervjuju je Jernej spet na vetru, le da ga tokrat moti. Vetru se tako neznansko mudi, da preglasi kajtarsko debato. To pot je vetru moral priznati premoč. A jutri je nov dan…


V trenutku, ko smo ravno zaključevali redakcijo 1. številke, se je v veliki, pisani sobani uredništva Urban Bug magazina kot strela z jasnega pojavil moški… Po nekaj uvodnih stavkih ugotovim, da pred menoj stoji član skupine »Zasvojeni z vetrom«, imenovan Samo Žagar. S prijateljem, Dejanom Planinškom, sta se pogovarjala o vsem mogočem, na nas pa je, Dragi bralci, da postavimo diagnozo: Zasvojen ali odvisen?


1. Za začetek izstreli nekaj osnovnih podatkov o sebi! Sem Samo Žagar. Prihajam z Jesenic. Delam v informatiki. Odkar pomnim… 2. Tvoj profil kajtarja, tvoja zgodovina je precejšnja neznanka. Bi lahko na kratko predstavil tvoj prvi stik z kajtom, z vetrom, kot rad rečeš sam… Prvi stik z kajtom sem doživel jeseni 2005 na Letališču Lesce, trenutek, ko meje dolgoletni prijatelj Črt usmeril v ta šport. Tu sem se sprva naučil osnov in vožnje na mountainboardu, na srečo pa nas je kmalu obiskala odlična zima. Tako sem lahko štirikrat na teden po službi od zore do mraka užival na snowboardu. Po nakupu flysurfer kajta v Nemčiji mi je v Medolinu, spomladi 2006, prvič tudi uspelo speljati. Dopust na Pelješcu je bil usoden. Tu sem dokončno zabetoniral svojo usodo v tem špotu.

3. Kot mi je znano, si se pred tem ukvarjal z mountainbikeom… Nam zaupaš kaj več o tem? Pred začetkom kajtarske kariere sem se zelo aktivno ukvarjal s kolesarsko panogo BikeTrial. Bil sem samouk s pomočjo filmskega materiala, ki je bil na voljo na spletu. S prijatelji smo zelo hitro naredili preboj v tem športu na slovenski ravni. Delali smo spektakle na kolesarskih prireditvah in podobno. Vseeno sem s kajtarijo hitro ugotovil, da za pravi adrenalinski užitek ni potrebno toliko garati.


4. Kje se kažejo razlike med kite-i? Katere priporočaš začetnikom? Kajti se v grobem delijo v 2 vrsti: - kajti z napihljivo konstrukcijo, ki imajo samo eno plast tkanine »tube«, in - kajti, ki so podobni jadralnim padalom, t.i. foili. Ti kajti so samo napihljivi, imajo profil letalskega krila, manjšo težo, daljšo življenjsko dobo, so stabilnejši ter imajo boljši izkoristek vetra…Foili za svoje delovanje potrebujejo manj vetra, pa tudi za rokovanje z njimi ne potrebujemo nikakršne pomoči. Prav to je razlog, da so veliko bolj primerni za uporabo na travi in snegu, prav tako pa se odlično obnesejo na morski gladini. To nam omogoča kajtanje skozi celo leto, se pravi, neprekinjen vir užitka. 5. Vsi vemo, da gre za extremni šport. Ga mogoče ti interpretiraš kako drugače. Si kdaj že utrepel hujše poškodbe? Poškodbe pri kajtanju ponavadi nastanejo zaradi nepoznavanja razmer in neprimerne opreme. Sam nikoli nisem utrpel resne poškodbe, kakšna modrica tu in tam, vneta kita… Kajtanje uživam v stilu "pushing the limits", venomer pa razmišljam o osvajanju novih trikov. Mislim, da

se z znanjem in pravim pristopom do športa lahko zbrišejo meje extremnega; začne prevladovati »skill«, s tem pa šport postane varnejši, občutek ekstremnosti pa v glavi zbledi. 6. V kakšnem odnosu so voda – sneg – trava? Kje je akcija, kje so razlike? Razlika med »land« kajtingom in »water« kajtingom je v zavedanju, da se da v vodi bolj »mehko pasti«, a to še ne pomeni, da je na »landu« težje izpopolnjevati tehnično plat. Na snegu dobi kajtanje še poseben čar. V življenju sem namreč dosti bordal, kar pa me je s prihodom kajtanja začelo dolgočasiti. Vsekakor kajtanje omogoča veliko več svobode, tudi zaradi 3-D terena, ko povsem z lahkoto zapelješ na hrib in doživljaš pravo prostornost športa. Sicer so skoki iz 3- D površin na meji zdravega razuma, saj se da lebdeti tudi 15 metrov, celo več kot 10 sekund.


7. Oprema… Uporabljam foile Flysurfer, ki prednjačijo v razvoju. Tudi zaradi boljših letalnih karakteristik so ti foili po občutku in »performansih« boljši kot tube, saj so v zadnjih štirih letih ogromno napredovali in postali superiorni tudi na vodi. Za primerjavo: površina 15m² foila je enakovredna 20m² tube, s tem da je mnogo hitrejši pri letenju ,pa tudi bolj obvladljiv. Ker uvažam te kajte, jih tudi s strastnim užitkom pokažem, ponudim za testiranje. 8. Glede na to, da si veliko na vodi, kjer prevladujejo napihljivi kajti – tube, je nenavadno, da še vedno vztrajaš pri foilih. Letos sem imel odlično sezono z več kot 50 dnevi na morju, foili na vodi pa nimajo več težav z utapljanjem. Imajo boljši float, odzivnost, hitrost in vprašanje, če niso celo hitrejši kot tube. Uporabljam Psycho4, dolžine 8 in 10m, ki sta odlična za nove wake stile in osupljive trike. Uspešno izveden trik, da-bi-ga-vikal?: Sband 2 blind, Raylie 2 blind, Kiteloop v 30knts; na meji z megaloopom na višini 8m visoko. Triki, ki si to zaslužijo? Kgb, Blind Judge, Dongle Airpass, Slim Chance. D-Spot: Delta Neretve, Fuerteventura, Obertauern.

9. Kje vse te najdemo? Naj trik? Naj spot? Najde se me praktično povsod, če je le destinacija dosegljiva glede na finančne in časovne zmožnostmi. Na »landu« kajtam v okolici domačega kraja v sklopu popoldanske sprostitve (Lesce, Kranj, Kranjska Gora, Celje), na snegu se dostikrat mudim v avstrijskem Obertaurnu, hkrati pa sanjam o prostranosti Franciji. Vodne prigode se redno na sporedu v delti reke Neretve, Bolu na Braču, pa v Italiji (Grado, Fossalon). Obiskal sem tudi Kanarski otok Fuerteventura. V prihodnosti bom svoje kajtarske sanje skušal odživeti v Braziliji in Verdi ter maroški Dakhli. Tvoja definicija kajtanja?: »Gre se zato, ker se mora it. Kajtanje je lifestyle. Je droga, šport in užitek to deliti s svojimi prijatelji!«


KrEnModel


1. Jay Shepheard. Romance Gdansk (Jay Shepheards Acid 09 remix). Compost Records 2. Sebo K. Spirits. Mobilee 3. Moodymanc. Omlette. Dessous Recordings 4. Beyond. Suladada. Flashnap

1. Ostgut Ton. 24 Hours. Steffi 2. Kiki. Good Voodoo (Visionquest remix). BPitch Control 3. Voodeux. Dead end Motel (Ryan Crosson remix). Mothership 4. Maetrik. Mothership. Simplemen

5. youANDme. rhythm + drums. Polymorph

5. Losoul feat. Fadila. Time Passes (Original and Dyed remix). Freak n' Chic

6. Steve Bug feat. Cle. month of sip (Ben Klock remix). Poker Flat Recordings

6. Radio Slave. Orchestrating Maneuvers In The Dark (Seth Troxler & Ryan Crosson remix). Om Records

7. Mountain People. 009.1(Instrumental mix). Mountain People

7. Lee Curtiss. Black Door Beauty (Dyed Soundorom's Afraid Of The Ghost. Spectral Sound

8. Adultnapper. almost nothing (patrick chardronnet remix). Audiomatique Recordings

8. Speedy J. Klave. Rekids

9. DJ T.. Try To Understand. Kindisch Records 10.Brendin Moeller. Juice. Mule Electronic

9. Damian Lazarus. Spinnin (Sasha remix). Get Physical Music 10. Szenario. Pleaseasy. (Raudive remix). Leftroom

1.Ane Brun. Headph (Henrik Schwarz Rem Objektivity

2.E-Smoove Present Welcome TO The Ju Mix). Sondos.

3.Fabio Giannelli. W Recycle Records.

4.Kaiserdisco. Cockt

5.Pitto. The feeling ( remix)

6.Code 718. equino Schwarz remix Dixo nervisions.

7.Dennis Ferrer. Hey tion Dub). Objektivi

8.Chaim. Festuvis. S

9.Solomun. Deep Ci Music

10.Cobblestone Jaz Wagon Repair


hone Silence mix / Dixon Edit).

ts Thick Dick. ungle (Thick dick

Wake Down.

tail ep. MBF

(District One

1. Nicolas Jaar. Time for Us. Wolf + Lamb

1. Losoul feat. Fadila. Time passes (Dyed Soundorom remix). Freak n'Chic

2. Unknown Artist. Shimmy Sham Sham No.2. Shimmy Sham Sham

2. Mate_U. Duna. Climatic Sound

3. Dennis Ferrer. Hey Hey (DF's Attention Dub). Objektivity 4. Markus Nikolai. Kiss your mind. Perlon 5. Kiki. Immortal (Anja Schneider Mix). BPitch Control

3. Ronro. Wapa. Climatic Sound 4. Javi Murdok & Jose de Divina. Mamba Negra. Climatic Sound 5. Spencer Parker. I Love Nobody Else (David Labelj remix). Arearemote 6. Leix & Ronro. Kate Kate

6. Nina Kraviz. Pain In the Ass. Rekids 7. Javi Murdok & Jose de Divina. Caterpillar. Waldliebe Musik 7. Pachanga Boys. Speedo & Boots 8. Matt Tolfrey & D.Ramirez. Bounce To Me (Lauhaus remix). Phonica Records 8. LCD Soundsystystem. Bye Bye y Hey (DF' sAtten- Bayou Label. DFA Records ity 9. Guiseppe Cennamo. Canadian Salsa (Pier Bucci Salsacanaca remix). Monique 9. Dinky. Westoid feat. Updates. Supplemental spĂŠciale Wagin repair

ox (Henrik on Re-Edit). In-

ircus. Diynamic

10. Robag Wruhme Als Die Dub Rolle. Lampetee. Movida Music

10. Luis Groove. Eolica. Lowpitch

zz. Traffic Jam. vir: rezident advisor


REPORTAŽA. 17.11.2009 Fetch The Vibe. Klub Inbox. Ljubljana COCOON CLUBBING. SVEN VÄTH. Frankfurtski Cocoon se je odprl. Ostarela, a še vedno žareča zvezda partyjanka – Sven Väth, je v večer vstopil z namenom, da razkrije širok spekter »Cocoon« zvoka. Ta se je bohotil kot mešanica tipično melodično/mehkobnega »Loco Dice/izma« in »Luciano/vstva«, ni pa manjkalo tudi temačnih vložkov ob zvokih saksofona… Ian F & Aneuria sta z res markantnim prikazom fuzije tech/minimal house glasbe malo plesišče (raz)trgala po šivih. Izvedba prvotnega plana, po katerem bi morala nastopiti v glavni areni, bi mnogo bolje sovpadala s Svenovim glasbeno predstavljenim. Starejši so v tem primeru pač imeli prednost, bi nemara lahko rekli. Dobro začrtana pot prestolniškega »clubbing« vzdušja nas je v primeru Inbox sicer odlepila od diskoteke, v bodoče pa bodo »kozmetični« popravki več kot dobrodošli za zadovoljitev širšega estetskega polja.


REPORTAŽA. 18.11.2009. Nered. Klub K4. Ljubljana. TODD TERJE (Eskimo, Permanent Vacation / NOR) Nered po skandinavsko: In generalni krivec je? Todd Terje! Klubski večeri Nered so nadaljevanje/dopolnjevanje Dance & Disorder sekcije. Tako je petkov Nered s postavljanjem v red pričel starosta slovenske elektronske plesne glasbe – Plesti, tokrat kot tvorec tandema Ischisan & Nakova. Njuna pretanjena mešanica tech-floating housa z izjemno barvitim ozadjem ne bi mogla bolje soditi v kontekst večera. Vsekakor kvalitetno zibajoč »drive«, vreden ponovitvene vožnje. TODD TERJE je nastopil s precej nenavadnim, pa vendar zanj prepoznavnim kombiniranjem diskodeličnega syntha in predirljive bass linije; kombinacija zimzelenih 80-ih in novodobnega tech minimala v določenih trenutkih. Vse skupaj bi zlahka lahko povzel s terminom »Pepperm(s)ynth« - zvočnost, da ti sapo vzame, kot ti sapo vzame žvečilni gumi.


Klub Inbox. Ljubljana NATEČAJ DEMO KREACIJE Bo Inbox nova kalilnica mladih upov elektronske scene? 21.11.2009 Zdi se, da je bilo nekdaj precej več tekmovanj, natečajev in ostalih priložnosti za mlade didžeje in producente, da so dobili relevantno povratno informacijo o svojem delu. Včasih pač oboževalke niso dovolj, če človek želi izvedeti, kaj o njegovem talentu meni širša srenja. Za didžeje je sicer takšnih priložnosti nekaj več kot za producente. Morda je (pre)težko oceniti kakovost produkcije v laboratorijskih razmerah, med katere štejemo tudi komisijsko poslušanje izdelkov izven plesišča. Da je glas ljudstva eno, stroka pa drugo, se je pokazalo tudi pri ocenah 33 izdelkov, med katerimi so zmagovalne v okviru natečaja Demokr(e)acija izbirali Tomy DeClerque, Beltek in Marko Miličevič. Povsem objektivnih kriterijev za ocenjevanje določenega izdelka popularne glasbe najbrž ni, okus je zelo pomembna osebna spremenljivka, ki vpliva na končni rezultat takšnega ocenjevanja. To se je opazilo tudi pri vrednotenju skladb, sodelujočih na natečaju, saj so bile med ocenami posameznih ocenjevalcev kar velike razlike. Še najbolj enotni so bili pri Danielu GreenXu, ki je dosegel prvo mesto in si tako prislužil srečanje z zvezdo kasnejše zabave, Petom Tongom in povratno letalsko vozovnico v London. Poleg najboljše petine producentov - tekmovalcev, ki so se na kratko predstavili v intervjuju z Gregorjem Zalokarjem, vodjo stikov z javnostmi v klubu Inbox, so premierno predstavili videospot novi video Hypnotists projekta Rokus ft. Christine, ki so ga ocenjevalci zelo kritično tudi ocenili. Videli smo tudi prvenec skupine Xequtifz, Anywhere With You, za katerega imata veliko zaslug tudi Beltek in Hannah Yurkovich, ki se je predstavitve udeležila v živo. Natečaj Demokr(e)acija je naletel na dober odziv, zato v Inboxu že razmišljajo o podobnih natečajih in ostalih oblikah podpore mladim producentom na elektronski sceni. Morda bo Inbox sčasoma postal kalilnica novih slovenskih zvezd, kdo ve. Marsikdo iz mlade generacije, ki nekaj da nase, bo seveda moral skozi neizprosni "filter" Peta Tonga, ki v iskanju talentov še vedno velja za nesporno svetovno avtoriteto, da nekaj zna tudi sam, pa je dokazal obiskovalcem Inboxa.

Sandi Ogrizek Foto: Žiga Intihar


Cankarjev dom. Ljubljana. Maribor. LIFFE – LJUBLJANSKI MEDNARODNI FILMSKI FESTIVAL 11.11.2009 – 22.11.2009 20. LIFFe je v nedeljo, 22. novembra, doživel svoj epilog. V dvanajstih dneh festivala je bilo na ogled 91 celovečernih in 15 kratkih filmov, za skupno 254 projekcij je bilo prodanih več kot 45.000 vstopnic. Poleg tega je festival sprejel 29 gostov in 171 akreditiranih novinarjev. Vse to priča o uspešnosti letošnjega jubilejnega LIFFa. Po uvodnem napevu skupine Kisha je sledila podelitev nagrad zmagovalcu Itak Filmfesta Domnu Kondi za mobifilm z naslovom Slovenski film. Avtor je razglasitev in prejetje nagrade dokumentiral s svojim telefonom ter obljubil nadaljevanje zmagovalnega filma. Za nagrado za najboljši kratki film se je potegovalo 15 filmov. Mednarodna žirija je enotno menila, da si nagrado zasluži nizozemski film Odsotna režiserja Jochema de Vriesa. Prepričal jih je z minimalističnim pristopom in odprtostjo za interpretacijo. Posebno omembo žirije pa si je prislužil avstralski film Tla pod nogami režiserja Reneja Hernandeza. Cankarjev dom. Ljubljana. FRANKFURT PO FRANKFURTU 11.11.2009 – 15.11.2009 Na razstavnem prostoru v Veliki sprejemni dvorani Cankarjevega doma je bilo ogled več kot 10.000 tujih knjižnih novosti. Največ knjig so predstavljaje izdaje angleških in ameriških založb, pomembno zastopane pa so bile tudi nemške, francoske, italijanske in španske. Izbor knjig, ki so izšle pri več kot 450 tujih založbah, je plod strokovnega dela knjigarjev Knjigarne Konzorcij ob pomoči zunanjih strokovnih sodelavcev. Dolgoletna tradicija in specializirano knjigotrško znanje pomenita zagotovilo, da so v Ljubljani razstavljene resnično najboljše in najbolj zanimive od 400.000 knjig, ki si jih je vsako leto mogoče ogledati na knjižnem sejmu v Frankfurtu.

KUD Prešeren. Ljubljana. LABELLO – STOLETJE POLJUBOV. RAZSTAVA 1.12.2009 – 31.12.2009 Ali ste vedeli, da vsak človek povprečno v 70. letih podari 100. 000 poljubov? Francoskih in tistih … navadnih. Za mehke in prijetne poljube, francoske ali ne, pa je prav gotovo prispevala ta legenda nežnih ustnic – najbolj znan balzam za ustnice, ki letos praznuje 100. rojstni dan. Dnevno jih proizvedejo od 400 do 700 tisoč, kar je 2,5 ton, samo v Hamburgu na primer 17 tisoč. Prisoten je na trgih po vsem svetu in v 31 državah na leto proda 120 milijonov izdelkov, od tega le v Sloveniji okrog 900.000.


Mesto žensk. Ljubljana. Svet. SHIRIN NESHAT: ŽENSKE BREZ MOŠKIH Ženske brez moških / Zanan Beoone Mardan / Women without Women / GER, AUT, FRA 2009, 99' film Letošnje Mesto žensk v ospredje postavlja svetovni Jug. Nerazvita, revna obrobja sveta za kratek čas spreminja v središče. Podobno kot umetnice tega mesta iz teme na svetlobo postavljajo ženske, njihove zgodbe in emocije, njihovo razmišljanje in življenje. Tudi filmski program se v mnogih segmentih prepleta z glavno temo in sledi rdeči niti festivala. Vrata v Mesto žensk je tokrat odprl vizualno zanimiv film Ženske brez moških (Zanan Bedoone Mardan, 2009), ki skozi zgodovinsko dimenzijo in s feminističnim očesom problematizira socialne, kulturne, politične in psihološke dimenzije žensk v muslimanski družbi. In obratno, skozi življenje štirih različnih protagonistk v filmu nam predstavi del iranske družbe in zgodovine. Med upanjem in obupom, med sanjami, mitološkimi podobami ter sivo realnostjo se znajdejo tudi štiri Shirine junakinje. Intelektualka Fakhri, prostitutka Zarin, naivna Faezeh in s politiko obsedena Munis so ženske, ki sanjajo o vstopu v javno, politično sfero, sanjajo o priznanju v družbi, o varnosti in zavetju ter o svobodi. Štiri ženske, štirje različni družbeni sloji, štirje različni pogledi, ki se osvobodijo družbenih in duševnih spon restriktivne patriarhalne družbe, ko se srečajo v metafizičnem svetu upanja…

AGNÈS VARDA / FRA Pozdrav Kubi / Salut Les Cubains / FRA, CUBA 1963, 30' kratki dokumentarni filma Pozdrav Kubi odraža zanjo značilen, prepoznaven slog: režijsko eksperimentiranje in nepovezano naracijo s socialnimi komentarji. Slike so ritmično zmontirane, ritem pa narekuje energična afrokubanska glasba, ki podčrtuje celoten film. Izbruhi »gibanja« nasproti statičnosti podob na fotografijah se pojavljajo v briljantnih sekvencah, v plesu »kralja ritma«, plesu delavcev, ki »žanjejo« sladkorni trs, v ženskem čačača-ju Cineastka in igralec Michael Piccoli nas z lahkotnim, zabavnim in mestoma tudi kritičnim komentarjem popeljeta v svet »tropske socialistične barvitosti«. Kuba skozi oči prodorne umetnice je dežela plesa, glasbe, ritma rumbe in uličnega čačača-ja. Je dežela klobukov, cigar in brad – »brad revolucionarjev, brad umetnikov in birokratov, … najpogostejše pa so brade iz sladkorne pene«. Kuba je dežela sladkorja, politično korektnih oblek – belih za črne ženske in črnih za bele ženske ter politično korektnih igrač – belih punčk za črne deklice in črnih punčk za bele deklice. Kuba so šesturni govori Fidela Castra, igralci domin, ki gradijo naselja, delavci, ki delajo ob ritmih glasbe, … Kuba je umetnost življenja. Film slavi kulturni moment Kube, pisano množico ljudi in njihove umetniške izraze – glasbo, ples, poezijo, slikarstvo, delo...


Preprosto genialno! Danes si je kar težko zares predstavljati, da bi nam televizijski oglas lahko na usta pričaral navihan nasmešek. Kako zelo zanimivi in domišljeni so pravzaprav lahko oglasi nam postane jasno ob ogledu Cavandolijevih kratkih lutkovnih filmov. V parodiji na Rdečo kapico (Cappuccetto Rosso, 1950-57) volk sploh ne pomisli na to, da bi pojedel babico. Veliko bolj mu tekne puding Dr. Oetkerja. Iz oglasa, ki ga je Cavandoli ustvaril za podjetje italijanskega izdelovalca kuhinjske opreme Lagostina, je izšel tudi eden izmed najbolj prepoznavnih, genialnih, nepoboljšljivih in nalezljivo pozitivnih likov, živečih v svetu animiranega filma. Lik La Linea je Cavandoli ustvaril v letu 1969, leto kasneje je La Linea oziroma Badum badum postal zvezda različnih televizijskih serij, 1972 pa je zaživel kot samosvoja animirana serija. Predvajana je bila v več kot 40ih državah ter začarala gledalce povsod po svetu. Zamisel Osvalda Cavandolija: črta, veliko dela in nič pretiravanja, je s pomočjo scenarista ter producenta Maxa Massimina-Garnierja ter igralca Carla Bonomija, ki opremi Badum baduma z nepozabnim smešnim godrnjanjem, ustvarila lik ki se je za vedno zapisal v zgodovino. V času, ko je bila Disneyeva era, katere recept je bil »riši like, kot bi bili resnični« v polnem razmahu je Cavandoli z uporabo minimalnih sredstev, lik namreč nima ne


oči, ne obrvi, ne frontalne podobe; obstaja le profil, velik nos in pa usta, ustvaril lik živahnega značaja in hitre jeze, s katerim se je lahko identificiral prav vsak. Preprostost in učinkovitost je osvojila vse generacije. Kdorkoli je lik spoznal (in vsi tisti, ki ga še bodo, se bodo vedno znova morali vračati k ogledu njegovih številnih zabavnih pripetij) se le stežka izmuzne njegovem šarmu in čarobnosti. La linea je bržčas eden mojih najljubših animiranih likov – nekakšna črta mojega srčnega utripa, najverjetneje pa je tudi ena izmed redkih risank, v katerih bi starši vsak večer uživali z enako mero navdušenja kot njihovi otroci. Je pač preprosto genialna. Ana Šturm Foto by: properzia.wordpress.com


UREDNIŠTVO URBAN BUG SLOVENIJA Na koncu smo… »1.« izdaje. A neizpodbitno dejstvo, da vsak srečen konec pomeni nov, obetaven začetek, je tisto, ki razveseljuje sleherno bitje. Z nami ni nič drugače. V prihodnje vam bomo servirali fascinatne, na videz bizarne, informativno-ilustrativne ter prefinjeno-fatalne vsebine z namenom zapolniti del družbenega polja v svetu informacij, zabave in oglaševanja. Ker vas nočemo stlačiti v isti koš, se bomo potrudili biti in ostati multi-horizontalno osveščeni, da bi lahko s širokom spektrom obveščali vas, Dragi bralec. Splošno opozorilo in želja redakcije hkrati ! Uredništvo ne prevzema odgovornosti za eventuelno »navlečenost« bralca na vsebine Urban Bug magazina. V primeru doživetja še ne poznanih občutkov med prebiranjem, nam izkušnjo lepo prosim posredujte. Sašo Stojanov

photo by Emil Jalovec


UREDNIŠTVO URBAN BUG MAGAZINA Na koncu smo… »1.« izdaje. A neizpodbitno dejstvo, da vsak srečen konec pomeni nov, obetaven začetek, je tisto, ki razveseljuje sleherno bitje. Z nami ni nič drugače. V prihodnje vam bomo servirali fascinantne, na videz bizarne, informativno-ilustrativne ter prefinjenofatalne vsebine z namenom zapolniti del družbenega polja v svetu informacij, zabave in oglaševanja. Ker vas nočemo stlačiti v isti koš, se bomo potrudili biti in ostati multi-horizontalno osveščeni, da bi lahko s širokim novičarskim spektrom obveščali vas, Dragi bralec. Splošno opozorilo in želja redakcije hkrati! Uredništvo ne prevzema odgovornosti za eventuelno »navlečenost« bralca na vsebine Urban Bug magazina. V primeru doživetja še ne poznanih občutkov med prebiranjem, nam izkušnjo lepo prosim posredujte.


URBAN BUG MAGAZIN SLOVENIA Redakcija: Sandi Ogrizek - (Ne)odgovorni urednik urednik@dvojka.com +38641770268 Sašo Stojanov – Glavni urednik / Novinar / Kulturolog stojanov.saso@gmail.com +38640477814 Simon Žnidar (KrEnModel) – Grafični urednik / Urednik simonznidar@yahoo.com +38640416666 Dušan Kuzmanov - Projekt manager dusan@urbanbug.net …v sodelovanju s produkti narave: Jelena Marković Dejan Planinšek Jure Plestenjak Jernej Privšek Katja Žagar PlusMinusForward Samo Žagar Ana Šturm in mnogimi, (še) neomenjenimi iz čakalne vrste za številko 2. Trženje spletnih medijev in marketing tel: +386 05 90 54 555 Mob: +386 40 416 666 Mob:+386 40 477 814 Ves promocijski material (vizualni, tekstovni) lahko pošljete na: URBANBUGSLOVENIA@GMAIL.COM

URBAN BAG MAGAZINE / intro  

lifestyle magazine december issue

Read more
Read more
Similar to
Popular now
Just for you