Issuu on Google+


Kaj (s)početi v februarju? Za začetek lahko svoji ljubljeni osebi zrecitirate košček Prešernove poezije, za nameček pa počite pustni balon, si snamete vsakodnevno masko in nadanete pustno. Da se ne bi prenažrli krofov, bo poskrbel razburljiv olimpijski program, ki pa ne obljublja delovanja zgolj olimpijskega ognja, temveč tudi ognjevitost na političnem področju. Da se pretirano duhovičenje v resnobnih debatah o okoljevarstvenih temah ne obrestuje, priča odstop ministra za okolje, Karla Erjavca, ki sva ga s prijateljem dan zatem srečala na pohodu na Sveti Jošt nad Kranjem. Kot državljan državljanu nama je segel v roko, iz njegovih oči pa so sijali tako mogočni žarki, da bi se lahko celo stopila snežna odeja. Radostni izraz na obrazu me je spominjal na nekoga, ki mu je odleglo, ker je zapustil leglo umazanih političnih igric.

Ena izmed teh je prav gotovo odpiranje Udbinih arhivov, ki Slovenijo vedno znova in znova (in znova) potiskajo v ideološko preteklost, ne glede na to, da se le malokomu sanja o svetli prihodnosti... Da je emocionalno stanje državljank in državljanov ogroženo, je znova ugotovila skupina »FREE HUGS« Slovenia, zato se je odločila za ponovno deljenje pristnih objemov na Valentinovo, saj se še kako dobro zavedajo integracijske družbene funkcije obdarovanja. Naj se februar odkotali v ljubečem stanju, v glavi pa naj vas spremlja čudovita misel, da je lahko vsak dan Valentinovo, le seznama ljubljenih oseb si ne dovolite zaključiti prehitro…

Sašo Stojanov


Urban Beatz – Iz Indije: Dalaj Eegol ali Ali En? Oba razkrivamo v intervjuju… Jesus Loved You / Ian F / Aneuria – Mimo svetega pisma v svet elektronske plesne glasbe

Art Area –

Estetika ekološke ozaveščenosti - Serija »Eko-hipokrit« / Vladimir Mićković

Urban Life –

»I FEEL VANCOUVER«. Vsak človek ima skelet. Skeletona pač ne. Anže Šetina / OI 2010

Photo Session(s) –

Ambasada Gavioli. »Oldies Goldies« Miha Rekar / Dejan Hren Klub Inbox. David Morales. Žiga Intihar Klub K4. Nered / Tim Sweeney. Martyn Great Lengths. MinusPlusForward

Time Out! – Jump Into SI partee SIN! Charts –

Drejannesku selection. Ripperton. John Acquaviva. Joachim Spieth. Milton Jackson. Bryan Ferry. Andrew Technique

What's Up

– Portorož? Orto prožne reportažke... Martyn / K4. Kiril Džajkovski z bendom / Cvetličarna. Oldies Goldies / Ambasada Gavioli

Wish You Were Here – Andy Warhol / Kunsthaus / Slikarska razstava »Painting Real« Borut Veselko / SiTi Teater BTC. Laži, ampak pošteno / monokomedija

Made in Slovenia – Buchanologija na turneji po Sloveniji Auto Stop – BOFF / Bovec »Outdoor« filmski festival

Köbenhavn po Köbenhavnu / premiera filma Doba neumnosti / Kinodvor

Out of Space – Vučko spet oziroma še vedno med nami

/ Jože Trobec B.A.S.E padalec Felix Baumgartner v misiji na robu vesolja

The Gutenberg Galaxy - A bit of books. Books review...


DALAJ EEGOL / ALI EN

Smith (sociolog) je izreden pomen hip hopa videl v njegovi zapuščine urbane mitologije. Kako ste ti in tvoja druščina razvijali mitologijo ljubljanskih 1. Mestoma se pojavlja zveza hip ulic. V mislih imam »Skate or hop / rap, zato se spodobi, da ra- die« življenski stil ter Street zlikovanje v »Alienovski« termi- Art, grafiterstvo v tistih časih. nologiji bralcem zaupaš tudi ti. Haha... Ko sem bil leta 1987 v Nikoli nisem delal razlik med ra- osmem razredu, sta bila v Ljupom in hip hopom, kljub temu, bljani dva kruja (crew). Prvi iz da »ta pametni« to precej ločujejo Bratovževe ploščadi, kjer sem in predalčkajo... Zame je rap, čisto živel, in drugi v centru, kjer konkretno rečeno, ko nekdo repa, so bili David Sluga, dvojčka in torej piči ritmično premlevanje ekipa Kazine, ki je sodelovala v besed... Torej ob spremljavi glasbe filmu Poletje v školjki. Takrat je ali brez, ki je raznolika. Lahko je veljalo, da je kru iz Bratovževe d'n'b, house, funk, latin, tipični boljši v electric boogi-ju in break rap in sploh karkoli zvočnega. dance-u, tisti iz mesta pa kraljeval Rap je »freedom« v besedi, kot s hip hopom ala Will Smith style. recimo jazz v glasbi ali pa elek- Občasno so se ekipe srečavale v tronika v soundu. Tako da, hip podhodu Maximarketa, kjer je hop je nekako vse, kar gre zraven: bil good floor za spine in druge ples, obleke, poza, graffiti, what- floor elemente... Kar se grafitarever... Kam pa potem spadajo stva tiče se, z izjemo nekaj osvsi Nu-break elektro friki, ki prav novnih grafitov z eno barvo, kjer tako ljubijo rap ali hip hop? Ne je šlo bolj za slogane v smislu vem... Ne pišem enciklopedij. »fresh, hip style, break dance, electric boogie«, ni razlikovalo 2. Na koncertu v Kranju si med od punk grafitov. Bil pa sem drugim izrekel tudi »da je plac priča, dogodku, ko je Goran, ki kot v Ameriki«. Hip hop je giban- je že vrsto let didžej v Beogradu je, ki se je začelo oblikovati v in čigar priimka se ne spomnim sedemdesetih letih prejšnjega več, s srebrnim sprejem v hodnistoletja v ZDA kot eno izmed ku kleti z garderobnimi prostori newyorških subkulturnih scen. osnovne šole Danila Kumar, na plavo steno napisal ‘Breakin’... Ali En. Tisti mladostnik, ki je bureku spisal slavospev in (re)definiral dogajanje z leve strani…

Slike: ALi En


V tistem trenutku sem vedel, da je moja pot povezana z brejkom, rapom, kakorkoli že. Zame je bil breakdance zelo atraktiven, v začetku mogoče celo bolj kot sama glasba. Za Chaka Khan in komad »I feel 4 U« bi lahko trdil, da je bila celo himna moje osnovne šole. Skejtanje je prišlo v igro pravzaprav nekoliko kasneje, čeprav sem imel plastično rolko že tam, od tretjega razreda dalje, sem resno začel furat pri sedemnajstih, osemnajstih, takrat je bil namreč spedenan prvi pro skejt; Natas Kaupas by Santa Monica Airlines. Za oddajo Studio City in Skate TV smo potem z ekipo v enem večeru napedenali, mislim da, 5 grafitov, nakar so jih posneli za uvodno špico oddaje. Grafitali pa smo predvsem na res grde stene...

Si kdaj pomislil, da zveniš preroško?

3. Zametki Yugo hip hopa / rapa se pojavijo že s koncem 80-ih z Rambo Amadeusom, ki je rap »namešal« z narodno folkloro in mu vlil tipični lokalni humor. Fenomen Ali En izpred petnajstih let deluje sveže še danes. Kebab sicer izpodriva dolga leta Numero Uno fast food futer Burek, realiziral pa se je tvoj verz »če bi vlada mal bol skrbela za kulturo« z rojstvom Centra urbane kulture Kino Šiška.

Razlog za selitev v Indijo so predvsem slovenske zime in vse, kar pride zraven. Lahko me razumeš, saj je ravno dva dni po najinem odhodu v Sloveniji stisnilo do rekordnih scen… Pred tem sva z Mirando v zimskem času precej obiskovala Tajsko, a sva se na koncu vseeno odločila za bivanje Aurovillu, saj je Tajska preveč turistična, polna trdih drog, prostitucije, pa tudi precej orožja kroži.

Že nekajkrat so me opozorili na to, a zdi se mi, da so vse te stvari neka logična posledica preteklih dogodkov in dejanj... Treba je vizionarsko gledati naprej in potem tudi delati v tej smeri. Sicer je dobro biti tukaj in sedaj, vendar brez vizij ljudje ne bi prišli ven niti iz kamene dobe... 4. Vemo, da črnski ritem imitira bitje narave, to pa oponaša na bobnu. Evropejci smo kot dediči evropske tradicije klasične glasbe mnogo bolj »trdi« pri premikanju bokov. Je razloge za selitev v Indijo ob zgornjem premisleku mogoče najti tudi bolj »vesoljnokozmičnem« dojemanju stvarnosti v smislu radoživosti, strasti in hrepenenja, v primerjavi s alpsko različico stvarnosti?


Slike: ALi En


5. Vsem dobro znani Koširrapteam je bil že zelo blizu nazivu 1. rap plošča, a obveljajo je mnenje, da gre, kljub vsemu za plesno pop glasbo. Sledil je Jamirko, ustanovitelj prve rap zasedbe RC Rappers, ki pa ni doživela izida plošče. Potem se je zgodilo. Iz nožnice je meč potegnil Ali Džafić, član zasedbe Heavy Les Wanted in pevec pri RC Rappers, bolj znan kot Ali En, ter z mehkobno vulgarnostjo posekal glavo javnosti. Pisalo se je leto 1994, Scena je tako postala Leva. Še pomniš, kako si se počutil takrat med ogledovanjem v ogledalo in 5 let kasneje, ob lizanju Smetane za frende?

O tem sem se na dolgo in široko razpisal na mojem blogu, zato si skupaj z bralci vljudno vabljen k branju o tem, kakšno mnenje gojim o slovenskem rapu. (http:// alien15let.blog.siol.net/) 7. Ko si se transformiral v Dajal Eegola, si lansiral logo v stilu podjeta »Lego« (danske lego kocke, op.a.). Kaj misliš o Lego kockah, spodbujajo otrokovo ustvarjalnost ali zgolj povzročajo krivljenje hrbtenice zaradi prekomernega sedenja?

No, logotip sem izdelal bolj kot kreativni izziv, namreč nisem ravno hud photoshop obvladač. Precej različno, vendar nimam Sicer pa se mi Lego kocke še vedskomin po tistem času... Če pogle- no zdijo izjemen medij, ki potendam nazaj, pa lahko vidim, da sem cira ustvarjalnost na dolgi rok. si nekako ustvarjal svoj prostor in prodiral proti prihodnosti, saj me 8. Dotakniva se projekta DVD je premikanje po svetu od vedno Manhattan N.Y. Predstavlja 12 motiviralo, zato sem srečen, da sodobnih in vsestransko uvelsi lahko omogočim življenje na, javljenih slovenskih umetnikzaenkrat, dveh kontinentih. ov, med drugim pa prikazuje tudi simbiozo med človekom 6. Imaš kakšno posebno stališče in digitalno tehnologijo. Bi o »za-tabo« prispelimi ust- lahko razkril identitete teh varjalci hip hop / rap glasbene umetnikov? sfere pri nas? Klemen Klemen, 6Pack Čukur, Trkaj / Rapostol, Identitete umetnikov sodelujočih Nikolovski / Sami Norci, Murat & v tem projektu niso skrivnosJose, Zlatko, ... tne. In kdo so ti umetniki? Vida Klenovšek, Romi Bukovec, Petra Varl, Marjeta Grošelj, Klementina Golija, Huberto Široka,


Klavdij Tutta, Jakov Brdar, Miha Boljka, Leonard Rubins in seveda midva z Mirando, ki je tudi kreativni vodja projekta. 9. »Čudovita pot bila je to, šla sta zgodaj na torkov dan, in polna vtisov. Z Mirando«... V Indiji smo. Država z radikalno drugačnim religijskim sistemom, svetovnim nazorom, odnosom do denarja in človeškega bitja na sploh. V kakšnih barvah vidiš svoj indijski, bivanjski prostor, kaj raste na vrtu in s kakšnim tonom ogovarjaš soseda? Haha... Indija je dežela močnih pisanih barv in sonca. Ljudje živijo v dokaj lagodnem tempu, nekateri bolj, drugi manj. Na vrtu raste limona, ‘jack fruit’, banane, kokosova palma, čiku, chilly in ogromen mango. Nekaj grmov predstavlja hibiskus in cel kup rastlin, pa tudi dreves, katerih imen ne poznam...

10. Med nastopom BRUC 2009 si za domačine iz vasice tam spodaj, kjer je ravno tiste dni potekala tvoja razstava, posnel »live report«. Se lahko nadejamo, da jim boš v podobno zanesen tonu predstavil tudi slovenskega Urbanega hrošča? Hmm, Auroville ni ravno vasica, saj ima koncertni avditorij, teniška igrišča, skatepark, kinodvorane in svašta enih pritiklin, ki jih v vaseh ne najdemo. Na otvoritev razstav ponavadi pride podobno število ljudi kot v Ljubljani, pa je v Aurovillu dnevno približno 7000 ljudi na dan. Tisti video pozdrav je bil v bistvu opravičilo, saj osebno nisem mogel biti prisoten na otvoritvi svoje prve, solo razstave v Aurovillu…

Pripravil: Sašo Stojanov Slike: Ali En


IAN F se nam je delno razgrnil že v januarski številki kot eden izmed nastopajočih na januarski »gala« clubbing prireditvi v Ambasadi Gavioli. Tokrat ga predstavljamo v sklopu gnezda Jesus Loved You, kjer se kalijo novodobne ptice elektronskoglasbenega sveta. Na tej točki ga sicer že prikazujemo kot ustvarjalca »drugega življenjskega obdobja«, saj je primaren datum rojstva lociran v agenciji Flow Management, ki kot zibelka (po)skrbi, da njegove skladbe zrastejo v ušesih poslušalcev. Njegove skladbe vrtijo in uvrščajo na svoje lestvice mojstri kot so Danny Tenaglia, Pig & Dan, Wally Lopez, Laurent Garnier, Karotte, Richie Hawtin, Flash Brothers, Andy Moor, Marko Nastić, Umek, Valentino Kanzyani. Sodeluje tako z domačimi (Sixteenofive, Annunaki, Vezotonik in Vezotonik LTD, Tested / Agent Funk, Jesus Loved You), kot tudi tujimi založbami (malezijski Pure Substance in Red Flux Music, nemški Mashtronic records, ameriška etiketa Atel - DigAtel (ZDA) in otoški Advanced ter hrvaški Decoded ter Decoded Mini.


nam V prejšni številki si 1. nosbe gla v zaupal, da si se kalil že islu sm em vn poslo ec kluba kot 14-letni piarov Kako li. vio Ga a sad ba Am nih ros o tak v že se to, da si je glasletih zavedal, da po kateri bena pot tista, življenje? vse bi rad hodil a že takrat Ne vem, če sem teg smešek)… (na zavedal tako resno ukvarjati el zač se sem ok Kot otr poslušal pre pa ati s klavirjem, hkr nk, disco, (fu sbe gla no om ogr vinilk svojih jazz, 80’s…) iz zbirke preko italisem staršev… Kasneje ktronsko ele al sliš ijev rad janskih je zelo me ki , klubsko glasbo Gavioli je ada bas Am ila. duš nav r pri nas, ki bila tako prvi prosto st to glasbo žno mi je ponudil mo vsak način Na o. živ v i tud slišati Srečo sem . ven zra ti sem želel pri val srednjo sko obi sem da l, ime lahko vsak šolo v Izoli, kjer sem pouku nam dan po zaključene času sem tem V je. ušn izk biral i Valentud l zna spo poleg tega je še bolj tina Kanzyanija, ki me in glasbo, navdušil nad kulturo vedlo do pri i kar je kasneje tud didžej. em tan pos da , tve odloči

si se veliko 2. Kot praviš sam, Tomyja od naučil predvsem Studiu em lsk izo v a rqu DeCle pa ste 96 19 a let a eg 2., že daljn eom in Alz Andrew Techniqu ugotoviexander Madnessom a testa. eg bn do li, da ste iz po bilo pa je... , zaj na let 15 raj Sko a minilo… Joj, res je že toliko čas »studio naš je e rqu Cle Tomy De dukciji pro o nja guru«. Večino zna no pa me ved še ga, nje od l uči se pri kar je povzelo navdihuje z vsem, nologijo. teh in ezano s produkcijo m smo dro xan Ale in m w-o Z Andre ne bi o kak a, čas prijatelji že dolgo sbo smo se gla o rstn tov nad , bili je na obali navduševali še preden Na enem li… začel delovati Gavio stavno eno se o sm v tije par izmed načni mo mi pni odločili, da s sku tali didžeji. pos ter o em opr imo bav smo prehodiPrve korake v tej sceni da smo po el, li skupaj, in sem ves ri prijatelji dob ali ost u čas vsem tem kariero. no sbe gla z in nadaljevali racijo ust3. V katero gene ske pleon ktr ele varjalcev rekla, da ko lah bi sbe gla sne poseben šen kak aš Im spadaš. v Slone sce j pogled na razvo vse do pa a etk zač od veniji misliš, da današnjih dni, ali premikov nekih radikalnih o? niti ni bil


jem predstavitvelo zani- 4. V tvo Ko se je v meni pojavi stu sem zasledil, tek bi lahko nem manje za to glasbo, tvoja neizmerna gen- da »se glasbe izrisugovorili še o »analogni do zen be italne lju varjalnost«, eraciji«.:) oziroma, dig ust zi lniških je sko ima, kakšne produkcije in računa zan me o zat na razsi programov še ni bilo ne zvrsti in prime interne- glasbe dpo sko on ktr polago, prav tako ne na ele rmacije vnašaš ko opreta in mp3-jev. Vse info lago. In pa, bi lah , sam i bet skr beznijo lju d si si moral pri me liko , da si delil raz potovati v druge države in ljubeznijo do sbe gla do več ensploh kaj našel. Veliko ki jo ljubiš. Ker si, vložiti ženske, ergije je bilo potrebno gim, izjavil, da ostjo... med dru v primerjavi s sedanj jbrž zaljubljen, na AG v up vini- si kako globok S tem mislim na nak a im znanje, me zan lov, studijske opreme, dnjak ljubezni? vo ta je studiitd… Sploh pa je bila ga, da jska oprema preveč dra onsko podlago vnašam voščil. Na elektr bi si jo lahko vsakdo pri dobro zveni. Ne postmi kar , vse nikakršnih omejitev kakor avljam si ali česa drugeSlovenska scena se vse rov žan de gle ajanja, moram glasbo razvija, polno je dog vno sta Eno mnenja ga. ra »mood«, mo zato nimam slabega ti ime , da je začutiti, o tem. Vseeno mislim čustvenost... Zato ra mo i žat izra oziroma o gre razvoj prepočasi , da je treba neprestan prehitro menim in več lah pre da je en, ljud ativ se , biti kre ememb, ustvarjati čustva na itiv poz ustrašijo nastalih spr ta em i ovira ko pot kar posledično tud ivljamo. To mi polni blem, tudi dož pro gi Dru ne. sce razvoj Zadnje čase precej je. ljen živ scene ki delno ovira razvoj z drugimi glasbeprema- sodelujem je pa ci, avi drž i naš v mi ustvarijo zvok klavia sto nas niki, ki lastno V al. pih jhno tržišče. Prepro in nov bob se dalo tur, je premalo, da bi recimo vnašam razviti. produkcijo ro dob olj dov zadevo vložke jazza. Moj ne raz no raz rsikaTo predstavlja oviro ma ljubezni« do glasbe je i orga- »vodnjak tud pa , istu art u em ter bok in mislim, da niti ne i dovolj zelo glo nizatorju, saj ne dob več o odnosu do glasbe m ori čeprav gov velike podpore, pa inu življenja. Skoraj iozen. temveč nač ezano z je talentiran in ambic vse kar počnem je pov nekaj njih zad se da o, tak glasbo, tem. s no ljuč let preživljam izk


, ki gleTako kot matematik vilke in šte zi sko t da na sve vedno dobro obiskane. le, tako so bile matematične formu je hrvaška scena glasbo.:) Trenutno in to ni samo tudi jaz gledam skozi ba, sla cej pre , če bi tako namreč Nisem ravno prepričan e, enj mn merjal z moje to ljubezen lahko pri organizatorjev in ina več li mis ki jo ljuljubeznijo do ženske, kolegov in didžejev, ske gre hrvaških bim. Pri ljubezni do žen nam. V letu 2009 je med ki jih poz za odnos in spoštovan večkrat gostoval tam sem glasbi pa lmacija, Rijeka, dvema osebama, pri Da ija, samega (Slavon do os odn za j bol gre reb), vsepovsod pa e. Težko Pula, Zag sebe, samo-spoznavanj tožili nad trenutje ljud besedami, so je to razliko opisati z njem na elekaja iki ljubez- nim dog Verjamem pa, vsekakor pa sta obe obl ni. sce i nsk tro nstveni… ro izboljšalo. hit ni lepi, posebni, edi to bo da se odlično 5. V Sub Subu sta se je v Italiji, kjer je paj sta Drugače sku ujela s Psihom, kar živahno. Scena na nje- trenutno izdala dve plošči popolnoma razlieda sev se naki in govi založbi Annu e, se pa razvija v naš v klubu kuje od prevzela rezidenco smer v primerjavi s ji, kjer pozitivno Colosseum v Opati leti. Imam zelo prii lim tek let do- pre let je bila konec 90-ih izkušnje iz zadnjih Bi lahko jetne ati pa opažam, bra tehno scena. hkr a, anj top nas topljeni pritrdil, da so po m čedalje boljši zvok da dobiva v bolj progressive « od ljudi, predvsem vojem »feedback oziroma kako je z raz prihajajo iz severa ki ih, in pa, tist o, pri naših sosedih . Med drugim tudi zat iz Italije? države nastopkakšne so izkušnje ker me poznajo zaradi basadi Gavioli. Enega il, da je ov v Am Ne vem, če bi lahko trd najboljših partijev, ki opljena resnično scena na Hrvaškem pot minjam, sem doživel spo ga je, da se se v progressive zvok. Res zu pri Benetkah, kjer je razvi- v Altavo je ta zvrst pred leti bol kem dogodku zbere vsa na se ati je tudi jala kot pri nas, a hkr obiskovalcev, da su0 gih glas- do 400 . veliko oboževalcev dru ušja niti ne omenjam s Psihom per vzd benih podzvrsti. Ko sva spet povabili, misme so os Let drugod nastopala v Opatiji in tam nastopam konec imela ve- lim da sva , em ašk Hrv na česar se že veselim:) rja, rua feb ih ljudi, liko podporo tamkajšnj zabave techno tudi pa


6. Pri pregledu tvojih preteklih izdaj iz 2008, sem se ustavil pri dveh naslovih, in sicer »Mental Madness« in »Sick Minds«. Sta naslova v navezavi kakršnikoli s stanjem duševnega zdravja v Sloveniji ali gre zgolj za naključno izbrane besedne zveze. Mimogrede, si že slišal za glasbeno terapijo, in čemu kontrast pri poimenovanju skladb z »Yoghurt« Shower?« »Diesel in

7. Predlagam, da našim bralcem izdava nekaj več o skupnem »live act« projektu FLUX s Tomy De Clerqueom, KayKayem in Davidom Morganom, ki ste ga že predstavili v Ambasadi Gavioli. Kako je z vključevanjem zvoka klasičnih inštrumentov v tvojem opusu?

Ta projekt smo pripravili za takratni dogodek (Devil’s Eden), ki smo so-organizirali v AG že drugič zapored. Flux ne nek način predstavlja mojo »glasbeno filozovi Res je. Nekateri naslo fijo«, pomeni pa nenehno mojih komadov imajo glospreminjanje. Od tod se k zani pove blji pomen in so mojemu umetniškemu imz mojim počutjem oziroma enu priključi črka F, da lahko tudi ih Včas življenjem… potem delujem kot Ian F. s trenutnim stanjem naše Sam zelo rad vključujem družbe in ljudmi naše okoklasične inštumente v svoje zan pove je lice. »Sick Minds« nastope, pa tudi organski z nekim dogodkom iz mojezvok mi je bil že od nekdaj smo ko tem med ga življenja, bližje, saj je deluje topleje. vili z »Yoghurt« komad naslo Druženja v studio ni malo, iz čistega heca. »Mental zato so med nami spletle v, naslo Madness« pa ni moj trdne prijateljske vezi, zaratemveč remix skladbe Alexdi česar z veseljem sodeluandra Madness-a. Prav tako jemo. a »Diesel Shower«. Originaln prd izpo ala nast je verzija stov Angel Anx-a, sam sem zadevo le remiksiral. Sem pa že slišal za glasbeno terapijo, to pa.:) Pravzaprav za več različnih terapij povezanih z glasbo.


si na 8. Še malo... Vrtel , tudi vah sta raz ih ličn raz med ses pesnikom, ki je jo. Je tom recitiral poezi preza je ezi po pomen ga t ko , en teklost tolikš pleska on ktr ele a im anjost? sna glasba za sed ktronski Možno. Sicer je v ele poezija la, edi glasbi malo bes ) Kar je lo.: edi bes o sam je pa k, ki ga pomembno, je občute anju endoživljaš ob posluš ršenkoli ega ali drugega. Kak oh če spl že, način izražanja ilo. To je roč spo no itiv poz ima , in zdi tisto, kar nekaj pomeni vsakdo se mi super, da ima acije ret erp int tne las st možno onktr ele a rom in poezijo ozi ema na doj ko lah sbo gla sko sebe v svojstven način, najde elujem z tem. Osebno rad sod s tem pridrugimi umetniki, saj Pa tudi je. ušn izk dobivam nove ji razvoj. aljn nad za jo aci pir ins


Photo: Katja Žagar Grafično oblikovanje: Comic nad Cartoon Studio


Vemo, kdo je eklektik. Nekdo, ki spaja različne sisteme, poglede in ugotovitve. Prav tako vemo, da je elektronski plesni glasbi že v zibelko položeno spajanje sintetičnega in organskega zvoka, ki spominja na solatni bar z disco, soul, funk prelivi in mnogimi raznovrstnimi začimbami. Sintagma »Muzika Eclectika« v sebi ravno tako skriva preplet, zgodbo, ki je nastala leta 2002 z namenom, da bi osmislila življenje skozi spekter elektronske glasbe 21. stoletja.


v pravšnjost izbire ega« kon- prepričan Korenine tega »digitaln v izogib neoriginalvnostnim tega imena cepta so povezane s skri oktobra ‘02 Umek je saj ti, nos nem, plevonjem po tistem oddalje -eksperimentalen hno tec miranem izdal menskem zvoku, transfor Je bilo odločanje živečega album, Neuro. na tehnolosko platformo si sebe prepoznal da no, živč l do te tako casa, ki je Aneurio razganja in je Gilesku urie ga prisost- v vlogi Ane Alter Ego? mere, da se je iz plesoče ki uns rom celo ) (!): preleviti vovalca plesnih aren odločil vsebin. Kot v ustvarjalca elektronskih da sem imel pri izprimes Moram priznati, util obč sam i tud je večina imena pravo vojno a neg stič arti čne ku- biri turbulentnega razvoja zvo oli se nisem želel Nik oj. vržen tudi s samim seb om, saj sem bil lise, zato je bil temu pod nim vdo pse pod vati skri benim stin in priimkov. proces identifikacije z glas ime vih pra taš acij housa, vedno pris moje pravo mi lom; od mnogoterih vari lje, ipot do Na žalost, ali vese ka abeceda ens na razpotju pa uvidel kaž slov ter mek prii in minimal ime si ljudje ob bi lepot underground technosaj ali, imeno- tega niso dopušč k, zlasti v tusistema. Dolžnost je nalagala jezi « mili »zlo avi vorj izgo je Aneuvanje tistega, s katerim se se mi je v preteklih letih liki. »Muz- jini. Že tako ria predstavil vesoljni pub ajalo, da so ljudje moj dog osto pog o esenco ika Eclectika« je razkrivala lašali napačno, prav nag nim zanimanja, psevdo raznolikosti glasbenega ale različne izpelavlj i od deep tako so se poj posledično pa utiranje pot ram priznati, da Mo o. obn pod in e jank minimala dostikrat podhousa, preko temnih globin ih utk tren h »groovy« sem v tisti so se ljudje dar in spet nazaj s poudarjenim ven r, es je pod vomil v sam izbo i sprejeli. tud dregajočim technom. Dan ga in i adil nav a om ed You, sčas več in am nim okriljem založbe Jesus Lov ov blem ntino Kan- Zdaj teh pro da sem izbral katere idejni oče je Vale žal, ni mi anj najm niti emu prezyani, navkljub uporabljen ime. Bistveno lažje rt v ust- malček nenavadno tekliku v imenu, odločno zaz psevdonimov za nove lejmo... je bilo pri izboru varjalno prihodnost. Pa pog sku je prišel sam od Gile . Npr e. jekt pro mojega nadimka. ka ljan inski ter- sebe, kot izpe 1. Znano je, da v medic akor ne minologiji Aneuria nik k sreči je obeta nič dobrega, a primeru glasbena vila v tvojem udnimi odb vzp z ime obdarila Photo: Katja Žagar io min ne spo Comic nad Cartoon Stud me Če iki. evn Grafično oblikovanje: prid bil i nis ti los tek pre v vara, nazaj


etno izročila. iz- in emotivnost tega 2. Katere spremembe bi odpira srčno čakro, s melo i ansk Balk postavil, če primerjava zvok kar tudi želimo izpostaviti s projektom o »Muzika Eclectike« z današnj lahko v kratkem pričakujemo elektronsko VAI, ki ga etno-balkan Jesus Loved You. Izkazalo žbi zalo na a« aj melodičnostjo. Nekaj »južneg se je, da so naši poslušalci vse skup te je moralo resnično pre- več kot odlično sprejeli. Vsakič znova, vzeti, da sta trobenta in bari nega od teh »balm- ko smo zavrteli kakš ton postala zvesta spre komadov, je sleh eži kansko« obarvani ljevalca. Kdo je ona, ki razn reakcija na plesišču. alna men feno dila kodušo?:) Pojasni malo o madih Koya Si Ti, Charije… 3. Se je to, da ima »One Foot ki deluje kot o Army« aranžma, Vodilo Muzike Eclectike je vedn koračnice, zgoške voja luh pris kar o bilo eklektično mešanje žanrov, dilo po naključju, ali gre za težk ostaja aktualno tudi danes, pri moji družbeno tematiko na račun stilke? novi glasbeni usmeritvi. Sam se razorožene slovenske vojs jem, delju opre o težk o vedn 5, 160 sko še žbe zalo ki voja jo so li Izda niti se ne želim. Obožujem mešanje se pravi lahko govorimo celo o to vsega, kar mi je všeč, pa najsi bo metaforično) - veleizdaji? (beri: etno ta In no. tech ali deep house ti Army balkanska melodičnost, kot jo Glede na to, da se je One Foot ljank izpe od ena le je o uješ, visok imen ej prec l drža časa j neka v kar koih moje eklektične filozofije obdobja, ajan prod olje na lestvici najb katerem se trenutno nahajam. Vsem madov, bi mogoče res lahko govš, hoče , blizu zelo an nam je Balk eh) sicer pa tu ost orili o veleizdaji..(sm nočeš. Mene sta prevzeli srčn


a leta Res je. Richie Hawtin je bil dolg že dolmoj vzornik. Je človek vizij, ki jih zelo go časa uspešno uresničuje, kar al vpliv no moč je no nitiv spoštujem. Defi na vso na moj razvoj in, konec koncev, ati, elektronsko sceno. Moram pa prizn bij v da je bilo to le eno izmed obdo t se je ustvarjalnem razvoju, od takra esla prin so Leta ilo. men marsikaj spre n s izkušnje, podrobneje sem seznanje ače drug a lnom popo tudi jo in sceno Gathdojemam. Sicer pa takrat na Stars sploh ering-u v Zelenem Gaju z njim spresva d bese par ril, nisem spregovo em govorila leto zatem, na Cocoonov z sva kjer xu, Inbo m nske ljuba v eventu šče. plesi vala ogre o Ian F-om pred njim 4. Če se ne motim, si dolg ndlege v l vide nika časa vzor gre za preveč je z 5. Se ti ne zdi, da arnem Richie Hawtinu, ki do usode, da os odn alen izziv , hna drugim valom Detroit-tec eš pri plesnem rajanju na afrofuturističnim sodeluj nekakšnim tem mislim na poletni (s ju mor o ben zvokom, elektronsko glas verjameš pa v to, da je y), part t Boa do sceno dodobra namočil vse oč IMEL rad? Kakšne nek rjala te je Jesus danes. O čem sta se pogova opajoči pripovnast ste dbe zgo m v Zelenem Gaju pred nastopo cen na palubi? olom brod edovali leta 2008?

ga ni nikakršnega družbeno-politične da ozadja. Nikoli nisem čutil težnje, o prek leme prob stne bi reševal tovr aj je lastnega ustvarjanja. Vse skup enju. namenjeno zabavi, plesu in druž velik Zdi se mi, da je že to dovolj . prispevek k prijetnejšemu vsakdanu ekza j zgol gre y« Arm Pri »One Foot minsperimentiranje in raziskovanje tura struk a Sam a. zvok no imal-tech a, je zelo enostavna in minimalističn arefekt na plesišču pa udaren kot edmada vojščakov:) To je mogoče vom, ina stična točka s samim naslo j ni. tako da globljega pomena tuka

nadaljevanje na naslednji strani


(smeh) Žur na barki je bil zelo dobro organiziran, pogoji za vrtenje pa odlični. Priznam, sodelovanje mi je predstavljalo velik užitek. Na voljo sem imel nekaj urni »warm-up«, nadaljevala pa sta Valentino Kanzyani in Praslea. Morje je bilo mirno, česar pa ne morem potrditi kar se tiče dogajanja na barki. Namreč, bilo je prav divje:) in upam, da bomo kaj podobnega ponovili tudi v tem letu. 6. ...Razburkano morska gladina nas je ponesla v višave. Leteti je lepo. Kdor je slišal skladbo »Flying« ve, o čem teče beseda. Multiinštrumentalist Denis Beganović – KayKay je glasbenik, ki je sedem pravljičnih let sodeloval z Magnificom in mnogimi drugimi uveljavljenimi glasbeniki, npr. Carl Coxom, Wally Lopezom, Aleksijem, Angel Anxom, Kanzyanijem in Umekom, zdaj pa z ekskluzivnim vnosom barvitega baritona v tvojo glasbeno sintetičnost še-ne-slišano. soustvarjata Kakšni občutki te spreletavajo ob misli, da v letu 2010 lahko pričakujemo izid albuma F.0.A (Fusion Of Art)? Kaj lahko bralcem izdava o tem projektu?

Ob misli na F.O.A. se vedno znova spomnim na ure in ure, ki sva jih s prijateljem KayKay-em preživela studiu. Vsekakor sami pozitivni občutki. Projekt se pripravlja skorajda eno leto in bo kmalu zaključen. Vse skupaj je nastalo naključno in brez kakšnih posebnih načrtov, se pravi, popolnoma spontano. In ravno v tem je čar projekta F.O.A. Album nosi ime Balkania in je malce drugačen, kot bi morda pričakovali. Namenjen je predvsem »easy-listening-u« (z nekaterimi izjemami), obljublja pa popotovanje po poti »Bratstva i Jedinstva« na način, kot ga še niste okusili;) 7. Skladba After Bonito, ki se je založbi Traffica Digital močno prikupila in jo zato tudi izdala, v sebi nosi globoko, minimalistično bass linijo z jazzy priokusom. Konec koncev Bonito pomeni »pretty«, je latinski izraz za sladkast krompir in angleški izraz za japonski »katsuo«. Kaj vse sta z Ian F-om prestala in okusila, da sta skladbi nadela takšno, multudimenzionalno ime?


Ta skladba je bila najin skupni prvenec in lahko jo smatramo kot začetek najinega resnejšega sodelovanja. V mislih sva imela super »chill after« in od tod tudi izvira naslov. Skladba je nastala popolnoma sproščeno, da ne rečem, malo za šalo. Takrat sva ugotovila, da imava zelo podobne poglede na elektronsko glasbo, da stremiva k enakim ciljem. 8. V nastopih z Ian F-om delujeta čedalje bolj homogoneno, kljub temu, da si vajini »solo« stilski usmeritvi nista ravno blizu. Predvidevam, da doseganje ravnovesja glede izbora skladb »nekje vmes« poteka skladno s konceptualno zasnovo Jesus Loved You večerov V klubu K4, katerih poslanstva so...

FACES večeri v Klubu K4 so na sporedu enkrat mesečno ob sredah, dan pa smo izbrali z namenom. Že ime samo pove, da je naš glavni cilj predstavitev obetajočih obrazov svetovne elektronske scene in s tem vnesti svežino med naše clubberje. Odmaknili smo se od komercialnih potez, prav zato smo dogodek postavili na sredino tedna. Želeli smo si zagotoviti krog poslušalcev, ki vedo zakaj nas pridejo poslušat, mi pa jih ne smemo pustiti ravnodušne. Na vso moč se trudimo, da vsakič okusijo nekaj novega in kvalitetnega, kar je pri današnji poplavi vedno istih imen na žurih cela redkost. Mislim, da je to odličen recept za super »vibe« in kot kaže, se z nami strinja čedalje več poslušalcev in obiskovalcev.

Pripravil: Sašo Stojanov


vada, okolja. Stara na Onesnaževanje komennih ov ok str Po nove prakse. ko prihodnosti lah tarjih sodeč v Estetika ekološke sledice zaradi po de hu o rija pričakujem a. arnosti človeštv ozaveščenosti: Se ekološke malom us še ipi pr t os ezbrižn Največkrat se br »Eko-Hipokrit« užbe, ki dr ne rje me us o troju potrošnišk Okoljeje neznanega jo ljubimo in preziramo hkrati. Bujna domišlija muha, a dn do ideje, da varstvene teme so kot mo avtorja privedla dno. mo lja sta sta kri )o s (p v ino onesnaževati pa nariše pet pingv reki a, e ed vs , zm selna lavutkah« V glavnem, mi nimi kozarci v »p vekovo člo aro nt en ed me ko zm s lj i zultira v še bo skupaj pa oprem ali po žur. Ful ledu, delovanje. Zdi se, kot bi delov jem: »Brezvezen padod uje sed ne loč . Ko, če seve principu »Če so alkohola pa nč«.. al v tej lov o, de en oč jaz og tem em kov, čemu bi po da, bo tej šali on kdanji ostala, bo že smeri?« Podobni je gojil tudi ne da bi šala tudi Erjavec. Po na li rl da Ka lo e, ša olj ok bi Minister za prepozno, da t slehr niti na levi, njegovem mnenju je dolžnos stran. Zakaj? Ke svojo s sli bo a, da mi ani ledu ne ernega državljan niti na desni str briga za po ci, se lni o, šči en vo reč na glavo, precizneje več (piker motiv Vladiladostniki, vsaj lastno kanto. M avtor neznan). ače. Skozi ug dr jo sli mi mir Mićkovič, filter... umetniški miselni


Ko sem na faksu dobil predstavim da nalogo, svoj pogled na ekologijo me je skoraj kap. Kako naj se človek sploh opredeli? Dneve in dneve sem raziskoval »eko« tematiko, in več kot sem (z)vedel, bolj se je večal občutek izgubljenosti. Seveda to ne velja samo za področje ekologije. No, zana i- tem je sledila edina logič Če se za kaj ne počutim pokl v moji situaciji in cija reak zane o je arjan canega, je to opoz « se odločil za predstavitev marjanju planeta. Celotna »eko ki . svojega pogleda na tiste, scena se mi zdi precej dvoumna opozarjajo na glas ves na avi popl v pas Težko je ohraniti kom u ogroženost Zemlje, delujejo kontradiktornih informacij. Kom pa ravno obratno. Hipokriti: jnos skra v mo verjeti? Če se ozre ti... Zanje sem vsaj vedel, ne na eni strani imamo prestraše če kako se opredeliti, in prav okoljevarstvenike, ki pravijo, da a - njih naslavlja celotna serij odno imo VSI TAKOJ ne spremen slika a Vsak . krit« -hipo »Eko sa do okolja, bomo že leta 2050 a a. se na poseben način lotev podobni veganom brez kisik ri, ki jih naši stva d izme ene zgod Pripovedovalci druge plati o ljubi hipokriti počnejo, med be pa so tisti, ki se za nikakršn tem ko ostalim veselo vbimu svoje li ceno ne bodo odpoveda v je jajo v glavo, da to pa že ni umazanemu življenju, češ, da opre nisem še no redu. Oseb človekov vpliv na zemljo zanemarnaprej živim še zato n, delje olj najb ljiv. Nekje vmes se nahajajo v nevednosti, lastne misli pa zanimivi primerki, to so teoretiki poskušam usmerjati tja, kjer vlada več logike. Moj oče že ve, zakaj je matematik...:)

1. Kot praviš sam, te je okoljevarstvena tematika v sklopu ja univerzitetnega izobraževan (ne)pričakovano speljala na si svojo sled. Se ti je zdelo, da m poklican, da svojim vrstniko na »Eko-Hipokrit-ičen«, neverbalan način vsaj delno razširiš veke in opozoriš na zanemar eta? janje plan


2. Svoj življenjski »eko« stil živiš kot »chill« ideologijo, nekakšna srednja pot... Sklepam, da to pomeni, da se zavedaš reševanja ekoloških problemov, ne vsiljuješ pa možnih rešitev in napotkov. Praviš, da nekateri ljudje delujejo skozi eko filter, ker je to miselno-urbano moderno, namesto principa »be the change you want to see in the world.« Kaj pravzaprav so sploh metode reševanja ekoloških problemov? Sončna energija? Hibridni avtomobili? Vse to ima svoje pluse in minuse. Hibridni avtomobili resda ne porabijo toliko fosilnih goriv, vendar namesto tega potrebno energijo črpajo iz več različnih virov. Nekateri od teh so že ogroženi. Eni trdijo tako, spet drugi drugač. Saj pravim, tudi sam bi bil hipokrit, če bi ljudem govoril o rešitvah in napotkih za reševanje stvari, o katerih nimam pojma. Naš planet je misteriozen in, ali lahko kdo sploh zares zatrjuje, da ga razume. Neprestano me spreletava občutek, da si ljudje pripisujemo preveč znanja in moči...

Kot bi novorojenček mislil, da razume teorijo relativnosti. Ko si ravno omenil t.i. »chill« ideologijo, bi rad poudaril, da to ne pomeni sedeti na kavču in se prepustiti programskemu toku na televiziji. Daleč od tega. Pravi »chill« bom pomoje dosegel takrat, ko bom resnično našel simbiozo s samim seboj, ostalimi ljudmi in okoljem, v katerega sem bil postavljen leta 1988. V tem okolju sem preživel prvi dve socializaciji, nato pa sem počasi začel odpirati oči. Tu pa je nastal problem. Potrošniška družba, ki definira omenjeno okolje, nikakor ni v skladu s človekovo primarno naravo, zato je iskanje simbioze težaven proces, ki zahteva mnoga odrekanja. Smešno je, ko se v nekem trenutku začneš zavedati, kako kratek je proces sreče po opravljenem nakupu, hkrati pa spoznaš veličino občutka, ko se nečesa naučiš ter stopiš korak dlje od sprijenosti potrošništva.

art area


spray«... 3. ...»put on a little ki posOglaševanje ustvarja želje, , česar rebe pot rne nda seku jo tane kih, žens O li. ime niso ljudje pred tem išljeval večernih dišavah sem prem obno že pred leti, zato bom pod . Si vprašanje naslovil tudi nate da je, tvo, dejs na islil pom j kda n izmed hipotetičnmo gledano, ede ti med predpogojev vzajemne všečnos etična kozm tna celo ama dvema oseb jem na industrija, ki s pravim von ? Kako koži človeka približa človeku o? ištv rošn pot bi ti redefiniral


Hmmm, večna tema – potrošništvo. Od tega se mi že počasi blede. No, pojdimo na začetek, ko smo ljudje še lovili z sulicami in mnogo bolj urno poslušali svoje nagone. S perspektive vonja je čistejši in dišeč samec verjetno že takrat lažje pritegnil samico. To mu je uspelo brez podpore kozmetične industrije, a vseeno sta imela pogostost in način umivanja velik pomen. Z evolucijo se je scena počasi spreminjala, prišla so prva mila, nato parfumi itd. Tako nekako je bilo do razcveta kapitalizma in sodobnega potrošništva. Kot si dejal, zdaj zaradi oglaševanja nastajajo potrebe, ki jih ljudje prej niso imeli.

Izbira dišav je komična. Enako velja za vse ostale izdelke. Ljudje hočejo vedno več. In to vse zaradi dejstva, da si je nove izdelke težko izmisliti, saj že vse obstaja. Zato so začeli že obstoječe stvari na novo pakirati in prodajati z drugačnim pristopom. Zaradi podobnosti med kvaliteto izdelkov strategije trženja izpred 50-ih let niso več aktualne. Rajši so se lotili masovnega, podzavestnega manipuliranja, na lep način pa ti sporočajo, da, če nimaš »tega in tega«, srečen biti ne moreš. Od tod tudi takšna potreba po neustavljivem re-pakiranju in inoviranju. Ljudje želijo biti srečni, rešitev jim je sicer ponujena v vseh trgovinah, a žal

kratkoročna. Začarani krog. 50 let nazaj so se posmehovali ustekleničeni vodi, danes pa je v trgovinah različnim ustekleničenim vodam namenjen celoten oddelek. Z oksuom ali ekstra dodanim kisikom. Tam stojijo kot majhni pokali za dosežke človeštva na področju nenasitnosti. Poleg vsega tega gre ideologiji potrošništva blazno na roke obdobje informacijske nasičenosti, v kateremu smo se znašli v trenuktu, ko so nas obdarili z internetom.

Ljudje so ratali sužnji majhnih škatel, v katerih si lahko ustvarijo alternativno, boljše življenje. Zato so izgubili stik s samim seboj in z ostalimi. Kar se dogaja, je masovna odtujitev, zaradi katere lahko samo brezupno gledamo in točimo solze. To so resni problemi. Točno ta odtujitev tvori še večjo nesrečo med populacijo in s tem priliva olje na, že tako ogromen, ogenj potrošništva.


4. ... »someone else will clean it anyway«... Bi kaznoval tiste, ki vedo, da se žvečilni gumi razkraja celo večnost oziroma ostane zlepljen z asfaltom v nedogled, vseeno pa ga izpljunejo na tla? V času osnovne šole se je prepovedano žvečenje kaznovalo s pristankom žvečilke v lasišču prežvekovalca, od česar je delne koristi naknadno vlekel tudi frizerski studio...

... Jaz ne bi nikogar kaznoval z Če bi slehernega prestopnika n kaze bi , oval kazn m mije čigu doživel kot edino negativno posbi ledico svojega dejanja. Tako kar l, inira elim n kaze naslednjič na pomeni, da bi ga naslednjič, je ev rešit ilna Prav il. pljun aj, skriv torej izbira komunikacije, ki mu spristoji ter mu na ta način poja m, pote Šele . prav ni to j niti, zaka t ko bi on sam dojel napačnos -reso mini te er prim bo tja, poče se cializaije uspešen. Mislim, da . tu skriva formula za boljši jutri so i Kazn . acija unik kom Pravilna ti nesmiselne, saj se kaznjenec poču nega dova oško in ega ejen podr zaradi dejanja, kjer je škodoval . on sam. To ni logično zaporedje


Ljudje se izogibamo podrejenemu položaju, in ko nas postavijo v takšno situacijo, se nam zamegli um. Zato je težko dojeti, kje in kdaj ravnamo narobe, veliko lažje je samo kljubovati avtoriteti. Komunicirati s človekom, ne da bi se ob tem počutil ogroženega, mu pojasniti, kaj je storil napak, pa, drži, ni preprosto. Svet bi bil resnično lepši, če bi vsi možje postave v sebi nosili to sposobnost.

5. ... »why not a smoke per day«... Če verjameva a oglaševalcem, da je vsak znamka povezana z različnimi V identitetnimi lastnostmi, ZDA denimo je bila znamka cigaret nemalokrat povezana z bejzbolskim klubom, za katerega so navijali kadilci, e potem sledi logično vprašanj zate, in sicer »kakšne znamke vcigaret bi kadil goreč zago i prot pov ukre ih nujn ornik onesnaževanju okolja?«

No, Marlboro ultra lights (hahaha). smel odgovor v stilu »on pa že nebi kaditi«, je smešno pričakovati. Marici sikdo bi tako gledal na stvar, v resn nupa bi moral ta goreč zagovornik u jnih ukrepov proti onesnaževanj ko okolja le spremeniti svojo takti « zagovarjanja. Tipičen »eko-bojevnik bi mem spre dni nena k poziva ljudi ne življenskega stila, kar nikakor tem S op. prist šen uspe biti more st. dosežemo masovno ogroženo se Mislim, le komu se taktika »če boš ov, užitk h svoji i večin ne odrečeš etna kmalu mrtev« sploh zdi pam poteza?

. 6. ...»why walk if i can drive«.. Hudomušno vprašanje, po mojem mnenju pa se odgovor skriva v tem, da tako kot način oblačenja človeku vliva svežino, prav tako prevozno sredstvo govori o »kvaliteti« posameznika. Danski urbanist Jan Gehl se je ob obisku Ljubljane sicer čudil prometnemu kaosu, a kot kaže lociranje garažnih hiš v stro n nači nek na ta mes gi center spodbuja občane, da avto d ogle na jo tavi pos ile mob čutnim sprehajalcem...


nas čne Tovrstno oglasi orientirani Mislim, da gre tukaj za dve razli bolj obkrožajo na vsakem vogalu, tako da stvari. Modna industrija pri- niti ne čudi, zakaj so ljudje pozabili na izkorišča človekovo potrebo po je ilska mob avto ko izvor prave sreče. Kar me fascinira, padnosti, medtem dajo, da industrija prodaja kar celoten »life dejstvo, da se čisto vsi zave š le med denarjem in srečo ne stoji enačaj, style«. Ko kupiš BMW-ja, ne dobi so- a vseeno bi storili vse, da ga imajo avta, ampak tudi lepo žensko na - čim več. Na predstavitvi neke knjige zaho nim sonč s žu sede em ikov vozn ov ko , utka tren do sem slišal, da je 90% Američan dom v ogledalu. Vse ma anti-kapitalistov. V glavi sem se mi je ugotoviš, da prave ljudi ne zani . oče, da je tvoj avto, temveč tvoja osebnost smejalo, »le kako je to mog 90% ljudi na ili e veles ljudj ški jo v največji potrošni Smešno je, kako hoče ker proti kapitalizmu«. Brain-freeze! Če pa , stva boga z vide ti daja n nači vsak o denarja, si to povezujejo z uspehom. Žalostno že ne uspeš priti do velik »us- lahko lahko privoščiš vsaj dober avto pa je, da se danes visoki cilji in več, na obroke in temu nameniš več denpeh« povezujejo s tem, kdo ima o arja, kot zahteva plačevanje najemnamesto kdo je bolj srečen. Ravn an nine. Jasno, da bi lahko vsi videli, kako slog sni ogla il opaz sem jič zadn te- dobro ti gre kot lastniku takšnega av»visoki cilji potrebujejo trdne l ti naokoli. melje«, oglasu pa je družbo dela tomobila, ga je treba kaza naženo ones i, nost oseb uro. o ene ocen snaž One moški z drag okolje...


To so Slovenec/ka Imenujem jih »neljudje«. li, kaj 7. Je povprečen/a olnoma pozabi , pop pu so ki nci i, pri tist v va Eko-hipokrit in uži in bivajo le še misli popol- pomeni biti človek da »nekaj izreče, lutke. To je tudi ne eše nov rav ri pa spet kot neu jo ljudje, ki mi noma drugače, sto lači priv če rečeva, razlog, da me nanko, ki se je ne tretje?« Pretiravava, nez ajo avlj dst pre a ega način em, da da je to bistvo urban o dešifirirati. Verjam alnega te- da hitr pak so, am jo, igra ne ki i, bivanja in profesion o, ker so to tist jem bu tre po ne i atra nit kar so. ga živimo?

mladost Ne glede na tvojo

8. o ja. Večina (21 let), v tebi še vedno obstaja Mislim, da je temu tak e, gač na tradiciodru li mis močna navezanost ljudi nekaj reče, mi, da nalna orodja, denimo akvarel in se Zdi tje. tre t spe stori pa ino. Moram barvice, ki ju kombiniraš s dig se to dogaja podzavest shop oto ph sta sih kot vča i, sam im i talnim priznati, da sem bil tud š še koga ku, ko sem in illustrator. Pozna takšen. A v trenut a kroga, neg žab oga obsodil, iz tvojega dru dolečeno početje nek nost »old zor po ča sve po oč, še nek ki il o, me je spomin opomn am? Anekdota za to zavedanje skul« tehnik istem ravnanju. Prav če? ekstenzivno konec mogo je bilo povod za mojo še danes. ja tra ki o, nam. Jaz to razumem samoanaliz iti ljudi Seveda poz sod al osredno ustvarjanje. nep , Sčasoma sem preneh ovo , glej ga kot sur ker , anj dej h o/orodjem in lisovi rok njih d zaradi Sožitje me ivetje, že v lastni papirja je unikatno dož glej, vse sem »odigral« tom del sorodnost ki ga računalnik kljub vsem svojim uvi j vsa a rom ozi iji rež kaj je nekdo zmožnostim ne more ponuditi. Zato, situacije in razumel »za ril«. Počasi, kdorkoli že je ustvarjalne narave, sto storil nekaj, kar je otresel pred- ne bo prenehal s »packanjem«. Kar a zanesljivo, sem se a nemo, a bi nekaj takih ljudi prihaja iz mojeg poč ne sodkov. Česa vse arel je inAkv bi ga. da kro a pa neg kot družab najrajši roko dali stran, Omogoča znali. Stanje tenziven in nepredvidljiv. si »nečedna« dejanja pri erega ne kat za je privedlo do ustvarjalen »trip«, brez predsodkov me čal, zaradi svoje kon bo se o ak, kak , nap veš veških hitrega odpuščanja člo pa zadovoljuje žival ove šibkosti, neposrednosti saj so to le znaki človek na žival, zadovoljen eše niti ni sam v meni. Pot za katere posameznik no lahko rečem, da mi Mir ll! Chi . um i nit biti mlad, ljubšo tradikriv. Danes ni lahko akvarel predstavlja naj a. anj slik o nik teh star ne. no cional všeč. Zanimivo Urbani teater mi je pa ko razkriješ o li bi povedal je, koliko podatkov lah Namesto zaključne mis h njegovega sredi februarja uta m min ima ih da pet v to, u o vek sam člo zato, ker vsi dva izpita in da se imam ful fain... »nastopa«. To pa ravno

rcih, zaradi česar Ful fain. igrajo v podobnih vzo on nati. Grafika Comic and Carto Pripravil: Sašo Stojanov jih je tako lahko prepoz


»Feel the rhythm, feel the rhyme, gear on up, it's bobsled time. Cool Runnings!« Malo je tistih, ki v svoji spominski bazi v levem kotičku spodaj, ne hranijo podobe štirih, z ledeniškim mrazom neseznanjenih, Jamajčanov, ki so v filmu Ledena steza (Cool Running, 1993) v kozji rog ugnali svetovno bob konkurenco. Zagotovo vsaj v moralnem smislu, saj se jim je mogočna vez z zmago pretrgala zaradi tehnične okvare. Športna javnost je njihova pojavnost doletela kot šok terapija, a jamajškega ponosa in neusahljive zanesenosti ni bilo moč ohladiti. Navkljub 20 stopinjam pod ničlo... Numerična podobnost s slovensko bob zvezo vsekakor obstaja, saj so trenutno aktivni štirje tekmovalci, ki zastopajo slovenske barve v slovenskih posadkah. V skeletonu sta to Anže Šetina in Hubert Ličman, Čeh, ki pa nastopa s slovensko licenco.

Trenutno edina bob posadka sta Karolina Bratina in Urška Dolinar. Oba skeletonca nastopata v evropskem in interkontinentalnem pokalu, Anže Šetina pa tudi v svetovnem pokalu, kjer si je decembra 2009, na tekmi v Winterbergu, s 15. mestom, tudi priboril nastop na Olimpijskih igrah v Vancouvru. Slogan »I FEEL VANCOUVER« je torej že druga, geografska podobnost, z jamajško zgodbo, ki se je v Kanadi brala tako tekoče in gladko, kot poteka spust po ledeni površini. Več o skeletonu nam bo predstavil Anže Šetina – z glavo naprej, soočen s hitrostjo... 1. Prireditelj zimskih olimpijskih iger ‘48-ega leta je bil pravljično-turistični center, St. Moritz. Ker je nemogoče, da bi te spraševal o preteklem času, me zanima izgled tega kraja v tem trenutku. Po čem slovi in kakšne zgodbe je pripravil zate kot popotnico na OI 2010? St. Moritz je pravljični kraj še


danes. Na nadmorski višini 1800m se je mogoče ukvarjati prav z vsemi zimskimi športi! Zaradi svoje lepote pa predstavlja tudi zimsko zatočišče mnogim milijonarjem. Za ta kraj je značilno, da ima zelo veliko sončnih dni, ne vem natančno koliko, vendar ima človek občutek, da tu vedno sije sonce. Danes to mesto slovi po konjskih dirkah, ki se odvijajo na jezeru zraven mesta, po kajtanju z bordom, prav tako na ledenem jezeru. Nenazadnje pa tudi po bob in skeleton stezi, kjer se je leta 1892 začela pisati zgodovina tega športa. 2. Če se dotakneva filma Ledena Steza. Si v težkih tekmovalnih trenutkih kdaj pomislil na, sicer potencialno emocionalnopatetične H’woodske, prizore, ki so mejili na situacijo brez rešitve, a se je na koncu zanka le razpletla? Ne. Nikoli nisem pomislil na omenjen film, saj sem ga gledal tako dolgo nazaj, da se ga niti ne spomnim več tako dobro. Morda si ga v bliž-

nji prihodnosti spet ogledam, potem pa se lahko vrneva nazaj na vprašanje.:) 3. Kaj je botrovalo dejstvu, da si je skeleton olimpijski status uspel zagotoviti zgolj leta 1928 in 1948, naslednjič pa se kot olimpijska disciplina pojavil šele 2002 v Salt Lake City-u? Na igrah leta 1928 in 1948 se je pojavil zato, ker so oboje potekale v St. Moritzu. Na ostalih naravnih stezah se ni pojavljal zaradi varnostnih razlogov, zato pa so v današnjem času steze umetne in, navkljub višjim hitrostim in večjim silam, varnejše.

4. »Adrenalin je hormon, ki se pod vplivom stresa izloča iz sredice nadledvične žleze, organom pa zmanjša ali poveča njihovo aktivnost...« Ker skeleton skozi ovinke tekmovalec usmerja zgolj s premikanjem težišča (za razliko od boba), se sprašujem »kako le, pri hitrosti 130 kilometrov na uro, ne samo da krši zakon o varnosti cestnega prometa, že mraznični objem mu onemogoča kakršnokoli premikanje...


Res je, da so hitrosti kar visoke, z glavo pa si praktično na ledu. Če se ozrem nazaj, lahko rečem, da so bili prvi koraki resnično težki, a se hitrosti kaj hitro privadiš. Poleg tega je skeleton zelo občutljiv za vodenje, zato prav posebni premiki niti niso potrebni, saj bi s tem le izgubljal dragoceni čas. Tako da, težko govorimo o taki vrsti adrenalina, ko se ne bi mogel premikati, bolj gre za nekakšen tekmovalni adrenalin, ki se sprošča pri večini športnikov in ti nekako zleze pod kožo, zato ne preostane drugo, kot da se mu čimprej privadiš. 5. Že mogoče, da sta pri profesionalnih ekstremnih športnikih v ospredju slava in denar, pa vendar se mi zdi, da je pridobivanje sponzorjev v svetu boba / skeletona vse prej kot elegantno prehoden labirint. Kako je s tem? Drži. Z vidika finančne plati stvar zgleda precej strašno, vendar vsak začetek je težak in mislim da se bodo stvari po olimpijskih igrah izboljšale, saj že kaže na bolje. 6. Znano je, da nekateri nastopajo tudi za posadke drugih držav, saj lahko, če tekmovalec ni voznik boba, nastopa v drugi ekipi. Razlog za to je predvsem v tem, da se priskoči na pomoč ekipam

iz držav, kjer šport ni na visoki razvojni stopnji. Si si kadarkoli zaželel, da bi krmaril dvo/štirised bob, sploh pa, kje so tiste radikalne razlike med solo nastopom in timskim delom? Sam sem bob vozil že pred skeletonom, razlika pa je ogromna, konec koncev si nasproti stojita timsko delo in solo nastop. Vendar z bobom zelo težko začeti, saj so stroški še toliko večji! Mnogo dobrih voznikov boba je pred tem vozilo skeleton, s čimer so si pridobili veliko izkušenj na ledu, navsezadnje je to sorodni šport. Večji izziv vidim v skeletonu. V konkretnem jeziku to pomeni primerjavo med motornin kolesom in avtom. 7. Se ti zdi, da se zaradi vpliva ekstremnih razmer, občasno spozabiš izven tekmovalnega programa v smislu, da se nečesa odrezavo lotiš in zato tudi pričakuješ svetlobno hiter prihod na cilj? Nikakor ne. Tega ne preizkušam, saj bi bilo to golo izivanje sreče s čimer bi povečal možnosti za poškodbe… 7. ...Ženske. So bolj ostre v zavojih ali jim stereotipna nežnost pomaga pri previdnejšim vstopu v


»šikano«? Ima moški »trio« reprezentance skupne priprave z Živo Cesar, Isabelle Sebastian in Saro Lavrenčič, ali gre za utemeljeno bojazen, da bi vam zaplenile sani? :) Seveda ženske trenirajo z nami, vendar jim stereotipna nežnost prav nič ne pomaga, saj moraš biti pri takšni hitrosti kar oster. Običajno tudi tekmovanja ne potekajo ločeno glede na spol, jasno pa, da ženske v ženski konkurenci. Počasi jim uhajam, a držim pesti, da bi se katera izmed naštetih kmalu pridružila svetovnemu pokalu. Da bi nam zaplenile sani? Te bojazni ni, saj drug drugemu vedno priskočimo na pomoč, si zaupamo občutke in delimo nasvete, kar nam pomaga pri učinkovitejšemu doseganju zastavljenih ciljev. 8. V primeru, da bi našim bralcem rad zaupal nekaj, o čemer se ne navezuje nobeno izmed vprašanj – izvoli. Glede splošne klime, druženja s tekmovalci, karkoli, kar misliš, da je omembe vredno in informativnega značaja... Za konec naj povem, da gre za šport, ki se v zadnjem času hitro razvija, je izredno zanimiv tako iz vidika sproščenega adren-

alina, kot tudi iz tekmovalnega. In če ima le kdo priložnost priti do kakšne steze, priporočam najbližjo, ki se nahaja v Konigsseeju pri Salzburgu. Naj si vzame čas in se spusti z taxi bobom. Zagotovo mu ne bo žal. Res da so hitrosti nižje kot, na primer, pri dirkalnih vozilih, vendar impozanten podatek, da so lahko sile v zavojih tudi do 3x večje kot pri Formuli ena, razkrije dovolj, da prepriča marsikoga. Občutek ob spustu je nepopisen in želim si, da bi to izkusilo čim več ljudi, ki bi me potem razumeli, zakaj se s tem ukvarjam… Pripravil: Sašo Stojanov


GrafiÄ?no oblikovanje: Comic nad Cartoon Studio


GrafiÄ?no oblikovanje: Comic nad Cartoon Studio


nad Cartoon GrafiÄ?no oblikovanje: Comic


GrafiÄ?no oblikovanje: Comic nad Cartoon Studio


GrafiÄ?no oblikovanje: Comic nad Cartoon Studio


REPORTAŽA. 21.2.2010 Klub K4. Ljubljana MARTYN GREAT LENGHTS Topel sprejem markantnega dubstep predstavnika Martijna Deijkersa za prave oboževalce nikakor ni bil presenečenje, česar pa, po obrazni mimiki sodeč, Martyn ni najbolje dojel. Bolje rečeno, niti ni imel časa za tovrstno opazovanje. Razlog gre iskati v dejstvu, da je neprestano, malodane zabodeno-predano, pogled usmerjal pod gramofonsko iglo, vse z namenom, da bi predstavil moderno fuzijo nemškega/berlinskega techna z detroit primesmi, s postankom v acid house vodah pa obiskovalcem nenehno dirigiral dinamičnost plesnih gibov. Predstavitev nekaterih skladb z albuma Great Lengths je uspela le deloma, saj se je na trenutke zdelo,

da štirkini publiki malenkostno bolj odgovarja klasičen, »razbijaški« ritem, ki traja, pa najsi bo še tako monoton. S tem skušam orisati Intosomething-ovo monotonost beata, ki, da ne bo pomote, ne pomeni dolgočasnega dolgovezja, temveč pričakovan »drive« v navdušenje. Nastop Martyna je zvestim oboževalcem tako ponudil žanrsko pestrost, s tem pa na nek način zavrnil preverjen recept za specifična K4 druženja. Preprosto povedano, njegova zvočna zavesa je sicer razkrivala drugačnost in ugodila pričakovanjem poznavalcev dubstepa, nekoliko manj glasbeno potešeni pa so bili tokrat »goli« obiskovalci… Tekst: Sašo Stojanov


REPORTAŽA. 29.1.2010 Cvetličarna live. Ljubljana KIRIL DŽAJKOVSKI z bendom, posebni gostje MC Ras Tweed & Sedzuk Orchestra Zadnji petek v mesecu so nam v Cvetličarni pripravili večer energičnih, elektro-balkan ritmov s pionirjem balkanske elektronike ter najuspešnejšim in najbolj priznanim makedonskim ustvarjalcem, nekdanjim članom legendarne zasedbe Leb I sol, Kirilom Džajkovskim. Na odru ga je spremljal 9 članski Sedzuk Orchestra z novim članom benda MC Ras Tweedom (Kruder & Dorfmeister). Večer je minil v stilu mešanja različnih zvrsti elektronske glasbe in vplivom makedonske, pa tudi balkanske etno glasbe z reggae elementi, kar je predvsem zasluga novega MC-ja. Kiril je tokrat predstavil svoj novi album, ki vsebuje breakbeat/dub/step/ electro groove, prepletenim z balkansko melodiko, hkrati pa je predstavil tudi vse največje hite. Eden izmed teh je bil prav gotovo skladba Raise up your hand, ki smo jo slišali kar dvakrat, kot tudi še nekatere druge, kar je malenkostno zmotilo, sicer odličen, splošen vtis. Celotna Kirilova zasedba je s svojo pozitivno in prodorno glasbo popolnoma zavladala odru in močno razmigala publiko. Brez dvoma sta energičnost in predanost navdušila prav vse obiskovalce, ki so na mrzli zimski večer dodobra segreli prenovljeno Cvetličarno. Ob koncu je MC Ras Tweed ob hitu Jungle Shadows na oder povabil tudi publiko, s tem pa se je več kot dve uri trajajoč program tudi zaključil. Končna ocena večera? Odlično, navkljub ne ravno nizki ceni vstopnice pa lahko govorimo o dobri naložbi. Prizorišče je bilo polno obiskovalcev različnih starostnih skupin in glede na to, da je bil to že tretji obisk Kirila v obdobju enega leta, se krog oboževalcev nazadržno širi, prepoznavnost pa je čedalje večja. Brez dvoma se bo kaj kmalu ponovno pojavil, če že v domačih krajih ne, pa zagotovo na festivalskem dogajanju v bližnji okolici. In prihodnosti. Tekst: Aleš Ogorevec


REPORTAŽA. 29.1, 30.1.2010 Fetch The Vibe. Ambasada Gavioli. Izola. OLDIES GOLDIES Umek. Valentino Kanzyani. Dj Sputnik. Paolo Barbato. Veztax. Ian F. Angel Anx. Dj Jaka. Eddie F. Veličastna otvoritev je za nami. Tako petkova kot tudi sobotna odisejada po ostarelem techno sistemu se je končala po pričakovanjih. In ta so bila enotna. S superlativi prežeta. Da bi okostju kluba zopet lahko nadeli mesenost, je bil edini recept pravzaprav povratek v preteklost. Tega poslanstva so se verjetno nastopajoči še kako dobro zavedali, kar so potrdili z pestrim in pisanim izborom skladb, tako legendarno-zimzelenih, da bi se zlahka spogledovale s kičem. Seveda sta bila največ bučne podpore deležna Valentino Kanzyani in Umek, ki sta zbranim in predanim na plesišču servirala zajetno porcijo, za mnoge, pregrešno dobrega, avtentičnega techna. Prav tako je bilo moč slišati različne variacije, od bolj mehkobnega Ian F-ovega, do tako značilnega tribal techna didžej Veztaxa. Večer seveda ni mogel zbrzeti mimo, ne da bi začutili »Strings of life«, vprašanje na mestu pa se glasi, kako in kako močno bodo spletle zgodbo kluba v letu 2010. Po videnem se za organizacijske spodrsljaje ne gre bati, večji zalogaj bi utegnil biti ponovno, osveženo prepričanje slovenskih ljubiteljev elektronske plesne glasbe, da je Ambasada Gavioli prostor, ki si zasluži pozornost tudi ob nastopu manj pompoznega programa. Če drži, da se dan po jutru pozna, potemtakem je v letošnjem letu pred nami klubsko dogajanje, ki utegne uspešno postaviti nove, trdne temelje za nadaljevanje razvoja globoko v prihodnost. Tekst: Sašo Stojanov


V iztekajočih dneh preteklega leta smo se odpravili novim dogodivščinam naproti. Pot nas je vodila v ne preveč odaljeni Gradec. Razlog za obisk tega zanimivega mesta, ki je leta 2003 predstavljal Evropsko prestolnico kulture, je bila razstava »Painting Real«, v prevodu »Slikanje realnega«, ki je svoja vrata zaprla 10. januarja. Razstavni prostor je pripadel »Prijaznemu vesoljčku«, kot sta prizorišče Kunsthaus Graz poimenovala njegova arhitekta. Gre za stavbo, ki z bližnjim umetnim otočkom na Muri zanimivo popestri, sicer tradicionalno, štajersko prestolnico.


treh Razstava je združevala dela so se ki rjev, slika riških ame nih ključ m skozi slikarsko prakso vsak v svoje realčasu izrazito opredelili do ideje letih nega. Barnett Newman je v 50. talni radikalno redefiniral fizični, men polja, a vneg sliko tor pros vni duho in lne kar je odločilno vplivalo na števi ava pritegnila li. Osebno me je razst generacije umetnikov, ki so sledi hola, kljub War di zara vsem pred snosAndy Warhol se je z komplek dela letos ova njeg si sem da o- temu tjo in daljnosežnostjo svojega razn I in Pop Art razMoM v dal ogle že nega likega opusa povzpel do vpliv ern. Pa vendar je je v stavi v Tate Mod statusa vizualnega umetnika, ki cu videti povGrad v som bilo mogoče 20. stoletju primerljiv le še z statu ovega ustvarjannjeg plat novo sem m, Picassa in Duchampa. Ne pretirava m nadstropju za ja. Namreč v prve če trdim, da kar je Picasso pomenil na ogled Warbili so a« oljčk »ves pred prvo polovico stoletja, je v drugi filmskem traku, pop holovi izdelki na stavljal Warhol, ki sicer pooseblja jo od izdelkov kuje razli rje ki se precej art, vendar je izrazito presegel okvi obdobju. So m tiste v da woo Holly paratega pojava in odprl številne i in predsnejš poča , emu realn ti, bližje digme znotraj sodobne umetnos v povsem drugi alcu gled ljeni stav raj ki so aktualne še danes, tudi znot eksperimentalni sto- dimenziji, njegov polja sodobnega slikarstva. Chri vljen »Spannaslo bil je sceni prvenec pa pher Wool, ki je na newyorški pet in pol urni zuje prika Film je«. s velprisoten od sredine 80. let, dane na, to in samo b- spanec Johna Gior ja za enega ključnih ameriških sodo zgodi. Pri »Blow filmu v se kar to, eni nih slikarjev, se v svojem delu na smo lahko oparstva, Job« performansu strani nanaša na dediščino slika iko, medtem mim zno no zovali le obra na drugi strani pa črpa neposred nedostopen. očem akt bil je ko zanj iz življenjskega okolja, ki so « (1963) »Kiss nec prve ki films , rstvo Dalje newyorške ulice. Njegovo slika ih prizorov med nem 13 sklop je sred odlikuje »in your face« nepo ki so obiskovali ega znanimi obrazi, nost, ki sega od verzij gestualn ki studio Factory. yorš ih Warholov new slikarstva pa do brutalnih tekstovn »Screen Testst« tudi ali nast so Tam tiko slik, t. i. »word paintings«. Tema zuje potenprika ki 66), 4-19 kot (196 razstave lahko torej opredelimo ke obraze oziroma dniš zvez e cialn im, razmerje med slikarstvom in realn ke portrete. d- gre za nekakšne films prikaz treh različnih (in hkrati soro si prihrasmo c kone tri Za sladki nih) slikarskih praks, ki ponujajo družbeno kritičnih dveh d ogle nili kako on možne odgovore na vprašanje, izdelkov Bruca Cornerja in Shar slikarstvo povezati z življenjem. Lockhart… Grafično oblikovanje: Comic nad Cartoon Studio

Tekst: Aleš Ogorevc


Doktor medicine Borut Veselko je še vedno sinonim za Odklop/ljenost. Tokrat in že dalj časa teatralno, načrtno in pretkano. Le kako drugače bi lahko nastopil v vlogi motivatorja za ustvarjalno laganje. Da, dragi bralci in gledalci, raznovrstnost umetniškega polja vsebuje tudi umetnost laganja. Povsod. Na delovnem mestu, idiličnem zmenku, pa tudi v solo izvedbi, ob soočenju z ogledalom. Ker je za večino gledališkega, ki se začne s predpono mono-, značilna skromna scenografija, tudi v tem primeru ne gre iskati scenskih presežkov. A ljudstu je malo mar za neme objekte iz ozadja, kar šteje je krčevita, ekspresivna gestikulacija in poudarjen, čustven izraz glavnega in edinega igralca.


Borut Veselko se mojstrsko sooča z dihotomijo hitro/ počasi, deluje fantastično in lahkotno, tudi tam, kjer so na sporedu življenja vsebine ljubezenskega trpljenja. Pompozen začetek zato obljublja nadaljevanje v podobnem tonu, vse z namenom, da bi sistem laganja dobil pozitiven predznak v očeh publike. In česa vse se multidimenzionalno loteva sicer monokomedija? Preko začetka, temeljnega zakona laganja (»resnica je nekaj, kar si je izmislil lažnivec«), ki vklučuje vljudnostne fraze (»kako ste kaj?«) in komplimente (»joooj kako sveže deluješ danes«...), do poglavja informativnega značaja (»ste vedeli, da povprečen Slovenec na dan izreče med 50 in 60 laži?«), vse do nove realnosti, kar laž tudi postane, če le iskreno verjamemo vanjo ter smo pozorni na sogovornikovo govorico.

Niti približno moj namen ni razkriti vseh ljubkih podrobnosti vihrave predstave, verjemite pa mi na besedo, da si svoj besedni zaklad želite oplemenititi z neolongizmi, kot recimo »vumenajzer«, »urinator vulgaris« in še čim. »Kdor išče resnico po svoji vesti, ta jo mora tudi znati prenesti!« Sam sem se poigral s psihologijo barv in parafraziranjem slovenskega pregovora po sledečem kopitu: če drži, da obleka naredi človeka, potemtakem je laž preoblečena v modro in laganje vrednotimo kot modro početje. Če to ne drži, bi smelo veljati, da obleka ne naredi človeka, temveč ga obleče. Vsekakor zagata, vredna premisleka...

Tekst: Sašo Stojanov


NA TURNEJI PO SLOVENIJI Inovativna in edinstvena oblika zabave, združitev stand-up komedije in elektronske glasbe Buchanologija, je zdaj postala že tradicionalna. Tri leta zapored smo bili priča zabavnemu in plesnemu dogodku, ki se je zadnjo soboto v septembru odvijal v Izbruhovem kulturnem bazenu v Kranju. Ob boku najuspešnejših komikov iz slovenske stand-up scene so na Buchanologiji nastopali tudi uveljavljeni hrvaški komiki ter odlični slovenski didžeji. Organizator in idejni vodja Buchanologije Klemen Bučan, ki je z lanskim septembrom tudi sam stopil za mešalke kot DJ Buchek, je prepričan, da smeha in plesa ni nikoli dovolj, zato se je odločil, da svojo ekipo popelje na turnejo po Sloveniji. Buchanologija se tako ne bo več odvijala le enkrat letno in ne več le v domačem Kranju. Prvi trije dogodki so bili med domačo publiko odlično sprejeti, saj je vsakega obiskalo tudi do 350 obiskovalcev na prvem, ter dodatnih 200 na drugem delu dogodka. Organizator nas namreč vsako leto razveseli z novimi komiki,

tisti, ki so na Buchanologiji že stalnica, pa vsako leto pripravijo novo gradivo za smeh. Podobno je tudi z didžeji, saj smo poleg DJ Mexxa in Aneurie za mešalno mizo vsako leto slišali sveže ritme elektronske glasbe. Prav zato se Buchanologije ne moremo naveličati, saj nam vedno znova postreže z novostmi. Na stand-up in glasbeni sceni je veliko »odličnih komikov« in DJ-jev, zakaj bi torej tak dogodek omejevali le na en dan v letu? Bučan bo na svojo turnejo v goste povabil vrhunske slovenske standup komike. Poleg njega lahko na vsakem dogodku pričakujete še dva komika, zvrstili pa se bodo Klemen Mauhler, Tin Vodopivec, Boštjan Gorenc Pižama, Ranko Babić, Marko Kumer Murč, Perica Jerković, Mladen Pahović, verjamemo pa, da nas bo razveselil tudi s kakim tujim gostom. Za zabavo in elektronske plesne ritme po stand-up delu bosta od 23. ure naprej na vseh lokacijah skrbela t.i. »rezidenta« Buchanologije DJ Buchek in Elzor Kesvalov, ki vas bosta s svojim energičnim tech house/techno duetom zagotovo dvignila na noge. Na turneji se jima bodo občasno pridružili tudi uspešni lokalni didžeji.


Prvi »preparty« se je zgodil že januarja v kranjskem Klubarju. Kljub temu, da sicer Buchanologija zapušča meje domačega mesta, se bo nekaj dogodkov vseeno zvrstilo doma. V stand-up delu so obiskovalce nasmejali Marko Kumer Murč, Klemen Mauhler in Klemen Bučan, občinstvo pa sta do zgodnjih jutranjih ur zabavala, zdaj že v utečenem duetu, Elzor Kesvalov in DJ Buchek. Enaka didžej zasedba nas čaka tudi v petek, 26. februarja, v Rdeči ostrigi v Škofji Loki, standup pa bo še bolj pester, kar pomeni le še več smeha in dobre volje! Pozorno spremljajte spletno stran Buchanologije www.buchanologija. com, saj se v kratkem, marca in maja v Kranju, pripravljata še dva dogodka. Zagotovo se srečamo že 13. marca v klubu Gromka v Metelkova mestu. Organizatorji dogodka so se do zdaj izkazali že štirikrat in verjamemo, da vas tudi v prihodnje ne bodo pustili hladnih, saj je vsak izmed njih novo doživetje, ki združuje neustavljiv smeh, divji ples in predvsem noro zabavo. Zato ne zamudite Buchanologije v vašem kraju, saj se tudi tam obeta obilo smeha in veliko dobre glasbe!


Se še vedno igrate s kredo in plezate, kjer se le da? Vam deviško bela gorska pobočja ne dajo spati, saj vas kličejo po imenu? Se potapljate v globine morja ali skrivnostna brezna kraških jam? So razpenjene brzice za vas neskončno zabavna igra? Se mečete s pečin, jahate valove oceana ali preskakujete stopnice najboljšega soseda? Imate radi šport, filme in naravo? Če ste vsaj na eno vprašanje odgovorili pritrdilno, potem nikakor ne smete zamuditi naslednjega BOFF-a!

Sami norci! V doline navdiha, ki jih Soča elegantno odreže od preostale Slovenije, so ob koncu lanskega leta znova prihrumele horde športnih navdušencev posebne vrste. Med 28. in 30. decembrom 2009 se je namreč zgodil tretji mednarodni Bovški filmski festival, ki združuje šport, kulturo in umetnost na enem mestu. Rdeče preproge ni bilo, rdeča nit pa je bila narava kot idealno igrišče za vse ekstremne športnike. »Sami norci!« je dogajanje slikovito komentirala sivolasa obiskovalka, ki se je tam znašla bolj kot ne po naključju. V precejšnjem številu zbrani odvisneži od adrenalina in lepot narave so le skomignili z rameni, s širokimi nasmeški na obrazu. Oni že vedo, da so ekstremni športi vse prej kot norost – predstavljajo jim način življenja, sobivanja z naravo in iskanja lastnih meja.

Bovec – doline navdiha Bovški filmski festival, ki ga vsako leto organizira Športno društvo Drča, ima svoje korenine v projekcijah krajših filmov s športno tematiko, ki so spremljale tamkajšnje mednarodno tekmovanje v deskanju Freeride battle. Zaradi dobrega obiska in medijskega odziva je kaj hitro prerasel svoje okvire in postal samostojni večdnevni dogodek, ki v silvestrskem času v Bovec privabi marsikaterega gosta in popestri praznično vzdušje v kraju. Namen prireditve je po besedah organizatorja promoviranje športa in zdravega življenja, druženje in soustvarjanje somišljenikov, ob tem pa tudi promocija Bovca kot turistične destinacije. Da je festival našel svoje pravo mesto, so nam dokazali z osemnajst let starim filmom Mnogoboj pustolovščin Bovec, v katerem lahko spremljamo deset vrhunskih slovenskih športnikov,


ki se v enem dnevu podajo na 60 km dolgo pot po Bovškem koncu, na kateri vsak opravi deset različnih športnih aktivnosti. Da je festival našel svoje pravo mesto, so nam dokazali z osemnajst let starim filmom Mnogoboj pustolovščin Bovec, v katerem lahko spremljamo deset vrhunskih slovenskih športnikov, ki se v enem dnevu podajo na 60 km dolgo pot po Bovškem koncu, na kateri vsak opravi deset različnih športnih aktivnosti. Njihova raznolika znanja za gibanje v vseh naravnih dimenzijah, v vodi in zraku, snegu in ledu, po zemlji in pod njo, v stenah in soteskah, so izkaz človekovih vsestranskih sposobnosti in simbioze z naravo, prav to pa je bistvo Bovškega filmskega festivala. Šestindvajset filmov v treh dneh Letos so na BOFF-u predvsem mlajšemu občinstvu iz širše športne populacije ponudili kvaliteten izbor filmov, ki so jih začinili s številnimi obstranskimi dogodki. Festival se je neuradno začel že v ponedeljek z razstavo del športnega fotografa Petra Fetticha in projekcijo netekmovalnega, a vsekakor ogleda vrednega filma Lines (2008) o pionirjih in vrhuncih freeride deskanja z velikih gora Aljaske. V torek je festival otvoril

župan Bovca Danijel Krivec, nato pa smo obiskovalci lahko uživali v brezplačnih maratonskih projekcijah v Kulturnem domu Bovec, kjer je bilo v treh dneh prikazanih kar 26 filmov. Na festivalu so lahko sodelovali le filmi, krajši od ene ure in mlajši od dveh let, projekcije pa si je v povprečju ogledalo po okoli 200 gledalcev, ki so skupaj izpolnili več kot 1100 glasovnic. Za nagrade žirije in občinstva se je v dveh tekmovalnih kategorijah potegovalo dvajset filmov in njihovih ustvarjalcev iz devetih držav – Slovenije, Avstrije, Belgije, Češke, Nemčije, Slovaške, Švice, Velike Britanije in ZDA. V kategoriji »šport in akcija« smo si lahko ogledali filme o alpinizmu, plezanju, kajakaštvu, gorskem kolesarjenju, b.a.s.e. padalstvu, jamarstvu, smučanju, deskanju, rolkanju in potapljanju, v kategoriji »narava in okolje« pa so se na BOFF-u prvič predstavili tudi avtorji filmov, ki s kamero posegajo v tradicijo bivanja in soustvarjanja okolja ter opozarjajo na posledice človeškega ravnanja v naravnem habitatu. Tretji BOFF je spremljalo bogato obrobno dogajanje s predavanji, stojnicami in čisto pravim after partyem, pomanjkanje snega in slabo vreme pa sta žal onemogočila nadaljevanje na naslednji strani


izvedbo tekmovanja v izdelovanju sneženih skulptur, ki se ga tako lahko še vedno udeležite v dneh od 17. do 20. februarja. Festival se je zaključil s slavnostno podelitvijo nagrad najboljšim po izboru žirije in gledalcev, pred katero smo lahko poslušali predavanje letalca Matevža Lenarčiča, ki je z letalom obkrožil svet, in si ogledali netekmovalni sklop reklamnih in predstavitvenih filmov. Jan Maček, organizacijski vodja festivala in predsednik Drče, je bil po uspešnem zaključku z mislimi že pri naslednjem festivalu: »Z letošnjo izvedbo sem zelo zadovoljen. Prihodnjič bomo festival skušali obogatiti s še številnejšimi spremljevalnimi dejavnostmi, pri tem pa bi nam prav prišla večja pomoč sponzorjev. Količina filmov je prava, termin tudi, tako da se zopet vidimo konec decembra 2010!«

Štiri nagrade za tri filme v dveh kategorijah Strokovna žirija, ki so jo sestavljali alpinist Marco Mosetti, fotograf Urban Golob, Gregor Klemenčič iz revije Sokol, Milan Lebar iz GeaTV, Jurij Meden iz revije Ekran in Viva Videnović iz Kinodvora, je za najboljši film festivala v kategoriji »narava in okolje« izbrala film slovaškega avtorja Pavola Barbaša Carstenz – Siedma hora (2008), v katerem se plezalska druščina prebija skozi nedotaknjeno džunglo Nove Gvineje v upanju na dosego vrha Carstenza, najvišje gore Avstralije in Oceanije, ki velja za najbolj eksotično in težko dostopno goro na svetu. Odločitev žirije je potrdilo tudi občinstvo, saj ga je izglasovalo še za najboljši film po svoji izbiri. V kategoriji »šport in akcija« je žirija nagradila film britanske avtorice Justine Curgenven z naslovom New Zealand South Island Circumnavigation (2008), s pomočjo katerega smo se odpravili na naporno in vznemirljivo kajakaško popotovanje po divjini južnega otoka Nove Zelandije in v šestih dneh preveslali kar 2400 kilometrov.


Za najboljši film te kategorije po izboru občinstva je bil izbran slovenski film To ni hec (2009), najnovejši izdelek domačega avtorja Tomaža Šantla, v katerem se enaindvajset resnih skaterjev na neštetih lokacijah resno upira zakonom gravitacije in pravilom igre. Nagrade žirije je podeljeval njen član Marco Mosetti, priznan avtor in alpinist iz Italije: »Pri izbiri nagrajenih filmov smo bili kar v zadregi, toliko dobrih izdelkov smo videli. Prepričan sem, da smo izbrali prava dva, enega je potrdilo tudi občinstvo in dodalo še drugega, slovenskega, ki me je tudi zelo pozitivno presenetil, čeprav pri svojih letih z rolkanjem nimam nič skupnega. Odlično je izdelan in kaže enako navdušenje avtorja nad

filmom kot akterjev nad športom«. Omeniti moramo tudi film Jureta Breceljnika Chalk & Chocolate (2009),ki pripoveduje zgodbo o eni najboljših svetovnih plezalk Nataliji Gros in njeni ljubezni do navpične skale in čokolade, film Američana Josha Bermana Refresh (2009) o izjemnem razvoju smučanja vseh vrst v zadnjem desetletju, alpinistični film Immer hoher, immer weiter (2009), ki dve leti spremlja invalidnega smučarja in njegovih pet prijateljev na poti do druge najvišje gore v Avstriji, slovaški film Bhutan-Hladanie Štastia, ki nas popelje v pozabljeno deželo zmajevega grmenja, starodavno gorsko kraljestvo med indijskim Asamom in kitajskim Tibetom, kjer ljudje še častijo življenje,


in zanimivo zgodbo Headscarf vs. Beanie (2008) o treh avstrijskih smučarkah, ki se v Iranu znajdejo ujete med strogimi muslimanskimi zapovedmi in prelepimi gorami. »Računamo, da bomo z novicami o uspešni izvedbi tretjega festivala dosegli tudi tuje avtorje, ki doslej za nas še niso vedeli, dober glas o Bovcu pa nam bodo pomagali širiti tudi avtorji, ki so sodelovali na letošnjem festivalu. Razpis za četrti festival bo kmalu zunaj, zato si prihodnje leto obetamo še bogatejši izbor«, je povedala Polona Ziherl, programski vodja festivala. Vsem navdušencem nad športom, filmi in naravo, ki ste iz takih ali drugačnih razlogov zamudili letošnji BOFF, je lahko pošteno žal. Pokesate se lahko 7. in 8. februarja v ljubljanskem Kinodvoru, ko si boste v okviru programa Kinodvor Adrenalin lahko ogledali vse tri nagrajene filme. Ne zamudite!

Tekst: Jure Pestar


Nizkoproračunski»znanstveno fantastični« dokumentarni film Doba neumnosti je ekološko ozaveščen projekt, ki ga je financiralo 228 oseb. Prispevale so od 500 do 35.000 britanskih funtov in skupaj pokrile proračun filma, ki je znašal 500.000 funtov. Gre za relativno nov model financiranja projektov, znan pod nazivom crowd-funding. Začetek je postavljen trinajst milijard let v preteklost, s prikazom osončja, glasbena spremljava pa spominja na skladbo Fatboy Slima »Right here, right now«, katere ambicije so nemara vedno bile, da bi zvenela preroško. Scenarij je zastavljen tako, da izpostavi glavne krivce, torej megalomanske korporacije (Shell), ki v sledenju čim večjega dobička izigravajo naravni človeški habitat, hkrati pa gojijo prepričanje, da v imenu človeštva opravljajo nebeško poslanstvo. Zavedanje zgodovinskega dejstva o prekletstvu naravnih virov ki pravi, da »kjer človek najde nafto, tam se tudi revščina drastično poveča«, nikakor ne more priti do izraza. Kako tudi ne, pod taktirko neoliberalističneizkoriščevalske logike drugačnih potez niti ne moremo pričakovati.

O tem priča izjava Vide Ogorelec Wagner na okrogli mizi. Civilni družbi je bilo v Köbenhavnu namreč onemogočeno aktivno sodelovanje, saj so ključni pogovori potekali za zaprtimi vrati. Dr. Igor Pribac je kmalu zatem zastavil vprašanje v smeri, če sploh lahko pričakujemo ozaveščenost tistega segmenta populacije, ki ima (upravičeno) občutek, da živi na robu revščine. Saj poznate tisto, da, če človek nima zadovoljenih osnovnih življenjskih potreb, mu tudi ni kaj prida mar za širše-družbeno dogajanje. Tako se tudi skrb za naravo nahaja nizko na lestvici vrednostnih prioritet.

Dokumentarec se loti prav vseh. Če ste do tega trenutka mislili, da kot neklasični potrošnik oziroma vseživljenjski popotnik ne pripomorete k onesnaževanju planeta, ste enostavno živeli v zmoti, saj s tem življenjskim stilom doprinesete k porastu letalske industrije kot enemu največjih onesnaževalcev ekosistema. Nič manj »zmedeno-reprezentativen« ni niti Alvin. Resnični karakter, ekolog in okoljevarstvenik po duši, ki je med orkanom Katrina rešil 100 ljudi, v lasti pa ima avtomobil, čoln in motor. Se pravi vso potrebno mehanizacijo, Politična elita se še kako dobro za- da bi le bil »bližje naravi«… Kdo bo veda aktualne problematike, toliko koga? Prepričal namreč, da ve več, udobneje pa počuti v nastali situ- kot je vedeti dovoljeno… aciji.

Tekst: Sašo Stojanov


Jože Trobec. Akademski slikar, avtor maskote, žive legende z imenom VUČKO, ki, po njegovih besedah, v zavedanju Sarajevčanev nima mitološkega značaja, saj je »še bolj živ, kot za časa Olimpijskih iger leta 1984«. Da ne bo pomote, Vučko navkljub krvoločni naravi ni imel preproste poti pri pohodu v olimpijsko vitrino, saj se je leta 1982 žirija soočila s kar 1300-timi predlogi, vendar je kriterijem ustrezalo zgolj 870 idej. Razpis je bil vsejugoslovanski, izbirali pa so ljudje preko dnevnih časopisov. Ker za sleherno umetniško stvaritev stoji vir inspiracije, se je avtor odločil, da razišče »Sarajevsko tipičnost«. Tako je naletel na edinstveno pravljico o volkovih, tako značilnih za tisto pokrajino. Sam mu je nadel ime Jahorinko, kar je zvenelo mnogo preveč lokalno, zato so ga kasneje preimenovali v Vučko.

Na razpisu je bilo veliko zajcev, ovc (komično bizarnih oblik), a ljudski volk, za nekatere krvoločen, je s svojo izvirnostjo očitno izstopal. Ne glede na prikupnost nosatega volka se je takratni župan Sarajeva, Ante Susić, mrgodil z izrečenim »ako mi dovedeš ovog vuka među ljudi, skidam ti kapu«…, češ, da volk zaradi svoje krvoločnosti ne sodi med ljudi. Mogoče ima celo prav, zadnja generacija pionirčkov je to spoznala z obiskom Rdeče kapice. In kaj bi našim bralcem Vučko rad zaželel po 26-ih letih obstoja? Nič posebnega, slovenskim olimpijcem v Vancouvru pa veliko športnih uspehov!!!

Tekst: Sašo Stojanov


Misija na robu vesolja Eden najboljših in najbolj drznih B.A.S.E. padalcev na svetu, Avstrijec Felix Baumgartner je včeraj v New Yorku predstavil projekt Red Bull Stratos, v okviru katerega se bo lotil doslej še neraziskanega dela aeroastronavtike. S padalom namerava skočiti z roba stratosfere, ob prostem padu pa prebiti zvočni zid ter po približno petih minutah in pol odpreti padalo ter varno pristati na domačem planetu.

Leta 1960 je polkovnik vojnega letalstva ZDA Joseph Kittinger že je izvedel stratosferski skok z višine 31,322 km in s tem odprl vrata za odkrivanje vesolja. Sedaj sodeluje tudi pri projektu o katerem govorimo in na včerajšnji tiskovni konferenci ga je predstavil tudi z besedami: Ljudje so zadnjih 50 let skušali podreti moj rekord in veliko jih je pri tem izgubilo življenje, vendar sem prepričan, da bo z našo edinstveno


opremo, izvrstno ekipo, ter neverjetnimi sposobnostmi Felixa Baumgartnerja projekt Red Bull Stratos uspešen.« Na predstavitvi projekta sta poleg Kittingerja in Baumgartnerja (leta 2003 je kot prvi človek brez pogona preletel Rokavski preliv) sodelovala tudi medicinski vodja projekta dr. Jonathan Clark in tehnični vodja Art Thompson.

»Gre za dejanski vstop v neznano. Nihče ne more povsem predvideti, kako bo človeško telo reagiralo ob preboju zvočnega zidu,« je povedal Baumgartner. »A to moramo ugo toviti. Bodoči aeroastronavtski programi potrebujejo način, s pomočjo katerega bodo piloti in astronavti v primeru nevarnosti lahko zapustili plovilo.«


Dr. Jonathan Clark, ki je kot kirurg sodeloval pri šestih Space Shuttle misijah, je potrdil, da bodo podatke, pridobljene prek projekta, delili z znanstveniki, ter omenil, da bodo rezultati projekta lahko prinesli tudi dolgo pričakovane medicinske rešitve. »Po mojem mnenju je ena izmed največjih prednosti projekta Red Bull Stratos ta, da bo služil kot inspiracija našim otrokom. To, kar sedaj počne Felix, se lahko primerja s početji prvih astronavtov in kozmonavtov.«

Projekt Red Bull Stratos bo v živo prenašan prek številnih TV postaj s pomočjo Microsoft Silverlighta pa tudi preko spleta. Poleg tega bo misijo moč spremljati tudi preko nekaterih mobilcev, za kar bo poskrbela Nokia z aplikacijo Ovi. BBC bo pripravil 90 minut dolgi dokumentarec, ki bo sprva ekskluzivno predvajan na kanalu National Geographic v ZDA ter kasneje tudi na drugih TV postajah po vsem svetu. Seveda pa bo ves čas največ informacij o dogajanju mogoče spremljati na uradni spletni strani

www.redbullstratos.com.


Thomas Cathcart & Daniel Klein:

Aristotel in svinjka se gresta politiko: kako razumeti politične dvoumnosti s pomočjo filozofije in šal? Ljubljana 2009. Založba ValeNovak.

Da je politika zlagana, ve velika večina, ki se vsakič znova odpravi na volitve v upanju, da bo tokrat drugače, edinstveno, saj da je zgodovini končno prekipelo in zahteva resnicoljubnost. A če bi nam politična elita vsakodnevno servirala resnico in samo resnico, bi namesto vsakodnevnih nakupov obiskovali volitve, dokler ne bi ostali brez kandidatov, ki ne lažejo. Le katera politična figura bi si upala izreči, da je vojska plemenita dejavnost, saj mnogim omogoča preživetje s tem, ko jih vpenja v proces proizvodnje. Takšne in podobne umotvore bi lahko poimenovali »odkritost na kratki rok«, pa tudi politično-karierni samomor. Jasno, večino izrečenega je možno tako zanikati kot tudi potrditi, česar se je zavedal tudi nekdanji predsednik William Jefferson Clinton, ki je med razlago poroti s pomočjo taktike »umetelne dvoumnosti«, natančneje s stavkom »Odvisno, kaj pomeni beseda ni«, skušal dopovedati, »da ni lagal, ko je svojim glede pribočnikom vrhovnim Monice Lewinksy rekel: 'Med nama ni nič.'

Ne glede na to, kako zabavno se sliši izjava gospoda Clintona, je v slovničnem smislu zadela žebljico na glavico. Dejstvo, ali je uslužbencem lagal ali ne, je odvisno od tega, ali vzamemo frazo 'ni nič' ('med nama ni nič') kot enojno ali dvojno nikalnico. Če poudarimo besedi nič, to pomeni, da se, karkoli naj bi že bilo med njima, ni zgodilo. Če poudarimo besedo ni, to pomeni, da sam nič zanikamo – če nekaj ni nič, potem nekaj je. Gospod Clinton (z resnim obrazom) trdi, da je uporabil enojno nikalnico, ko je rekel: 'Med nama ni nič' – kar pomeni, da ni lagal. Samo pomislite, kakšen domet bi imela današnja, sicer nikoli izjavljena, tabloidna izjava Tiger Woodsa: »Palica za golf mi omogoča, da osvojim kar se da veliko število lukenj«.


Martin Lindstrom:

Nakupologija: Resnica in laži o tem, zakaj kupujemo Ljubljana 2009. Založba Marjan Novak. Medijski partner d.o.o.

To, da nam nakupovanje predstavlja radostno početje, je jasno že desetletja. Da pa se zatem odvijajo izredno zanimivi možganski procesi, pa malo manj. Vedno več je raziskovalcev, ki kažejo vedno več zanimanja za proučevanje vpliva in pomembnosti čustvenih ter kognitivnih odzivov, ki spremljajo impulziven nakup. Toda v Nakupologiji gre za bolj kompleksne stvari. Martin Lindstrom, poslovni in tržni guru, želi s knjigo pojasniti svet nevromarketinga, kjer gre »za zlitje medicinskega znanja in tehnologije ter marketinga, pri katerem je ključna prednost skeniranje možganov in kot njegova posledica razumevanje možganskih stimulov«. O čem sploh teče beseda, vas utegne zanimati? Odgovor se skriva v kratici fMRI, skenerju, v strokovnem jeziku obstoječim kot funkcionalno magnetni resonančni snemalnik, ki snema aktivnost možganskega delovanja ob trku z različnimi produkti našega sveta.

V praksi se je namreč izkazalo, da opozorilne nalepke na šlatlicah cigaret niti ne odvračajo od kajenja, temveč celo aktivirajo nucleus accumbens (»točka želje«), s čimer celo spodbujajo kadilce, da prižgejo. Ni treba posebej poudarjati, da se avtor na 135 straneh ustavi pri nebroj naključnih situacij, ki so se izkazale za izvrstne tržno-r evoluci onarne prijeme , ena izmed teh pa je vsekakor zdolgočasena prigoda dveh natakarjev iz leta 1981, ko sta s potiskom limete skozi vrat Coronine steklenice nevede pripomogla k tržni zmagi nad Heinekenom. Po prebranem postane jasno, da je bistvo hedonističnega nakupovanja očem nevidno, domuje pa v naših možganih, s čimer nikakor nismo dobili vseživljenjskega garanta za racionalno delovanje. Vsaj za zapravljanje prisluženega denarja ne…


Peter Amalietti:

Slačilnica zgodovine.

Ljubljana 2009. Zbirka Razgaljanje zgodovine.

Neizrisani načrti zgodovin(e) že od nekdaj gorijo v neizmerni želji, da bi se preslikali v prihodnosti in s tem ohranjali kredibilnost znanstvene vede same. Kar množica smrtnikov konzumira kot objektivno sfero zgodovinskosti, je morebiti zgolj izredno natačno sestavljena fikcija s pridušenim statusom objektivnosti. Peter Amalietti po strastno neusahljivem razmerju z zgodovino kot znanstveno vedo s pikrim tonom priznava, da so naše misli mnogo preveč zavarovane v vednost učenjaških avtoritet. Avtor zelo neposredno koketira z literarno vedo oziroma zgodovinsko vedo elegantno pahne čez rob samoprivzete objektivnosti, ki pa je iluzija, če ne celo halucinatorna vednost človeštva.

Razgaljenje nekaterih esencialnih epoh izrisuje z miselnim labirintom nekoga, čigar ontološka radovednost v senco dvoma postavi dosedanje umovanje vesoljne zgod(b)evropocentične ovine, bralcu pa zamaje predstave lastnega miselnega sveta, še več, ga celo postavi pred epistemološko luAmaliettijev dilemo. ciden pripovedni slog tako bodisi hote, bodisi nehote učinkuje »Planckovsko« v smislu upravičeno zastavljene trditve, da zgodovinska »resnica nikoli ne zmaga. Samo njeni nasprotniki izumrejo«.

Prebral: Sašo Stojanov


Photo by Emil Jalovec


Vladimir Mićković



UBM-february 2010