Issuu on Google+

BYPASS

// Interna revija študentov UP FVZ

www.fvz.upr.si

2012 / 2013

v novi preobleki

SVETOVNI ŠKANDAL: HRANA V ODPADKIH

Nasveti za zajtrk Smo zdravi, ker jemo lepo?

Naj nam ne bo vseeno, kakšno zelenjavo jemo!


KAZALO

beseda urednika Nova številka starega oziroma novega Bypassa je končno

Urednikov uvodnik

2

Predsednikov uvodnik

2

Dekanov uvodnik

3

Ekološko? Lokalno? Samooskrba? Sezonsko?

4

Intervju: Julija Hmeljak

8

pred nami. Tokratni Bypass je v popolnoma novi preobleki. S soustvarjalci revije smo hoteli ustvariti drugačno revijo od preteklih let. V tej številki lahko preberete ogromno koristnih nasvetov in člankov, ki govorijo resnico pa čeprav je ta še kako grenka. Ali ste se kdaj vprašali, ali jeste zdravo ali lepo hrano? Slepo zaupate »prijaznim« trgovcem? Ste kdaj pomislili, koliko hrane zavržemo? Je 3500 kcal res 0,5 kg? V tokratni številki smo razbijali mite, strnili doživetja iz izmenjave Erasmus in še marsikaj. Prav tako smo vam pripravili koristne

Sveže in naravno

10

Koliko hrane zavržemo?

12

bi ostali lačni.

Miti o prehrani

16

Hkrati bi se ob tej priložnosti rad zahvalil vsem, ki so na

Antihrana: Soja

18

Recepti

20

Erasmus

22

Praktično usposabljanje

23

nasvete za hiter in zdrav zajtrk, za vsak slučaj, da v naglici ne

kakršen koli način pomagali soustvarjati tokratno številko. Hvala vam! Predavanja in študijske obveznosti se bližajo koncu, ostanejo nam še samo izpiti. Preden zakorakamo v izpitno obdobje, ki je pred vrati, predlagam, da preberete novo številko Bypassa. Prijetno branje vam želim. Žan Virtnik, glavni in odgovorni urednik

BYPASS Interna revija študentov UP FVZ Uredništvo: Glavni in odgovorni urednik: Žan Virtnik Pomočnica glavnega in odgovornega urednika: Nina Medved Novinarji: Sarah Marič Andreja Košir Nina Mandelj Edina Hajdarević Maruša Lazički

Nina Medved Jelena Bašić Matej Butala Nika Jerneja Hudnik Petra Horvat

Zahvale: prof. dr. Andrej Cör, dr. med. doc. dr. Julija Hmeljak; Mirko Ilić Oblikovanje in prelom strani: Tovarna idej d. o. o. Tisk: Grafika 3000 d. o. o. Naklada: 700 izvodov Vsi članki so last njihovih avtorjev in uredništva. Vsi članki, objavljeni v reviji, so zgolj informativne narave. Uredništvo ne prevzema nobenih odgovornosti za pravilnost in popolnost člankov. Prav tako se uredništvo od določenih mnenj avtorjev člankov lahko distancira. © Vse pravice pridržane. Nepooblaščena uporaba ali posredovanje člankov in informacij v druge namene nista dovoljena in sta protizakonita. Kopiranje ali razmnoževanje je možno le s pisnim privoljenjem uredništva. Uredništvo ne odgovarja za tiskarske napake.

2

Dragi študentje! Še eno leto je mimo in nova izdaja Bypassa je pred vami! Kot veste, se pri nas vedno nekaj dogaja. Praktična usposabljanja, terenske vaje, predavanja, seminarji, … Skratka vedno imamo opravka z obveznostmi in tako čas hitro teče mimo nas. Pomembno je, da v vseh teh obveznostih ne pozabimo na bližnje in predvsem, da ne pozabimo nase. Moramo se zavedati, da živimo v svetu, ki od nas zahteva veliko in hitro, zato vsak prosti trenutek izkoristite za stvari, ki vas izpolnjujejo. Naj bo to glasba, šport ali pogovor s prijatelji. Izkoristite študentska leta, ker bodo zelo hitro minila, zato iz tega izvlecite maksimalno. Ne dovolite si, da vam drugi diktirajo vaš življenjski ritem. Bodite gospodar svojega časa in lastnega zadovoljstva in lepo nam bo vsem. Ob vsem tem pa ne pozabite na bližnje in tiste, ki so pomoči potrebni. Aja, pa srečno na prihajajočih izpitih! :) Lep pozdrav, Mirko Ilić, predsednik Študentskega sveta UP FVZ


Prostovoljstvo – vrednota ali utopija?

Ko so me uredniki časopisa Bypass zaprosili,

Če smo še pred časom govorili, da so mladi najbolj

da napišem dekanov uvodnik, sem imel takoj

napreden in predan del naše družbe, polni energije,

pripravljenih nekaj izgovorov, zakaj morda ne bi

idej, entuziazma in elana, danes vse bolj opažam, da

nič napisal. Ko sem ugotovil, da se to res ne bi

so samo zrcalna slika nas starejših. Pred kratkim smo

spodobilo, sem nameraval na hitro napisati nekaj

na fakulteti imeli volitve v študentski svet in razveselilo

klasičnih stavkov o tem, kako smo veseli, da je

me je, ko smo, sicer šele v drugem poskusu, našli

izšla nova številka časopisa. Potem pa sem se

deset prostovoljcev, ki bodo v naslednjem letu

ustavil in se odločil, da si bom vzel čas in z bralci

posvetili del svojega prostega časa organiziranju

na najprestižnejšem mestu časopisa podelil svoje

študentov in ki so pripravljeni narediti za svoje vrstnike

poglede o temi, ki mi že nekaj časa zaposluje misli.

nekaj koristnega. Ko sem nove člane študentskega sveta na prvi seji gledal pred seboj, sem začutil

Pred kratkim so nas na fakulteti obiskale »tačke

olajšanje. Morda pa je še upanje, morda pa bodo

pomagačke«, majhna štirinožna bitja različnih pasem,

študentje vendarle premaknili apatijo in brezvoljnost

ki skupaj s svojimi vodnicami vsaka na svojem

naše družbe. Nobenih izgovorov ni bilo. Jasno so

področju delajo prave majhne čudeže. Prostovoljno

si zastavili cilje in ko je beseda nanesla na časopis

se razdajajo pomoči potrebnim, jih pri tem ne

Bypass, so ideje kar vrele iz njih. Mlada urednika sta

pomilujejo, jih ne ocenjujejo in jih ne zasmehujejo.

se javila takoj, brez pomislekov, in predano delo, ki

Ob njihovem obisku se mi je zastavilo vprašanje: »Je

je zahtevalo mnogo ur njihovega prostega časa, je

prostovoljstvo danes vrednota ali samo utopija?« V

danes pred nami. Seveda se bo našel kak kritizer,

času, ki je polno pehanja za materialnimi dobrinami,

ki bo pokomentiral vsako napako in na ves glas

ko se večina ljudi sprašuje samo »kaj bom imel od

razlagal, kako bi on vse to naredili veliko bolje, če bi le

tega« ali pa »koliko bom za to plačan«, se nekateri

… No ja, potem bo navrgel še kak puhel izgovor.

vseeno odločijo za prostovoljstvo in s svojimi dejanji polepšajo življenje drugim. Ko slišimo njihove »dobre

Jaz pa sem vesel te številke in z zanimanjem bom

zgodbe«, so reakcije različne. Nekaterim predstavljajo

prebral vsak prispevek. Pri tem pa bom razmišljal

navdih in zagotovilo, da se da v tem hitrem in

o tem, da še vedno obstajajo mladi ljudje, ki jim

neizprosnem tempu življenja tudi drugače, spet drugi

prostovoljstvo predstavlja vrednoto in ki poznajo

jih imajo za čudake, še največ pa nas je takih, ki

tisti lepi občutek, ko nekomu podariš del svojega

se potolažimo z izgovorom »Lahko njim, ker imajo

prostega časa in del svoje energije in pri tem ne

čas, jaz pa …«. Izgovori, izgovori, izgovori! Če bi bili

razmišljaš o plačilu ali koristih. Takrat se zgodi mali

izgovori olimpijska disciplina, bi bili mnogi med nami

čudež, pa ne za tistega, ki smo mu svoj prosti čas

olimpijci. Prostovoljci pa so kot drobne svetle lučke, ki

podarili. Zgodi se mali čudež za prostovoljca in tega

na laž postavljajo vse naše izgovore in jih delajo puhle

ne odtehta nobeno plačilo.

in prazne. Dekan UP FVZ Tisto, kar me že nekaj časa navdaja z obupom je, da

Prof. dr. Andrej Cör, dr. med.

se je »izgovoranstvo« pritihotapilo tudi med študente.

3


Ekološko? Lokalno? Samooskrba? Sezonsko? V današnjem času srečujemo te besede v vsakem časopisu, reviji, na medijskem portalu, spletu. Kaj pa pomenijo in zakaj so tako pomembne ravno zdaj?

Ali so postale zopet marketinška branža ali pa so

3. Ekološko kmetijstvo kot trajnostno

se ljudje začeli ozaveščati o tem kaj jemo. Je morda

kmetovanje, ki temelji na ravnovesju v sistemu

zavajanje kupcev postalo enostavno prevelik zalogaj

tla – rastline – živali – človek in kroženju hranil

za naše denarnice? Potrebno je dvigniti naše lene riti

v njem. Ekološka pridelava ter predelava

in enostavno zahtevati in se zavedati moči kupca.

je kontrolirana in certificirana ter zagotavlja varno, kakovostno in zdravo hrano. Kontrolira

Za lažjo orientacijo - » plonkec«:

se celoten postopek pridelave in predelave in

a) VRSTE KMETOVANJA

ne le končno živilo.

1. Intenzivno ali konvencionalno kmetijstvo (velika poraba kemijskih sredstev in ostanki

Sezonska hrana oz. živila so tista, ki so v določenem

pesticidov v tleh ter tudi onesnaževanje

geografskem območju, času in podnebnih razmerah

podtalnic in erozija tal).

zrela za pobiranje oziroma spravilo s polja ali njive.

2. Integrirana pridelava ali nadzorovana konvencionalna pridelava (glavni cilj je bolj nadzorovana uporaba gnojil in pesticidov).

4

b) SEZONSKA ŽIVILA

Čas obiranja je navadno skladen tudi s časom, ko je okus sadja ali zelenjave na vrhuncu. To naj bi bil tudi čas, ko je določeno živilo na tržišču najcenejše in najbolj sveže.


sezonska živila - kaj jesti kdaj? zima pomaranče, grenivke, mandarine, limone, zelje, zelena, por, brokoli, cvetača

pomlad brokoli, solata, bučke, rabarbara, artičoke, beluši, grah, češnje, marelice

c) LOKALNA HRANA Kot “lokalna” živila štejejo tista, ki jih vozijo od blizu, torej je pot od mesta pridelave do kupca kratka, kar pomeni tudi manjšo porabo energije za prevoz, živila pa so tudi pridelana po trajnostnih načelih kmetovanja, torej na način, ki

poletje lubenica, jagode, melona, češnje, borovnice, breskve, marelice, kivi, maline, slive, kumare, paradižnik, koruza, stročji fižol, solata, jajčevec

jesen grozdje, kaki, brusnice, mandarine, pomaranče, hruške, jajčevec, buče, paradižnik, špinača, zelena solata, krompir, gobe, cvetača, brokoli

ne onesnažuje okolja in s čim manjšim vložkom neobnovljivih virov energije. Da pa ne bomo govorili samo o teoriji, smo zaradi naših in vaših »firbčnih noskov« pogovarjali s gospo prodajalko Ivano v trgovini Agraria (Koper) in kmetom, ki je ravno v preusmeritvi za ekološko pridelavo, gospodom Štular-jem.

Kdaj lahko govorimo o ekološkem kmetovanju? Ga. Ivana: O ekološki hrani lahko govorimo takrat, ko ta ni gensko spremenjena, škropljena s škodljivimi škropivi, zemlja mora počivati in ne sme biti predhodno škropljena. Kmet pa mora pridobiti certifikat, ki pa zahteva določene pogoje.

Kakšna mora biti povezava med kmetom in trgovino? Ga. Ivana: Trgovec mora biti seznanjen z načinom pridelave, vsakodnevne informacije (kdaj in kaj bo pridelano) in informacije kaj stranki lahko ponudimo.

Na kaj mora biti kupec pozoren? Ga. Ivana: Na certifikat in vedeti mora, da lahko od trgovca zahteva potrdilo oziroma certifikat.

Katera je sezonska hrana na Primorskem? Ga. Ivana: Zima: jabolko, zelje, koleraba, ohrovt, špinača in radič. Pomlad: regrat, mlado zelje, sveži radič, cvetlice, mlada čebula, česen, por, cvetača, brokoli. Poletje: bučke, melone, jajčevci, grozdje, jagode, maline. Jesen: mandlji, kaki, fige, jabolka, hruške, slive.

5


Zakaj je ekološka hrana boljša? Ga. Ivana: Meni osebno je bolj pomembno, da je hrana sezonska in slovenska, nato pa šele posegam po ekološki hrani. Vendar pa je taka hrana bolj polna, ker črpa iz neizčrpane zemlje.

Pri komu kupujete vaše izdelke? Ga. Ivana: Večina izdelkov je od lokalnih kmetov, nekaj je pa tudi tujih izdelkov. Pridobitev certifikata je dolgotrajni proces in zato se kmetje raje odločajo za druge oblike kmetovanja, ki pa niso ekološke. Zaradi povpraševanja je zato potrebno določene izdelke uvažati.

Kakšno je povpraševanje za ekološke izdelke? Ga. Ivana: Zaradi določenih afer so ljudje še vedno

Kaj pa strah, če ni škropljeno, da ima hrana potem veliko škodljivcev?

skeptični. Ekološko hrano lahko pridelamo v določenih

Ga. Ivana: Marketing nam je predstavil, kako mora

količinah, ker je zemlja vseeno okrnjena in se zato

sadež dejansko izgledati. Menim, da solata ni slaba

večina ljudi zadovolji tudi z doma pridelano.

če v njej najdemo črvička, če je dobro zanj, je potem dobro tudi za nas.

Zaradi določenih afer so ljudje še vedno skeptični.

Kaj pa naredite s hrano kateri ko ji poteče rok uporabe? Ga. Ivana: Nekateri izdelki, ki so pred iztekom roka uporabe se prodajajo po nižji ceni, kar pa ni več uporabno, pa damo kmetu, da nakrmi živali (goske, race) ali pa v biološke odpadke.

Torej, kmet lahko preživi samo s pridelovanjem? Ga. Ivana: Na Primorskem lahko, saj Agraria odkupuje njegove izdelke. Več težav pa ima lahko slovenski kmet drugje in sicer zaradi nizkih cen uvožene hrane.

Na kakšen način bi lahko spodbudili samooskrbo, lokalno pridelavo? Ga. Ivana: Zavedamo se lahko, da lahko pojemo kar lahko in ni potrebe imeti velikih nepotrebnih zalog. Ni pomembna količina, temveč kvaliteta. To bi lahko spodbudili, predvsem pri mladih, preko znanih osebnosti. Posledično bi s tem spodbudili slovensko gospodarstvo na tem področju.

6


Iz prve roke je svoje izkušnje delil tudi g. Peter Štular, ki trenutno čaka na certifikat za ekološko kmetijo.

Kako priti do certifikata? G. Peter: Je prehodno obdobje, delaš po ekoloških pravilih, plačati je potrebno kontrolo s tem pa pridobiš tudi subvencijo.

Kaj vse pridelujete? G. Peter: Solato, stročji fižol, buče, kolerabo, paradižnik, lubenice, jajčevce, papriko, moko, jajca in v rastlinjaku oljke, kaki. Vse to na približno 16 ha zemlje.

Kako lahko pridemo do vaših izdelkov? G. Peter: Izdelke je možno dobiti v Agrarii ali pa

Kaj pa večje trgovine, kot so Mercator, Tuš, Spar? G. Peter: Sodelujem tudi z njimi, vendar ima vsak svoje zahteve, predvsem pri pakiranju (vsako živilo posebej), kar pa ni ravno ekološko - zavijati v celofan.

kar na naši kmetiji.

Kaj pa spletne trgovine, mogoče tujina?

Kako pa je s ceno, se spreminja na sezono? G. Peter: Odvisno od ponudbe, cena se določa

G. Peter: Ne, trenutno sem zadovoljen z Agrario,

tedensko. Če se pretirava s ceno tudi prodaje ne

predvsem v tem prehodnem obdobju. Slovenski

bo. Vendar pa cene zelo nihajo, cena lahko hitro

trg pa je tudi trenutno močan, tujina je pa že

pade glede na izdelek.

nasičena s temi izdelki, potrebno pa je upoštevati tudi prevoz, ki pa ni ravno najboljše za živila.

Kako bi spodbudili ljudi za lokalno hrano?

Kaj pa monokultura, ste razmišljali, da pridelovali samo določene stvari?

G. Peter: Sveže je vedno dobro, je pa potrebno

G. Peter: Ne, še več, tako je tudi lažje prodajati.

kot trgovine do kmeta.

ustvariti neko zaupanje, tako kupca do trgovine,

Pridobili smo kar nekaj informacij. Ostalo je na nas samih. Želimo, da nas naši »najboljši sosedje« zavajajo ali se sami pozanimamo kaj potrebujemo.

ŠE VEČ INFORMACIJ

Se bomo vprašali kje je bilo pridelano in kako?

+

www.zeleni-zabojcek.si

Ali škoduje nam in naravi? Bomo pozabili, da je

+

www.pridelano-doma.si

+

www.zps.si

dober kmet vir dobre hrane ali samo pustili, da vsi postanemo del manipulacijsko korporacijske verige? NE. HVALA.

SM

7


intervju: Julija Hmeljak Kako to, da ste se za podoktorski študij odločili za NYC, ali je do tega prišlo naključno ali ste načrtovali?

prestižni Memorial Sloan-Kettering Cancer Center,

Ga. Julija: V bistvu sem podoktorski študij načrtovala

njihovih spletnih straneh, nekateri so imeli tudi

in iskala glede na znanstveno področje, s katerim sem se že do doktorata oziroma za doktorat ukvarjala. Torej je bila glavna motivacija področje oziroma kakovost laboratorija, v katerega naj bi šla. Vse skupaj se je končalo tako, da sem v New Yorku oziroma v tem New Yorškem laboratoriju uspela dobiti pozicijo pri mentorju, ki je vrhunski na področju

sem poznala že prej, tako kot ime številnih drugih raziskovalcev. Te raziskovalce sem spremljala na objavljene razpise za nove kadre, zato sem ciljano vzpostavila kontakt. Ta profesor je imel na spletni strani objavljeno, da išče kadrovske okrepitve za leto 2013. Z njim sem vzpostavila kontakt in sem imela izjemno srečo, da mi je sploh odgovoril. Kasneje sva imela oseben razgovor na eni izmed konferenc, ki sva se je oba udeležila, na tisti konferenci mi je že na licu

raziskav malignega mezotelioma.

mesta povedal krasno novico, da me bo sprejel. On

Kako ste prišli na idejo ravno za NYC, kako ste prišli do kontakta?

Običajno taki laboratoriji funkcionirajo tako, da si

Ga. Julija: Mentorja sem poznala predvsem po imenu. Članke od bodočega mentorja sem že poznala, saj sem jih študirala, ko sem se učila o malignem mezoteliomu. Moj bodoči mentor, prof. Ladanyi je res eden izmed pomembnih znanstvenikov oz. raziskovalcev na področju tega raka. Njegovo ime in inštitut, kjer dela, to je 8

bo tudi zagotovil finančna sredstva za moj prihod. za podoktorski raziskovalci sami pridobijo finančna sredstva preko štipendij oziroma projektov. Bolj redko se zgodi, da lahko financirajo novega raziskovalca, po navadi s tistim denarjem financirajo že obstoječ kader, tako da sem imela tudi glede tega izjemno srečo. To da se laboratorij nahaja v New Yorku, je pa samo še dodaten plus.


Torej se že veselite svoje poti v New York? Ga. Julija: Ja, to bo zelo kmalu, tako da se je že veselim.

Velikokrat slišimo, da je Slovenija neproduktivno okolje za mlade raziskovalce, se strinjate s tem oziroma v čem bi bila težava? Ga. Julija: Z izkušnjami, ki jih imam jaz v Sloveniji, velikih težav z raziskovalno opremo nimamo. Do sedaj sem imela srečo, saj je bila vedno na voljo tista oprema, ki smo jo potrebovali za raziskovanje. Nekoliko se pa mi zdi problematično to, da so številni slovenski raziskovalci zelo obremenjeni z birokracijo in jim to vzame ogromno časa in

svojega raziskovalnega dela med sabo spozna in srečuje. Sama sem si želela iti nekam drugam, zato da dobim nekaj svežih idej in da vidim, kako stvari funkcionirajo drugje, tudi sistemsko, ne samo z vidika znanstvenega raziskovanja. Mislim, da so tiste stvari, s katerimi se bom ukvarjala v Ameriki, popolnoma izvedljive tudi v Sloveniji, zato ne mislim, da bi nam v Sloveniji iz tega področja kaj manjkalo. Predvsem nam manjka čas in v tem trenutku zaradi splošne neugodne gospodarske situacije v državi tudi denar za tekoče in prihodnje raziskave. Torej je problem denar. Ne vidim pa nobenega problema v tem, da pri nas ne bi imeli ostalih vrst podpore, ker hočemo raziskovati.

Kaj pa glede strokovnosti, se lahko stroka v Sloveniji kosa s strokovnjaki iz Amerike? Ga. Julija: Absolutno.

Na katerem specifičnem področju boste raziskovali? Ga. Julija: Ukvarjala se bom z raziskavami v onkologiji, tako kot do sedaj, torej z raziskavami biologije raka. Do sedaj sem se ukvarjala z malignim plevralnim mezoteilomom, to je karcinom, ki vznikne v plevri in je močno povezan z izpostavljenostjo azbestu. O tem raku vemo zelo malo, je pa izjemno problematičen predvsem zato, ker je zdravljenje večinoma neučinkovito.

Slovenija je majhna in krog raziskovalcev je omejen.

Bolezen se slabo odziva na terapije in zaradi tega imajo bolniki slabe obete. Za raziskave tega raka imam izjemno močno motivacijo ravno iz tega razloga, ker se mi zdi da je to eden izmed tistih rakov, ki je močno zapostavljen in v čast mi je bilo, da sem se lahko z raziskavami te bolezni

ogromno energije, s tem mislim predvsem na

ukvarjala že sedaj. Zdaj bom nekoliko zamenjala

razna naročila, organizacijo določenih dogodkov,

ožje področje raziskovanja, ampak bom vseeno

ukvarjanje z administrativni posli. Namreč

ostala pri malignem mezoteliomu. Ne bom več

vsak laboratorij deluje kot nekakšna majhna

raziskovala novih možnosti za zdravljenje, kot do

poslovna organizacija, zato je veliko raziskovalcev

sedaj, ampak se bom osredotočala predvsem na

obremenjenih z vodenjem teh birokratskih zadev,

genetske dejavnike, ki pripeljejo do tega, da se

posledično jim to jemlje čas in energijo, da bi lahko

pri nekem bolniku bolezen sploh pojavi. Na kratko

dejansko raziskovali. Druga težava oziroma drug

povedano se bom bolj obrnila proti genetiki.

razlog, ki je mene motiviral, da sploh začnem razmišljati o tujini je bilo to, da je Slovenija majhna in

Mi študenti pa naši doc. dr. Juliji Hmeljak

krog raziskovalcev je omejen, večina ljudi se tekom

želimo veliko uspehov v New Yorku.

ŽV

9


Projekt Sveže in naravno – za svežo, naravno in doma pridelano zelenjavo Na začetku meseca marca je Gospodarsko interesno združenje (GIZ) Slovenska zelenjava javnosti predstavilo projekt Sveže in naravno. Po besedah predsednika združenja, gospoda Ivana Bučarja, je glavni cilj projekta povečati pridelavo zelenjave v Sloveniji ter spodbujati povpraševanje po njej. Prav tako želijo s projektom spodbuditi bolj zdrave prehranjevalne navade Slovenk in Slovencev.

Gospodarskemu interesnemu združenju Slovenska

Bučar. Združenje med drugim pripravlja številne

zelenjava je k projektu uspelo priključiti sedem

degustacije v trgovskih centrih, s katerimi želijo s

slovenskih kmetijskih zadrug. Z intenzivno promocijo

potrošniki vzpostaviti bolj oseben stik.

in informiranjem želijo splošno javnost, torej vse

potrošnikov za nakup sveže domače zelenjave.

Pomen spodbujanja zdravih prehranjevalnih navad že pri najmlajših

Pri GIZ Slovenska zelenjava se zavedajo, kako

Eden od zelo pomembnih vidikov projekta je ta, da

od otrok v vrtcih pa do upokojencev, spodbuditi k razmišljanju o sveži zelenjavi ter vplivati na odločitev

pomembno je pospeševanje prodaje neposredno na prodajnih mestih. Pripravljajo številne oglaševalske akcije in druge aktivnosti, prilagojene posameznim ciljnim skupinam. Za boljšo prepoznavnost domače zelenjave so pripravili posebne lesene zabojčke iz odpadnega lipovega lesa, v katerih bodo slovenski kmetje ponujali domačo zelenjavo. Na zabojčkih je odtisnjen slogan kampanje in logotip združenja. Vsak zabojček prav tako zagotavlja popolno sledljivost zelenjave, saj je na njem navedeno, kdo jo je pridelal

se ne osredotoča le na delovno aktivno prebivalstvo, ampak svoje aktivnosti usmerja tudi na najmlajše. Prav otroci so tista skupina, kateri je treba nameniti prav posebno pozornost, saj se v najbolj zgodnjih letih oblikujejo prehranjevalne navade vsakega posameznika. Prav je, da že otroci spoznajo vse pozitivne lastnosti sveže zelenjave, jo začnejo redno uživati ter se hkrati zavedajo, da ni vseeno, od kod določena zelenjava prihaja.

ter točna lokacija pridelave. “Potrošnik bo tako lahko

GIZ Slovenska zelenjava v prvem letu načrtuje

že v trgovinah, na tržnici in drugje zaznal, da je v

obiskati 60 slovenskih šol. Na vsaki šoli bodo izbrali

tej embalaži res domača zelenjava,” poudarja Ivan

en razred, kjer bodo izvajali različne delavnice in

10


degustacije. V združenju se zavedajo, da morajo k projektu pritegniti vse vzgojitelje in učitelje v vrtcih in šolah, saj jim bodo ti v veliko pomoč pri razvoju in uspešnosti projekta. V informiranje ne bodo vključeni le učenci in učitelji, ampak celoten kolektiv, vključno s šolskimi kuhinjami. Poseben sklop akcij informiranja je GIZ Slovenska zelenjava namenilo tudi dijakom in študentom, saj bodo prav oni že zelo kmalu v okviru lastnih gospodinjstev začeli sprejemati odločitve pri nakupu zelenjave. Z mlajšimi generacijami se bo združenje povezalo tudi preko družbenih omrežij, kot sta facebook in twitter. Prav tako zanje pripravlja številne natečaje in nagradne igre, preko katerih jih bo združenje osveščalo o pomenu uživanja sveže zelenjave ter jih spodbudilo k večji porabi le-te.

Spodbujanje manjših pridelovalcev

Prav otroci so tista skupina, kateri je treba nameniti posebno pozornost. in jim na ta način omogoča nove tržne priložnosti. Projekt prav tako spodbuja čim bolj naravno pridelavo zelenjave, s katero bo slovensko kmetijstvo pozitivno prispevalo k varovanju in ohranjanju okolja, kakovosti tal, k zmanjšanju škodljivih učinkov pesticidov na okolje ter k ohranjanju biološke pestrosti ekosistemov. V GIZ Slovenska zelenjava poudarjajo, da je to le nekaj parametrov, s katerimi zagotavljamo varno zelenjavo. Projekt Sveže in naravno je zastavljen zelo ambiciozno in prav je tako. Ne nazadnje ima

“Čas je, da izvedemo akcijo, ki bo zagotovila

slovensko kmetijstvo pri pridelavi zelenjave še velike

povečanje deleža kakovostnih, zdravju koristnih

rezerve, saj smo na prav na področju rastlinske

in naravno pridelanih živil v prehrani prebivalstva.

proizvodnje še daleč od popolne samooskrbe.

S takim načinom dela lahko damo priložnost tudi

Pomemben prispevek projekta je gotovo tudi vpliv

številnim kmetijam, ki ne dosegajo dimenzij kmetij EU

na spodbujanje bolj zdravih prehranjevalnih navad

in bi se s pomočjo GIZ Slovenska zelenjava in s svojo

Slovenk in Slovencev. Morda se bodo nekateri tudi

ponudbo lažje vključile na trg,” pravi Bučar. Pozitivno

zahvaljujoč temu projektu začeli zavedati, kako

je, da se projekt usmerja prav na manjše pridelovalce

pomembno je, da vemo, kaj jemo.

AK

11


SVETOVNI PREHRANSKI ŠKANDAL: HRANA V ODPADKIH Hrana, ki je tako pomembna dobrina in omogoča življenje vse več pristaja v smeteh, poleg tega pa postane problem okolja. Le kaj nas je privedlo do tega?

So ljudje, ki se zavedajo kako resen je ta problem,

v celoti in tako ostanki hrane končajo v košu za

se pravi upanje za boljši jutri obstaja. Kljub temu

smeti, kot hrana živalim ali na kompostniku. Pri tem

pa obstaja še vedno veliko napačnega ravnanja.

so opozorili tudi, da so količine hrane pomembne

Zakaj kljub zavedanju to počnemo? Zakaj nihče

prav tako, ko ne jemo doma in naj pred naročilom

proti temu ne ukrene nič ali zelo malo? Kakšno

dobro premislimo koliko hrane bomo pojedli. Poleg

breme hrana v odpadkih predstavlja okolju? Kaj

neznanja pri načrtovanju obrokov so razlogi za toliko

nas čaka v prihodnosti, če se bo to nadaljevalo? Ali imamo zares tako veliko hrane, da jo lahko tako brezčutno mečemo stran? Ter koliko lačnih ust bi lahko s to hrano nahranili? Ne pomislimo

FAKT

V EU na osebo zavržemo

179

kg

velikokrat, vendar je pomembno, da razmišljamo o odgovorih na ta vprašanja.

Razmere v Evropi in pri nas

zavržene hrane še v nakupovanju prevelikih količin, na mnoga živila tudi pozabimo, da jih sploh imamo, visoka občutljivost na higieno živil in datumov, hrane

Po ocenah v EU zavržemo približno 179 kg hrane na

ne spoštujemo dovolj, nezadovoljnost z okusom

osebo letno (pri čemer niso zajeti kmetijski odpadki

(predvsem pri otrocih), splošni odnos do hrane,

hrane in zavržene ribe). Zakaj je toliko hrane zavržene

pomanjkanje zavedanja in drugi. Večina pa nas ne

so po raziskavah pripisali kuhanju prevelikih količin,

pomisli, da zavržena hrana ni samo razmetavanje

ker naj bi bilo predvideti količino porcije težko. Poleg

z denarjem, pač pa tudi razmetavanje z viri, ki jih

tega zelo radi skuhamo še dodatno količino za

uporabimo za rast, žetev, prevoz, proizvodnjo,

vsak slučaj. Te hrane pa potem ne moremo pojesti

shranjevanje in distribucijo hrane.

12

leto


Vpliv na okolje Ko odvečno hrano zavržemo, se ta razgrajuje na odlagališčih, skupaj z drugimi organskimi snovmi. Tako postane glavni dejavnik nastajanja metana – plina, ki je 25-krat močnejši kot ogljikov dioksid. Odlagališča prispevajo 2 % vseh emisij toplogrednih plinov in, če bi hrano v odpadkih zmanjšali za 66 %, bi se zmanjšanje emisij

FAKT

Če bi hrano v odpadkih zmanjšali za 66 %, bi zmanjšali emisije toplogrednih plinov za enako količino kot, če bi iz cest odstranili 117.000 avtomobilov.

toplogrednih plinov lahko enačilo s 117.000 avtomobili na cestah. Ob razgradnji se iz

ki pa je bila včasih normalen del naše prehrane; v

odlagališč odteka tudi tekočina, ki lahko onesnaži

prehranskih verigah kjer izdelujejo sendviče pa so

površje in podtalnico. Hrana predstavlja približno

od vsake štruce kruha štirje kosi zavrženi.

polovico celotne porabe vode v gospodinjstvih. Pomislimo na vso vodo, ki jo potrebujemo za

Zmanjševanje hrane v odpadkih

pridelavo sadja, zelenjave, žit in v živinoreji.

Kaj lahko ukrenemo še preden odidemo v

Kot primer, če zavržemo kilogram govedine, s tem porabimo 50.000 litrov vode, katera je bila potrebna za pridelavo tega mesa. Če zavržemo kilogram belega riža, s tem porabimo 1.550 litrov vode in, če zavržemo en kilogram krompirja porabimo 500 litrov vode.

Tristram Stuart jé samo zavrženo hrano

trgovino? Lahko določimo kaj bomo jedli, pogledamo kaj že imamo doma, napišemo nakupovalni seznam in nakupujemo s pametjo. Na ta način prihranimo nekaj denarja in poskrbimo za okolje. Ostanke hrane lahko uporabimo tudi za pripravo nove jedi. Star kruh lahko uporabimo za drobtine, rezine, jušne kocke ali cmoke; popečen riž imejmo kot prilogo ali jušno zakuho; kuhan krompir lahko počaka in iz njega pripravimo

Tristram Stuart je avtor izzivalne knjige Zavržena

čompe (na krompirjeve polovice dodamo skuto,

hrana: razkrivanje svetovnega prehranskega

prekrijemo s sirom in zapečemo v pečici); jušno

škandala. Izjavil je, da bi lahko z manj kot četrtino

meso naj roma v solato ali omako; pripravimo pa

hrane, ki jo zavržejo v ZDA, Veliki Britaniji in Evropi,

si lahko tudi zelenjavne omake in sadne napitke.

rešili podhranjenosti skoraj milijardo ljudi. Sam že od sredine najstniških let živi od hrane, ki bi bila

Zaradi velikega števila hrane v odpadkih so v EU

drugače zavržena. Problem je predstavil tudi z

15. september določili za dan varnosti hrane,

drugega vidika. In sicer, da se veliko hrane zavrže

s čimer želijo opozoriti na nujnost zmanjšanja

zaradi estetskih razlogov – sadje in zelenjava

živilskih odpadkov v celotni prehranski verigi in

nepravilnih oblik je zavrnjena; v klavnicah zavržejo

optimizacijo pakiranja hrane.

velike količine mesa, kot je na primer drobovina,

ANKETA

Vprašali smo ...

Po rezultatih ankete (2012), ki sva jo s sošolko izvedle z namenom, da ugotoviva kako ljudje okrog naju ravnajo z odpadno hrano sva ugotovili, da se skoraj večina (77 %) zaveda kako resen

Ali se vam zdi, da zavržete preveč hrane? 8%

je problem zavržene hrane, kar je na nek način

28 %

spodbudno. Vendar ne moremo točno določiti ali

Ne

se zavedajo kakšen problem oz. kakšne posledice pušča hrana v odpadkih. Približno 2 tretjini vprašanih ne meče stran preveč hrane oz. menijo,

Da

64 %

Nikoli nisem razmišljal

da je ne zavržejo preveč.

13


Katere skupine prehrambenih izdelkov najpogosteje zavržete?

27,5 22,5

25

15

20 15

7,5

10 5

0

10 5

5

5

0

0

2,5

drugi

sokovi

pijače

konzerve

globoko zamrznjena hrana

pripravljeni kupljeni sveži obrok

sveža zelenjava in solata

sadje

pecivo

kruh

mleko in mlečni izdelki

0 meso in ribe

Delež odgovorov (%)

30

kruh kmalu izgubi svežino, mleko in mlečni izdelki pa

Skoraj polovica vprašanih ima ob zavrženi hrani slabo vest.

so hitro pokvarljivi. Večina zavrže manj kot 0,25 kg hrane na dan. Zanimivo je, da ni nikogar, ki bi vrgel stran več kot 1 kg hrane na dan. Pojavi se dvom, da anketiranci na vprašanje niso odgovorili iskreno zaradi sramu pred svojimi dejanji. Izdelke zavržejo v glavnem

Skoraj polovica vprašanih pa ima ob zavrženi hrani slabo vest in razmišlja o lačnih ljudeh. Največji delež je tistih z nižjimi dohodki, torej lahko predvidevamo, da so odgovori taki zaradi tega, ker se že sami bližajo pragu lakote. Najpogosteje zavržejo ostanke prevelikih količin skuhane hrane. Torej verjetno slabo načrtujejo količine obrokov pred začetkom kuhanja.

Sumimo, da anketiranci niso iskreno odgovorili zaradi sramu.

Od skupine prehrambenih izdelkov najmanj zavržejo mesa in rib, peciva ter pijač. Verjetno se vzrok skriva

zaradi pokvarjenosti. Presenetljivo je, da sledi razlog

v sami ceni živila ter kupljeni količini. Najpogosteje

pretečeni rok uporabe, kajti vemo, da je rok uporabe

pa kruh, takoj za tem pa mleko in mlečne izdelke, saj

varnostno postavljen. Zanimivo pa je, da nihče ne meče stran prehrambnih izdelkov, ker je preveč nakupil, a zakaj potem pride do pretečenih rokov

Večina zavrže manj kot 0,25 kg hrane na dan.

na živilih. Če bi kupili pravšnjo količino, bi jo pojedli pred rokom in tako hrana ne bi romala v koš. Veliko vprašanih hrano, ki jim ostane, naslednji dan pogreje. Najmanj pa jih iz ostankov pripravi novo jed. Drugi najpogostejši odgovor pa je bil, da ostanke hrane mečejo stran, kar pa je problem!

14


Kaj ponavadi naredite, če vam hrana ostaja?

naslednji dan jo pogrejem

40

5

iz ostankov pripravim novo jed

jo zamrznem za poznejšo uporabo

10

jo poje hišni ljubljenček

22,5

jo zavržem

22,5

0

5

10

15

20

25

30

35

40

45

Delež odgovorov (%)

V anketirancih je prisotna vsaj nizka stopnja zavednosti problema. Iz analize dobljenih podatkov iz ankete je vidnih nekaj ne pričakovanih rezultatov. Ljudje so se v raziskavi prikazali kot prijatelji okolja, ki se zavedajo, kakšno škodo počnejo s svojimi dejanji. Vendar dejstva kažejo drugače. Za večino od njih je ugotovljeno, da je v njih prisotna vsaj nizka stopnja zavednosti problema in občutka za manj hrane v odpadkih.

hrane pristanejo na pravem mestu. Funkcija te hrane

Sami bi verjetno poudarili pomen tega, da moramo

se lahko iz dragocene spremeni v nevarno, ki nam

preprosto zmanjševati hrano v odpadkih (je manj

bo vzela pitno vodo. Številka količine zavržene hrane

metati stran), kar še kako drži. Vendar izredno

na dan na posameznika, spet ni tako velika. Toda če

pomembno je, da tudi majhne količine odpadne

seštejemo vse posameznike in pomnožimo z vsemi dnevi v letu, ta količina množično naraste. Se pravi, dejstvo je, vprašani zavržejo preveč hrane!

Če bi kupili pravšnjo količino, bi jo pojedli pred rokom in je ne bi vrgli stran.

Brez dodatnih preventivnih akcij ali ukrepov bo količina živilskih odpadkov narasla na veliko milijonov ton. Zato razmislimo in ukrepajmo!

MN

15


POGOSTI MITI O HRANI Znano je da živimo v informacijski dobi, vendar to znanje ni preprečilo kroženja raznih mitov o hrani, ki jim še niso iztekli roki trajanja. Vsi ti miti nas lahko zmedejo in ne ločimo več resnice od neresnice. Tukaj je nekaj pogostih nesporazumov v zvezi s hrano.

MIT #1

Športni napitki so zdravi

MIT #2

Dodatni proteini privedejo do večjih mišic

RESNICA: Športni napitki so lahko dobro orodje za

RESNICA: Lahko cele dneve jeste piščančje prsi

učinkovite treninge in tekme, vendar pa pri dolgih

in ne prispevate k svoji mišični masi. Delovanje oz.

in intenzivnih vadbah, ko se močno izčrpajo zaloge

treniranje telesa privede do razvoja mišic. Super

glikogena, imamo le malo koristi od njih. Dejstvo

kombinacija ustrezne količine (ne nujno dodatnih)

je, da jih občasni rekreativci verjetno nikoli niti ne

beljakovin pri prehrani in ustrezni treningi vam bodo

potrebujejo in tako te pijače, razen če jih uporabljate

pomagali pri definiranju oz. gradnji mišic. Čeprav

za izboljšanje učinkovitosti treningov, lahko uvrstimo

nam vzbujajo skušnjavo razni beljakovinski dodatki

v kategorijo poleg drugih sladkanih pijač, ki le malo

za izklesane mišice, shranite svoj denar. Redna

prispevajo h kakovosti prehrane. Namesto športnih

prehrana bo zadostovala. Stvari lahko ohranimo čisto

pijač izberite pomarančni sok, zelenjavni napitek,

preproste. V prehrano vključimo visokokakovostne

posneto mleko ali dobro staro vodo. Taka zamenjava

vire beljakovin, kot so jajca, piščančje prsi, stročnice,

bo okrepila vašo prehrano z bogatimi hranili namesto

mleko in ribe, da zadovoljimo naše potrebe. Če ste

z odvečnim sladkorjem.

vegetarijanec oz. vegetarijanka namenite posebno pozornost uživanju 20 različnim aminokislinam.

16


MIT #3

Jajca so slaba za naše srce

RESNICA: Jajca vsebujejo precejšno količino holesterola v rumenjaku, okoli 211 mg na veliko jajce. In ja, holesterol je maščobna stvar v naši krvi, ki prispeva k zamašenim arterijam in srčnim infarktom. Vendar zaradi tega še ne smemo označevati jajc, kot nekaj slabega za naše srce. Zdravi ljudje lahko pojedo 1 jajce na dan brez kakršnih koli problemov. Za večino ljudi, holesterol, ki ga pojemo (jajca in druga živila), nimajo velikega vpliva na zvišanje holesterola v krvi. Veliki krivci za srčno žilne bolezni so nasičene in trans maščobe, ki imajo veliko večji vpliv na povečanje holesterola v krvi. Jajce vsebuje 2 grama nasičene maščobe (10% dnevnega vnosa) in je brez trans maščob. Preden boste praznovali z omletami, je treba omejiti vnos holesterola na manj kot 300 mg dnevno.

MIT #4

Ogljikovi hidrati redijo

RESNICA: Vsi smo že kdaj slišali za diete z nizkim vnosom ogljikovih hidratov, nekatere diete jih celo prepovedujejo. Ni dvoma o temu, da pretiravanje s sladkimi in predelanimi ogljikovimi hidrati, kot so kruh, testenine in npr. krofi tvegamo za nastanek srčno žilnih obolenj. Ampak če pri dieti izločimo t.i. ‘’dobre ogljikove hidrate’’ kot so polnozrnata žita, stročnice, sadje in zelenjavo, bo telesu začelo primanjkovati glavnih virov energije kot tudi vitalnih hranil in vlaknin. Še več, za veliko ljudi, dieta z malo ogljikovimi hidrati predstavlja težavo, saj se je težje držijo na dolgi rok. Ogljikovi hidrati so odličen vir energije, vendar to še ne pomeni, da redijo. Kadar pojemo preveč kalorij se zredimo in pika.

Bolje je jesti MIT več majhnih #5 obrokov na dan, kot pa manj obilnejših obrokov RESNICA: Naš metabolizem malo pospeši vsakokrat, ko nekaj pojemo. Torej če pojemo več majhnih obrokov čez dan, namesto manj obilnejših, prestavimo naš metabolizem v višjo prestavo – kot rezultat porabimo več kalorij.

Preden boste praznovali z omletami, je treba omejiti vnos holesterola na manj kot 300 mg dnevno.

Ampak razlika v porabljenih kalorijah je tako majhna, da ne prispeva veliko. Torej malice med obroki lahko nekaterim ljudem pomagajo tako, da lažje dočakajo svoj naslednji obrok brez, da bi se prenajedali. Ampak za mnoge druge je lahko vsak obrok priložnost za izgubo nadzora nad hrano. Najbolje je, da si vsak izbere svoj prehranjevalni vzorec, ki mu najbolje ustreza. EH

17


Antihrana: Resnica o soji Sojo se nenehno reklamira kot zdravo živilo.

omakah, solatnih prelivih, sadnih sokovih, otroški hrani,

Večina ljudi zato misli, da je soja nekaj zdravega

sladoledu, industrijskih sladicah, pecivu, piškotih,

in da si z njenim uživanjem dela uslugo. Bila naj bi

kruhu, jušnih kockah, majonezi, rastlinskih in ne

pomemben nadomestek mesnih in mlečnih izdelkov

rastlinskih namazih, margarinah, paštetah, zamrznjeni

za vse tiste, ki se v današnjem času zaradi takih ali

hrani, itd.

drugačnih razlogov odločajo za alternativne načine prehranjevanja. Zato je marsikdo presenečen, ko izve,

Uvršča se med 8 živil, ki najpogosteje povzročajo

da je soja v resnici izredno škodljiva – za številne ljudi

alergije. Ker se kot polnilo nahaja v nepregledni množici

je alergen, ki povzroča utrujenost, razne bolečine in

živil, so alergiki močno ogroženi. Ljudje občutijo

težave z aknami. Povzroča tudi motnje koncentracije

utrujenost, bolečine, slabost in težave z aknami, ne

in spomina, najbolj zaskrbljujoče pa je njeno motenje

da bi slutili, da je za to kriva soja, kar je en razlog več,

delovanja hormonov v telesu, ki posledično lahko

da se izdelkom in procesirani hrani kar najskrbneje

povzročajo neplodnost pri ženskah in erektilne motnje

izognemo. Vsebuje tudi eno od najvišjih koncentracij

pri moških.

pesticidov od vseh vrst hrane na svetu.

Obstaja kar nekaj razlogov, da je soja v prehrambeni

Soja redi, kar so potrdile številne neodvisne raziskave.

industriji tako popularna. Je ena najcenejših rastlin

Z njo hranijo laboratorijske živali, ko želijo na hitro

– njeno pridelovanje je približno štirikrat cenejše od

povzročiti diabetes in nenormalno debelost. V

pridelovanja koruze. Zato ni čudno, da jo kot dodatek

govedoreji živino nekaj mesecev pred zakolom hranijo

uporabljajo skoraj povsod. Najdemo jo v juhah,

skoraj izključno samo s sojo, ki njihovo težo v tem času

18


podvoji. Soja vsebuje fitoestrogene (rastlinske estrogene), ki lahko onemogočijo pravilno delovanje endokrinih žlez. Sojini estrogeni pri moških zmanjšujejo libido, potentnost in plodnost. Ena najdaljših in najbolj kakovostno izvedenih študij o soji, v kateri so udeležencem vsako leto opravili CT slikanje možganov je pokazala, da so se pri skupini ljudi, ki so pojedli največ soje, najbolj skrčili možgani v primerjavi s tistimi, ki soje ne jedo. Kot pravi strokovnjak za možgane, nevrokirurg dr. Russell L. Blaylock, je razlog za tako delovanje soje visoka vsebnost možganskih toksinov glutaminata, mangana, fluorida in aluminija. Natrijev glutaminat (MSG; aditiv E621) je odgovoren za izboljšan okus izdelka in se tvori naravno med samim procesiranjem soje. Tako kot aspartam sodi med eksitotoksine, kemikalije, ki močno vzburijo možganske celice, saj količina glutamata, ki sicer v našem telesu opravlja nalogo nevrotransmiterja, tako močno naraste, da glutamatne receptorje preveč aktivira in to posledično povzroči celično smrt. Je rakotvoren in pri ljudeh vzbuja reakcije, ki vključujejo migrenske glavobole, želodčne težave, oteženo mišljenje, drisko, astmo, in/ali nihanje razpoloženja. Mnogi sojini izdelki vsebujejo tudi aluminij, ki je druga najbolj strupena kovina na svetu za živim srebrom. Velike količine mangana v sojinem mleku in v sojinih formulah za dojenčke (telo mangan sicer potrebuje, vendar v zelo majhnih količinah), poškoduje kritične dele razvijajočih se možganov, pri odraslih pa poslabša stanje v delih možganov, ki vplivajo na pojav Parkinsonove bolezni. Soja povečuje tudi naše telesne potrebe po vitaminu D3 (tega vitamina imamo že sicer vsi premalo, še zlasti pozimi), povzroča pomanjkanje vitamina B12, v njej najdemo tudi oksalate, ki lahko v telesu onemogočijo absorpcijo kalcija in posledično povzročijo oksalatne ledvične kamne. V telesu zavira privzem joda, ki ga ščitnica nujno potrebuje za tvorbo ščitničnih hormonov (večina ljudi ima joda že brez tega premalo). Pomanjkanje

joda je pogost vzrok ne le raka ščitnice, temveč tudi raka dojke in rodil. Soja vsebuje velike količine fitatov, vključno s fitinsko kislino, s pomočjo katere rastline skladiščijo v sebi fosfate. Raziskave so pokazale, da fitinska kislina pri človeku zmanjšuje absorpcijo kalcija, bakra, železa, magnezija in cinka. Fermentacija soje pomaga nevtralizirati fitinsko kislino; prav zato je sojo priporočljivo uživati – če jo že želimo uživati – v fermentirani obliki kot je miso, tempeh, natto, sojina omaka, vendar le v majhnih količinah. Biti pa mora tudi ekološko pridelana, s čimer si zagotovimo, da ni gensko spremenjena. (Opomba: sojino mleko, jogurti, tofu, sojina moka, sojino olje, sojin beljakovinski izolat ter vse procesirane oblike soje, kot so imitacije sira, koščkov mesa, zrezkov, hrenovk itd. NISO fermentirana soja in so zato nezdravi in škodljivi! Za sojin beljakovinski izolat, ki ga pogosto uživajo športniki, pa so študije celo pokazale, da je kancerogen.) Več kot 90% vse soje na našem planetu je gensko spremenjene. Študije opravljene na ljudeh so pokazale, da gensko spremenjeni organizmi (GSO) pustijo sledove tudi v naših telesih. Tako v zadnjem desetletju poročajo o izjemnem porastu kroničnih bolezni in alergij na hrano. To še posebej velja za sojo, ki se skriva v raznih izdelkih kjer navajanje porekla in načina pridelave ni potrebno. Če ni posebej poudarjeno, da je soja ‘bio’, je ta zanesljivo gensko spremenjena. Taka rastlina tvori nenaravne beljakovine ter še dodatno poveča količine vseh svojih običajnih neželenih snovi (lektini, fitati, tripsinski zaviralci…), zaradi katerih je dobila ime “antihrana”. Izdelovalci in prodajalci soje se zavedajo, da so kupci danes vse bolj informirani. Prisotnost soje skrbno skrivajo pod formuliranimi imeni kot so TSF, TSP, mono- in di-gliceridi, rastlinske beljakovine, hidrolizirane beljakovine, MSG ali natrijev glutamat, stabilizatorji, zgoščevalci, sojin lecitin itd. zato previdnost pri nakupu morda ni odveč.

ML

19


ZAJTRK NAJPOMEMBNEJŠI OBROK DNEVA »Zajtrkuj kot kralj, kosi kot kmet in večerjaj kot berač.« Star rek, ki bi se ga morali vsi držati.

Zajtrk že od nekdaj velja za najpomembnejši obrok

zajtrk pospešuje metabolizem in pomaga pri

v celotnem dnevu, vendar pa se je s spreminjanjem

problemih s hujšanjem.

našega življenjskega sloga in ritma življenja

zagotavlja 25% energije ki jo potrebujemo čez dan.

pomembnost zajtrka izgubila. Vsi se zavedamo da je zjutraj vsaka minuta še kako dragocena, ampak mislim, da so vsi pozitivni učinki zajtrka vredni da

potreben je za absorbcijo vitaminov, mineralov in prehranskih vlaknin.

nastavimo našo budilko 5 minut prej kot ponavadi in

preprečuje diabetes in znižuje krvni tlak.

si vzamemo čas da pozajtrkujemo.

otroci, ki jedo dober zajtrk v šoli lažje sledijo pouku, več sodelujejo, na testih dobivajo boljše

Zakaj zajtrkovati? namen zajtrka je prekinitev lakote, saj je po

preskakovanje zajtrka je močno povezano z

zadostni količini spanca (8 ur) naš krvni sladkor

razvojem debelosti, saj ljudje ki zajtrka ne uživajo,

precej nizek. Z zajtrkom v telo vnesemo hranila

pri naslednjem obroku pojedo več hrane, za

in energijo za naše telo, ki mu zagotavlja

prigrizke pa si izbirajo visokokalorično hrano.

pomembno glukozo. 20

rezultate in so bolj kreativni.

NM


Da vam bo priprava zajtrka vzela čim manj časa, ter da dobite nekaj idej o okusnem zdravem zajtrku imamo za vas nekaj predlogov oz. receptov, ki jih lahko preizkusite.

JOGURT Z OVSENIMI KOSMIČI SUHIM SADJEM IN OREŠČKI

TOAST Z ARAŠIDOVIM NAMAZOM IN BANANO 2 rezini polnozrnatega toasta

1 navaden jogurt

arašidov namaz

2 žlici ovsenih kosmičev

1 banana narezana na kolobarje

1 žlica študentske hrane Toast popečemo, nanj na tanko namažemo V jogurt vmešajte sestavine in uživajte.

arašidov namaz in preko položimo kolobarje

Suho sadje lahko zamenjate s svežim, ki bo

banane. Banano lahko zamenjamo tudi s

navadnemo jogurtu dodalo okus in sladkobo.

katerim drugim sadjem.

BANANINE PALAČINKE

BANANIN IN ARAŠIDOV SMOOTHIE

1 banana 2 jajci

2 banani

cimet

2 žlici arašidovega masla 1 žlička medu (po okusu)

Banano najprej zmečkamo z vilico, v dobljeno

3 kocke ledu

pasirano banano dodamo dve jajci, cimet po

1,5 dcl mleka

okusu ter vse skupaj zmešamo. Spečemo na ponvi, namaščeni z malo olja. Kot dodatek lahko pečenim palačinkam dodamo grški jogurt, skuto in/ali sveže sadje.

Vse skupaj zmešaj v blenderju dokler ne dobiš kaše.

21


DVOTEDENSKI INTENZIVNI PROGRAM ERASMUS GRONINGEN Internacionalizacija izobraževanja je eden od ciljev

itete. Med izobraževanjem, v času izvajanja programa,

Hanze University v Groningenu. Šola za zdravstveno

smo pridobili veliko novega znanja, tako iz teoretičnega

nego je razvila tudi aktivno politiko na področju

kot tudi praktičnega vidika, izkušenj in predvsem novih

izmenjanja znanj. Bistvo izmenjalnega programa

spoznanstev. Ena izmed najboljših lastnosti tega pro-

je doživetje kulturne raznolikosti iz drugega

grama je predvsem mednarodna udeležba študentov

mednarodnega vidika prakse zdravstvene nege, ki je

iz različnih držav, s katerimi smo primerjali različne

sestavni del učnega načrta.

poglede na zdravstveno nego, samega pristopa do pacienta, kompetenc in sestave zdravstvenega sis-

Tema intenzivnega programa 2012/2013 je zdravo sta-

tema. Med tem dvotedenskim izobraževanjem smo

ranje in postavljanje vprašanj, kot so družbeno življenje,

pridobili veliko novih prijateljev in življenjskih izkušenj.

duševno zdravje, telesna dejavnost, preprečevanje poškodb, snovi uporabe/napačne alkohola in tobaka,

Institucija, ki gosti v tujini mora študentu in njegovi

uporaba zdravil in z njimi povezane težave, preventivne

matični instituciji ob koncu izobraževanja poslati

zdravstvene storitve in “dobre prakse”.

potrdilo oziroma certifikat o opravljenih obveznostih in potrditi dosežke. Študent po opravljenem

Med intenzivnim programom smo imeli organizirane

izobraževanju pridobi določeno število kreditnih točk

aktivnosti s strani študentov univerze gostiteljice kot so

(ECTS) katere so v naprej določene v študijskem

ogled po mestu, skupna večerja v restavraciji, tradi-

sporazumu. Matična institucija mora študentu priznati

cionalno nizozemsko večerjo, kratke ekskurzije, filmske

vse opravljene aktivnosti v obdobju izmenjave.

večere, pub tour ter mednarodna večerja, kjer je vsaka

Erasmus mobilnost mora biti tudi vpisan kot dodatek v

država predstavljala svojo tradicionalno jed in special-

diplomi.

22


Na intenzivnem programu, ki je potekal od

Naša želja je približati Erasmus program

28.1.2013 do 8.2.2013 so bile na temo Zdravo

tudi drugim študentom, kajti z njim se lahko

staranje v Evropi, podeljene 3 Evropske kreditne

izpopolnijo med samim študijem in pridobijo

točke. Podeljuje jih Hanze University of Applied

veliko novega znanja in lepih izkušenj, kot smo jih

Sciences Groningen (the Netherlands) School of

pridobili tudi mi sami.

JB, MB, NJH

Nursing.

PRAKTIČNO USPOSABLJANJE V 2. LETNIKU DIETETIKE MOJA IZKUŠNJA Vedno imam najraje pridobivati znanje praktično, saj je tako znanje najdolgotrajnejše in teorijo razumeš veliko bolje in jo znaš uporabljati. Zato sem si 120 urne prakse v programu študija 2. letnika dietetike izredno želela. Zanima me predvsem ozaveščanje ljudi o pomenu zdravega življenjskega sloga, iskanju rešitev za nastale zdravstvene probleme in raziskovanje le tega. Zato sem se odločila, da bom svojo prakso izvajala na Inštitut za varovanje zdravja v Ljubljani. Navdušena sem bila že nad samo idejo, da bom lahko en mesec živela v Ljubljani. Ko sem prvič prišla na inštitut, sem doživela eno veliko zmedo. Zaposlenih je ogromno, prostora in opreme pa malo. Težko so mi poiskali mesto kjer bom opravljala svoje delo 4 tedne. Mesto sem kasneje dobila na oddelku Cindi Slovenija, ki se ukvarja predvsem s promocijo zdravja in

preprečevanjem bolezni. Mentorica je bila zelo zaposlena, zato sem bila na začetku razočarana, saj mi je posvečala izredno malo časa. So pa ostali zaposleni pokazali zelo lep odnos. Na tem oddelku delajo različni strokovnjaki, kateri ti lahko ponudijo ogromno različnega znanja. Ukvarjala sem se predvsem s spoznavanjem njihovih programov, pomagala pri pisanju člankov, urejala in pripravljala podatke iz različnih raziskav in spoznala kako njihove raziskave sploh potekajo. Na praktičnem usposabljanju sem šele 2. teden in se počasi že počutim kot del skupine in rada prihajam v »službo«. V prihodnje upam da mi bodo pokazali še njihove laboratorije in mi dovolil aktivno sodelovati v katerem od njihovih projektov. Spremembe so dobrodošle in sama si želim spoznati in delati tudi v drugih področjih, v katere se lahko vključi dietetik. NM

23


Znanje pridobljeno z izkušnjami

PRAKTIČNO USPOSABLJANJE – ZDRAVSTVENA NEGA Na FVZ Izola se študentje 1. letnika prvič srečajo s

nege in različni pristopi k bolniku so sicer navedeni

praktičnim usposabljanjem v učni bazi v specializiranih

v strokovni literaturi in so se jih študentje naučili,

učilnicah, kjer s pomočjo mentorjev ponovijo teorijo

vendar je prenos tega znanja v prakso za nekatere

zdravstvene nege, jo nadgradijo in jo prenesejo v

težaven. Razlog so osebnostne lastnosti študenta, npr.

samo delo. Specializirane učilnice predstavljajo pravo

pomanjkanje samozavesti, empatije, nezaupanje v

klinično okolje vendar brez pravih bolnikov. Namesto

lastne sposobnosti, strah pred morebitnimi storjenimi

tega potekata učenje in prenašanje teorije v prakso

napakami...

na lutkah. Ko mentorji menijo, da so študentje dosegli zastavljena pričakovanja in cilje, opravijo izpit, ki jim

Na srečo so tukaj mentorji, kateri niso le strokovno

omogoča nadaljevanje praktičnega usposabljanja v

usposobljeni na različnih področjih zdravstvene nege

različnih zdravstvenih ustanovah (dom upokojencev,

in imajo veliko delovnih izkušenj, ampak so tudi naši

zdravstveni dom, različni oddelki bolnišnic) po

vzorniki, zaupniki. Učijo študenta pravilnega izvajanja

strokovnim vodstvom mentorjev.

zdravstvene nege, dokumentiranja, zbiranja informacij, načine interakcij z bolnikom, komunikacije, delo v timu,

Mentorji razdelijo študente v skupine po 15 študentov

skrb za bolnikovo okolico, spodbujajo samostojno

za lažje nadzorovanje dela. Ena skupina ima enega

delo in raziskovanje, našo kreativnost, urijo naš um

mentorja in ta jim določi bolnika za katerega morajo

ter razmišljanje in nam pomagajo pri razvijanju naših

skrbeti do konca praktičnega usposabljanja. Kar pa ni

osebnostnih lastnosti. Skupek tega se imenuje

tako lahko, če pomislimo da je prej delo potekalo na

kakovostna zdravstvena nega.

lutkah, sedaj pa naenkrat na ljudeh, ki imajo različne zdravstvene potrebe, čustva, osebnosti in so na

Le tako bomo tudi mi nekoč postali samostojni izvajalci

različnih ravneh duševnega stanja, ki zahtevajo tudi

kakovostne zdravstvene nege, katere si bodo bolniki z

drugačen pristop do bolnika in ima vsaka ustanova

veseljem zapomnili.

svoja pravila in način dela. Vsi postopki zdravstvene

PH


Bypass 2012/2013