Issuu on Google+

MAGISTRSKI ŠTUDIJSKI PROGRAM

BIOINFORMATIKA 2. STOPNJA

ŠTUDIJSKO LETO 2010/2011


2

Naslov: Magistrski študijski program Bioinformatika 2. stopnja Glavni in odgovorni urednik: Prof. dr. Peter Kokol Uredniški odbor: Prof. dr. Peter Kokol Prof. dr. Sonja Šostar Turk Mag. Helena Blažun Borut Gaber, univ. dipl. ekon. OblIkoval in uredil: Borut Gaber, univ. dipl. ekon. Tisk: Izdala in založila: Fakulteta za zdravstvene vede Univerze v Marlboru Naklada:


3


4

Bodoèe študentke in študenti!

Prisrèno dobrodošli na Fakulteti za zdravstvene vede Univerze v Mariboru. Smo sodobna, hitro razvijajoèa institucija, ki študente izobražuje z najsodobnejšimi pedagoškimi pristopi in podporo informacijsko komunikacijske tehnologije. Zaradi kvalitetnega pedagoškega dela in izjemno intenzivnega raziskovalnega dela smo zelo hitro prerasli iz višje v visoko šolo ter 12.marca 2007 v Fakulteto za zdravstvene vede. Na fakulteti na dodiplomskem študijskem programu izobražujemo diplomirane medicinske sestre in diplomirane zdravstvenike, ponujamo pa tudi 2. stopenjske magistrske študijske programe: ? Zdravstvena nega, ? Bioinformatika in ? Management v zdravstvu in socialnem varstvu (ki smo ga razvili v sodelovanju s Fakulteto za organizacijske vede Univerze v Mariboru).

Naše diplomante odlikuje profesionalen odnos do dela, interdisciplinarna znanja, sposobnost u è i n ko v i t e g a ko m u n i c i r a n j a , s p l o š n a izobraženost, samostojnost razmišljanja, sposobnost hitrega in pravilnega odloèanja, srèna kultura in èuteè ter etièen odnos tako do pacientov, kakor drugih uporabnikov njihovih storitev, sposobnost timskega dela in delovanja v mednarodnih timih in projektih. Glede na trend razvoja zdravstvenih ved, sprememb v zdravstvenih sistemih in potreb prebivalstva razvijamo nove interdisciplinarne programe, kot so na primer Fizioterapija, Sanitarno inženirstvo in mnoge druge. Diplomanti naše fakultete bodo imeli velike možnosti nadaljnjega osebnostnega in intelektualnega razvoja, saj bomo prej omenjene interdisciplinarne študijske programe ponujali na vseh treh stopnjah procesa izobraževanja.


Fakulteta za zdravstvene vede Univerze v Mariboru je tako preko projektov, kakor tudi mednarodnih pogodb povezana s številnimi priznanimi mednarodnimi institucijami, kot so na primer Johns Hopkins University, University of California, Eastern University Finland, University of Oulu, University of Surrey in še mnoge druge, kar študentom nudi tudi možnost opravljanja študijskih obveznosti na partnerskih institucijah v okviru programov Evropske unije (Erasmus, Leonardo da Vinci itd.) ter sodelovanja v znanstveno-raziskovalni dejavnosti fakultete. Preprièani smo, da študij na naši fakulteti ponuja mnogo možnosti za profesionalni in osebnostni razvoj, zaposljivost tako v Sloveniji, kakor tudi tujini, zaradi èesar upamo, da se boste zanj odloèili. Prof. dr. Peter Kokol dekan Fakultete za zdravstvene vede

5


6

Predstavitev fakultete

Fakulteta za zdravstvene vede je v svoji 17. letni zgodovini doživela intenziven razvoj, ki ga priznavajo mnoge partnerske inštitucije v Evropi, Združenih državah Amerike in drugod. Fakulteta je prièela delovati kot Višja zdravstvena šola, ki jo je ustanovil Državni zbor Republike Slovenije z Zakonom o ustanovitvi Višje zdravstvene šole v Mariboru leta 1993 in nato je 1. januarja 1995 po Odloku o preoblikovanju Univerze v Mariboru prerasla v Visoko zdravstveno šolo Univerze v Mariboru. Nadaljnji razvoj je bil zelo intenziven tako na raziskovalni, pedagoški kot strokovni dejavnosti. Prvi v Sloveniji smo dodiplomski študijski program uskladili z Evropskimi direktivami za regulirani poklic. V študijskem letu 2007/08 smo prviè odprli vrata študentom na 2. stopenjskih podiplomskih študijskih programih — magistrskem študijskem programu Zdravstvena nega in magistrskem študijskem programu Bioinformatika. V študijskem letu 2009/2010 smo prviè izvajali novi visokošolski strokovni študijski program Zdravstvena nega 1. stopnja (bolonjski program) ter magistrski študijski program Management v zdravstvu in socialnem varstvu 2. stopnja, ki smo ga razvili v sodelovanju s Fakulteto za organizacijske vede Univerze v Mariboru.

Zaradi pozitivnih trendov v zdravstvenem sistemu, kot so skrajševanje èasa hospitalizacije bolnikov, uveljavljanju etiènega naèela, da lahko bolnik odkloni sodelovanje v izobraževalnem procesu, smo prvi na prostoru bivše države in Sloven ij e sled ili sp lo šn im tren d o m v izobraževanju na podroèju zdravstvene nege in zdravstva. Ustanovili smo prvi Simulacijski center v Sloveniji v katerem študenti zdravstvene nege in medicine, kakor tudi že zaposleni zdravstveni delavci, pridobivajo osnovna in napredna znanja iz podroèja urgentne medicine, reanimatologije in drugih strok. Kot posledica strokovnega razvoja in izjemnih raziskovalnih dosežkov se je Visoka zdravstvena šola 12. marca 2007 skladno z Odlokom preoblikovanja Visoke zdravstvene šole v Fakulteto za zdravstvene vede Univerze v Mariboru, sprejetim 27. decembra 2006 s strani Državnega zbora Republike Slovenije, preoblikovala v Fakulteto za zdravstvene vede Univerze v Mariboru. Na ta dosežek smo ponosni tako zaposleni na fakulteti, kakor tudi študenti, saj smo s tem pridobili prvo Fakulteto za zdravstvene vede v Sloveniji. Na fakulteti študira 1.300 študentov, polovica rednih in polovica izrednih študentov na dodiplomskih in podiplomskih študijskih


programih. Diplomanti študijskega programa Zdravstvene nege Fakultete za zdravstvene vede (do danes jih je diplomiralo že 2170) so zelo iskan kader tako v Sloveniji, kakor tudi v državah Evropske unije. Preoblikovanje v Fakulteto za zdravstvene vede pomeni veliko priznanje za dosedanje dosežke, ki pa nas obenem zavezuje k rasti in razvoju zdravstvenih ved tako na podroèju izobraževanja, kakor tudi raziskovanja.

Pri našem delu nas vodijo naslednja naèela: ? ljudje so vedno najpomembnejši; ? odnosi temeljijo na poštenosti; ? razliènost ljudi in idej je dobrodošla; ? konflikti so kreativni vir novih idej; ? razprave so akademske; ? odliènost se uresnièuje skozi timsko delo; ? predanost intelektualnim dosežkom je visoko

cenjena.

Na Fakulteti za zdravstvene vede se bomo še naprej trudili prispevati k slovenski odliènosti, ugledu in prosperiteti Univerze v Mariboru, razpoznavnosti univerzitetnega mesta in regije tako v evropskem in svetovnem prostoru z vrhunskimi raziskovaln imi dosežki, izobraževanjem vrhunskih strokovnjakov, r a z i s ko v a l c e v, z o b l i ko v a n j e m n o v i h interdisciplinarnih študijskih programov in z generiranjem najnovejših znanj s ciljem izboljšanja kvalitete življenja in bogatenjem raziskovalnega okolja regije, Slovenije in širše.

7


8

Katedre in inštituti na Fakulteti za zdravstvene vede UM

Študenti tekom študija pridobijo skozi obvezne in izbirne predmete široka znanja z razliènih strokovnih podroèij. Zaradi zagotavljanja visoke ravni kakovosti, so visokošolski uèitelji z ožjega strokovnega podroèja združeni v znanstvene-pedagoške enote, ki delujejo kot katedre. Katedre na posameznih strokovnih podroèjih razvijajo stroko in na takšen naèin skrbijo za vkljuèitev najnovejših znanj v študijske programe, ki jih izvajamo in razvijamo.

Katedra za zdravstveno nego Katedra za bioinformatiko Katedra za medicino in fizioterapijo Katedra za interdisciplinarne in multidisciplinarne vede

Raziskovalni inštitut Inštitut za zdravstveno nego


Centri na Fakulteti za zdravstvene vede UM

Centri na fakulteti nudijo podporo študentom in zaposlenim na razliènih podroèjih: formalne in neformalne oblike izobraževanja, izobraževanja in izpopolnjevanja v tujini, pridobivanja znanj in izkušenj s pomoèjo sodobne informacijsko-komunikacijske tehnologije, simulacijske opreme, raziskovanja, itd. Seveda pa skladno s smernicami Evropske unije aktivno razvijamo in izvajamo procese vseživljenjskega izobraževanja v obliki strokovnih sreèanj, uènih delavnic, seminarjev, konferenc in poletnih šol.

Center za uporabo informacijsko komunikacijskih tehnologij v zdravstvu Center za mednarodno dejavnost Simulacijski center Center za razvoj kariere in vseživljenjsko izobraževanje

9


10

Mednarodno sodelovanje

Ena najveèjih prednosti Fakultete za zdravstvene vede Univerze v Mariboru je široka znanstvenoraziskovalna dejavnost, saj smo trenutno ena redkih izobraževalno-raziskovalnih institucij, ki vodimo (koordiniramo) dva velika EU projekta, v katerega so vkljuèene univerze iz drugih držav EU. Glede na visoko mednarodno raziskovalno prepoznavnost imajo tako študenti, kakor tudi zaposleni velike možnosti znanstvenoraziskovalnega razvoja. Mednarodno sodelovanje krepimo tudi s podporo programa Erasmus, ki omogoèa mobilnost študentov, kakor tudi visokošolskih uèiteljev ter sodelavcev.

Bilateralni sporazumi Fakulteta za zdravstvene vede ima sklenjene bilateralne sporazume s številnimi univerzami v Avstriji, Bolgariji, Estoniji, Grèiji, Veliki Britaniji, Turèiji, Romuniji, Italiji, Norveški, na Madžarskem, Portugalskem, Poljskem, Irskem, Švedskem in Finskem.

Erasmus mobilnost uènega osebja Mobilnost uènega osebja - TS - »Mobility for teaching assignments« se nanaša na klasièno mobilnost uènega osebja visokošolskih institucij z namenom izvajanja pedagoških obveznosti na instituciji gostiteljici.

Erasmus mobilnost študentov Od študijskega leta 2007/2008 program ERASMUS (podprogram novega EU programa Vseživljenjsko uèenje) omogoèa študentom, da opravljajo študijsko prakso (praktièno usposabljanje, v èasu študija, ki je študentu priznana z vpisom v Dodatek k diplomi) ali njen del v podjetju ali v organizaciji v tujini.

Erasmus mobilnost zaposlenih Evropski program Erasmus ponuja tudi zaposlenim možnost usposabljanja na partnerskih institucijah ali v drugih organizacijah. Cilj aktivnosti je usposabljanje zaposlenih na institucijah nosilkah Erasmus univerzitetne listine.


Namen mobilnosti je prenos znanja in pridobivanje praktiènih spretnosti, izmenjava izkušenj in prenos dobrih praks, izboljšanje spretnosti in znanj za izvajanje del in nalog. Študentom pa so na razpolago tudi druge oblike mednarodnega sodelovanja: ? štipendije, ? jezikovni teèaji, ? poletne, ? pomladne in zimske šole, ? razpisi za nagrade, ? strokovne konference in delavnice, ? delo za študente doma in po svetu, ? raziskovalno delo.

11


12

Kaj je bioinformatika?

Bioinformatika je multidisciplinarna znanstvena disciplina, ki povezuje podroèje informatike z biološkimi raziskavami. Informatika predstavlja organizacijo in analize podatkov z uporabo naprednih raèunalniških tehnik. Bioinformatika je znanstvena disciplina posebej pomembna pri raziskavah genoma, zaradi velikega števila kompleksnih podatkov, ki jih raziskave takšnega tipa zajemajo.

Partnerji v raziskovanju in izobraževanju

Študij bioinformatike združuje razlièna podroèja in sicer zdravstvo in informatiko, zaradi èesar smo študijski program Bioinformatika pripravili v sodelovanju s Fakulteto za elektrotehniko, raèunalništvo in informatiko Univerze v Mariboru.

Fakulteta za zdravstvene vede Žitna ulica 15 2000 Maribor

Fakulteta za elektrotehniko, raèunalništvo in informatiko Smetanova 17 2000 Maribor


Študijski program Bioinformatika

Magistrski študijski program Bioinformatika je interdisciplinarni študijski program. Prevladujoèa disciplina je zdravstvo, saj je namenjena uporabi informacijsko komunikacijske tehnologije pri prouèevanju ge n o m i ke i n p ro te o m i ke z n a m e n o m prepreèevanja bolezni in njihovega zdravljenja, prav tako pa tudi razvoju novih gensko obèutljivih zdravil, razumevanju procesov delovanja živih bitij – predvsem èloveka.

Diplomanti bioinformatike so usposobljeni za znanstveno raziskovalno delo, za strokovno odloèanje in za izvajanje sprejetih odloèitev v razliènih okoljih.

Študenti v sklopu študijskega programa usvojijo poglobljena znanja iz: ? genomike (prouèevanje genov), ? proteomike (prouèevanje proteinov v celicah), ? raèunalniških algoritmov (obdelava genskih baz podatkov), ? biokemije, ? biofizike, ? biomedicine, ? medicinske in zdravstvene informatike. Poglobljena znanja iz teh podroèij so nujno potrebna za doseganje ciljev strokovnjakov s podroèja Bioinformatike: povezati genom, proteome in biološke procese z uporabo informacijske tehnologije.

13


14

Študijski program Bioinformatika 2. stopnja

1. LETNIK [60 ECTS] ZIMSKI SEMESTER

LETNI SEMESTER

IZBIRNI MODUL

Uporabno raèunalništvo za bioinformatiko [6 ECTS]

Uvod v bioinformatiko [6 ECTS]

Multivariatne statistiène metode [6 ECTS] Raèunalniška geometrija za bioinformatiko [6 ECTS] Podatkovno rudarjenje in iskanje novega znanja [6 ECTS] Molekularna biofizika [6 ECTS]

MODUL 1: Raèunalništvo in informatika

MODUL 2: Naravoslovje

? Informacijsko komunikacijske tehnologije v bioinformatiki [6 ECTS] ? Napredno programiranje [6 ECTS] ? Algoritmi in podatkovne strukture v bioinformatiki [6 ECTS] ? Uporabna matematika [6 ECTS]

? Informacijsko komunikacijske tehnologije v bioinformatiki [6 ECTS] ? Algoritmi in podatkovne strukture v bioinformatiki [6 ECTS] ? Izbrana poglavja iz biofizike [6 ECTS] ? Osnove molekularne in celiène biologije [6 ECTS]

MODUL 3: Raèunalništvo, informatika in naravoslovje

? Kemija [6 ECTS] ? Osnove biokemije [6 ECTS] ? Izbrana poglavja iz biofizike [6 ECTS] ? Osnove molekularne in celiène biologije [6 ECTS]


2. LETNIK [60 ECTS] ZIMSKI SEMESTER

LETNI SEMESTER

Teoretièna biofizika [6 ECTS]

Napredne raziskovalne metode [6 ECTS]

Bioinformatika in genetske raziskave [6 ECTS]

SEMINAR

DNA mikromreže in analiza ekspresije genov [6 ECTS]

MAGISTRSKA NALOGA

1. IZBIRNI PREDMET 2. IZBIRNI PREDMET IZBIRNI PREDMETI ? Teorija kompleksnosti s kaosom [6 ECTS] ? Zdravstvena informatika [6 ECTS] ? Vizualizacija znanstvenih podatkov [6 ECTS] ? Raèunalniška orodja v matematiki [6 ECTS] ? Modeliranje in simulacije v zdravstvu [6 ECTS] ? Matematièno modeliranje biokemijskih reakcij [6 ECTS] ? Proteinske strukture in proteomika [6 ECTS] ? Farmakogenomika [6 ECTS] ? Humana molekularna genetika – izbrane vsebine [6 ECTS] ? Rekombinantna DNA tehnologija [6 ECTS] ? Osnove molekularne in populacijske genetike [6 ECTS] ? Biodiverziteta in bioinformatika [6 ECTS]

SEMINAR [9 ECTS] Povezan z magistrsko nalogo. MAGISTRSKA NALOGA [15 ECTS] Študent pokaže, da zna samostojno raziskovati s podroèja bioinformatike.

15


16

Osnovni namen programa ? Pridobivanje novih temeljnih znanj, spretnosti, stališè in profesionalnih vrednot, ? razvijanje, poglabljanje in nadgrajevanje obstojeèih teoretiènih znanj, spretnosti, stališè in profesionalnih vrednot, ? usposabljanje za samostojno iskanje novih virov znanja, tako na znanstvenem, kot na strokovnem podroèju, ? usposabljanje za uporabo najsodobnejših znanstveno-raziskovalnih metod, vkljuèujoè najsodobnejše, biometriène in analitiène postopke, v prediktivnih, novih in spremenjenih okolišèinah, ? usposabljanja za samostojno raziskovanje na razliènih podroèjih bioinformatike, ? usposabljanje za uporabo najsodobnejših tehnologij, orodij ter programskih rešitev s podroèja bioinformatike, ? usposabljanje za prevzemanje odgovornosti za vodenje najzahtevnejših sistemov, povezanih s podroèjem bioinformatike, ? razvijanje lastnosti samostojnega in odgovornega vodenja ter povezovanja skupinskega dela.

Diplomanti podiplomskega magistrskega študijskega programa Bioinformatika pridobijo znanja, ki so nepogrešljiva na razliènih podroèjih: ? znanstveno-raziskovalno delo na razliènih podroèjih bioinformatike, ? razvijanje biometriènih aplikacij, ? aplikacija metod molekularne in celiène biologije, ? reševanje biomedicinskih problemov, ? uporaba informacijske tehnologije za shranjevanje, analizo, sintezo in vizualizacijo genomskih in proteomskih podatkov, ? oblikovanje zdravstvenih informacijskih sistemov, ? oblikovanje bioinformacijskih sistemov.


Strokovni naslov

Magister oziroma magistrica bioinformatike.

Možne zaposlitve ? Zdravstveni zavodi,

? zasebni sektor,

? javna uprava,

? druge evropske in svetovne organizacije, povezane z zdravstvom,

? finanèni sektor, ? prehrambena industrija, ? farmacija, ? izobraževalne in raziskovalne ustanove,

? zasebni zavodi, ? možnost samozaposlitve, ? podjetja in ustanove, ki se ukvarjajo z IKT, ? genetski laboratoriji,

? obrambne organizacije (NATO, Slovenska vojska, Civilna zašèita),

? forenzièni laboratoriji,

? humanitarne organizacije,

? policija. 17


18

Vpisni pogoji Vpis v 1. letnik Z DIPLOMO VS študija Z DIPLOMO I. STOPNJE Z DIPLOMO VS študija

+18 ECTS

Z DIPLOMO I. STOPNJE

+18 ECTS

VPIS V 1. LETNIK

Obseg: 180 ECTS S podroèja bioinformatike, raèunalništva, zdravstvene nege, medicinskih ved, naravoslovnih znanosti, farmacije ter tehniških in biotehniških ved.

Obseg: 180 ECTS S podroèja drugih ved: družbene vede, humanistiène vede, socialno delo. Pred vpisom mora kandidat opraviti študijske obveznosti v obsegu 18 ECTS s podroèij zdravstva (Zdravstvena etika, Pravni vidiki, Organizacija in management, Sociologija, Fiziologija), raèunalništva (Osnove raèunalništva, Osnove IKT) ali naravoslovnih ved (Osnove biokemije, Osnove biofizike, Osnove kemije). Predvideno število vpisnih mest

? za vpis v 1. letnik: 30 mest (redni študij). ? po merilih za prehode - 2 letnik: 30 mest (redni študij). Število razpisanih mest je omejeno s številom razpisanih mest za prvi letnik v študijskem letu 2009/2010.

V primeru omejitve vpisa bodo kandidati izbrani glede na doseženo povpreèno oceno dodiplomskega študija. Upošteva se povpreèna ocena dodiplomskega študija brez ocene diplomskega dela.


Vpis v 2. letnik (po merilih za prehode) Z DIPLOMO UN ŠTUDIJA

Priznano 60 ECTS

Z DIPLOMO UN ŠTUDIJA

Priznano 30 ECTS +30 ECTS

Z DIPLOMO SPECIALISTIÈNEGA ŠTUDIJA

Priznano 60 ECTS

Z DIPLOMO SPECIALISTIÈNEGA ŠTUDIJA

Priznano 30 ECTS +30 ECTS

VPIS V 2. LETNIK

Obseg: 240 ECTS Kandidatom, ki so konèali univerzitetni študijski program s podroèja bioinformatike, raèunalništva, zdravstvene nege, medicinskih ved, naravoslovnih znanosti, farmacija ali tehniških in biotehniških ved, se ob vpisu v drugi letnik prizna 60 ECTS. Obseg: 240 ECTS Kandidati, ki so konèali univerzitetni študijski program iz drugih strokovnih podroèij (družbene vede, humanistiène vede, socialno delo), morajo pred vpisom v drugi letnik opraviti obveznosti v obsegu 30 ECTS. Ob vpisu v drugi letnik pa se jim prizna 30 ECTS.

Kandidatom, ki so konèali visokošolski strokovni študijski program in študijski program za pridobitev specializacije s podroèja raèunalništva, zdravstvenih ved naravoslovnih znanosti, farmacije in biotehniènih ved, se ob vpisu v drugi letnik prizna 60 ECTS.

Kandidati, ki so konèali visokošolski strokovni študijski program in študijski program za pridobitev specializacije iz drugih strokovnih podroèij (družbene vede, humanistiène vede, socialno delo), morajo pred vpisom v drugi letnik opraviti obveznosti v obsegu 30 ECTS. Ob vpisu v drugi letnik pa se jim prizna 30 ECTS.

19


20

Šolnina

Šolnina za izredni študij znaša: ? za redni študij (tujci na rednem študiju plaèajo šolnino v kolikor med državama ni podpisan sporazum oziroma pogodba o plaèilu šolnine): 1. letnik: 4.350,00 EUR, ? za izredni študij: 2. letnik: 4.335,00 EUR. Zneske za obroèno odplaèevanje šolnine bo v mesecu avgustu obravnaval Poslovnodni odbor FZV UM in bodo objavljeni na spletni strani fakultete.

Informativni dan

Vabimo Vas na predstavitvi podiplomskih študijskih programov, ki bosta ? 11. junija 2010 ob 16:00 in ? 3. septembra 2010 ob 16:00 v predavalnici 2 v I. nadstropju. Veè informacij pa lahko najdete tudi na spletnih straneh fakultete: http://www.fzv.uni-mb.si.

Informativni zneski za obroèno odplaèevanje šolnine: 1. letnik: ? 1. obrok: 1.450,00 EUR ? 2. obrok: 1.450,00 EUR ? 3. obrok: 1.450,00 EUR 2. letnik: ? 1. obrok: 1.445,00 EUR ? 2. obrok: 1.445,00 EUR ? 3. obrok: 1.445,00 EUR


Prijava za vpis

Obrazec za pisno prijavo za vpis na 2. stopenjski magistrski študijski program Bioinformatika najdete na spletnih straneh Fakultete za zdravstvene vede Univerze v Mariboru (http://www.fzv.uni-mb.si) ali v Referatu za študentske zadeve FZV UM. Vljudno Vas vabimo, da nam pisno prijavo za vpis posredujete do 15. septembra 2010 na naslov: Fakulteta za zdravstvene vede Univerza v Mariboru Žitna ulica 15 2000 MARIBOR Prijava za vpis mora vsebovati: ? pravilno izpolnjeno pisno prijavo in ? dokazila o izpolnjevanju pogojev za vpis v podiplomski študijski program. Vpis v podiplomski študijski program se bo opravil najkasneje do 14. oktobra 2010. Tujci in Slovenci brez slovenskega državljanstva se lahko v podiplomske študijske programe vpišejo v skladu z doloèili Pravilnika o šolninah in bivanju v študentskih domovih za Slovence brez slovenskega državljanstva in tujce v Republiki Sloveniji (Ur. l. RS, št. 70/2008).

21


22

Zakaj izbrati študij na Fakulteti za zdravstvene vede UM?

Študij na Fakulteti za zdravstvene vede v sklopu Univerze v Mariboru nudi veliko fleksibilnost študentom, možnosti za razvoj, strokovno in družbeno povezovanje z ostalimi študenti na univerzi, možnost velike izbire izbirnih predmetov, saj študenti izbirajo med predmeti znotraj Univerze v Mariboru ter širše v mednarodnem prostoru primerljivih študijskih programih in vkljuèitev v mednarodno mrežo mobilnosti, z mnogimi institucijami po Evropi, s katerimi ima FZV UM sklenjene bilateralne sporazume ter vkljuèevanje v mednarodne in nacionalne raziskovalne projekte fakultete. Študenti FZV UM imajo možnost sodelovanja pri kreiranju strategije ter pomembno prispevajo h kreiranju vizije poslanstva in strategije fakultete in s tem maksimalno prispevajo za vkljuèitev študentov v proces odloèanja o strateških ciljih in aktivnostih fakultete. Prav tako imajo študenti možnost razvoja in uresnièitve svojih idej in zamisli preko Študentskega sveta FZV UM (ŠS FZV UM), ki je izjemno aktiven tako na podroèju izobraževanja, raziskovanja, kakor tudi socialne vkljuèitve študentov v študentsko življenje. Študentski svet tako vsako leto soorganizira Svetovni dan zdravja 7. aprila, organizira razne protikadilske seminarje, uène delavnice ter je izjemno aktiven

tudi na podroèju prevencije in osvešèanja tako širše populacije, kakor tudi študentov in zaposlenih na FZV UM na podroèju škodljivosti tobaènih izdelkov, saj je v sodelovanju s Slovensko zvezo za tobaèno kontrolo organiziral dva posveta v zvezi z aktivnostmi, ki bi zmanjšale število kadilcev med mladimi in širšo populacijo. Vsako leto ŠS FZV UM organizira spoznavne veèere in brucovanja, ki se jih udeležujejo tako zaposleni kot študenti, strokovne ekskurzije, aktivno se udeležujejo mednarodnih in nacionalnih konferenc, seminarjev. Študenti FZV UM prav tako organizirajo in se aktivno udeležujejo humanitarnih akcij pridobivanja denarja za ogrožene, krvodajalskih akcij ter na takšen naèin prispevajo k boljši družbi. FZV UM je novodobna institucija, ki se spreminja glede na spremembe družbe in prilagaja svoje študijske programe skladno s potrebami in spremembami širšega okolja. V svoje študijske programe vkljuèujemo najnovejša znanja s podroèja zdravstvene nege, raziskovanja, i n fo r m at i ke , ge n e t i ke , s o d e l o va n j e v mednarodnem timu in tako pripravljamo študente za delo, ki bo lahko potekalo v Sloveniji ali v tujini, zaradi èesar morajo le ti biti primerljivi. Prednost naše institucije je drugaèen, inovativen pogled na stroko zdravstvene nege, ki je danes v sodobni družbi sestavljena iz interdisciplinarnih


ved in timov in le sodelovanje pripelje do ťe veèjega razvoja.

International Summer School 2011

23


Univerza v Mariboru Fakulteta za zdravstvene vede Žitna ulica 15 2000 Maribor T: 02 / 300 47 00 F: 02 / 300 47 47 E: fzv-referat@uni-mb.si S: http://www.fzv.uni-mb.si


Bioinformatika 2. stopnja