__MAIN_TEXT__
feature-image

Page 1


Izdajatelj: Študentska Organizacija Univerze v Mariboru Oddelek za univerzitetno politiko in izobraževanje: izobraževanje@soum.si Urednica: Monika Strauss monika.strauss@soum.si Lektoriranje: Ana Helbl Naklada: 2000 kom ISSN številka: ISSN 2536-2658 Oblikovanje: Špela Mar Tisk: Studio 55 Kraj in čas izdaje: Maribor, marec 2020 7. izdaja Fotografije: Tutorji ŠOUM, Oddelek za univerzitetno politiko in izobraževanje, Unsplash.com, Freepik.com, Ekso Bionics, FTO: Ho/AFP.


KAZALO 4

UV OD NI K

5

Š O U M I N TUTO R STVO

6

K AK O B O TE HNO LO G I J A S PREMEN IL A S IS TEM I Z OB R A Ž E VA NJ A

8

V OL I T VE ( KA R ) I Z KA VČA

10

K AK Š N E E KO NO MSKE PO S L EDICE BO PRIN ES EL K ON F L I KT Z D A –I R A N?

12

5 G : Ž I V LJ E NJ E KO T V M I KROV AL OV NI PEČICI?

14

B OD O STR O J NI PR E VA J A LNIKI ZAMENJAL I PR E V AJ A LCE ?

17

PR E HR ANSKA KR I Z A NA M TRK A NA V RATA

20

UM E T NA I NTE LI G E NCA V IZOBRAŽEV ANJU

22

A L I S E PR I HO D NO ST G I B AN JA S KRIV A V E K S O S KE LE TI H?

24

B E L E AVE I N B R I TA I N – VSE, K AR MORAŠ V EDETI O B R E X I TU

27

PA M E T N I D O M

30

K OO R D I NA TO R J I TUTO R J EV

31

D OG AJ A SE …

33

N A PO V E D NI K

34

K R I Ž ANKA

LEGENDA SIMBOLOV

EPF

FF

FNM

FKBV

FOV

PF

FS

UPI

FERI


UVODNIK Končno je konec! Konec zimskega obdobja, konec izpitov in konec preživljanja časa za knjigami, vsaj za nekaj časa. Sedaj je čas, da odmislimo vse skrbi, ki so se nakopale pred izpitnim obdobjem in proslavljamo uspešno izpitno obdobje in opravljene izpite. Ampak … kaj nas čaka v prihodnosti? Knjig in zapiskov ne bomo odložili za dolgo, saj bodo se študijske obveznosti na seznamu opravil pojavile prej kot si bi mislil. Pred tem pa je čas za sprostitev ob novi številki revije Tutorial. V vaših rokah je že 7 številka. Tokratna številka tutoriala je namenjena prihodnosti. Vprašanja, kakšna prihodnost nas čaka, že tisočletja burijo človeško domišljijo. Te zanima kako bo tehnologija vplivala na izobraževanje? Kdaj bomo poslance v vladi lahko izvolili kar iz kavča? Kaj pomeni izstop Velike Britanije iz EU in kako se bodo iztekle zadeve na bližnjem vzhodu? Odgovore na vsa ta vprašanja in še mnogo več lahko najdeš v naši novi številki. Za Tutorialom stoji ekipa Oddelka za univerzitetno politiko in izobraževanje ŠOUM, ki skupaj s »zunanjimi« sodelavci, če jim lahko tako rečemo, za vas pripravlja zanimivo vsebino iz različnih področij oziroma pogledov. Skozi brošuro vam želimo predstaviti delovanje našega oddelka kot tudi tutorske ekipe, ki pod okriljem ŠOUM delujejo v okviru projekta tutorstvo. Projekt tutorstvo je sicer največji projekt oddelka pa vendarle ni edini. Pripravljamo ogromno zanimivih, zabavnih in hkrati poučnih projektov o katerih si lahko več prebereš na naši spletni strani tutorsoum.si Soustvarjalci revije pa so tutorji posameznih fakultet. Poslanstvo tutorjev je kar se da lepo sprejeti mlajše kolege in vsem študentom olajšati študij. Zagotovo ste jih že srečali na fakulteti, če pa ne pa je skrajni čas. Zagotovo ti lahko pomagajo pri tvojih vprašanjih ali pa odličen partner za sproščen klepet. Prijetno branje! Monika Strauss, urednica

4

UPI


ŠOUM

TUTORSTVO

Študentska organizacija Univerze v Mariboru (ŠOUM) je skupnost vseh študentov Univerze v Mariboru. Nedvomno poznaš največje projekte, kot so Lampiončki, Študentska delovna brigada, Tutorstvo in Mednarodna študentska konferenca – SCiM. Vse dejavnosti in projekte izvajajo štirje oddelki iz različnih področij, in sicer Oddelek za socialna in zdravstvena vprašanja študentov, Oddelek za interesne dejavnosti študentov, Oddelek za univerzitetno politiko in izobraževanje ter Oddelek za mednarodno sodelovanje.

Tutorstvo je največji projekt Oddelka za univerzitetno politiko in izobraževanje (UPI), v sklopu katerega deluje osem fakultet. Namen tutorstva je študentom olajšati vključevanje v univerzitetno okolje, jim pomagati v času študija, izboljšati študijske rezultate in povečati prehodnost. Tutorji ti bodo pomagali pri usvajanju učne snovi in drugih zagatah na tvoji učni poti, tako da se jih ne boj pocukati za rokav.

UPI

5


KAKO TEHNOLOGIJA SPREMINJA SISTEM IZOBRAŽEVANJA Tilen Tajnik Fotografije: Unsplash, Freepik Živimo v času hitrega razvoja tehnologije. Razvoj je neverjetno hiter, kot je tudi neverjetno, da izobraževalni sistem še vedno ostaja enak. Šolski sistem in obvezno šolstvo sta nastala v času brez računalnikov, interneta, televizije…, v drugi polovici 19. stoletja z namenom, da se ljudje izobrazijo v osnovnih znanjih (pisanje, branje, računanje). Danes živimo v svetu, v katerem tako fizična kot tudi umska dela nadomeščata strojno učenje in umetna inteligenca. Včasih so se učili na pamet, danes nam lahko računalnik shranjuje znanje.

Zato se sprašujemo, ali je prihodnost izobraževanja v tem, da bomo znanje še naprej kopičili ali da se naučimo znanje povezovati in aplicirati?

Vse bolj lahko vidimo, da bodo človeka tako v fizičnih kot tudi v umskih delih nadomestili računalniki in roboti. Srečujemo se s problemom, ali se mladim še posreduje vse več in več znanja ali bi bilo bolj smiselno poskrbeti za aplikacijo znanja? Človek je neverjeten v zmožnosti reševanja kompleksnih problemov, ustvarjanju povezav med različnimi področji in v edinstveni kreativnosti.

Profesor z Univerze Stanford je ponudil brezplačen spletni tečaj o umetni inteligenci. Ni pričakoval, da bo eksperiment privabil 160.000 študentov iz 190 držav. To je le eden izmed primerov, kako lahko tehnologija preoblikuje izobraževanje po vsem svetu. Od hitrega širjenja odprtih spletnih tečajev do široke uporabe mobilnih naprav, ki podpirajo različne modele in metode učenja. Tehnologija ustvarja nove izzive in številne nove priložnosti za izobraževalne ustanove vseh vrst. na sredini.

KAJ PRINAŠA TEHNOLOGIJA? Izobraževanje in tehnologija gresta že od nekdaj z roko v roki, znanje pa je ena največjih vrednot današnje družbe. Danes govorimo o prepletenosti tehnologije na praktično vseh področjih šolstva, pa naj gre za matematične analize, meritve tlaka ali pa za beleženje kondicije človeka.

ŠOLSKI SISTEM SE JE RAZVIL V DRUGI POLOVICI 19. STOLETJA, KO SVET ŠE NI POZNAL RAČUNALNIKOV 6

UPI


PRIHODNOST NI V KOPIČENJU PODATKOV, TEMVEČ V NJIHOVI APLIKACIJI. Med najhitreje rastočimi trendi je vedno večja uporaba prenosnih računalnikov, tablic in drugih elektronskih naprav. Mnoge šole že zagotavljajo učencem prenosnik ali tablični računalnik. Na univerzah študenti vsebino premetov pridobivajo v elektronskih oblikah. Zanimivo je, da bolj, kot postaja učenje virtualno, bolj virtualen svet stremi k ustvarjanju virtualne realnosti. Lahko bi celo rekli, da se realni in virtualni svet srečujeta že na sredini.

BOLJ, KOT POSTAJA UČENJE VIRTUALNO, BOLJ VIRTUALEN SVET STREMI K USTVARJANJU VIRTUALNE REALNOSTI.

Nihče ne ve, kako bo izgledalo izobraževanje v prihodnosti, vemo pa, da sodobna tehnologija prodira v učilnice in ustanove ter zahteva, da se celoten proces poučevanja in učenja znova in znova posodablja ter na novo opredeli.

KAJ PRINAŠA BLIŽNJA PRIHODNOST? INTELIGENTNE APLIKACIJE ZA UČENJE IN UMETNA INTELIGENCA Trenutni model učenja je tog, saj so se študenti prisiljeni učiti z istim tempom, na enak način. Inteligentne aplikacije za učenje bodo z umetno inteligenco analizirale študenta in prilagodile podajanje informacij glede na njegove značilnosti. VIRTUALNA RESNIČNOST (VR) Virtualna resničnost postaja razširjena v nekaterih panogah, vendar je vpliv VR na izobraževanje do sedaj minimalen. Z izboljševanjem VR tehnologije se odpirajo neskončne možnosti uporabe le-te za učenje (npr. spoznavanje zgodovinskega dogodka na način, da se postaviš v središče dogajanja dogodka; opazovanje in sodelovanje v medicinskih postopkih; izvajanje znanstvenih poskusov brez tveganj …). UČENJE NA ZAHTEVO Študentje bodo zaključili tečaje na podlagi pridobivanja znanja in ne na vnaprej določenem datumu. Tradicionalni začetni datumi bodo nadomeščeni z registracijo, ki ljudem omogoča začetek programov, kadar jim to ustreza. »GAMIFICATION« To je morda eden najsodobnejših in največjih trendov v izobraževalni tehnologiji. Z dodajanjem elementov iger in vključevanjem modelov video iger v učni proces izboljša stopnjo koncentracije študentov, poleg tega pa je učni proces tako bolj privlačen in zabaven.

UPI

7


VOLITVE (KAR) IZ KAVČA Ali bi lahko v prihodnosti zaprli volišča? Urška Grubač Kaučič Fotografije: Unsplash, Freepik Volilna pravica je temeljna državljanska pravica, pa čeprav nanjo študentje (pre) pogosto gledamo kot na dolžnost, ki se ji radi izognemo.

VOLILNA PRAVICA SKOZI ČAS Volilno pravico povezujemo z demokratično državno ureditvijo. Volilno pravico, čeprav ne v takšnem obsegu kot danes, so poznali že v stari Grčiji. Atenska demokracija je bila prva oblika demokratične družbe v zahodnem svetu. V burnih tisočletjih, ki so sledila, se je pravica voliti skorajda izgubila. Leta 1215 so na Otoku sprejeli dokument, naslovljen Magna Charta Libertatum, s katerim so omejili moč angleških monarhov. Mnoga stoletja pozneje lahko kot zadnjo fazo razvoja omenimo težnjo žensk po pridobivanju volilne pravice. Prve so volilno pravico pridobile državljanke Nove Zelandije leta 1893. Slovenke (takrat še državljanke Jugoslavije) pa so se lahko prvič odpravile na volišča leta 1945. Danes se vsi državljani Republike Slovenije, starejši od 18 let, ob volilnih nedeljah na volišče odpravljamo kot enakopravni.

SISTEM I-VOLITEV VOLIVCEM OMOGOČA, DA ODDAJO SVOJ GLAS, NE DA BI ZAPUSTILI UDOBJE KAVČA. 8

UPI


MLADI SMO LAHKO POBUDA SPREMEMBAM. SPREMEMBAM

KAKO SO VOLITVE UREJENE PO SVETU? Volitve se v veliki večini držav izvajajo na fizičnih voliščih, kjer volivci oddajo svoj glas s pomočjo fizičnih glasovnic, glasovanja preko elektronske naprave ali s prstnimi odtisi. Nekaj izmed svetovnih držav pa si prizadeva za uveljavitev novega sistema, sistema internetnega glasovanja. Ta sistem volivcem omogoča, da lahko svoj glas veljavno oddajo, ne da bi morali iz kavča. Tako volivci volijo od doma, ne da bi odšli na volišče. In medtem ko se sistem elektronskega glasovanja (to so volitve, ki potekajo s pomočjo elektronske naprave na fizičnem volišču) uporablja v kar nekaj državah po svetu, je sistem i-glasovanja manj prisoten.

ESTONIJA KOT PRVA NA SVETU Estonija je i-glasovanje prvič uporabila leta 2005 na lokalnih volitvah. Ker se je sistem izkazal za zelo dobrega, so ga ponovno uporabili leta 2007 za parlamentarne volitve.

Estonija je bila tako prva država na svetu, ki je uporabila i-volitve za izvolitev nacionalnega parlamenta. Od takrat Estonci uporabljajo i-volitve za vse volitve in so edina država na svetu, ki i-glasovanje uporablja za vse oblike volitev in glasovanj. Estonija daje svojim državljanom izbiro. Estonci se lahko fizično odpravijo na volišče in oddajo svoj glas tako, kot ga oddamo v Sloveniji, ali pa volijo s pomočjo i-glasovanja. V letu 2019 so Estonci ponovno volili parlament. Tudi tokrat so državljani lahko glasovali preko interneta. Kar 44 % vseh državljanov, ki so glasovali, je glasovalo od doma. Razberemo lahko, da je kljub opciji i-glasovanja več kot polovica oddanih glasov predstavlja glasove, ki so bili oddani fizično na voliščih. Kljub praktičnosti i-glasovanja in številnim prednostim, ki jih vidimo predvsem mladi, je glasovanje običaj, ki nas spremlja od nastanka demokracije. Pomisliti je potrebno predvsem na starejše, ki internetu ne zaupajo in so vajeni voliti na voliščih blizu njihovih domov.

KAJ PA PRI NAS? V Sloveniji se o uvedbi i-glasovanje še ne govori, kljub temu, da bi i-glasovanje lahko prineslo številne prednosti, kot so: S pomočjo i-volitev bi glasovanje postalo priročno predvsem za ljudi, ki se glasovanja na fizičnih voliščih ne morejo udeležiti, ker so v tujini ali pa morda v bolnišnici. Za glasovanje bi se (vsaj v praksi) odločalo več volivcev. In ne nazadnje, za glasovanje porabimo manj časa, saj povprečni čas oddaje glasu na internetu traja zgolj pičlo minuto in pol. In kljub temu, da je še daleč do dne, ko bomo morda lahko enkrat v Republiki Sloveniji glasovali s pomočjo i-volitev, pa bi morda lahko prav mladi predstavili oblasti prednosti i glasovanja in tako rešili problem vse manjše volilne udeležbe. Bi tudi ti raje glasoval, če bi lahko glasoval od doma?

UPI

9


KAKŠNE EKONOMSKE POSLEDICE BO PRINESEL KONFLIKT ZDA–IRAN? Katarina Žerdin Fotografije: Unsplash, Freepik Svet je kmalu po novem letu vse oči uprl na bližnji vzhod in ZDA. Razlog je bil atentat na iranskega generala Kasema Solejmanija, ki so ga ZDA izvedle 3. januarja 2020 na Bagdadskem letališču v Iraku.

OZADJE KONFLIKTA ZDA in Iran sta v konfliktu že od leta 1953, ko so ZDA na britansko pobudo odstranile takrat demokratično izvoljenega vodjo Mossadega, saj se je lotil nacionalizacije britanskih naftnih polj. ZDA so kasneje pomagale na oblast Rezi Pahlaviju, vendar je njegovo avtoritativno vodenje prejelo mnoge kritike, leta 1979 pa ga je iz oblasti izrinil Kholemeini. Ta je uvedel strogo islamsko vodenje in odkrito izkazoval nezaupanje ZDA. Vrhunec nesoglasij je bil dosežen z vdorom v ameriško veleposlaništvo in 444 dni trajajočim zajetjem 52 ameriških talcev. S tem razlogom je Trump govoril o 52 ciljih, ki jih je pripravljen napasti.

10

V času vladavine Sadama Husseina v Iraku so se odnosi ohladili, po njegovi odstranitvi leta 2003 pa se je vpliv ZDA v Iraku znova povečal (McGee, 2020).

INTERESI ZA ATENTAT V ozadju so skoraj zagotovo še marsikateri drugi interesi za izvedbo atentata kot pa le Trumpova navedba, da želi končati vojno. Med Iranom in Irakom so še vedno prisotna trenja, protesti v Iraku proti vmešavanju Irana pa so dosegli vrhunec s požganim iranskim konzulatom. Kljub temu je trgovsko sodelovanje na obeh straneh prineslo pozitiven izkupiček in zato ni interesa za konflikt. Financial Tribune navaja podatek, da je v letu 2016 Iran za Irak predstavljal tretjega največjega trgovskega partnerja, Irak pa je bil na drugem mestu držav, v katere izvaža Iran (Financial Tribune, 2018).

EPF


TRUMP NI POZABIL 52 AMERIŠKIH TALCEV IZ LETA 1979.

Omenila sem že povezavo ZDA z Irakom po padcu Sadama Husseima, špekulacije pa se pojavljajo, da se ZDA in Iran borita za najbolj vplivno tujo silo v Iraku, saj je namreč redka arabska država, ki ima dostop do nafte, vode in do ustreznih človeških virov. Upoštevati moramo tudi dejstvo, da so v tem letu ponovno razpisane volitve za ameriškega predsednika, kjer je Trump že zmagal na račun svojega neustrašnega nacionalizma in je takoj po izvedbi atentata tako tudi opravičeval svoje dejanje s svojim čutom za Američane, ki so bili v iranskem ujetništvu leta 1979.

EKONOMSKE SANKCIJE Po iranski izstrelitvi raket 8. januarja na ameriško vojaško bazo v Iraku je ameriški predsednik zagotovil, da bodo sledile le ekonomske sankcije. Spomnimo, da so leta 2018 ZDA odstopile od iranskega nuklearnega dogovora in napovedale Iranu ekonomske sankcije. Letos bodo te sankcije še zaostrile z imenovanjem osmih višjih iranskih uradnikov, ki nimajo dovoljenja za posedovanje kakršnekoli lastnine znotraj ZDA in ne smejo opravljati transakcij v ZDA. Kaznovane bodo osebe, ki imenovanim uradnikom pomagajo pri opravljanju transakcij in tudi finančne institucije, ki takšne transakcije izvedejo.

Sankcije zadevajo tudi 13 največjih iranskih proizvajalcev jekla in železa in največje proizvajalce aluminija in bakra. OFAC je sankcioniral tudi omansko podjetje Reputable Trading Source, ki je eden izmed glavnih dobaviteljev za železarska podjetja v Iranu, in kitajsko podjetje Pamchel Trading, ki je eden največjih kupcev iranskega železa in jekla (U.S. Department of the Treasury, 2020). Že ob koncu leta 2019 je več medijev poročalo o vplivu sankcij, ki so jih ZDA uvedle leto poprej. Po podatkih IMF, ki je Iranu napovedal 9,5-odstotni padec realnega BDP v letu 2019, za leto 2020 napovedujejo stagnacijo, torej 0-odstotno rast. Po pričakovanjih pa naj bi gospodarstvo ponovno začelo rasti že v letu 2021 (International Monetary Fund, 2019).

CENE NAFTE Po atentatu na generala Solejmania so cene nafte še isti dan poskočile. ZDA so mirile svoje državljane, saj so ZDA trenutno naftni izvoznik in cena ne bo neposredno negativno vplivala na njihovo gospodarstvo. Kljub temu so strokovnjaki opozarjali na nevarnost za globalno gospodarstvo, a so z umiritvijo razmer cene kmalu ponovno padle (Stevenson & Reed, 2020). Med Iranom in ZDA je torej že dolga zgodovina nesoglasij, na vidiku pa ni nobene diplomatske rešitve. Zaenkrat sta obe državi pretehtali, da se v resnejše spopade enostavno ne splača spustiti, zato se ZDA poslužuje ekonomskih sankcij, ki bodo po predvidevanjih vsaj za nekaj let omejili gospodarsko rast Irana.

SANKCIJE TUDI ZA OMANSKO IN KITAJSKO PODJETJE. EPF

11


5G: ŽIVLJENJE KOT V MIKROVALOVNI PEČICI? Lucija Gril Fotografije: Unsplash, Freepik Zadnje čase veliko slišimo o tehnologiji 5G in kaj vse bo ta prinesla s seboj. Sedaj živimo v času 4. generacije in smo na prehodu v 5. generacijo mobilnih omrežij. Nekatere države po svetu 5G že testirajo, nekatere ga imajo že v komercialni uporabi.

S 3. generacijo pa lahko rečemo, da smo dosegli prelom v razvoju. 3G omogoča visoke podatkovne hitrosti in visoko kapaciteto omrežja, kar je doprineslo k razvoju novih komunikacijskih poti. Z nadaljnjim razvojem se je razvil tudi sistem LTE, ki ga nekateri uvrščajo v 3, 9G.

KRATKA ZGODOVINA OMREŽIJ

Sedaj živimo v 4G. Imamo visoke hitrosti, dosegamo visoko kvaliteto, je poskrbljeno za varnost in omogoča nizke stroške podatkovnih in glasovnih storitev.

Za lažje razumevanje naj na kratko povzamemo zgodovino mobilnih omrežij. Začelo se je s 1. generacijo mobilnega omrežja, ki je omogočala osnovne glasovne storitve preko analognih signalov. Verjetno še koga slišite, ko reče: »Kje imam svoj Gsm?«. GSM je sistem 2. generacije, kjer so uvedli digitalni prenos podatkov. Sistem je omogočal tudi varnejšo komunikacijo ter prenos podatkov. Ker pa so s časom še izboljševali funkcionalnosti, se je razvilo omrežje, ki mu lahko rečemo tudi omrežje 2,5. generacije. Takšen sistem je EDGE, ki ga vsi poznamo, saj se pojavi črka E pri ikoni za mobilne podatke, kadar je prenos preko mobilnih podatkov počasnejši. Takšne hitrosti so bile standardne za čas 2. oziroma 2,5. generacije.

VALOVANJE Električne naprave pri svojem delovanju oddajajo elektromagnetno valovanje. Viri elektromagnetnega valovanja so tudi v naravi. Vsem najbolj poznano takšno valovanje je svetloba. Vidna svetloba je sestavljena iz različnih barv, za katere lahko krivimo frekvenco valovanja svetlobe. Vidna svetloba je valovanje, ki je človeku neškodljivo. Poznamo pa tudi rentgensko svetlobo, ki jo lahko v vsakodnevnem življenju srečamo v bolnišnicah pri slikanju kosti, zob itd. Pri tem nas obsevajo z žarki samo na del telesa, ki ga slikajo, ostale dele pa zaščitijo, saj je lahko večje izpostavljanje takšnemu sevanju človeku nevarno.

5G PRINAŠA ŠE VIŠJE HITROSTI, KOT JIH IMAMO SEDAJ S 4G. 12

FERI


OD ČESA JE ODVISNO, ALI JE SEVANJE ŠKODLJIVO ALI NE?

PIJAČE NAD 65 °C IMAJO DOKAZANO VEČJI VPLIV NA NASTANEK RAKA KOT MOBILNA OMREŽJA .

Elektromagnetno valovanje lahko delimo na ionizirajoča in neionizirajoča sevanja. Ionizirajoče sevanje je sevanje pri zelo visoki frekvenci in ima veliko energije. Ta sevanja so lahko človeku nevarna. Neionizirajoča sevanja so sevanja z nizkimi frekvencami. Sem štejemo tudi radijske valove, ki z majhnimi močmi ne povzročajo škode v človeškem telesu. Edini škodljivi učinek, ki se lahko pojavi pri večjih močeh sevanja z nizko frekvenco, je termičen.

NA KATERIH FREKVENCAH BO POTEKALA KOMUNIKACIJA V 5G? Pri vsaki nadgradnji omrežja se najprej optimizirajo frekvence, ki so bile do sedaj uporabljene, saj so nekatere slabo izrabljane. Dodatne frekvence pa se običajno dodajajo na višjih frekvencah, ker tako omogočajo višjo pretočnost podatkov. Tukaj moramo vedeti, da, ko uporabimo višjo frekvenco, tako zmanjšamo domet prenosa. Torej lahko na višjih frekvencah zagotavljamo večji pretok podatkov, na nižjih frekvencah pa zagotovimo daljši doseg. 5G bo deloval na različnih frekvenčnih območjih: območje na 700 MHz, območje od 3,4 GHz do 3,8 GHz in frekvenčno območje nad 20 GHz. Večina teh frekvenc je podobna tistim, ki se že uporabljajo za komunikacijo ali pa so enake že uporabljenim frekvencam za tehnologije, ki se sedaj ne uporabljajo več. Te frekvence ne prinašajo nevarnosti nove generacije omrežja. Vprašljive frekvence so tiste nad 20 GHz, ker do sedaj še niso bile uporabljene za tako vrsto komunikacije. Prav zaradi tega se poraja strah, kakšen vpliv bo to sevanje imelo na človeka.

FERI

ALI NAS MORA BITI STRAH SEVANJA? Frekvence, ki se uporabljajo v mobilnem omrežju, spadajo tudi v skupino neškodljivih frekvenc. Vse frekvence od 100 Hz do 300 GHz so označene za neškodljive frekvence s strani Mednarodne komisije za zaščito pred neionizirajočimi sevanji (ICNIRP). Vrednost sevanja, ki ga lahko doseže omrežje je tudi omejeno z zakonom. Sicer se vrednosti med državami razlikujejo, vendar morajo vse biti skladne z evropskimi smernicami in mednarodnimi priporočili. V Sloveniji je zakonodaja glede teh vrednosti v življenjskem okolju veliko strožja, kot jih predpisuje zakonodaja Evropske unije. V drugem območju pa velja zakonodaja, ki velja v Evropski uniji.

13


BODO STROJNI PREVAJALNIKI ZAMENJALI PREVAJALCE? Tjaša Čadej Fotografije: Unsplash, Freepik Prevajanje je pomembno orodje pri sporazumevanju med ljudmi, ki prihajajo iz različnih jezikovnih ozadjih, kultur, delov sveta … Prevajalci imajo pri tem ključno vlogo. Pri svojem delu si pomagajo s spletnimi slovarji in prevajalniki ter prevajalskimi orodji, tako si svoje delo tudi olajšajo. Veliko je tudi govora o razvoju umetne inteligence in kako bi lahko ta zamenjala človeka. Nič drugače ni v prevajalskem svetu. Veliko denarja in moči je bilo v zadnjih letih vloženih v razvoj in ustvarjanje takšne tehnologije. Google in Microsoft sta pred kratkim napovedala, da prehajata na nov model strojnega prevajanja, ki bo zasnovan na nevronskih omrežjih – umetni inteligenci.

Te nevronske mreže so model za obdelavo informacij, ki posnema delovanje živčnega sistema. Zaradi boljše strojne opreme pa te mreže doživljajo nove razvoje. Za delovanje take mreže so pomembne množice podatkov, ki jih ima na voljo za učenje od njih. Že daljnega leta 1954 so na IBM-ovem dogodku demonstrirali, kaj zmore njihov računalnik. Ta je uspešno prevedel besedilo iz ruščine v angleščino. O tem so poročali vsi mediji, prepričani, da bodo strojni prevajalniki v kratkem zamenjali prevajalce. Danes je tehnologija strojnega prevajanja neprimerljivo bolj razvita, kot je bila takrat, vendar še vedno ni zamenjala prevajalcev.

STROJNI PREVAJALNIKI Strojni prevajalniki dan danes niso nič novega, na spletu jih najdemo kar nekaj, med njimi je tudi Googlov spletni prevajalnik. Zagotovo ste ga že kdaj uporabili, saj je priročen in v veliko pomoč, ko česa ne razumemo. Preprosto vnesemo besedilo v okence, izberemo jezik in v trenutku so besede, ki smo jih vnesli, prevedene.

14

Takšen prevod je seveda grob, ima svoje pomanjkljivosti, njegovo bistvo pa je, da razumemo pomen besedila v izvirnem jeziku. Skozi leta strojni prevajalniki postajajo natančnejši in pametnejši, saj se sproti, z našim vnašanjem in popravljanjem prevodov, učijo o besedah, njihovi zgradbi, pomenu, slovnici, kontekstu – učijo se o vsem, kar jih lahko izboljša.

FF


STROJNI PREVAJALNIKI SE UČIJO O IN Z VSEM, KAR JIH LAHKO IZBOLJŠA . ČLOVEŠKA INTELIGENCA PROTI UMETNI INTELIGENCI Stroji in umetna inteligenca se razvijajo zelo hitro, na različnih področjih so celo že zamenjali človeka. Vprašanje, ki se na tem mestu poraja, je, kako učinkoviti so strojni prevajalniki in ali lahko zamenjajo prevajalce? Odgovor na to je dokaj preprost. Strojni prevajalniki ne bodo nikoli zamenjali prevajalcev, kljub njihovi hitrosti, natančnosti in zmogljivosti. Zakaj je tako? Strojni prevajalniki ne razumejo kulture in nimajo človeških sposobnosti, da bi razumeli ali prepoznali sleng, frazeme, besedne igre, besedne šale in v nekaterih primerih tudi imena. Prav tako ne morejo pravilno prepoznati besede v kontekstu, npr. besede, ki imajo dvojni pomen. Prevajalec bi ob branju in prevajanju zaradi konteksta takoj vedel, za kateri pomen besede gre, stroj pa ne. Strojni prevajalniki nimajo čuta, da bi v prevodu ohranili slog in ton izvirnega besedila.Besedilo lahko ima poetičen, zabaven ali prepričljiv slog, vendar strojni prevajalnik tega ne bo zmožen poustvariti.

In na tak način deluje tudi Googlov prevajalnik. Če ga primerjamo s tistim izpred petih let, lahko opazimo veliko razliko v kakovosti njegovih prevodov. Namreč, program si je zapomnil vse, kar je kadarkoli bilo vneseno vanj. Na podlagi teh podatkov pa se izpopolnjuje in pili svoje znanje.

FF

15


Tega je zmožen le človek, ki vse to opazi, kar je še posebej pomembno pri prevajanju literarnih del. Pri strojnem prevajanju pa lahko prihaja tudi do napak, kot so na primer izpust besede ali celo stavkov, neusklajenost, neenotnost in nedoslednost predvsem pri terminih. Strojni prevajalniki uporabljajo umetno inteligenco, ki se vsak dan razvija in postaja bolj napredna, vendar pri prevajanju še dolgo ne bo tako zanesljiva in kakovostna, kot je lahko prevajalec.

STROJNI PREVAJALNIKI SO PRIJATELJI PREVAJALCEV V davnih časih so prevajalci prevajali na glinene plošče. Nato so iznašli papirus in peresa, kar je občutno olajšalo njihovo delo. Sledila so pisala, beležke, pisalni stroji, računalniki, urejevalniki besedil, orodja za strojno podprto prevajanje in na koncu še strojni prevajalniki. Razvoj tehnologije je za prevajalce izrednega pomena, saj jim tehnološki napredki občutno lajšajo delo. Kljub temu pa so strojni prevajalniki orodje, ki je prevajalcem v veliko pomoč zaradi prednosti, ki jih imajo. Prva prednost je zagotovo njegova hitrost in s tem učinkovitost, saj lahko le v nekaj sekundah prevede ogromne količine besedila, pa čeprav gre za okviren prevod. Z digitalizacijo in umetno inteligenco se je in se še bo hitro spremenilo gospodarstvo in s tem tudi prevajalski proces. Prevajalci se bodo morali prilagoditi spremembam v delovnem procesu in razvoju tehnologije, da skupaj s prevajalskimi orodji in strojnimi prevajalniki izboljšujejo svojo učinkovitost. Na drugi strani pa se moramo boriti proti uporabi samo strojnih prevajalnikov, saj to pomeni grožnjo za kakovost prevodov in degradiranje prevajalskega poklica.

STROJNI PREVAJALNIKI SO HITRI, NATANČNI IN ZMOGLJIVI, A PREVAJALCA NE BODO ZLAHKA ZAMENJALI .

16

FF


PREHRANSKA KRIZA NAM TRKA NA VRATA Anja Pečoler Fotografije: Unsplash, Freepik Hej ti! Se kdaj vprašaš, kakšno pot je prepotovala hrana, ki ti je na voljo? Kdo jo je pridelal, kako in kje? Kdo vse ima vlogo, da je hrana v tvojih rokah in ti to lahko tudi odvzame? Si kdaj pomislil/a, da lahko na to vpliva popolnoma vsak dogodek, ki ga preberemo in vidimo v politični sceni ter naravnih katastrofah, vendar se nas ne dotaknejo tako močno, kot če bi se zgodile pri nas? Točno o tem ti želim nekaj na kratko povedati.

SLOVENIJA IN SAMOOSKRBA Če smo se kot študentje v samem Mariboru kdaj ozrli okoli sebe, smo lahko opazili, da po lepih zelenicah in prostoru za vrtičke že dolgo zelo mogočno rastejo novi nakupovalni centri, nove bencinske postaje in nova stanovanja. Torej nam prostor za potencialno pridelavo hrane (pa četudi majhno, domačo) zasede beton. Podatki Statističnega urada Republike Slovenije kažejo, da smo v letu 2017 imeli pri žitih 63-odstotno samooskrbo, pri medu 45-odstotno, pri zelenjavi 39-odstotno, pri krompirju 50-odstotno in pri svežem sadju le 21-odstotno samooskrbo. V letu 2019 smo po navedbi RTV SLO, ki kot vir navaja Statistični urad Republike Slovenije, bili nekoliko bolj uspešni pri samooskrbi. Žita (68 %), sadje (48 %), pri zelenjavi pa smo ostali na enakih številkah.

FKBV

Najbolj samooskrbni smo pri mesu (81 %) in jajcih (96 %). Kljub temu se moramo še vedno zavedati dejstva, da imamo mogoče v Sloveniji veliko samooskrbo z mesom, vendar pa dobimo veliko uvoženega mesa, odkar je trg Evropske unije odprt. To pogosto sproža veliko afer glede ugotovljenih goljufij, slabe kvalitete in podžiga nezaupljivost potrošnikov, ali je varna hrana res zagotovljena.

17


PA KAJ IMA TUJINA OPRAVITI Z DOMAČIM TRGOM? Globalni trg je vse bolj razgiban, hrana potuje čez cel svet. Zaradi tega je tudi Avstralija ena od zelo pomembnih izvoznic hrane. Vsaj bila je pred katastrofalnimi požari. Njihovi kmetovalci so obupani in v hudih dolgovih, saj dežja niso videli že 4 leta. Krmo so dovažali z drugega konca kontinenta ali pa iz sosed njih kontinentov, da so obdržali svoje črede. Izvažali so pšenico, ječmen, goveje meso vse do ZDA, na Japonsko, Kitajsko in v Indonezijo. In po takšni naravni katastrofi Avstralija sedaj preide v vlogo uvoznika. S tem preobratom v globalni distribuciji hrane bodo cene višje in povpraševanje se bo povečalo. Mogoče je to lahko priložnost za nekatere pridelovalce surovin, ki bodo primanjkovale. Moramo se zavedati, da primanjkljaj surovin na trgu pomeni višje cene hrane po vsem svetu. Kot navaja Sara Menker v Ted talks, se nam do leta 2027 globalno gledano obeta hudo pomanjkanje hrane. Po tem sklepanju se bo hrana v prihodnosti vedno bolj dražila. S kmetijskimi površinami, ki so nam na voljo, in intenzivnostjo pridelave še vedno ne bomo zmogli hraniti naraščajoče populacije, hkrati pa uničujemo edini prostor, ki ga imamo za življenje. Edina trajnostna rešitev za ohranitev okolja je ekološka pridelava, ki pa do točke, ko si mora zemlja opomoči od intenzivne pridelave, daje manjši pridelek kot intenzivnejša pridelava.

18

ZARES VEMO, KAJ SE DOGAJA OKOLI NAS?

V tej smeri imamo v Sloveniji še vedno velik potencial glede na to, da se veliko kmetijskih površin trenutno zarašča.

HRANA, NAFTA IN PODNEBNE SPREMEMBE Bili smo priča ameriško-iranskemu sporu, ki je z ubojem generala privedel do močnega nihanja cene nafte. Za pridelavo, predelavo in transport so to visoki nepredvidljivi stroški, ki lahko vplivajo na podražitev hrane. V tem primeru se s tem podražijo tudi umetna gnojila, škropiva, pogonska goriva za stroje in prevoz, plastična embalaža in drugi deležniki odvisni od nafte. Anton Komat (okoljevarstveni aktivist) navaja: »Pet največjih korporacij sveta obvladuje prehransko verigo, zdravila, gensko tehnologijo, semena, farmacijo. Hrano in zdravje!

FKBV


V Iraku cilj agresije niso bila le naftna polja, temveč tudi centralna genska banka z zbirko 8 tisoč varietet žitaric nekdanjega območja Mezopotamije. Vsaka lastnost ene same stare sorte je vredna 35 do 65 milijonov dolarjev, 8 tisoč vzorcev, ki jih je vojska odnesla, torej pomeni neprecenljivo vrednost. To predstavlja nadzor nad svetovno prehrano. Na severu, kot navaja Paul Beckwith, pa smo prav zaradi nafte priča drastičnemu taljenju severnega pola, ki lahko izgine v roku petih let. Zaradi izhajanja metana iz severne Sibirske police in mnogih drugih faktorjev se nam v kratkem času obeta dvig povprečne globane temperature do 3 °C ali več. Zastrašujoče je tudi poročilo UPFSI (United Planet Faith & Science Initiative), da dvig za 2 °C pomeni skorajšnje izumrtje človeške vrste, saj je pridelovanje hrane za tolikšno populacijo praktično nemogoče.

Zatorej sta samooskrba in zaloga hrane za naš obstoj nujni. Kot je v svojih predavanjih poudarjal Albert Arnold Gore (nekdanji senator ZDA), se je globalno segrevanje drastično poslabšalo po tem, ko smo začeli z množično uporabo fosilnih goriv za industrijo, transport ipd. Nafta je glavni vir energije sodobnega človeka in obenem naša blaginja in propad, v kolikor se ne bomo zbudili. Zato je izjemnega pomena, da pričnemo stvari spreminjati doma, izkoristimo neverjetno naravo in prednosti, ki nam jih naše območje nudi. V kolikor bomo delovali skupaj, podprli en drugega, se posvetili boljšemu jutri, nam skupaj lahko uspe. Kljub črnogledim napovedim še vedno lahko ukrepamo v pozitivno smer. Moramo delati in pridelati z naravo.

KORPORACIJE NAS DRŽIJO V PESTI VSE OD HRANE DO ZDRAVJA!

FKBV

19


UMETNA INTELIGENCA V IZOBRAŽEVANJU Sabina Boršič Fotografije: Unsplash, Freepik Definicij umetne inteligence (ang. Artificial Intelligence – AI) je več. Prvo opredelitev tega termina je podal John McCarthy leta 1955, in sicer AI je razvoj naprav, ki se vedejo, kot da bi razpolagale z inteligenco. Inteligenco pa lahko definiramo kot sposobnost prilagajanja okolju in reševanja problemov. Temelji na učenju, spominu, sposobnosti sklepanja in sposobnosti zaznavanja. Če povzamemo vse skupaj, lahko rečemo, da je osnovni namen umetne inteligence izdelati stroj ali napravo, ki bo posnemala razmišljanje, čustva in zavest človeka.

V izobraževanju se lahko uporablja v različne namene. Oglejmo si nekatere primere: Švedsko podjetje Lexplore je razvilo sistem, ki zaznava očesne premike in meri, kako dolgo se posameznik pri branju ustavi na določenem delu besedila. Tako lahko hitro odkrije, ali ima posameznik disleksijo, ki je motnja v delovanju miselnih procesov in je pogosto prepoznana kot težava pri branju in pisanju (najpogosteje zamenjava ali izpuščanje črk).

Podjetje LuxAI iz Luksemburga je razvilo robota, ki pomaga otrokom z avtizmom pri učenju socialnih veščin in čustvenega izražanja. Glavna prednost je, da robot z otrokom utrjuje določene veščine, dokler jih otrok ne obvlada. Posledično ima avtist boljše možnosti za uspeh v izobraževanju.

AI se bo počasi uveljavila tudi za analizo učenčeve pozornosti, čustev in dinamiko pogovora. To bi lahko npr. pomagalo učitelju pri oblikovanju optimalnih skupin, prav tako bi pripomoglo k razumevanju posameznikovega načina učenja.

Lahko se uporablja za ocenjevanje pisnih izdelkov, ki pogosto velja za časovno zamudno delo. V prihodnosti bo morda AI prevzela tudi ocenjevanje esejev, saj je trenutno to največji izziv. Posledično se bo lahko učitelj bolj posvetil učencem in pripravi na učni proces.

IDEJA O UMETNI INTELIGENCI JE PRISOTNA ŽE PRIBLIŽNO 65 LET. 20

FNM


Nastajajo različni programi, ki učencem ponujajo individualno prilagojeno učenje. To bi bilo zelo uporabno pri načinu poučevanja t. i. Blended Learning, ki je nekakšna mešanica tradicionalnega pouka in digitalnega učenja. Ena izmed možnosti je, da učitelj učence razdeli v skupine, na primer v tri. Dve skupini sta lahko vodeni s pomočjo AI, medtem ko je preostala skupina pod vodstvom učitelja, ki izvaja pouk. Skupine se v času učne ure menjajo na določen časovni interval. Tako učitelj lažje vzpostavlja komunikacijo z vsakim posameznikom, saj ima v skupini naenkrat le tretjino učencev. Kot realen primer uporabe AI v izobraževanju si lahko ogledamo Kitajsko, ki se že nekaj let močno trudi postati vodilna na področju AI. V nekaterih šolah na Kitajskem imajo učenci na glavi nameščeno napravo, ki meri stopnjo posameznikove koncentracije. Naprave pošiljajo rezultate v realnem času (brez časovnega zamika) njihovim staršem in učitelju. Tako lahko učitelj enostavno preveri, kateremu učencu je padla pozornost. Spet v drugih šolah imajo nameščene kamere, ki analizirajo, kako pogosto učenci zazehajo ali pogledajo na mobilni telefon med poukom. Šole zagovarjajo uporabo AI, saj bi naj z uvajanjem le-te v izobraževanje povečali akademsko uspešnost učencev in izboljšali delovanje inteligentnega sistema. Nekateri učitelji so opazili, da so z uporabo določenih naprav učenci postali bolj disciplinirani in aktivneje sodelujejo pri učnih urah. Nekateri učenci so izpostavili, da jih takšen način dela spravlja v večji stres, saj so doma kaznovani, če so v šoli dosegali nižje stopnje pozornosti.

NA KITAJSKEM Z RAZLIČNIMI NAPRAVAMI ANALIZIRAJO DELOVANJE POSAMEZNIKA ZNOTRAJ UČILNICE.

V prihodnosti bo (tudi pri nas) AI vedno bolj vpletena v izobraževalni proces. Poleg vseh prednosti, ki jih lahko prinese, se moramo zavedati tudi nekaterih slabosti, kot so možnost zasvojenosti s tehnologijo, cena nabave in vzdrževanja ter možnost izgube podatkov v primeru okvare. Zavedati se moramo, da gre v končni fazi za ranljive podatke, ki bi jih morali ustrezno zaščititi pred zlorabami. Morda se je komu ob branju tega članka porodila misel, da bo sčasoma AI prevzela vlogo učitelja. Strah za to ostaja odveč, saj je učenje med drugim socialni proces, kar pomeni, da z interakcijo s sošolci in učiteljem lahko dosegamo višje ravni znanja.

FNM

21


ALI SE PRIHODNOST GIBANJA SKRIVA V EKSOSKELETIH? Ana Gregor Fotografije: Ekso Bionics, FTO: Ho/AFP Še do nedavnega so bili roboti samo znanstvena fantastika, kaj pa če bi vas nekdo vprašal o robotskih eksoskeletih oziroma o robotski obleki? Ali bi pomislili na Marvelov film Iron Man? Čeprav je to znanstvena fantastika, pa dandanes ni tako daleč od resnice.

PRVI ZAMETKI

Robotski eksoskelet (angl. exoskeleton) v dobesednem smislu pomeni robotsko zunanje ogrodje, ki je nosljiva struktura in človeku daje oporo. Deluje s pomočjo električnih motorjev, senzorjev, stabilizatorjev in programske kode, ki uporabniku skupaj omogočajo nemoteno gibanje.

VOJAŠKA UPORABA

Že leta 1495 je bil zasnovan prvi mehanski oklep, ki je imel zametke robotizacije, načrte zanj je narisal Leonardo da Vinci. Ta ‘’robotski’’ oklep bi lahko neodvisno sedel, stal in dvignil roke. Vendar to še zdaleč ni takšen robotski eksoskelet, kot ga poznamo danes.

Leta 1986 se je ameriški vojak Monty Reed ponesrečil pri skoku s padalom in si pri tem zlomil hrbtenico. Med okrevanjem je narisal prve načrte za robotski eksoskelet, ki ga je poimenoval The Lifesuit. S štirinajstim prototipom je lahko Reed dvignil 92 kilogramov in prehodil 1,6 kilometra. Tehnološki napredek vedno narekuje vojaška industrija, tako so se začeli razvijati robotski eksoskeleti, ki jih uporabljajo vojaki, da pretečejo daljše razdalje, so bolj gibljivi in so obvarovani pred poškodbami hrbtenice in nog, poleg tega pa skelet prevzame del njihove telesne teže in teže bremena.

TESTIRANJA SO POKAZALA OJAČENJE MOČI V RAZMERJU 20 PROTI 1, TO POMENI, DA UPORABNIK ČUTI KOMAJ 5 KILOGRAMOV BREMENA, KO DVIGA 100-KILOGRAMSKO BREME. 22

FS


MEDICINA Motorična rehabilitacija je po poškodbah hrbtenice in pri nekaterih redkih boleznih življenjskega pomena. Ta proces je zelo dolgotrajen in drag, saj se morajo zdravniki posvetiti vsakemu bolniku posebej, če pa se ne izvaja pravilno, je bolniku povzročena večja škoda kot korist. V ta namen so se eksoskeleti za vojaško uporabo premaknili tudi v medicino, kjer namesto zdravnikov in terapevtov opravljajo terapije. Rehabilitacijski eksoskeleti imajo številne prednosti: se ne utrudijo, ves čas pravilno izvajajo vaje, silijo bolnika v pravilno držo in mu tako omogočajo, da lahko hodi dlje časa. Slabosti eksoskeletov pa so, da so še vedno zelo dragi in nedostopni vsem bolnikom, ki bi jih potrebovali, potrebno pa je tudi specifično znanje za uporabo eksoskeletov. Poleg rehabilitacijskih eksoskeletov danes poznamo tudi robotske proteze, ki ljudem omogočajo opravljanje vsakodnevnih aktivnost in nadomeščajo izgubljen ud tako, da opravljajo njegovo nalogo. Proteza vsebuje senzorje, ki zaznavajo položaj, merijo sile in pospeške v preostalem udu, na podlagi tega pa se proteza giba. Tudi v Sloveniji na Institutu Jožef Stefan (IJS) razvijajo eksoskelet, ki zmanjšuje bolečine v križu. IJS skupaj s kolegi iz Nemčije, Belgije ter nekaterih drugih držav v okviru projekta Spexor razvija robotski eksoskelet, ki je namenjen ljudem, pri katerih je zaradi dinamike dela obremenjena hrbtenica. Deluje tako, da si ga človek pritrdi na stegna, medenico in hrbet, aktivira pa se, ko uporabnik potrebuje pomoč pri dvigovanju bremena.

FS

V OSPREDJE PRIHAJA UMETNA INTELIGENCA (AI), S TEM PA SI STROKOVNJAKI ČIM BOLJ PRIZADEVAJO UPORABO LE TE PRI REHABILITACIJI. AI SPREMLJA UPORABNIKA, NJEGOVO GIBANJE TER NJEGOV NAPREDEK IN NA PODLAGI TEGA PRERAČUNA, KJE NAJBOLJ POTREBUJE PODPORO. Zaradi naprednejše medicine in posledično staranja prebivalstva, vedno večje uporabe računalnikov in s tem povezane nepravilne drže ter redkih bolezni je povpraševanje po robotskih eksoskeletih vse večje. Robotizacija se v medicini zadnje čase vedno bolj prakticira za terapije, operacije in natančnejše preglede pacientov. V prihodnje si želijo narediti eksoskelete še lažje in bolj dostopne ljudem, ravno zaradi tega bodo eksoskeleti nekoč, morda že čez nekaj let, postali nekaj popolnoma vsakdanjega.

23


BELEAVE IN BRITAIN – VSE, KAR MORAŠ VEDETI O BREXITU Živa Šuta Fotografije: Unsplash, Freepik

EU – EKONOMSKA IN POLITIČNA UNIJA Evropska unija je mednarodna organizacija sui generis, nadnacionalni, edinstven pravni red ter politična in gospodarska povezava, ki jo sestavlja 27 držav članic. Na zemljevidu Evrope predstavlja večji del celine. Njeni začetki segajo v čas, ko si je bilo težko predstavljati, da bodo države na kakršnikoli način uskladile svoje politike in odprle svoje meje. A ravno grozote tega obdobja so bile poglavitni razlog, da je leta 1958 šest držav ustanovilo Evropsko gospodarsko skupnost, predhodnico EU, katere temelj je postal enotni oz. notranji trg, ki se razvija še danes.

Pomemben je tudi člen 18 PDEU, ki prepoveduje diskriminacijo na podlagi državljanstva. V EU ima vsak državljan posamezne države tudi državljanstvo Unije, ki omogoča, da se prosto giblje in prebiva v EU, opravlja delo, se izobražuje in da ga pri tem spremlja njegova družina. EU je leta 2012 za svoje delovanje in prizadevanja za uresničitev teh prejela Nobelovo nagrado za mir. Ste se ob tem morda vprašali, zakaj sploh si Združeno kraljestvo želi zapustiti takšno pravno skupnost?

Člen 2 PEU določa njene cilje: blaginja državljanov, mir, območje svobode in varnosti, trajnostni razvoj in rast gospodarstva, znanstveni in tehnološki napredek, spoštovanje kulturne in jezikovne različnosti, člen 1a pa njene vrednote: človekovo dostojanstvo, svoboda, demokracija, enakost, pravna država, človekove pravice.

24

PF


BREXIT JE BIL IZGLASOVAN NA REFERENDUMU 23. JUNIJA 2016 Z 51,9 % GLASOV ZA.

ZDRUŽENO KRALJESTVO V EU IN IZVEN EU Združeno kraljestvo se je EU pridružilo leta 1973 in je bistveno prispevalo k razvoju gospodarstva, politike in prava EU ter medsebojnih odnosov držav članic. Z leti so se politiki in državljani začeli vse bolj zavedati prednosti članstva v EU, a hkrati postali izjemno nezadovoljni in kritični do nekaterih pomanjkljivosti. Evroskepticizem je tako Združeno kraljestvo vodil do referenduma za izstop in se razširil po Evropi.

Po podatkih raziskave Univerze v Ljubljani se je delež izvoza Združenega kraljestva s skoraj 3 % v skupnem izvozu v zadnjih dveh desetletjih do leta 2018 zmanjšal na manj kot 2 %. Tudi na uvozni strani je podoben trend, saj je delež Združenega kraljestva v skupnem uvozu do leta 2018 padel z 2 % na le še 1,4 % celotnega slovenskega uvoza. Odmevni očitki prihajajo iz Nemčije in Irske glede varstva potrošnikov. Raziskava nemškega Inštituta za ekonomske raziskave Ifo napoveduje krat koročne posledice za 15 držav članic (Avstrijo, Belgijo, Dansko, Finsko, Francijo, Nemčijo, Grčijo, Irsko, Italijo, Luksemburg, Nizozemsko, Portugalsko, Španijo in Švedsko). Med njimi sicer ne zasledimo Slovenije, a bodo negativni vplivi posredno vsaj preko njenih sosednjih držav dosegli tudi našo državo.

ZDRUŽENO KRALJESTVO VELIKE BRITANIJE IN SEVERNE IRSKE JE 31. JANUARJA 2020 KOT PRVA DRŽAVA ČLANICA V VSEJ ZGODOVINI IZSTOPILA IZ EU. POSLEDICE BODO NEDVOMNO OPAZNE NA MNOGIH PODROČJIH, POD VPRAŠAJ PA BO POSTAVILA TUDI ZA ŠTUDENTE ZELO POMEMBNI SFERI, IZOBRAŽEVANJE IN DELO.

PF

25


IZOBRAŽEVANJE Kljub Brexitu ostaja položaj študentov in delavcev nejasen. Možnost kratkoročnih posledic na študente v EU je malo, saj je verjetno, da bo Združeno kraljestvo ostalo del notranjega trga, kar pomeni, da bo še naprej veljala enaka obravnava vseh študentov, posledično pa bodo šolnine in ostali izdatki, povezani s šolanjem, ostali enaki. Za tiste, ki bodo svoj študij v Združenem kraljestvu v jeseni 2020 šele začeli, pa je angleška vlada potrdila enako obravnavo študentov. Kako bo izobraževanje v Združenem kraljestvu urejeno v prihodnje, je predmet pogajanj. Moč je predvidevati, da bodo pogajanja pripeljala do različnih pogojev za vpis in tudi večjih izdatkov za študij.

BeLEAVE in BRITAIN Pogajanja za izstop je po odstopu premierja Camerona vodila Theresa May, ki je bila pri dogovarjanju večkrat neuspešna, zato Brexit z dogovorom (mehki Brexit) ni bil uresničen do roka. Zaradi neuspehov je tudi Mayeva odstopila, določen pa je bil nov rok izstopa (31. 10. 2019). Pogajanja je nadaljeval glasen zagovornik izstopa, Boris Johnson, ki je prav tako zaprosil za dodaten rok (31. januar 2020). Kljub nezmožnosti dogovora in pesimističnemu pogledu nekaterih proevropskih strank je Evropski svet junija 2017 sprejel sklep o pogajanjih z Združenim kraljestvom in podal obrazložitve na člen 50 PEU, iz katerega izhaja nadaljevanje prijateljskih odnosov in tesnega partnerstva z Združenim kraljestvom, ohranitev celovitosti notranjega trga, enakih konkurenčnih pogojev, ohranitev avtonomije EU in vloge Sodišča EU.

26

PF


PAMETNI DOM Maruša Podbevšek Fotografije: Unsplash, Freepik Pametne naprave v domu nam olajšajo življenje, upravljamo pa jih lahko ne glede ne to, kje smo. Delujejo tako, da senzorji sprejemajo informacije iz okolja, jih sporočijo lastniku preko aplikacije, ta pa jih lahko upravlja preko pametnega telefona. Obstaja že veliko različnih ponudnikov za pametni dom, ki vgradijo vse dele le-tega. Težje je, če imamo več ponudnikov za različne naprave in nam vsak od njih vgradi le del sistema, saj moramo tako uporabljati več različnih aplikacij in je zato sočasna uporaba več funkcij hkrati otežena. Takšen primer je »način kina«, ki nam z enim gumbom naenkrat zatemni prostor in prižge televizijo. Če imamo različna ponudnika za multimedijo in svetila, moramo to narediti posebej. Pametne naprave lahko upravljamo preko aplikacije na telefonu, pametni uri, tablici, s premiki rok nekaj metrov stran od senzorja in z glasovnim upravljanjem (Siri, Alexa).

RAZLIČNE FUNKCIJE PAMETNEGA DOMA Avtomatska svetila se prižgejo, ko zaznajo gibanje, in glede na svetlobo okolja samodejno prilagodijo tudi jakost svetlobe. Ko se želimo zvečer sprostiti na terasi, se ob vstopu na teraso luči prižgejo, ko pa odidemo, nam ni treba razmišljati o ugašanju luči, saj to storijo same. Prilagajamo lahko tudi barvo in jakost svetlobe, če pa želimo, jih lahko seveda ugasnemo tudi ročno. Pri ogrevanju imamo možnost nastavitve časa, ko želimo imeti ogrevano stanovanje (npr. naj se neha ogrevati, ko odidemo v službo, in naj bo ob prihodu domov ogreto na določeno temperaturo). Možna je tudi nastavitev različne temperature v različnih delih doma, kar pomeni tudi največji izkoristek in najnižje stroške. Vedno lahko spremljamo, koliko energije smo porabili, kakšna je radiacija in kvaliteta zraka v našem domu. Avtomatska ventilacija se prilagaja glede na vlago in ogljikov dioksid v zraku.

UPRAVLJAMO JIH LAHKO PREKO APLIKACIJE NA TELEFONU, PAMETNI URI, TABLICI, S PREMIKI ROK NEKAJ METROV STRAN OD SENZORJA IN Z GLASOVNIM UPRAVLJANJEM (SIRI, ALEXA).

FOV

27


ZJUTRAJ SE AVTOMATSKO DVIGNEJO ROLETE IN PREDVAJATI SE ZAČNE IZBRANA GLASBA, KI NAS ZBUDI.

VARNOST Za večino ljudi je ena ključnih funkcij varovanje, ki preko aplikacije obvešča, kadar je nekdo pred vhodom v hišo. Hišo lahko odklenemo in zaklenemo od kjerkoli. Določamo si lahko tudi gesla, s katerimi lahko določeni gostje, otroci ali sorodniki hišo odklenejo in vanjo vstopajo, kadar nas ni doma. V primerih, ko imamo napovedan servis v naši hiši in bi si tisti dan sicer zato morali vzeti dopust, lahko iz službe, ko oseba prispe, odklenemo vrata in preko video prenosa v živo spremljamo njeno delo. Tudi alarme po vsej hiši lahko vklopimo preko aplikacije od daleč. Če pride do nedovoljenega poskusa vstopa v hišo, se prižgejo vse luči in sirene v hiši. Obstaja tudi poseben gumb »ob paniki«, ki je ponavadi lociran pri glavni postelji, ob aktivaciji le-tega pa se prižgejo sirene po vsej hiši. S senzorji smo varni tudi pred požari in poplavami, saj zanje izvemo takoj.

FOV 28


LUKSUZ Tudi za zabavo je poskrbljeno, saj lahko s pametnim nadzorom glasbe in televizije gledamo na primer prenos tekme v dnevni sobi, potem pa ogled nadaljujemo v kuhinji točno tam, kjer smo ga prekinili, ali pa kar v živo, da med kuhanjem ničesar ne zamudimo. V kopalnici nas lahko pričaka najljubša glasba, primerna svetloba in ogrete brisače na radiatorju. Sami lahko ustvarimo posebne načine, kjer ob enem kliku dobimo hkrati izbrano ambientalno osvetlitev, morda malo zadimljeno, predvajati pa se začne izbrana glasba. Da zvečer ne izgubljamo časa s spuščanjem rolet, lahko nastavimo, da se spustijo in se zjutraj, ko se zbudimo, dvignejo, obenem pa se začne predvajati glasba, ki nas zbudi in pripravi na dan. Rolete se lahko zvečer spustijo le takrat, ko imamo prižgane luči, kar zna biti zelo uporabno. Rolete se avtomatsko spustijo celo, kadar senzorji zunaj hiše zaznajo močne vetrove. Če imamo električni avtomobil, lahko določimo avtomatski urnik polnjenja. Zjutraj v garaži samo pritisnemo na gumb in vrata garaže se nam odprejo. Če so garažna vrata odprta in smo doma, nam to preko zvočnika lahko sporočijo kar v hišo, sicer pa nas opozori aplikacija. In spet lahko to uredimo z enim pritiskom na gumb. Kljub razvoju in možnostim pa vseeno večina nima pametnega doma, saj je največja slabost ogromen strošek vgradnje. Prednosti se kažejo v manjši porabi elektrike, večji varnosti in predvsem večjem udobju, kar je najpomembnejša lastnost luksuznih pametnih domov.

FOV

29


KOORDINATORJI TUTORJEV

Katarina Žerdin

Lotka Uršnik

Anja Žnidar

katarina.zerdin@student.um.si

tutor.sociologija@gmail.com

znidar.anja@gmail.com

FNM

FOV

FS

darin.lah@student.um.si

monika.ribic@student.um.si

jernej.mlinaric@student.um.si

EPF

Darin Lah

Lucija Gril

30

FKBV

FF

FERI

PF

lucija.gril@student.um.si

anamarie.potrc@student.um.si


DOGAJA SE... Tutorj so aktivnih na različnih področjih in poskrbijo tudi, da se na fakulteta zmeraj nekaj dogaja. Poglej kaj pripravljajo v naslednjih mesecih.

... NA EPF MAREC 2020

APRIL 2020

MAKRO ZGODBE MIKRO PODJETIJ

BIZNIS VEČER

APRIL 2020 EKONOMISTI KUHAJO

... NA FERI FEBRUAR 2020

MAJ 2020

PUSTNA ČAJANKA

TRIVIA NIGHT

JUNIJ 2020 NOGOMETNI TURNIR

... NA FF MAREC 2020

APRIL 2020

ČOKOLADNI DAN

POIZPITNA ZABAVA FILOZOFSKE FAKULTETE UM

APRIL 2020 DELAVNICA PISANJA ŽIVLJENJEPISA IN JAVNEGA NASTOPANJA

... NA FNM MAREC 2020

APRIL 2020

POZDRAV POMLADI

TRIVIA NIGHT

APRIL 2020 PRIMATIJADA 2020

31


... NA FOV 18. MAREC 2020 39. MEDNARODNA KONFERENCA O RAZVOJU ORGANIZACIJSKIH ZNANOSTI V PORTOROŽU

APRIL 2020

APRIL 2020

ZAJTRK S TUTORJI FOV

TEČAJ NEMŠČINE

... NA FS 14. MAREC 2020

26. MAREC 2020

PLES INŽENIRJEV

EUROTOUR

MAREC 2020 SPOMLADANSKO DRUŽENJE S TUTORJI FS

... NA PF APRIL 2020

APRIL 2020

TRIVIA NIGHT

DRUŽABNI VEČER

APRIL 2020 ČAJANKA PRAVNIŠKIH POKLICEV

... NA FKBV VSAKO DRUGO SREDO V MESECU

ŠTUDENTSKA TRŽNICA MAJ 2020 TIKVA

32

APRIL 2020 STROKOVNA EKSKURZIJA V NEMČIJO


NAPOVEDNIK

…in še mnogo več! Preveri na www.soum.si 33


KRIŽANKA 1.

2. 3.

12.

14. 7.

1.

9.

11.

5. 4.

6.

8.

8.

7.

2.

10.

11.

10.

13.

3.

14.

5.

4.

20. 15.

18. 17.

12.

16.

13.

9.

19. 6.

GESLO: 1.

1.

34

8.

2.

9.

3.

10.

4.

2.

5.

11.

6.

12.

7.

2.

13.

14.


VODORAVNO

NAVPIČNO

2.

Bradat pravljični možiček

1.

Dlake nad očesno jamico v obliki loka

4.

Najbolj mrzla reka v Evropi

2.

10.

Krhko okroglo pecivo iz beljakov, sladkorja in dodatkov, napolnjeno z nadevom

Domovina legendarne glasbene skupine ABBA

3.

Nasad istovrstnih rastlin

11.

Plošča za igranje šaha

5.

Obdobje pojava dinozavrov

13.

Koliko zveznih držav sestavlja ZDA?

6.

Omamilo

14.

Najstarejša znana človeška bolezen

7.

Priprava v obliki mreže, ki se da živali na gobec, da ne more gristi

16.

Kdor da inspiracijo

8.

18.

Glavno mesto Alžirije

Zimzeleno visoko drevo z debelimi listi in močnim vonjem, ki izvira iz Avstralije

19.

Kakovostno vino francoskega izvora

9.

Virtualni, inteligentni asistent podjetja Apple

12.

V toplih deželah živeči kuščar

15.

Staro ljudstvo v Mezopotamiji ob zgornjem toku Tigrisa

17.

Največja država na svetu

VICI Ura je tri zjutraj. Zvonec na vratih zvoni, mož odpre. »Hej, kdo ste pa vi?«

Ha - ha! Hi - hi!

»Lopovi!« »In kaj hočete?« »Vemo, da imate zlato!« »Koliko pa ga hočete?« »100 kg!« »A je lahko 105 kg?« »Seveda, daj 105 kg!« »Marija, zlato moje, vstani. Po tebe so prišli.« Možakarja so napotili k psihiatru, ta ga vpraša:

Kako moški pokaže, da ima tudi dolgoročne

»Kaj vas muči, gospod?« »Vidim v prihodnost.«

načrte za prihodnost?

»Kdaj se je to začelo?« »Naslednji teden v četrtek.«

Kupi dva kartona piva namesto enega.

35


Profile for TutorialSoum

Tutorial 7  

Advertisement
Advertisement
Advertisement

Recommendations could not be loaded

Recommendations could not be loaded

Recommendations could not be loaded

Recommendations could not be loaded