Page 1

glavnA pokroviteljA 50. Šuštarske nedelje:

Slovenski šuštar

5O.

Jubilejne

Šuštarske Šuštarski praznik v Tržiču

novice 3.9.2017

slovenski šuštarji Velika Šuštarska veselica z RADIEM GORENC 9. festival tržiških bržol rokodelci in stare obrti ugodni nakupi PLEZANJE NA MLAJ TRŽIŠKI ZMAJ www.trzic.info

Vedamix Tržič d.o.o.

STS – KS 90 SINDIKAT TRGOVINE SLOVENIJE – KONFEDERACIJA SINDIKATOV 90 SLOVENIJE

Resljeva 7, 1000 Ljubljana Tel.: 01 / 426 30 23, 0599 41 967 e-mail: sts.ks90@gmail.com


Obletnica Letos smo se odločili, da praznujemo petdesetletnico šuštarske nedelje. Zakaj pravim odločili. Če je petdesetletnica potem se nimamo kaj odločati, če pa ni, je pa seveda vprašanje, zakaj jo praznujemo. Odgovor, verjemite, ni enoznačen. Za nekatere je to prava obletnica, za druge pač ne. Takšni smo pač Tržičani – nikoli ni prav za vse. Če malo pobrskamo po zgodovini ugotovimo, da se je vse začelo leta 1969 s 1. Šuštarsko nedeljo. Sicer je bila že leta 1968 organizirana razstava obutve v Peku, vendar to ni veljalo kot prava šuštarska nedelja. Če prelistamo stare časopise (Gorenjski Glas in Čevljar) vidimo, da do leta 1989 vse »štima«, tega leta je namreč zapisano, da je to 21. Šuštarska nedelja. V letu 1990 v zapisih in na plakatih ni številke (po »normalnem« štetju bi bila to 22.ta), se pa zato naslednje leto – 1991 torej, organizira že 24. Šuštarska nedelja. Triindvajseta (23) šuštarska nedelja je bila tako preskočena. Ali je bila zato kriva numerologija ali morda osamosvojitvena vojna ne vemo. Lahko je bil celo kakšen manj dramatičen vzrok, recimo, da je nekdo pač spregledal pravo številko ali pa so mu rimske številke, s katerimi so označevali predhodnje šuštarske nedelje, delale preglavice. V letu 1992 smo Tržičani tako praznovali 25. – jubilejno šuštarsko nedeljo in po tem štetju letos s šuštarskim sejmom praznujemo Abrahama.

"Šuštarska nedelja v Tržiču BO."

Je pa sejem na Angelsko nedeljo, prvo nedeljo v septembru verjetno obstajal, odkar obstaja Tržič. Šele v zadnjih desetletjih je sejem postal Šuštarska nedelja, najprej s skromnimi začetki, potem pa je to postala velika sejemska prireditev, ki v naše mesto privabi več deset tisoč obiskovalcev. 2

www.trzic.info ◆ 50. Šuštarske novice ◆ 3.9 .2017 ◆ Tržič

Šuštarska nedelja včasih.

In Šuštarsko nedeljo potrebujemo. Katerekoli številko že. Potrebujejo jo tržiški in slovenski šuštarji, ki resda niso velika industrija, a izdelujejo kvalitetne čevlje, ki gredo dobro v prodajo in zagotavljajo preživetje marsikateri družini.

Plakat 1. Šuštarske nedelje.

Obstoj čevljarstva pomeni ohranitev zakladnice znanja, ki se je nabiralo skozi stoletja. To znanje in ta tradicija sta tu doma in tu se ohranjata ter stopata na novo zanimivo pot. Tudi zato smo se organizatorji letošnje 50. Šuštarske nedelje odločili, da ob tem častitiljivem jubileju slovenskega čevljarstva omogočimo vsem slovenskim čevljarjem oziroma izdelovalcem obutve (vseh vrst) brezplačno stojnico na letošnji prireditvi. Verjamem, da je to pot po kateri moramo iti, da izpolnimo cilj, ki smo si ga zastavili že pred leti; da ta naša prireditev postane osrednji slovenski čevljarski dogodek, na katerem se bodo predstavili vsi pomembnejši slovenski izdelovalci in prodajalci obutve. Ker verjamemo, da je slovensko čevljarstvo še vedno živo in akivno, si želimo, da bi na tržiški in vse slovenski čevljarski praznik zbrali vso kakovostno slovensko ponudbo obutve. Letos se je odzvala več kot polovica vseh slovenskih čevljarjev. Upamo, da se bodo sčasoma vsi. In da bo vse, kar je lepega narejeno v slovenski šuštarski branži, na ogled na tem našem šuštarskem prazniku. Pa naj bo jubilejna ali pa čisto navadna Šuštarska nedelja. Peter Miklič Predsednik Turističnega društva Tržič

Čevljar, št. 8, letnik 1969.


slovenski šuštarji Letos se na "Šuštarskem placu" predstavljajo:

LOMM

GalUn Andrej

ortopedska obutev, športni natikači, copati Markovič Anže s.p. Cerklje na Gorenjskem

Čevlji po naročilu Preddvor

Luko design, čevljarstvo copati, anatomsko oblikovani natikači Lucija Kolar s.p. Celje

elegantna obutev Tržič

Alpina d.o.o.

ČEVLJARSTVO VODEB

športna in modna obutev Žiri

modna ženska in moška obutev Vladimir Vodeb s.p. Ljubljana

Kušar Tomaž s.p.

DAS d.o.o. obutev za narodne noše, obutev po meri Anton Dremelj Ljubljana

ČEVLJARSTVO JAZBEC delovna, zaščitna obutev, natikači, obutev za prosti čas Jazbec Jože s.p. Tržič Čevljar, št. 9, letnik 1969.

Alja Viryent & Co. proizvodnja obutve d.o.o.

MIGI d.o.o.

izdelovanje copat iz netekstilnega materiala (filc) Ljubljana

ProAlp, Slapar RO&SA d.o.o. obutev iz naravnih materialov Matej Slapar Tržič

Daja kreativ s.p. DIY (Do It Yourself - izdelaj sam) natikači, copati Dragica Toplišek Tušar Gorenja vas

ŠUZ by Veronika

ortopedski natikači, ortopedski vložki, razna obutev Mihael Gros Tržič

unikatna poslikava čevljev Veronika Pintar Orehova vas

ČEVLJARSTVO ŠTAJNAR

Katja Bubnič-Chaska

modna obutev, obutev za folklorne skupine Primož Štajnar s.p. Škofljica

bosonoge japonke Ljubljana

FAJFAR

Glas, 3. sptember 1969.

copati, cokli, natikači Marjan Fajfar s.p. Cerklje na Gorenjskem

Slovenski

Tatjana Primc o.d.d

Šuštarska nedelja Tržič

copati, ročno porisani copati Žirovnica

šuštar


kosmačeva lučka sveti že 30 let "Na razstavi Ponudba turistične Slovenije, ki je potekala od 12. do 27. avgusta 1986 v Potrošniško informativnem centru Ljubljana smo dobili priznanje »Lipov list« za izdelke: žličnik, reliefa Sv. Jurija in Martina Krpana, solnica in posnemalna žlica. To nas je ohrabrilo in želja, da bi izdelali nekaj tržiškega, nas je pripeljala do izdelave čevljarske svetilke. Nikakor ni mogla zasvetiti, problem so bile steklene krogle. Tudi to smo rešili. Na natečaju Gorenjske turistične zveze smo 12.3.1987 dobili priznanje za številne naše izdelke, najbolj sem bil vesel, da je tudi lučka med njimi. Pred komisijo sem jo prižgal, številni aplavz, pa mi jeorosil oči. Lučka je bila rojena, predstavljena, podala se je na pot na vse kontinente in še vedno je moj najljubši izdelek." Jernej Kosmač

Jernej Kosmač

Čevljarska lučka na steklene krogle V obrtnem izročilu Tržiča zavzema čevljarstvo najvidnejše mesto. Ne le, da je v 18. Stoletju postalo čevljarjenje najbolj razširjena domača obrt (sprva sicer le za potrebe tržne naselbine in njene neposredne okolice) in to, da v drugi polovici 19. Stoletja zasledimo že prve manufakturne obrate, v začetku tega stoletja pa že kar sodobne tovarniške obrate, že to, da se je čevljarsko izročilo krepko ukoreninilo in obdržalo v mestu prav v današnji čas, daje slovesu tržiškega čevljarja nesporno mesto v lokalni in širši gospodarski zgodovini. Osnovno jedro, iz katerega izhaja pravzaprav vse naše videnje o šuštariji, je domača delavnica ali berštat (iz nemščine Werkstatt). Osrednje mesto zavzema za ped dvognjen oder, na katerem stoji štirikotna čevljarska miza. Ob tej se je odvijalo in dogajalo prav vse žitje in bitje v delavnici. Miza je bila središče dela, pogovora, družabnosti in tudi (prenarejeno seveda!) jedi. Osnovni namen je bil delovni. Umetnost šivanja in zbijanja obutve pa je hudi natančna k´nšt (= delo, umetnost), kot so rekli nekdaj. Zato pa je bila potrebna močna in zdrava razsvetljava, saj se je delalo velikokrat dolgo v noč. Migetava, plapolajoča in nezanesljiva svetloba sveč ali celo trsak ni bila primerna za natančno delo. Tržičani pa so si znali pomagati z značilno čevljarsko lučjo na steklene krogle, ki so 4

www.trzic.info ◆ 50. Šuštarske novice ◆ 3.9 .2017 ◆ Tržič

Manjša izvedba lučke.

bila voda v kroglah, boljšo svetlobo so dajale. Steklene krogle so obešene na usnjene trakove (jermene), ki omogočajo reguliranje višine. Zelo poenostavljeno rečeno, je čevljarska luč na gavge v bistvu predhodnik današnje mlečne, nevtralne osvetlitve v delovnih prostorih. Čevljarska lučka je leta 1996 dobila svoje mesto tudi na poštni znamki.

jo imenovali luč na gavge. Kot večina delovnih orodij in pripomočkov ima ponemčeno ime (gavge = vislice). Tehnično pa je stvar izjemno preprosta: razmeroma šibko svetlobo sveče, oljenke in kasneje petrolejke čevljar lovi, prestreza svetlobo v na vislice obešene steklene krogle. V kroglah je nalita prekuhana voda. Le ta deluje kot zbiralna leča (z notranje strani vislic, stojala), na zunanji pa razpršuje svetlobo na čevljarjevo delovno površino. Svetloba, ki prihaja iz tako konstruirane leče, je zdrava, ne slepeča osvetlitev prostora in zato za dolgotrajno šivanje ob luči nadvse primerna. Stari čevljarju so trdili, da čim starejša je

V takih delavnicah je čevljarska tudi neke vrste socialni in kakovostni pokazatelj. Le dober in priden, vesten pomočnik je ob mojstrovi mizi dobil mesto in svojo bučo. Vajenec, ki je smel šivati že pri svoji krogli, je bil s tem posebno odlikovan. Mojster je seveda sedel ob največji in najsvetlejši luči. Jernej Kosmač

Tržiški muzej


foto: Dušan Podrekar

˝foto: Dušan Podrekar

plezanje na mlaj 15. avgusta 1811, na Napoleonov rojstni dan, so pred Klandrovo hišo postavili mlaj, visok 8 sežnjev, namazan z mastjo in milom. Na vrhu so bili srebrni tolarji, zraven pa je stala francoska straža. Blizu je bila miza z mrzlo pečenko, klobasami, svinjino. Ker je bil tisti dan sobota in cerkvena postna postava, je ljudje niso hoteli prelomiti. Noben Tržičan ni hotel plezati na vrh mlaja, le francoski vojaki so pokazali svoje spretnosti. Plezanje in slovesnost so ponovili še leta 1813, ko so se Tržičani in francoski vojaki le pomerili.

VABLJENI na 21. Hrastov memorial,

mednarodni gorski preizkus starodobnikov (oldtimerjev), Ljubelj 2017

vabljeni na letošnjo Šuštarsko nedeljo, kjer bomo običaj ponovno obnovili. Poskrbljeno bo za nagrade in varovanje.

Nedelja, 10. september 2017 Trening od 10.00 do 12.00 ure. Svečana otvoritev ob 12.30 uri. Tekmovanje od 13.00 do 17.00 ure. Podelitev nagrad ob 18.00 uri.

Paviljon NOB: Sobota, 2. september, od 9. do 13. ure Nedelja, 3. september, od 9. do 19. ure Ponedeljek, 4. september, od 9. do 12. ure

Vstopnina je 5 €. Otroci do 14. leta imajo prost vstop.

foto: Luka Rener

Se vidimo na Ljubelju! www.ljubelj.si

RAZSTAVA TRŽIŠKIH OBRTNIKOV

Območna obrtno-podjetniška zbornica Tržič

foto: KUD Ampus

Na znameniti ljubeljski cesti, ki je znana po dirkah med letoma 1926 in 1961, AMD Tržič organizira 21. tekmovanje starodobnikov, na katerem lahko sodelujejo motocikli in motocikli s prikolico do letnika 1961. Včasih je prireditev potekala na precej daljši progi, sedaj pa je del stare proge, ki vodi do mejnega prehoda, asfaltiran. Ker želimo obuditi dirke, kot so bile pred 40. leti, se tekmovanje dandanes odvija na makadamski progi, ki pelje od mejnega prehoda do vrha starega prelaza na Ljubelju. Proga je dolga 2,3 km in na najstrmejši točki doseže vzpon celo do 33 %.

tržiški zmaj Vse se je začelo z zmajem. Zaredil se je globoko v gori Košuta. Ko je zrasel v ogromno zverino, je to razklalo goro na dvoje. Sprožil se je bobneč plaz skal, ki je zasul naselbino pod goro. Da bi se rešili, so prebivalci stekli v dolino. Čez čas jim je zmanjkalo sape in so se ustavili. Tu stoji današnji Tržič. Zmaj na vhodu v mestno jedro, ki so ga izdelali člani Kulturno umetniškega društva AMPUS pod vodstvom Anžeta Bizjaka, Anžeta Aljančiča in Aleša Povaleja, ob finančni pomoči Občine Tržič ter s pomočjo sponzorjev: Intec MKD, Trgovina Grašca, Pocinkovalnica Celje d.o.o. in ZUP design, nas bo spominjal na nastanek našega mesta. Zmaj tehta več kot tono. V celoti je sestavljen iz železnih delov in sicer iz skoraj 200 m okroglih cevi porabljenih za samo konstrukcijo ter 900 m, približno 4 cm širokih, železnih trakov, narezanih iz 1,5 mm debele pločevine, uporabljenih za končni izgled. Glava ter posamezni segmenti so izrezani iz prav tako 1,5 mm debele pločevine. Za varjenje vseh delov smo porabili skoraj 5 km varilne žice.

50. Šuštarske novice ◆ 3.9 .2017 ◆ Tržič

www.trzic.info

5


 Glavni oder na Predilniški cesti

velika šuštarska veselica z radiem gorenc

Ekipa Radia Gorenc

10:00 OTVORITEV, Pihalni orkester Tržič

foto: Radio Gorenc, Arhiv nastopajočih

11:00 Ansambel Prisrčni fantje

14:00 Vili Resnik

14:45 Plesni studio Špela 15:00 Veseli Begunjčani

10:25 Otvoritev tržiškega zmaj 12:00 Tanja Žagar

10:35 Nagovor: G. Milan Jazbec veleposlanik Republike Slovenije

v Republiki Makedoniji

10:45 Plesni klub Tržič 11:00 Odpiranje soda piva

13:00 Ansambel Galop 16:15 Calypso

www.radiogorenc.si 6

www.trzic.info ◆ 50. Šuštarske novice ◆ 3.9 .2017 ◆ Tržič


 ŠUŠTARSKI SEJEM S SLOVENSKIMI ŠUŠTARJI, 8.00-19.00  STARO MESTNO JEDRO tržiški muzej

 atrij občine tržič

PLEZANJE NA MLAJ 10.00–16.00 Poskusite se v plezanju na mlaj

9.00–17.00 PREDSTAVITEV SLOVENSKIH IN TRŽIŠKIH ŠUŠTARJEV

Pred cerkvijo Sv. Andreja 

Šuštarski kotiček 9.00–17.00 Prikaz izdelovanja čevljev v živo foto: Arhiv Tržiški muzej

v mestnem jedru  CERKEV SV. ANDREJA

ob 7.00 Sveta maša za Šuštarsko nedeljo  GALERIJA PAVILJON NOB 9.00–19.00 Razstava tržiških obrtnikov

Območna obrtno-podjetniška zbornica Tržič

 NASPROTI RESTAVRACIJE RAJ

8.00–18.00 Rokodelska delavnica Kosmač

parkirišče za razstavljalce

grad neuhaus

Igralni kotiček in ponudba spominkov iz lesa.

Tr g

(1. mesto – 500 EUR, 2. mesto – 100 EUR, 3. mesto – 50 EUR) Častni sponzor nagrade za 1. mesto je STS – KS 90 (Sindikat trgovine Slovenije – Konfederacija sindikatov 90 Slovenije). Nagradi za 2. in 3. mesto prispeva Turistično društvo Tržič.

SLOVENSKI ŠUŠTARJI

od e

9:00 Zbor, žrebanje delovnih pozicij, urejanje prostora (dekoracije, napisi, …) 9:30 Prižiganje ognja 9:30–13:00 Kuhanje tržiških bržol 10:00–15:00 Plesni in glasbeni program 13:00–14:00 Ocenjevanje bržol 14:00–15:00 Razglasitev najboljših bržol, podelitev nagrade in priznanj sodelujočim

"Šuštarski plac" - Trg svobode 

sv ob

9. Festival tržiških bržol

Slovenski šuštar

parkirišče za razstavljalce

Pa pr rki i O riš bč če in tr i T žn r ž ic ič e

STS – KS 90 SINDIKAT TRGOVINE SLOVENIJE – KONFEDERACIJA SINDIKATOV 90 SLOVENIJE

Resljeva 7, 1000 Ljubljana Tel.: 01 / 426 30 23, 0599 41 967 e-mail: sts.ks90@gmail.com

Velika Šuštarska veselica

Pr Gla ed vn il i o ni d šk er ic n es a ti

parkirišče za nastopajoče

Z Pa aba rk vi ir ščn iš i če pa BP rk T

Pridržujemo si pravico do vsebinskih sprememb v programu.

 PARKIRIŠČE TRŽNICE PRI OBČINI TRŽIČ

Pet najhitrejših bomo nagradili. Razglasitev najboljših in podelitev nagrad bo ob 16. uri. Za varno plezanje bo skrbelo Planinsko društvo Tržič.

10.00–18.00 NOVO Stalna razstava »Klobčič in nit, stari modni hit« Ogled v spremstvu kustosov. Ogled obrtnih zbirk Ogled Slovenskega smučarskega muzeja Čeveljčkove igre na muzejskem vrtu Nagradna detektivska igra »Pot radovednega čeveljčka« 10.00–12.00 in 14.00–16.00 Ustvarjalne delavnice za otroke (izdelki iz tekstila)  Kurnikova hiša 10.00–18.00 Ogled stalne etnološke razstave o pretekli bivanjski kulturi foto: Arhiv Tržiški muzej

50. Šuštarske novice ◆ 3.9 .2017 ◆ Tržič

www.trzic.info

7


SPREMLJEVALNI DOGODKI PRED IN PO ŠUŠTARSKI NEDELJI Petek 25. avgust, 20:30 Kovačnica Germovka

Festival Paradiž: koncert pianist Jure Goručan in čelist in bobnar Kristjan Kranjčan Tržiški muzej Sobota 26. avgust, 19:00 Staro mestno jedro Tržiča – na pvac

Festival Paradiž: koncert Big Banda RTV Slovenije SWING, SWING, SWING pod vodstvom dirigenta Lojzeta Krajnčana, Omar Naber in Anika Horvat Tržiški muzej Nedelja 27. avgust, 8:00 Stari Ljubelj

1. Tek na stari Ljubelj 2017 Atletsko Društvo Olimpik s sodelavci Četrtek 31. avgust, 18:00 Pollakova kajža

Otvoritev stalne razstave; Nogavičarstvo, tekstil in modrotisk Tržiški muzej Sobota 2. september, 9:00 Središče Sebenj

Vaški sejem Žiganja vas in tek po Poti treh zvonov Krajevna skupnost Sebenje

Sobota 2. september, 19:00 Dom krajanov Brezje pri Tržiču

6. spominjarije na Poldeta Bibiča

ZKO Tržič in Krajevna skupnost Brezje pri Tržiču Sobota 2. september, 21:00 Amfiteater Gorenjska plaža

Tržiške poletne prireditve; koncert Pero Lovšin & Španski borci in QUEEN Real Tribute Band Občina Tržič

www.trzic.info ◆ 50. Šuštarske novice ◆ 3.9 .2017 ◆ Tržič

Hrastov memorial

Avto moto društvo Tržič Petek 15 september, 20:00 Tržiški muzej

Glasbeni večer v Tržiškem muzeju; Tango Story & Nuška Drašček Tržiški muzej Sobota 16. september, 8:00 Staro mestno jedro Tržiča

Sreda 6. september, 18:00 Galerija Paviljon

Otvoritev razstave ilustracij Zvonka Čoha

Evropski teden mobilnosti; Tržni dan in Ulični festival zelene mobilnosti

Tržiški muzej

Polona Brodar s.p. in Občina Tržič

Petek, 8. do nedelje 10. september, ob 20:00 Pred Kulturnim domom v Križah

Sobota 16. september, 21:00 Parkirišče pri Občini Tržič

Kulturno društvo Kruh Križe in JSKD Tržič

Klub tržiških študentov

12. vikend gledališkega smeha

8

Nedelja 10. september, 12:30 Prelaz Ljubelj

Kšajt šunder – koncert Siddharta


Pejmo po svoji poti V Tržiču in okolici lahko uberemo vsak svojo pot. Koliko so alpski travniki, doline, gozdovi in vrhovi lepši, če jih lahko doživimo, ne da bi jih morali deliti z množico drugih pohodnikov ali kolesarjev.

Razkošje poti v gorskem svetu pod Karavankami

Gorsko kraljestvo pod Karavankami, najdaljšo slovensko gorsko verigo, poleti ponuja največje razkošje pohodniških in alpinističnih smeri za planince ter trasiranih poti za gorske in turne kolesarje v bližini slovenske prestolnice Ljubljane (45 min do Tržiča) in Kranja, središča Gorenjske (30 min do Tržiča). Iz slikovitega starega mestnega jedra jo mahnete v hrib in že ste sredi neokrnjene narave.

Daleč od gneče, pa tako blizu največjim mestom

V miru in daleč od gneče se nam čuti in misli zbistrijo. Zato pejmo po svoji poti, kot pravimo trmasti in zagnani Tržičani. Žan Košir, slovenski deskar na snegu in dobitnik dveh olimpijskih medalj obožuje planinarjenje in kolesarjenje na Tržiškem. Vsak vikend si izbere novo pot. Najdite svoje nove razglede tukaj.

Najboljša destinacija za turno kolesarjenje

Tržiško je raj za kolesarje. Izbirate lahko med več kot 30 trasiranimi kolesarskimi potmi. Vsaka pelje v drugačen svet, pa naj bo skozi prostrane gozdove in travnike ali po divjih gorskih pobočjih. Družine boste uživale na poti skozi Dovžanovo sotesko in ob potoku Stegovnik, ki se konča s čudovitim slapom. Razgibani tereni, ki obljubljajo divje spuste, tečejo po pobočjih Košute, Kriške gore in Begunjščice.

Gore in najsodobnejši gorniški učni center Naša mitična gora je Košuta, saj jo je ob lomastenju in rohnenju zmaja, ki se je rodil iz Petelinovega jajca, razklalo na pol. Ljudje so se morali preseliti v dolino in zrasel je Tržič. Tržiški šuštarji

so pred desetletji, ko je bila industrija izdelovanja obutve v tovarni Peko na vrhuncu, povezali in označili Tržiško planinsko pot, na kateri lahko v petih dneh obredete dvatisočake tržiških Karavank z izhodiščem v mestu. Tisti najbolj vzdržljivi in adrenalinsko navdahnjeni lahko si lahko na isti trasi zadate poseben izziv in pretečete najzahtevnejši slovenski gorski ultramaraton. Srce tržiškega planinarjenja je na Zelenici, kjer imamo gorniški učni center z izobraževanji in vso opremo, ki jo potrebujete za gorniške podvige.

Tržiški šuštarji pripovedujemo

Naši šuštarji ali čevljarski mojstri so polovico leta brez prestanka delali v delavnicah, v toplih mesecih pa so hodili v štero, od vasi do vasi, popravljat in prodajat čevlje. Z vsakim korakom so Tržiču vdahnili del vandrovske duše. Svoje zgodbe že desetletja delimo z obiskovalci na dveh tradicionalnih praznikih, na Gregorjevo v marcu, ko se ptički ženijo in spuščamo luč v vodo, in na Šuštarsko nedeljo v septembru, ko staro mestno jedro zaživi s polnimi stojnicami čevljev, izdelanih v Sloveniji, in drugih izdelkov domače obrti. Se vidimo na križišču naših poti!

Dobri čevlji so najboljši spremljevalec

Pot skozi Tržič so dobro uhodili že stari Rimljani in več kot tisočletje za njimi tržiški šuštarji. Naše mesto ima zmajevske korenine in najdaljšo tradicijo čevljarstva v Sloveniji. Tržičani smo od nekdaj vedeli, da je dobra obutev najboljši spremljevalec na vsaki poti, a smo se radi tudi sezuli in začutili travo pod bosimi stopali. Spoznajte našo zgodovino in tradicije v Tržiškem muzeju.

Najhitrejša pot od Alp do morja

Cestni prelaz Ljubelj nad Tržičem omogoča najhitrejšo pot od slovenskih in avstrijskih Alp do morja. Nekoč je bilo celo v Tržiču tropsko morje in vse od takrat so v neverjetni Dovžanovi soteski obstali na milijone let stari fosili, ki so priča tisočletjem popotništva in trgovine skozi doline pod Karavankami. Gospe v starem mestnem jedru Tržiča, ki je zaščiteno kot kulturni spomenik, so si pred stoletji dale narediti kar »firb'c« okno za opazovanje prometa na cesti. Danes vas vabimo, da se udobno namestite v Tržiču ali okolici in začnete peš ali s kolesom odkrivati lepote Karavank, naših hišnih gora. 50. Šuštarske novice ◆ 3.9 .2017 ◆ Tržič

www.trzic.info

9


Alpina in GRS Bohinj skupaj za varno doživetje v hribih

razvojni projekti na področju 'outdoor' obutve. S popolnoma novimi modeli pohodne obutve bomo v prihodnjih sezonah osvajali tržišča, kjer še nismo prisotni,« pojasnjuje Boštjan Lukančič, direktor športne divizije v Alpini.

GRS Bohinj za varno hojo v gore priporoča planinski čevelj Alpina BOHINJ.

Podjetje Alpina in Gorska reševalna služba Bohinj sta združili desetletja izkušenj in edinstvene tehnične rešitve s ciljem, da slovenskim pohodnikom omogočita varna doživetja v naravi. Zamisel o sodelovanju je nastala ob praznovanju sedemdesetletnice Alpine in to jesen že prinaša novosti. Čevelj Alpina Bohinj, ki ga je Alpina razvila v sodelovanju z GRS Bohinj, bo v izbranih prodajalnah Alpina na voljo od sredine septembra letos. Žirovsko podjetje Alpina, eden izmed vodilnih proizvajalcev športne obutve, pri razvoju pohodne obutve največ pozornosti namenja udobju, kakovostni izdelavi in funkcionalnosti obutve, ki omogoča predvsem varno hojo v hribe.

Filozofijo podjetja podpirajo tudi člani Gorske reševalne službe Bohinj, saj si pri svojem delovanju prizadevajo za varnost planincev in ozaveščanje pohodnikov o pomenu uporabe ustrezne opreme v hribih in visokogorju.

Odličnost, zgrajena na tradiciji. Žirovski 'gojzar' se je s svojo sedemdesetletno tradicijo vpisal med svojevrstne legende. S prvo jugoslovansko odpravo so čevlji, ki jih je Alpina izdelala posebej za ta vzpon, leta 1979 osvojili Everest, najvišji vrh sveta. Viki Grošelj je v čevljih Alpina osvojil najvišje vrhove Nepalske Himalaje. »V Alpini spoštujemo bogato tradicijo, vendar pa je naš razvoj usmerjen v prihodnost, zato so v teku že novi

Čevelj Alpina Bohinj, tako kot druge modele planinske obutve Alpina, odlikujejo vzdržljivi materiali mojstrsko skrojeni v edinstven zmogljiv in udoben čevelj. »Pri razvoju čevlja Alpina Bohinj smo največ pozornosti namenili funkcionalnosti in varni uporabi na zahtevnejših terenih. Uporabili smo desetletja izkušenj, edinstvene tehnične rešitve in skrbno izbrane materiale. Zadovoljni smo, da naše znanje in kakovost potrjujejo člani GRS Bohinj, ki obutev Alpina priporočajo tudi najbolj zahtevnim uporabnikom,« je ob prihodu novega čevlja na trg povedal Boštjan Lukančič, direktor športne divizije. Čevelj Alpina Bohinj, ki je prvi model, poimenovan po slovenskem kraju, zagotavlja optimalno udobje in funkcionalnost v različnih vremenskih pogojih in zahtevnejših gorskih terenih. Odlikuje ga trden in dobro profiliran podplat, zaščita iz gume, vodoodporna membrana Symapatex, Vibram guma in visoko kakovostno usnje Nubuk. Kopito in kroj sta prilagojena moškemu stopalu, tako da nudita čim boljši oprijem in oporo pri hoji po najtežjih gorskih terenih. Podplat je zasnovan tako, da prenese tudi dodatne obremenitve. Čevelj je udoben in funkcionalen, primeren tudi za uporabo polavtomatskih derez, kadar razmere to zahtevajo.

Sredstva od prodaje za GRS Bohinj Čevelj Alpina Bohinj bo na voljo v izbranih prodajalnah in v spletni trgovini Alpina od sredine septembra dalje. Kupci bodo ob nakupu prejeli karto pohodniških poti po Bohinju, del sredstev od prodaje pa bo Alpina namenila za delovanje in razvoj GRS Bohinj ter s tem vsem gorskim navdušencem omogočila varna doživetja v naravi. 10

www.trzic.info ◆ 50. Šuštarske novice ◆ 3.9 .2017 ◆ Tržič


25% DO 40% POPUST OD

T DNOS O H I R JTE P U K S RAZI

na vso žensko, moško in otroško pohodno obutev Alpina.

V času Šuštarske nedelje, 3.9.2017

čevljarček

Združenje zgodovinskih mest Slovenije

Maskoto, ki je bila sprva izdelana iz lesa, je oblikoval Aleksander Ahačič. Čevljarček je osvojiv kupce čevljev Peko. Kasneje so ga izdelovali iz umetne mase, sedaj pa je spet izdelan iz prvotnega materiala - lesa.

Stara slovenska mesta, ponosna na svoje posebnosti, se povezujejo v Združenje zgodovinskih mest Slovenije. Med seboj lahko dostopna mesta s stavbno dediščino kažejo raznovrstnost kulture od prazgodovine prek srednjega veka do baroka vse do današnjih dni. Kar tretjina slovenskih mest je zaščitenih kot spomenik. V združenje povezana mesta skrbijo za ohranjanje in oživljanje mestnih posebnosti ter za obilje dogajanja – vsak dan v letu. Zakaj bi obiskali samo enega? V Sloveniji lahko v kratkem času nanizate celo vrsto mestnih doživetij. Spoznate kako bogato naravno in kulturno dediščino imamo v Sloveniji. www.zgodovinska-mesta.si

Glavna pokrovitalja 50. Šuštarske nedelje: ECE d.o.o., Service MAXX - Avtocenter Bojan Žepič s.p.

Organizator: Turistično društvo Tržič

Izdelek delavnice Kosmač

Soorganizator: Občina Tržič

Parner dogodka: Komunala Tržič d.o.o.

Podpornik dogodka: MALI-E-TIKO d.o.o.

50. Šuštarske novice ◆ 3.9 .2017 ◆ Tržič

Medijski pokrovitelj: MALI-E-TIKO d.o.o.

www.trzic.info

11


Šuštarska nedelja v Tržiču, 50 let obujanja šuštarske tradicije Zjutraj je zaigral pihalni orkester, nato so prikazali film o tržiški občini »Biser med gorami«. V muzeju je bila razstava »Zgodovina čevljarstva«, razstavljena je bila tudi sodobna obutev Peko. Ob 12. uri je bilo šuštarsko kosilo v restavraciji Pošta, v restavraciji Zelenica pa prave tržiške bržole. Popoldne seja čevljarskega ceha, ko so vajence imenovali za pomočnike. Nastopila je folklorna skupina, stari Tržičani pa so v narečju pripovedovali zgodbe iz življenja tržiških čevljarjev. Tudi nastop domačih pevcev in znanih citrašev je bil posebno privlačen. Od ranih jutranjih ur je bil na Trgu svobode semenj obutve. Prireditev je bila zaključena z žrebanjem srečk velikega srečelova. Tako se je pričela prva Šuštarska nedelja, 7. septembra 1969. Šuštarska nedelja je skozi naslednja leta postajala ena največjih narodopisnih prireditev v Tržiču, na Gorenjskem in tudi v Sloveniji. Utrinke posebnosti šuštarskih nedelj, je ob svoji sedemdesetletnici, zbral častni član, dolgoletni bivši predsednik Turističnega društva Tržič, organizator prireditev Šuštarskih nedelj, član Foto kluba Tržič in pripravil eno večjih razstav s tega področja: »Šuštarska nedelja v Tržiču, 50 let obujanja šuštarske tradicije«. Razstava obsega fotografske utrinke: v dvajsetih večjih okvirjih in na dvajsetih panojih z

okoli 400 fotografijami in dokumenti. Predstavljena bo čevljarska delavnica in različni spominki, orodje, usnje, razglednice, značke, kolajne, kape, stara šuštarska zastava in drugi spominki. Zanimiv bo tudi pogled na maskote Šuštarčka pri delu in na zabavi, na olimpijskih igrah in drugih prireditvah avtorja Mikija Mustra. Zanimive so dodatne prireditve: 37 tort v obliki čevljev za 37 Šuštarsko nedeljo, milijonta obiskovalka šuštarskih nedelj, 1.100.030. družina na 30. Šuštarski nedelji, naj Tržičan in Tržičanka leta, družinski stilski izziv, show stilistike frizerstva – odštekane frizure, troboj Alpina – Planika – Peko, Pepelka, skok s padalom v center Tržiča, skoki s skakalnice s kanuju v ribnik, najmočnejši Slovenec, naj noga Slovenije ter še mnoga druga dogajanja, od plesnih, pevskih, zabavnih, modnih, izbor miss Šuštarske nedelje, karaoke, športne prireditve in v zadnjih letih tudi festival tržiških bržol. Na Šuštarsko nedeljo se zbere v Tržiču od 30 do 60 tisoč obiskovalcev. Blizu smo številu, ko je povprečno že vsak Slovenec obiskal Šuštarsko nedeljo. Odprtje razstave bo v petek, 8. septembra 2017, ob 10. uri v Domu Petra Uzarja v Bistrici pri Tržiču in sicer v spodnjem in zgornjem prehodu in v novi Galeriji doma, v prvem nadstropju.

Otvoritev razstave Lada Srečnika,

Šuštarska nedelja v Tržiču, 50 let obujanja šuštarske tradicije, bo v petek, 8. septembra 2017, ob 10. uri v Domu Petra Uzarja v Bistrici pri Tržiču. Razstava bo na ogled do nedelje 8. oktobra 2017. Ob tej priložnosti bo v pritličju doma tudi odprtje spominske sobe tržiškega revolucionarja, prvoborca, udeleženca oktobrske revolucije Petra Uzarja 1894–1977, po katerem se dom tudi imenuje. 12

www.trzic.info ◆ 50. Šuštarske novice ◆ 3.9 .2017 ◆ Tržič

V šuštarski delavnici.

Troboj - Alpina, Planika, Peko.

Mimohod vozov, 1974.

Razstava bo na ogled do nedelje, 8. oktobra 2017. Pri pripravi razstave so pomagale številne ustanove in posamezniki: Tržiški muzej, Turistično društvo Tržič, Dom Petra Uzarja Tržič, Foto klub Tržič, etnologa dr. Bojan Knific, Zdenko Roblek, Aleksander Ahačič, Stojan Ahačič, Damjana Škantar, Jožica Koder in Tiskarna Uzar. Ob tej priložnosti bo v pritličju doma odprtje spominske sobe tržiškega revolucionarja, prvoborca in udeleženca oktobrske revolucije Petra Uzarja (1894– 1977), po katerem se dom tudi imenuje. V poletnem času so v domu potekala gradbena dela, s katerimi dom še bolj odpira vrata lokalni skupnosti ter omogoča stanovalcem in obiskovalcem prijetno druženje in ogled prireditev. Odprtje razstave in spominske sobe Petra Uzarja bo prva prireditev v prenovljenih prostorih. Lado Srečnik ( foto: iz osebnega arhiva)


9. Festival tržiških bržol S tradicijo šuštarskega sejma je povezano tudi kuhanje tržiških bržol. 9. Festival tržiških bržol bo potekal pod okriljem jubilejne 50. Šuštarske nedelje in tako poskrbel za promocijo te znamenite tržiške jedi. Prijavljene ekipe se bodo pomerile v tekmovanju kuhanja bržol na odprtem ognju. Bržol za pokušino bo dovolj za vse obiskovalce!

Recept Koštrunove tržiške bržole so tržiška specialiteta, ki se v današnjem času kuha na več različnih načinov. Ker želimo v TD Tržič ohraniti oziroma obuditi prvotne recepte glede na zapisane vire različnih kuharskih knjig, smo za ljubitelje bržol pripravili dva originalna recepta. Sestavine so pri obeh iste, le priprava se razlikuje. Prvi recept predvideva samostojno jed, ki ni na žlico, drugi enostavnejši recept za koštrunovo obaro pa se je v Tržiču in okolici obdržal do današnjih dni.

Tržiška bržola Koštrunove bržole popari z vrelo vodo ter nasoli. V kozo pa deni koštrunovega prekajenega loja, na rezinice narezane čebule, nekoliko brinjevih jagod in precej šetraja, navrh deni bržole, prilij vode ali juhe in pokrij, da se pari. Ko meso mehko postaja, olupi

enakomernega bolj drobnega sirovega krompirja, deni ga v kozico k mesu ter večkrat obrni, da postane lepo rumen in mehak. Ko je vse gotovo, zreži bržole in jih položi na pogret krožnik, naloži krompir okrog, precedi polivko čez in hitro daj na mizo, dokler je jed še vroča.

skromnimi sredstvi, avtorica Remec Marija, izdala Katoliška bukvarna 1915, ponatis ponatis Dava d.o.o 1992 Več na: http://www.trzic.info/9-festivaltrziskih-brzol/

Vir: Magdalene Pleiweisove Slovenska kuharica iz leta 1912

Navadne tržiške bržole Operi in z vročo vodo polij 1 kg koštrunovega mesa, deni ga v primerno kozo, ga zalij z juho toliko, da je meso pokrito, prideni še vejico šetraja, eno zrezano malo čebulo in nekaj zrn celega popra (belega), osoli ga, pokrij in počasi kuhaj. Ko je meso že mehko, mu pridaj eno žlico prežganja iz moke in masti. Ko še par minut vre, ga postavi s krompirjem na mizo. Vir: Varčna kuharica – Zbirka navodil za pripravo okusnih in tečnih jedil s

50. Šuštarske novice ◆ 3.9 .2017 ◆ Tržič

www.trzic.info

13


Nagradna križanka 50. Šuštarske nedelje Rešite križanko in izpolnite polje s podatki, ter jo prinesite na stojnico Turističnega društva Tržič, ki bo pred pisarno društva na Šuštarskem placu, 3. septembra na 50. Šuštarski nedelji. Pravilno rešeno križanko bomo nagradili. Prvih 15 posameznikov prejme kupon za tržiške bržole ali klobaso, ostali pa obesek v obliki našega šuštarčka ali becko za srečo. 1

5

9

3

2

3

4

6

5 2 7

1

6

9

8

10

11 4 12

13 7

11

8

14

14 15

16

15 14 10

17

16 18

13

12

18

 VODORAVNO 3. Čevljarska luč. Steklene krogle, napolnjene z vodo so bile na »vislicah«. 4. Lesen klinček in najslabša ocena v šoli. 7. Pobral je šila in ... 9. Brez muje se še ... ne obuje. 11. Čevljarska zavetnika sta bila ... in Krišpinjan. Ime drugega brez zadnjih treh črk je enako imenu prvega. 12. Čevljarji so šli po nova znanja na tuje. Rekli so, da gredo v ... 14. Sprejem vajencev v pomočnike. 15. Le čevlje sodi naj ... 16. Čevljarji so hodili popravljat obutev na

Ime in priimek: Naslov in pošta:

14

www.trzic.info ◆ 50. Šuštarske novice ◆ 3.9 .2017 ◆ Tržič

17

dom. Hodili so v ... 17. Ptice so tržiški čevljarji lovili na ... 18. Priprava za sezuvanje škornjev.  NAVPIČNO 1. Prva nedelja v septembru, znana po čevljarskem sejmu. 2. Dobro orodje je pol ... 5. Tistemu, ki smrči, pravimo da ... 6. Otroški čevlji. 8. Ustanovitelj tovarne Peko. 10. Pomladanski praznik čevljarjev. 13. Čevljar, narečno. 14. Pticja kletka. POMOČ: Čevljarji so se pri lovu ptic pomagali z limom. Od tod izraz, da so ptiče lovila na … Ptičja kletka: fogovš. Na tuje: v

Fremd. Škornje so sezuvali z leseno pripravo, katere oblika spominja na žival z dolgimi uhlji. Otrok: beby, poslovenjeno bebi. Nemško Freisprechung, narečno frajšprehunga. V Tržiškem muzeju je bil dolga leta kustos Janez Šter. Če njegovemu priimku dodamo o, dobimo besedo, ki jo iščemo pri geslu številka 16. Fotografije: arhiv Tržiškega muzeja, Milan Malovrh, Slovenski etnografski muzej.

50. Šustarske e-novice 2017  
Read more
Read more
Similar to
Popular now
Just for you