Revija Lipov list 12/2022

INTERVJU 4–5

Igor Jagodic: »Pomembno mi je, da se konča z eno lepo, dobro, domačo, svežo potico«

GASTRONOMIJA 6-17

Praznična kulinarika nekoč in danes Kulinarične zgodbe naših društev Praznična Krasna kuhnja Naj za praznične dni zadiši po Istri Kulinarične mojstrovine v mestu grofov Najboljše iz Laškega Kakovostna lokalna hrana in pijača

TZS 18-26

Advent v družbi turističnih društev Dogodki TZS TZS na Dnevih slovenskega turizma Srečko Šajn, avtor imena Lipov list

DIGITALIZACIJA 27

Poslastice IT Tour-a

AKTUALNO 28-29

Dobitniki najvišjih priznanj v slovenskem turizmu 2022

TURISTIČNI DROBNOGLED 30-31 Deklica s frnikolami

TURISTIČNI PODMLADEK 32-35

Mladi turistični vodnik 13. državno tekmovanje za Zlato kuhalnico

KJER JE ZDRAVJE DOMA 36-37

Osupljiva zgodovina zeliščarske tradicije na Otoku

POTEPANJA 38-42

Fosili v Tuhinjski dolini Terme Snovik

Ljutomer – mesto tabora, kasaštva, filma in vina Dobrodošli v Bioterme Božični Vojnik Domanjševska domačija

Spoštovane bralke, cenjeni bralci!

Glede na turistične napovedi bo kulinarični oziroma gastronomski turizem do leta 2032 doživel kar 16,6-odstotno rast in bo vreden več kot 122 milijard evrov. Gastronomski turizem, ki je preprosto povedano odkrivanje kulture določene dežele ali destinacije prek lokalne hrane in pijače oziroma kuharskih tradicij, že zdaj sodi med najpomembnejše postcovidne turistične trende. Slovenija je v koraku s časom, kar dokazuje s številnimi kulinaričnimi dogodki, od Evropskega simpozija hrane do Tedna restavracij in še bi lahko naštevali. Trajnost in lokalne sestavine so temelj kulinaričnega turizma. Po drugi strani med 30-imi s hrano povezanimi tradicijami, ki so pristale na Unescovem seznamu nesnovne kulturne dediščine človeštva, ni niti ene slovenske s prehrano povezane tradicije, čeprav izdelovanje lectovih src, s čimer se je na seznam uvrstila Hrvaška, sodi tudi med slovenske tradicionalne obrti. Naša turistična društva pripravljajo kar nekaj kulinaričnih prireditev, s katerimi ohranjajo spomin na tradicionalne jedi, od dobrot iz krompirja, polente, furmanskih jedi, do salam, bunk, pogač in drugih dobrot. Bogate in tradiciji naklonjene so tudi praznične prireditve naših turističnih društev, zato ne boste prav nič zgrešili, če boste advent preživeli v njihovi družbi. Neskončno bogata, pestra in razvejana je tudi slovenska zeliščarska tradicija, saj Slovenija razpolaga z izjemno botanično raznolikostjo. Zagotovo bi sodila na Unescov seznam s hrano povezanih tradicij!

Verjetno tudi slovenska potica – vseh sladic kraljica, ki ji je etnolog prof. dr. Janez Bogataj posvetil pravi hvalospev v zborniku Potice iz Slovenije. »Pomembno je, da se konča z eno lepo, dobro, domačo, svežo potico,« je na vprašanje, kaj mora vsebovati dobra božična ali novoletna večerja, odgovoril tudi z Michelinovo zvezdico nagrajeni kuharski mojster Igor Jagodic iz ljubljanske restavracije Strelec.

V Sloveniji je treba okrepiti ponudbo tradicionalnih domačih gostiln, ki morajo ostati temelj naše kulinarike. »Sem ljubitelj vampov, golaža, pečenke, praženega krompirja. To je hrana, v kateri uživam. To so stvari, ki jih je treba ohraniti,« je jasen Jagodic. Pri Turistični zvezi Slovenije v spoštovanju do tradicionalnih jedi in kuharskih tradicij vzgajamo že mlade generacije. Na letošnji že 13. Zlati kuhalnici so osnovnošolci tako spoznavali užitne divje rastline in zelišča ter pod budnim očesom svojih babic poskušali priti do idealnega testa, kar je ključno, če želimo pripraviti zares slastne tradicionalne slovenske sladice.

V Celju se boste med prazniki lahko sladkali z domačimi piškoti, poticami različnih okusov, cimetovi polžki, celjskimi rolcami, v Laškem s tradicionalno laško medenko s pregreto smetano, ki je značilna samo za to območje, v Kopru s fritolami, fancli, miškami in hroštolami, na Krasu pa s štruklji in fuljami.

Prihodnja številka

izšla

februarja. Sporočila o novostih na področju delovanja vašega društva najpozneje do 10. januarja 2023 pošljite na elektronski naslov: info@turistična-zveza.si, napovedi prireditev pa pridno vpisujte na našo spletno stran.

Okusi Slovenije so tudi sladki okusi. Pocukrane praznike vam želimo!

Polona Frelih , urednica

Lipovega lista bo

v prvi polovici

Intervju

Igor Jagodic,

»Pomembno mi je, da se konča z eno lepo, dobro, svežo domačo potico«

Kulinarični turizem postaja vedno pomembnejši segment turizma, zato smo za tokratnega sogovornika izbrali chefa Igorja Jagodica iz ljubljanske restavracije Strelec. Predvsem zato, ker aktivno skrbi za podmladek; mladim odpira vrata v svojo kuhinjo, poučuje na Srednji šoli za gastronomijo in turizem Ljubljana, kot ocenjevalec pa sodeluje tudi v našem natečaju Zlata kuhalnica. Všeč nam je tudi zato, ker zapriseženega ljubitelja klasične francoske kuhinje ni sram priznati, da so njegova najljubša jed vampi po tržaško, ki jim pravimo kar šoferska klasika.

Bližajo se prazniki. Kaj mora po vašem vsebovati odlična božična ali novoletna večerja?

Meni je še vedno najpomembnejša potica. Pa naj bo zraven zelo bogato obložena miza s celim piščancem, polnjenim puranom, pečenko Wellington ali kakšno drugo pečenko. Pomembno je, da se konča z eno lepo, dobro, svežo domačo potico. To je tisto, kar me vedno spominja na praznike, ki jih povezujem z družino. Letos je restavracija Strelec prejela Michelinovo zvezdico. Kaj to pomeni za chefa, kot ste vi?

Potrditev, da smo nekaj dobrega naredili in da še vedno dobro delamo. Potrditev, da smo na pravi poti.

Pred kratkim ste postali tudi skrivnosti chef Argete exclusive. Za kakšno pašteto gre in kaj pove o vas?

Pri takih projektih se je vedno zelo težko odločiti, kaj narediti, da pašteta ne bo samo dobra, pač pa bo povezana z mano. Takoj na začetku sem se odločil, da bom pašteto naredil iz jedi, ki je značilna za našo restavracijo in jo imamo že nekaj časa na meniju. Gre za super dobro kombinacijo: srna, rdeča pesa, malina, črni oreh.

Novembra se je v Ljubljani odvijalo zelo bogato kulinarično dogajanje. Med drugim se je na gradu zaključil Simpozij o hrani. Kaj je cilj takšnih simpozijev? Takšni simpoziji so zelo zanimivi. Velik del je bil namenjen ozaveščanju o trajnosti, ki je temeljni pojem slovenske turistične strategije. Vključeno je bilo še veliko drugih strokovnih tematik, denimo o osebju v gostinstvu, s čimer imamo danes težave, zato je odlično, da se gostinci včasih srečujemo na takih dogodkih. Ne samo gostinci, pač pa tudi turistični delavci, mediji. Pomembno je, da razmišljamo o stvareh, ki so za nas pomembne. Potem so tukaj še druge praktične stvari, denimo ekonomija v lokalih, marketing. Restavracija ni samo dobra hrana, ni samo dobra pijača, pač pa za uspešno restavracijo stoji še ogromno drugih stvari. Za večerni del tega dogodka sem pripravljal doživljajsko večerjo. Trije

novi dobitniki Michelinovih zvezdic iz Slovenije smo kuhali za 150 ljudi. Gostinci zadnje čase veliko opozarjate na pomanjkanje kadrov. Kako je s tem?

S tem nima težav samo Slovenija, pač pa celotna Evropa, ves svet. Kadrov v gostinstvu preprosto ni.

Slišati je tudi opozorila, da je tako zaradi preslabih plač. Morda v nekaterih sektorjih gostinstva to drži, v naši restavraciji pa osebje ni premalo plačano, tako pa je tudi v drugih restavracijah, ki jih poznam. Svoj kader plačujejo solidno, če že ne zelo dobro. Danes za kuharja in natakarja težko rečemo, da je slabo plačan, vsaj v segmentu vrhunske kulinarike to zagotovo ne drži.

Rekel bi, da so večja težava naši delavniki, saj delamo nočne ure, praznike, vikende. V kuhinji je delo tudi precej fizično, okolje ni najbolj prijazno. V strežbi se moraš ves dan ukvarjati z ljudmi.

Vrhunska kulinarika je posebna zgodba, saj moramo res kar nekaj časa preživeti v kuhinji. V Strelcu imamo od korone naprej sicer precej bolj prijazen delavnik, saj je restavracija odprta samo še zvečer. To pomeni, da ni več celodnevnih delavnikov.

Novembra je v Ljubljani potekal tudi Gourmet Ljubljana Crowl. Za kakšen dogodek gre?

Dve leti smo bili del tega dogodka, pri katerem gre za spoznavanje kulturnih znamenitosti in hrane, zadnji dve leti pa ne sodelujemo več, saj je vedno tematsko obarvan. Letos so sodelovale ženske predstavnice restavracij, združenih v JRE Slovenija; recimo Sabina Repovž iz gostilne Repovž, Sara Kavčič iz restavracije Pri Lojzetu na Zemonu … Oktobra smo imeli v Ljubljani tudi Teden restavracij. Prireditev razumem kot približevanje vrhunske kulinarike širši množici, ali to drži?

V resnici gre za približevanje vse kulinarike. Vključenih je več kot sto restavracij. Mogoče so bolj zanimive vrhunske restavracije, ki so širši množici bolj nedostopne.

Chef Igor Jagodic med drugim aktivno skrbi za kuharski podmladek.

Fotografija:

Pri tem projektu smo že od vsega začetka, kar je eden od razlogov, da še vztrajamo. Ne udeležujemo se ga več v takem obsegu kot v prejšnjih letih, ko smo temu dogodku namenili cele dneve. Letos smo mu namenili samo en termin, in to popoldanski. V večernem terminu je restavracija normalno obratovala. Se tudi vam zdi, da turisti v Ljubljano vedno bolj prihajajo tudi zaradi dobre, kakovostne hrane? Kulinarični turizem je v velikem porastu. Ne pridejo samo v Ljubljano, pač pa turisti potujejo zaradi kulinarike po vsej Sloveniji. Zanimivo je videti, da gostje pridejo zaradi hrane. Veliko jih je. Ko se pogovarjaš z njimi, rečejo: »Včeraj sem bil v Hiši Franko, jutri pa grem na Štajersko k Denku …« Naredijo si pravo kulinarično popotovanje. Večinoma pridejo sami, obstajajo pa tudi skupinska kulinarična popotovanja prek agencije. Gre za manjše skupine.

dobrega za mlade, za promocijo poklica. To je tudi promocija za nas, saj vsi potrebujemo kadre, tako tudi na ta način lahko promoviramo in navdušimo kakšnega mladega človeka, da se bo odločil za ta poklic. Zvenite, kot da je biti chef vaše poslanstvo, ne samo poklic? Zame je to res način življenja, lahko pa bi bil tudi samo poklic, ki ga opravljaš osem ur na dan. Imam kup prijateljev, Štefelina, Volčiča, Pavčnika, ki so vsi tudi kuharji in razmišljajo na enak način. Za nas je to normalno.

Omenili ste Štefelina in Volčica, ki sta z vami sodelovala pri projektu Trije chefi. Še kaj profesionalno sodelujete?

Zadnji dve leti smo imeli kulinarične večere, na katerih so kuhali naši pomočniki. Še vedno naredimo kakšno stvar. Včasih na kakšnem dogodku tudi skupaj kaj skuhamo. Zdi se mi, da bo ta projekt ostal z nami za vedno.

Sodelovali ste tudi pri projektu Okusi Ljubljane. Kaj ste pripravljali?

Kako je bilo, ko je prišla Michelinova ocenjevalna ekipa? Pridejo inkognito. Obstajajo govorice, da pride vedno en sam, zato smo se na začetku pred kakšnim gostom kar tresli. Če je imel recimo nekdo rezervirano za dva, na koncu pa je prišel sam in ni jedel menija, pač pa a la carte, smo bili zelo vznemirjeni, saj smo mislili, da je to to. Potem smo ugotovili, da je stres nepotreben. Ni nam pomembno, kdo ali kaj je kdo, saj to, kar delamo, delamo za vsakega gosta. Ko ste bili leta 2019 v kulinaričnem vodniku Gault&Millau izbrani za chefa leta, ste poudarili, da so prepoznali tudi, da pri sestavi menijev vedno podpirate lokalne pridelovalce. Kako pomembno se vam zdi to?

Mi imamo zelo majhen jedilnik, tako da sodelujemo s kar lepim številom dobaviteljev. Vedno imamo enega kmeta, od katerega jemljemo zelenjavo, ostalo je zelo spremenljivo. Vedno ponujamo samo eno vrsto mesa, trenutno je to srna. Kje najdemo slovensko srno?

To je trenutno divjačina Meglen, saj smo prepričani, da gre za divjačino slovenskih gozdov, ki je kakovostna. Enega dobavitelja imamo mogoče samo enkrat na leto. Ko so recimo na meniju šparglji, se obrnemo na kmeta z Gorenjske, ki nam jih vozi. Včasih smo spreminjali celotne menije štirikrat na leto, zdaj pa menjamo jed po jed. V dveh do treh mesecih zamenjamo celoten jedilnik. Manj stresno je zamenjati eno, dve, tri jedi na 14 dni kot celoten jedilnik naenkrat. Med prazniki bo gotovo že spremenjen. Gledamo, da je vse sezonsko in lokalno. Zimska sezona je najdaljša, saj traja do sredine ali celo do konca marca. V tem času porabimo vse sezonske gomoljnice, vse, kar smo vložili.

Ko začne enkrat vse rasti, je treba jedi menjati zelo hitro. Šparglje strežemo, šele ko zrastejo prvi domači, ne, ko jih začnejo prodajati na tržnici, pr nas pa je še sneg. Mavrahe včasih lahko dobiš samo teden, 14 dni. Jurčkov ne prodajamo, če ne rastejo pri nas. Ne uvažamo jih z Vzhoda, saj mora biti jurček slovenski, tudi šparglji pri nas poženejo šele konec aprila.

Ko ste leta 2019 postali chef leta, so izpostavili tudi vaša prizadevanja pri delu z mladimi in razvijanju njihovih talentov. Že vrsto let sodelujete tudi pri našem projektu Zlata kuhalnica. Zakaj se vam zdi ta projekt pomemben?

Vse, karkoli se dogaja z otroki, mladimi, z izobraževanjem in promocijo poklica, se mi zdi zanimivo, zato mi ni škoda vložiti kakšne ure v to. Nikoli mi ni škoda časa za stvari, s katerimi lahko naredimo nekaj

V Okusih Ljubljane gre za promocijo tradicionalnih jedi tega mesta. Z lokalnim okoljem je treba vedno sodelovati. V Okusih Ljubljane imamo celo svojo jed z imenom 'Lepa Ljubljanka', ki je nastala v restavraciji Strelec. Gre za kašo s hruško. Zadnjo sezono je nimamo več na jedilniku, je pa še vedno vključena v Okuse Ljubljane. Avtor projekta Okusi Ljubljane je dr. Janez Bogataj, ki je sodeloval tudi pri pripravi jedilnika restavracije Strelec? Jedilnike sem vedno pripravljal jaz, on pa jim je dodajal zgodbo. Restavracija Strelec je bila na začetku mišljena kot restavracija z izključno ljubljanskimi jedmi, prvi jedilnik se je imenoval 'kakor je jedla ljubljanska gospoda'. Po pol leta smo se od tega koncepta poslovili, saj se ne moremo preveč obremenjevati z neko tradicijo, kuhamo namreč avtorske jedi, zato ne moremo biti toliko ujeti vanjo. Z Ljubljano nas bolj povezujejo lokalni pridelovalci. Zakaj postaja segment kulinarike v turizmu vedno bolj pomemben?

Ker ni več dovolj, da prideš pogledat samo grad, ampak je dobro, da na gradu tudi nekaj dobrega poješ. Danes je način življenja tak, da se vse povezuje z uživanjem. Tudi jemo ne več samo zato, da bi se nasitili, pač pa, da tudi uživamo. Enako je s pijačo.

Kaj pa vino, imate tudi slovensko vino?

Večinoma je naša vinska karta sestavljena iz slovenskih etiket, vendar dodajamo tudi tuja vina, saj imamo veliko tujih gostov. Tudi Slovenci čedalje bolj posegajo po dobrih tujih znamkah vina. Našo vinsko karto širimo.

Kakšna se vam zdi slovenska kulinarika?

Smo zelo konkurenčni. Smo majhni, vendar imamo kar nekaj vrhunskih restavracij. Naše surovine so vrhunske.

Naša turistična društva pripravljajo kar nekaj kulinaričnih prireditev, s katerimi ohranjajo spomin na tradicionalne jedi. Se vam zdi to pomembno?

Zelo pomembno. Odlično se mi zdi, da imamo v vseh segmentih vrhunske ponudnike. Zelo pomemben segment so domače gostilne. Tukaj smo šibki, manjka dobre ponudbe. Ogromno imamo vrhunskih picerij, dobrih burgerjev, mislim, da bi moralo biti tako tudi z domačimi gostilnami. Tradicionalna gostilna mora ostati gostilna: streči mora dobre domače, avtohtone jedi. Ne pa da v njih ponujajo kalamare, pice ... V vrhunskih restavracijah ne moremo biti obremenjeni. Pomembno je, da kuhamo dobro, da uporabljamo vrhunske lokalne sestavine. Če gre v naš koncept, radi uporabimo tudi kaj slovenskega, po drugi strani pa ne smemo biti obremenjeni.

Greste radi v tradicionalno gostilno? Seveda, saj sem ljubitelj vampov, golaža, pečenke, praženega krompirja. To je hrana, v kateri uživam. To so stvari, ki jih je treba ohraniti. Tudi tujci, ki pridejo, ne morejo jesti samo v vrhunskih restavracijah, saj bi to postalo dolgočasno. Tradicionalne gostilne morajo ostati temelj naše kulinarike.

Polona Frelih

Vedno skrbim, da je vse sezonsko in lokalno, poudarja Jagodic.

Fotografija: Dean Dubokovič

Praznična kulinarika nekoč in danes

Prof. dr. Janeza Bogataja, enega naših najbolj znanih etnologov, upokojenega rednega profesorja, avtorja in soavtorja več kot 65 knjig s področja kulturne dediščine, kulinarike, gastronomije, rokodelstva, šeg, navad in turizma, verjetno ni treba posebej predstavljati. Na pragu najbolj slavnostnega meseca leta in po izidu njegove nove knjige Praznična omizja smo ga povprašali, kako so božič in novo leto praznovali nekoč ter kaj nikakor ni smelo manjkati na praznični mizi.

S čim je najbolj povezana naša praznična kulinarika?

Na to vprašanje lahko odgovorim zelo na kratko: praznična kulinarika je predvsem najbolj povezana s prazniki. Torej je vsebinsko, v sodobnosti pogosto tudi količinsko nasprotje vsakdanji prehrani. Seveda pa moramo pri praznični kulinariki upoštevati različnost praznikov. Svojo nizko stopnjo državljanske zavesti pogosto dokazujemo tudi z odsotnostjo jedi, ki bi bile primerne za državne praznike. Na tem področju ne vidimo, kako je kulinarika povezana z državnimi prazniki npr. v ZDA in še kje v svetu. Kopiramo vse mogoče globalne neumnosti, žal tudi praznike, ne vidimo pa pozitivnih primerov. Ko sem pisal monografijo o slovenskih poticah, sem ob koncu navedel, katera od potic je najprimernejša za določen praznik, tudi državni. Pogled v našo prehransko dediščino nam seveda odstre številne primere revščine, pomanjkanja, lakote, kar je močno vplivalo na vsebine in obseg praznične kulinarike. Pa vendar so si ljudje znali narediti vtis prazničnega obilja. Tak je primer pisanega kruha, izdelanega iz zvitka treh različnih vrst moke, ki so s svojimi različnimi barvami dajale vtis potičnega nadeva. Sicer pa sem vesel tega vašega vprašanja, saj po naključju sovpada z mojo najnovejšo knjigo Praznična omizja.

Katere značilne praznične jedi pozna večina slovenskih pokrajin in ne smejo manjkati za slovensko božično in novoletno mizo? Posamezne jedi se po slovenskih lokalnih in regionalnih okoljih razlikujejo. Staro pravilo zapoveduje, da je za praznik martinovega (11. 11.) treba jesti nekaj od perutnine, za božič in novo leto pa obvezno nekaj svinjskega. Perutnina s svojimi kremplji praska nazaj, torej je nekakšna 'inventura' ob iztekajočem letu, svinja in prašič pa z rilcem rijeta naprej, torej pomenita želje in napoved, 'planiranje' vsega dobrega v novem letu. Stalnico večine praznikov predstavlja kruh, ki se razlikuje po vseh regijah. Pravzaprav bi morali uporabljati preteklik, saj večine tega krušnega bogastva niti ne poznamo, kaj šele, da bi ga v njegovih sodobnih interpretacijah vključevali v svoje praznične jedilne obroke. Naslednjo veliko praznično kulinarično skupino predstavljajo pogače, tudi številne potice, štruklji, koline in njihovi izdelki. Naj dodam še, da se je uživanje svinjine v vseh oblikah, torej tudi mesenih klobas, postopoma začelo uvajati šele od sredine 16. stoletja. K temu so veliko pripomogla usmerjanja protestantov, saj je Martin Luther dejal, da je Bogu pač vseeno, kaj jemo in kako smo oblečeni.

Imajo v kateri pokrajini bistveno drugačne, morda nenavadne praznične navade in jedi? V vseh pokrajinah ali bolje rečeno 24 gastronomskih regijah Slovenije so poznali popolnoma drugačne jedi ter seveda oblike obrednosti,

katerih del so bile. Zelo pestri so bili razni priboljški in pekovsko pecivo, ki so ga na določene praznične dni delili otrokom, največ iz revnejši družin, tudi beračem ter drugim osebam z družbenega roba. Torej bi lahko ob tej dediščini govorili o izjemnih oblikah dobrodelnosti. S posameznimi oblikami te dobrodelnosti so bogati poskrbeli, da so v težkem, predvsem zimskem obdobju, vsi na neki način preživeli. Marsikje so npr. podarjali krušne hlebčke, ki jih poznamo kot prešce, vahtiče in z drugimi poimenovanji.

Včasih se je za prazničnimi jedmi skrivalo več simbolike kot danes … Ali se vam zdi prav, da slovenske klasične jedi dobivajo sodobno preobleko in sledijo duhu časa?

Na to moram odgovoriti v dveh delih. Najprej glede simbolike živil in jedi, tudi pijače. Največja je ta simbolika pri velikonočnih jedeh, ki imajo močno navezanost na krščansko ikonografijo. Razlage posameznih jedi so dokaj različne, kar spet dokazuje veliko duhovno bogastvo naših prednikov. Čeprav so jajca eden najstarejših simbolov v različnih kulturah in veroizpovedih, za velikonočne pirhe velja, da pomenijo kaplje Kristusove krvi. Hren naj bi spominjal na žeblje, s katerimi so Kristusa pribili na križ. Navedel sem le dva primera. O drugem delu vprašanja pa

menim, da je

Prof. dr. Janez Bogataj v družbi deklet iz Turistične zveze Slovenije.

Fotografija: Barbara Jakše Jeršič

Potica je z različnimi slanimi ali sladkimi nadevi namazan testeni zvitek, pečen v pekaču potičniku, ki ima v sredini značilno luknjo.

Fotografija: Shutterstock

sodobna preobleka nekaterih jedi eden temeljnih pogojev, da se dediščina ohranja in predvsem razvija. Vendar je tukaj pomembna varovalka: zelo trdno se moramo zavedati, do katere stopnje vsakokratne sodobne preobleke še ohranjajo identiteto (istovetnost) posameznih jedi, tudi jedilnih obrokov in navad za omizji.

Kako se božična pogostitev razlikuje od novoletne – ali za obe velja trojec božični kruh-koline-pogače?

Zavedati se moramo, da je bil božič stoletja eden od dveh največjih praznikov. Praznovanje novega leta oz. silvestrovanja je razvojno mlad pojav. Silvestrovanja so se močno razbohotila na začetku 20. stoletja, zlasti po koncu prve svetovne vojne. Ljudje so si dali duška, ko je bilo konec te velike človeške morije. Današnje božične in novoletne pogostitve so pač praznične in odvisne od tega, kaj posamezniku, družini ali skupini pomeni praznično, tudi na kulinaričnem področju. Opažam, da se zlasti v mladih družinah vedno bolj ozirajo k prehranski dediščini in poskušajo za ta praznika pripraviti nekaj posebnega, naj bo slovensko ali iz različnih kulturnih okolij sveta. Ko sem pisal knjigo o kolinah, so mi nekateri očitali, češ, kdo pa danes sploh še dela koline. Res je, tako kot so jih delali pred desetletji in stoletji, jih nihče več ne dela. Pripravljajo pa jih še vedno, čeprav morda bolj selektivno. Verjetno so malo manj poznana društva t. i. domačih kolin, ki na enem mestu v naselju pripravijo te dobrote. Torej je iz bogate dediščine nastala prireditev, bolje rečeno družbeno srečanje in družabni dogodek za celotno skupnost.

Od kod izvira potica, kdaj so jo začele peči naše gospodinje? Ob klasični orehovi poznamo še mnogo drugih nadevov … Odgovor na to vprašanje dajeta dve moji knjigi, zato bom zelo kratek.

Temelji potice so v (pra)davnih vrstah prazničnega kruha. Potica se je v razvoju spreminjala. Današnjo obliko, to je z različnimi sladkimi ali slanimi nadevi namazan testeni zvitek, pečen v pekaču potičniku, ki ima na sredini značilno luknjo v podobi prirezanega stožca, je potica dobila šele na prehodu iz 18. v 19. stoletje. Pred tem so bile potice polžasto zavite ali oblikovane kot kolač, ki so ga pekli neposredno v peči ali pekaču iz žgane gline in brez sredinskega stožca. Besedo potica je prvi zapisal Primož Trubar, opisni recept zanjo pa objavil J. V. Valvasor v Slavi vojvodine Kranjske leta 1689. A kot rečeno, to je zelo na kratko. Orehova ali lešnikova potica sta značilni božični potici, pehtranova je pomladno velikonočna. Po nekaterih pokrajinah so v nadevu regionalno značilne sestavine, npr. v Prekmurju in Prlekiji mak, v manj razvitih okoljih rožiči. Izjemno okusne so potice s slanimi nadevi. Ena takih je ocvirkovka, tudi špehovka, obe sta značilni za pustno obdobje, saj predstavljata nekakšen 'pivnik' za čezmerno popiti alkohol. Kuhinja v mestih je razvila npr. čokoladni, mandljev nadev, potico s sladkim pehtranovim nadevom, včasih v kombinaciji s skuto. To je sploh slovenska kulinarična posebnost, saj smo eni redkih v Evropi in na svetu, ki pehtran uporabljamo v različnih sladkih jedeh. In če govorimo o sladkem, velja poudariti, da je ena najstarejših potic z medenim nadevom, saj med predstavlja eno najstarejših sladil.

Mateja Blažič Zemljič

Članice društva Klasje ohranjajo stare običaje.

Go. Ano Ivančič, dolgoletno predsednico društva podeželskih deklet in žena Klasje Cerknica smo vprašali, kako so včasih praznovali decembrske praznike in katere tradicije še vedno ohranjajo z različnimi dejavnostmi in delavnicami, da bi jih ohranili tudi za prihodnje rodove. Društvo žena in deklet na podeželju Klasje Cerknica je bilo ustanovljeno leta 1995, seveda z namenom ohranjanja kulturne dediščine v okolju. »Trudimo se ohranjati čim več tradicij na področju kulinarike. Trenutno imamo 44 članic in enega člana. Aktivnosti izvajamo v občini Cerknica kot samostojno društvo, sodelujemo pa tudi z osnovno šolo na Rakeku, s knjižnico v Cerknici in na Rakeku, prav tako se povezujemo s turističnimi društvi Rakek in TD Cerkniško jezero in z Notranjskim regijskim parkom. Z Domom upokojencev Cerknica sodelujemo na pustni prireditvi in v začetku poletja – Pozdrav poletju,« našteje ga. Ana Ivančič, dolgoletna predsednica društva, zdaj pa častna članica društva Klasje Cerknica, ki smo jo vprašali, s čim vse ohranjajo žive praznične običaje. Doda, da prav tako pripravljajo tudi tematske razstave na določene teme – tudi ob veliki noči in božiču, razstavljajo ročna dela članic in sodelujejo na različnih prireditvah. Ob božiču vedno postavijo na ogled različne jaslice v knjižnicah in Mercator centru v Cerknici. »Tudi doma postavimo jaslice, s članicami se srečamo in pripravimo in spečemo božični kruh – župnek (podprtnek), ki ostane pripravljen od božiča do svetih treh kraljev.

Šele na ta dan se ga namreč zjutraj razreže in postreže vsem družinskim članom v hiši, en košček pa dobijo tudi živina in domače živali,« pojasni in nadaljuje: »Nekdaj so ga zamesili iz boljše moke, kot so jo sicer uporabljali. Ob kruhu je ležala vejica, s katero na božični večer ali vse tri svete večere požegnali hišo z blagoslovljeno vodo in prekadili z ognjem, kateremu so dodali lovorov list in oljčne listke. Vse to imamo pri hiši pospravljeno od velike noči, da se porabi za božični večer. Najprej se blagoslovi jaslice, za tem sobe, celotno poslopje in njive ter hišna ključa, da nas varujeta pred tatovi.« Tudi praznično obložena miza se je nekoč razlikovala od današnje: »Včasih pri božični večerji niso smeli manjkati kislo zelje, krvavice, bel kruh in domač kompot – hruškova voda. V sedanjem času se je ta navada spremenila in se pač vsak po svoje odloči, kaj bodo imeli pri hiši za božično večerjo,« pravi. »Potica je bila orehova ali makova, rožičeva ali sadna, s hruškovim nadevom – uporabili so, kar je pač bilo pri hiši. Za Notranjsko je bil, kot rečeno, značilen vedno doma pripravljeni kruh 'župnek,' pečen v okroglem modelu, na mizi pa pokrit z belim prtom. To je naš obredni božični kruh, ki se je res ohranil kot tradicija pri božičnem večeru. Na božični mizi tako ne smejo manjkati župnek, križ in posoda z blagoslovljeno vodo, v kateri so vejica oljke, skupaj s ključi kot simbolom zaščite pred tatovi,« pripoveduje. »V društvu še vedno izvajamo delavnice, s katerimi ohranjamo živo tradicionalno izdelavo in peko kruha, pletenic, domačih flancatov –rožic. Udeležujemo pa se tudi prireditve praženega krompirja, vsako leto na prvo soboto v septembru po različnih slovenskih krajih. Prav tako v osnovnih šolah prikažemo izdelavo parkljev in peko različnih vrst peciva iz vzhajanega testa, izdelavo štrudljev in voščilnic, butar in ostalih predmetov, seveda času primerno.« Tudi v prihodnjem letu načrtujejo delavnice priprave štrukljev in peke različnih vrst peciva –piškotov, rolade, decembra pa bodo izdelovali adventne venčke in čestitke za praznike. Ga. Ivanka Bajt, trenutna predsednica društva Klasje, ki je sodelovala pri intervjuju, doda še, da poleg tega po vsej Sloveniji razstavljajo različne vrste jaslic. Sodelujejo tudi z društvom jasličarjev Slovenije, jaslice pa so razstavljene v krajih Ptuj, Jurklošter, Vojnik pri Celju, Veržej, Kungota, Sv. trojica v Slovenskih goricah, Radeče, Vipavski Križ in Logatec.

Besedilo: Mateja Blažič Zemlji, Fotografija: Arhiv društva

Notranjska božična tradicija

Fotografija: Arhiv društva

V Sloveniji imamo 'krompir' in še kaj

Trendu vedno bolj priljubljenega kulinaričnega turizma so se prilagodila tudi turistična društva, ki delujejo pod okriljem Turistične zveze Slovenije. Kulinariko radi povezujejo z etnologijo, zato obujajo zlasti spomin na tradicionalne jedi. Če sodimo po njihovih prireditvah, v Sloveniji ni jedi, ki bi se lahko kosala s krompirjem ter takšnimi in drugačnimi pogačami.

Slovenci smo zapriseženi krompirjeljubci, saj imamo celo Društvo za priznanje praženega krompirja kot samostojne jedi. Leta 2017, ko smo praznovali 250 let od prihoda krompirja v deželo vojvodine Kranjske, so v Velenju pripravili celo 17. svetovni festival praženega krompirja, na katerem je sodelovalo več kot 80 ekip iz Slovenije in tujine (Švedske, Velike Britanije, Združenih držav Amerike, Nemčije, Avstrije, Madžarske …).

Tretje Dobrepoljsko krompirjevanje in tekmovanje harmonikarjev Že tretje leto smo se člani TD Dobrepolje povezali z različnimi društvi v naši občini in pripravili obsežno prireditev: Krompirjevanje in tekmovanje harmonikarjev.

Prireditev je pritegnila veliko ljudi. Na trgu pred občino so bile razstavljene različne krompirjeve jedi za degustacijo. Pripravili so jih članice in člani TD Dobrepolje. Na voljo je bil krompir v oblicah, pečen krompir, krompir iz žerjavice, v krop krompir, zaroštan krompir, krompirjev golaž, pražen krompir.

Med podajanjem zgodovine krompirja in zanimivosti o krompirju se je odvijalo tekmovanje harmonikarjev.

Besedilo: Dušica Hočevar, Marija Žnidaršič, TD Dobrepolje Prekmurski langaš in dödole

Iz krompirja oziroma krompirjevega testa pripravljajo tudi tradicionalni langaš, priljubljena prekmurska jed, ki je na voljo tudi v drugačnih različicah. Vabljeni na festival langaša, ki ga vsako leto pripravljajo v dvojezični madžarsko-slovenski vasici Gaberje pri Lendavi.

Dobrepoljsko krompirjevanje

Na pokušino so bile tudi jedi iz krompirjevega testa: krompirjevi žganci, krompirjev kruh, ocvirkovka, pecivo iz krompirjevega testa, štruklji z jajci, kolački z orehi. Na razstavi je bil prav tako krompir različnih in zanimivih oblik, po tehtanju pa smo dobili najtežji krompir, ki je imel natanko 0,90 kg.

Dežela, ki jo vzhajajoče sonce ljubkovalno poboža, se za hip ustavi na njenih ravnicah in gričih, pšeničnih poljih, širnih gozdovih, vinogradih … To je Prekmurje – v njegovem osrčju pa občina Puconci. Dödolijada in kulinarična razstava za zlato kijajnco je najbolj prepoznavna prireditev, ki nastaja v občini Puconci pod okriljem KTD Puconci. S prireditvijo v društvu ohranjamo pristne domače jedi, značilne za Prekmurje.

Obiskovalcem nudi pravo doživetje in obilo kulinaričnih užitkov. Nekoč se je kuhalo v kotličkih in kurilo z drvmi, zato se s tem dogodkom obujajo spomini na stare čase. V kuhanju dödolov se pomerijo njihovi ljubitelji, pripravljajo jih tako kot nekoč naše babice (zunaj v kotlu in na

»Tu smo se zbrali in našli svoj mir, zdaj, ko nas združil je pražen krompir«, pravi himna Društva za priznanje praženega krompirja kot samostojne jedi. Fotografija: Društvo za priznanje praženega krompirja kot samostojne jedi.

Nekoč se je kuhalo v kotličkih in kurilo z drvmi, zato se s tem dogodkom obujajo spomini na stare čase.

Fotografija: TD Dobrepolje

Fotografija: TD Puconci

živem ognju). Prireditev je namenjena ljubiteljem kulinarike, saj se poleg kuhanja dödolov obiskovalci lahko preizkusijo tudi v pripravi različnih prekmurskih jedi in sodelujejo na razstavi za zlato kijajnco. Najboljši püconski dödoli so narejeni s pravo püconsko moko, katero člani KTD Puconci pridelajo na »žetvi in mlativini po indašnjo.«

juliju. V sklopu te prireditve pripravijo tudi razstavo kruha in pogač, na njej pa domače gospodinje predstavijo kulinariko naših krajev. Na razstavi prijetno diši po različnih vrstah kruha, narejenih iz različnih vrst moke žita in pečenih v krušnih pečeh, poticah - polnjenih z različnimi nadevi, pitah, drobnem kvašenem pecivu; pogačahpečenih, kuhanih, praženih, kvašenih dobrotah zanimivih oblik, na ogled pa so tudi gobe, sončnice, grabljice ... Posebnost sta marmorni kolač (t.i. bidra) in bosman, slavnostno okrašeni, nekoč obvezni na poročnih slavjih v teh krajih. Kraljica vseh pa je naša polenska gibanica, ki je dobro poznana tako v ožji in širši okolici Polenšaka.

Pogače in polenta

Nadaljujmo s takšnimi in drugačnimi pogačami. Turistično društvo Bled je oživilo t. i. posmoduljo, staro, skoraj pozabljeno jed, ki so jo včasih gospodinje pekle otrokom ob tedenski peki kruha. Hlebček testa so razvaljale na tanko, ga na hitro spekle v sprednjem delu krušne peči in ga premazale s kislo smetano, zelišči, zaseko ali drugim namazom. Blejska pica je zdaj že vključena tudi v Okuse Bleda. Turistično društvo Ozeljan ohranja spomin na koruzno polento, avtohtono ozeljansko jed, ki je bila nekoč glavna hrana vaščanov. Koruzno moko so pridno pridelali v domačih mlinih na potoku Ozeljanšček. Obiskovalci lahko okušajo koruzno in krompirjevo polento z različnimi prilogami – pršutom, golažem, štokvižem (bakalajem), vampi, grahom, kislim mlekom …

Besedilo: Po. F.

Zadvorska golažijada

njivi

»A bi 'mel golažijado ...« so besede našega

-

ob pripravi programa TD Zadvor. Vsi začudeni smo se spogledali in po kratki predstavitvi poteka prireditve smo si bili enotni, da je to nekaj, kar bo privlačno tako za tekmovalce kot obiskovalce. K sodelovanju smo povabili lokalna društva, saj so prvi pogoj za sodelovanje neprofesionalni kuharji. To je bilo že davnega leta 2012. Tako smo nadaljevali vsako leto v veselem pričakovanju tako organizatorja, prijavljenih ekip kot obiskovalcev, vse do nesrečnega leta 2020. To je bil čas hitrih preobratov, ki bo zagotovo ostal zapisan v spominu prihajajočih generacij. Zaradi številnih nepričakovanih izzivov smo bili prisiljeni povsem spremeniti svoje delo.

Razstava kruha in pogač na Polenšaku Turistično društvo Polenšak namenja veliko skrb ohranjanju kulinarične dediščine severovzhodne Slovenije, predela Slovenskih goric. Že od same ustanovitve dalje - naslednje leto bo 60 let - vsako leto organizirajo prireditev Praznik žetve, ki poteka tretji vikend v mesecu

Zadvorska golažijada

A tudi to je minilo. Zopet smo lahko organizirali prireditve in srečanja. Tako smo v nedeljo, 11. 9. 2022, pripravili deveto zadvorsko golažijado. Morala bi biti že enajsta, vendar sta dve odpadli zaradi razmer. V okviru dogodka se je letos v pripravi golaža pomerilo 13 tekmovalnih ekip. Da kuhanje vseeno ne bi bilo preveč monotono, se je morala vsaka ekipa pozabavati še z okraševanjem svojega delovnega prostora, stojnice. Ob 11. uri smo organizatorji razdelili meso in čebulo, nato se je 13 ekip med seboj 'pomerilo' v kuhanju golaža. Tričlanska strokovna komisija je imela veliko dela, da je razglasila najboljši golaž in najlepšo stojnico. Za najmlajše obiskovalce so poskrbeli gasilci in jim pokazali nekaj veščin, animatorka pa na delavnici izdelavo kuharskih kap. Za prisrčno povezovanje prireditve je tudi letos zaslužen Matjaž Mihelič - Muc. Da pa je bilo v Zadvoru res veselo, so pozno v noč poskrbeli člani ansambla

Dödole

Fotografija: TD Puconci

Besedilo: Vesna Maučec, TD Puconci

Blejska pica je zdaj že vključena tudi v Okuse Bleda.

Fotografija: TD Bled

Na razstavi prijetno diši po različnih vrstah kruha, narejenih iz različnih vrst moke žita in pečenih v krušnih pečeh.

Fotografija: TD Polenšak

Besedilo: Marjan Petek, TD Polenšak

Tradicionalna malica na

Fotografija: TD Polenšak

Matjaža Miheliča

Muca

Fotografija: TD Zadvor

Gastronomija

Viža s prijetnimi vižami za ples.

Sama prireditev se je zelo 'prijela' tako med tekmovalci v kuhanju golaža kot med ostalimi obiskovalci. Zasnovana je na druženju, amaterskem kuhanju golaža, mogoče se je seznaniti z delovanjem društev na vzhodnem delu Ljubljane, zaplesati ob zvokih znanih glasbenikov. Na njej pa je poskrbljeno tudi za najmlajše z zanimivimi delavnicami.

Besedilo: Mojca Eržen, TD Zadvor

Okusi furmanskih jedi

Turistično društvo Postojna bo prihodnje leto organiziralo trideseti Furmanski praznik, ki bo jubilejni in na katerem se bo po potrjenih dogovorih predstavilo več kot 150 konjarjev iz različnih konjeniških društev po Sloveniji. To bo pravi festival furmanstva s posebnim predstavitvenim programom.

Projekt Okusi furmanskih jedi smo v preteklosti pripravljali skupaj z dr. Stanislavom Renčljem, ki je to področje podrobno preučeval in popisal v številnih knjigah. Med drugimi je posvetil knjigo notranjski kulinariki, ki je bila zelo povezana s furmanstvom, saj se je Postojna v preteklosti ponašala s številnimi furmanskimi gostilnami, v katerih so se ustavljali furmani iz vse Slovenije na poti k morju v Trst, na Reko ...

Projekt je bil zasnovan, da bi furmansko kulinariko ponudili na furmanskem prazniku ter imeli teden furmanske kulinarike v nekaterih izbranih gostilnah na tem področju.

Salame in bunke

V Sloveniji imamo tudi pravo salamarsko gibanje s koreninami v Sevnici, ki je veliko več kot le sodobno obredno druženje na dan mučenikov in skrb za stalno ter vzdržno kakovost salam. »Društvu je v vseh desetletjih delovanja uspelo doseči, da je postala Sevnica prepoznavna po salamah, torej po vrhunskem znanju, ki je potrebno za njihovo najboljšo kakovost. Člani društva so sestavili tudi recepturo za danes že tradicionalno sevniško salamo, ki se ponaša tudi s kolektivno blagovno znamko Sevnica Premium. Meso in slanina izvirata iz lokalnega okolja in ju prispevajo kooperanti Kmečke zadruge Sevnica. Sevnica je bila nekdanje sloveče letovišče ob reki Savi. Danes z drugačnimi, novimi vsebinami in načini delovanja pridobiva na pomenu in prepoznavnosti. Tudi le s salamo, mlajšo sestrično mesene klobase, se lahko razvije odlična zgodba, ne le zaradi novih, sodobnih tujih turistov, ampak zaradi nas in lokalnega prebivalstva, ki bi se moralo v teh globalnih časih še toliko bolj zavedati, kaj je najboljša promocija in razpoznavnost njihovega kraja,« je prof. dr. Janez Bogataj poudaril v knjigi 'Sevniška salamijada – 60 let'. Praznik salam pripravlja tudi turistično društvo Šentilj, na njem pa

Lani smo vabili na prireditev s povabilom, naj gostje okusijo prvobitnost furmanske kulinarike z Okusi furmanskih jedi: Dragi gostje, lahko boste poskusili različne furmanske golaže, klobase, pršut najlepše prasice, kračo s hrenom po krpanovo, furmansko prato, kontrabantskega piščanca in furmansko pojedino ... Gostinci in drugi obrtniki so ponujali pester kulinarični izbor, saj ni manjkalo dobrot: jote s klobaso, furmanske prate, krompirja v z'evnci in z ocvirki, različnih lovskih golažev, ki so jih pripravljale lovske družine, pivškega piščanca po furmansko, ajmohta, pršuta, štrukljev, štrudlja … Poskrbljeno pa je bilo tudi za šilce krepkega – žganjekuharji so ponujali pristno brkinsko slivovko, s Krasa so pripeljali pristni kraški teran, z Vipavskega rujno kapljico vina, Pivovarna Union pa je postregla pivo; manjkali niso tudi domači varilci piva. Želimo, da bi Okuse furmanskih jedi uvrstile na jedilnike številne gostilne in s tem obogatile kulinarično ponudbo tako za domačega gosta kot številne tuje turiste, ki obiščejo Postojnsko jamo.

vsako leto izberejo najboljšo salamo in najboljšo bunko, kot narečno pravijo prekajeni bunki.

Besedilo: Društvo salamarjev Sevnica

Tradicionalna bučarija Če ste ljubitelji buč, ne smete zamuditi tradicionalne Bučarije, ki jo vsako leto pripravlja turistično društvo Stara Cesta. Projekt traja od pomladi do jeseni, od sejanja do sajenja bučnic do pobiranja pridelka. Zaključna prireditev je v začetku septembra, na njej pa predstavijo barvitost in pestrost jedilnih in okrasnih buč. Ko se ozremo po bučnih aranžmajih, vidimo, koliko zgodb se prepleta v njih, koliko je motivov, koliko barv.

Kuhanje lovskega golaža

Fotografija: TLovsko kinološko društvo Postojna

Besedilo: TD Postojna

Brkinska žganjekuha

Fotografija: KETŠD Alojz Mihelčič Harije

Naslovnica knjige Sevniška salamijada – 60 let.

Fotografija: Društvo salamarjev Sevnica

Razstava bučnih jedi

Prireditev vsako leto popestrijo z značilnimi bučnimi jedmi po starih prleških in tudi sodobnejših receptih, poteka pa tudi pečenje kruha z bučnimi semeni v krušni peči, kuhanje bučnega kompota in marmelade, bogata kulinarična razstava bučnih jedi, kot so različni zavitki, drobno pecivo, kolači, kifeljčki, potice, torta, kuhinja na prostem: priprava bučne juhe, bučnega golaža, bučnih vafljev, na žaru popečene bučke, kruh iz bučnih semen z bučnim oljem, palačinke z bučno marmelado. Na že 17. Bučariji so obiskovalci spoznavali nove vrste buč, najbolj znani sta hokaido in muškatna buča. Veseli nas, da se jedilne buče vedno več gojijo na vrtovih in jih zaradi hranljivih in zdravilnih lastnosti uvrščamo v svojo prehrano.

Besedilo: Marija Gaube, TD Stara Cesta

Praznik suhega sadja Društvo za ohranjanje dediščine iz Gradeža pri Turjaku je septembra spet pripravilo Praznik suhega sadja, ki združuje dediščino, kulturo, kulinariko in zabavo. Z ljudskimi pesmimi so nastopili domači Krheljčki, Prgarčki iz Zasipa pri Bledu ter folklorna skupina Grmada iz Velikih Poljan pri Ribnici. Zvečer so obiskovalci zaplesali ob zvokih ansambla Pojav.

Četrt

stoletja Praznika kostanja v Vitovljah

V Vitovljah, majhni vasici v spodnji Vipavski dolini, domuje avtohtona sorta kostanja – vitovski maron, ki so mu v domačem Kulturnoturističnem društvu Vitovlje letos posvetili že 25. praznik kostanja. Sladki in debeli maroni so šli že pred leti 'za med' na nekoč glavnih tržnicah v Ljubljani, Trstu in celo na Dunaju, z vsakoletnim praznikom pa poskušajo domačini to tradicijo ohraniti in predstaviti naslednjim generacijam.

Merljak. Obiskovalci so si z vodniki ogledali dediščino vasi in se poučili o sušenju sadja. Pod kozolcem z razstavo starega orodja so članice prikazovale podeželska opravila, pod drugim kozolcem je bila razstava gob, na kateri se je znašel tudi redek dupainov goban. Otroci so uživali v skavtskih igrah, organizirano je bilo lokostrelstvo. Na stojnicah so bili naprodaj izdelki domače obrti z različnih koncev Slovenije, ponujene srečke so bile vse 'polne'. Hrana je bila pestra, še posebno je navduševala društvena kulinarična ponudba (prosena in ajdova kaša, kašnata in moška potica).

Besedilo: Zdenka Zabukovec, TD Gradež

V Vitovljah, majhni vasici v spodnji Vipavski dolini, domuje avtohtona sorta kostanja – vitovski maron

Ob letošnjem jubileju je bilo še posebno veselo. V soboto, 15. oktobra, sta množico obiskovalcev zabavala Vili Resnik in Dejan Vunjak, v nedeljo, 16. oktobra, pa so na svoj račun prišli kulinarični navdušenci. Poleg pečenega kostanja so gospodinje v 'vitovski kuhni' pripravljale štruklje s kostanjevim nadevom, njoke s kostanjevo omako, joto s klobaso in polento s pršutom. Na ogled je bila tudi razstava kostanja, figur iz kostanjevih vej ter domačega peciva, ki ga za srečelov pripravljajo domačinke.

Besedilo: Barbara Winkler, Kulturno turistično društvo Vitovlje

Festival sladoleda Sladka Loka

Na drugem festivalu sladoleda Sladka Loka, ki je bil avgusta v Škofji Loki, je bilo mogoče poskusiti različne sladolede, ki so na voljo v širšem mestnem jedru Škofje Loke, udeleženci pa so se lahko posladkali tudi z loškim šmornom, piškoti in ostalimi slaščicami. Izbirali smo najboljši sladoled, ki ga je osvojila kmetija Pr' Janež iz Reteč pri Škofji Loki. Še posebej smo poskrbeli za najmlajše, saj je bila pri vsakem ponudniku sladoleda animacija za otroke. Na osrednjem odru na Mestnem trgu sta bili dopoldne dve otroški predstavi, festival pa se je končal s popoldanskim glasbenim nastopom v sklopu Pisane Loke. Festival se je začel s povorko, v kateri so bili člani Pihalnega orkestra Alples iz Železnikov, članice mažoretnega društva iz Železnikov, pravljični junaki otroške gledališke skupine Društva glasba-drama iz Škofje Loke ter Pika Nogavička in čarovnik, zadnji v povorki pa sta bili alpaka Gerta in poni Mojca iz Jahalnega centra Kurovt v Retečah.

Besedilo: Igor Drakulič, TD Škofja Loka

Fotografija: TD Stara Cesta

Številni so se preizkusili v pripravi štrukljev.

Fotografija: TD Gradež

V kulinarični delavnici so različne štruklje pripravljali: župan občine Velike Lašče, dr. Tadej Malovrh, mladi Prgarčki, članica Meta Klančar ter članice Društva podeželskih žena Velike Lašče. Pripravo dobrot je komentirala prehranska strokovnjakinja Marija

Fotografija: NV Photography

Gastronomija

Praznična Krasna kuhnja

Ljubezen gre skozi želodec. Tudi ljubezen do turistične destinacije.

Krasna kuhnja, kulinarična znamka pod katero se podpisuje pet največjih gostincev destinacije Miren Kras, Gostilna Bric v Mirnu, Gostilna Makorič v Orehovljah, Gostilna Kogoj v Biljah, Gostilna Štirna v Opatjem selu in Domačija Mirko Godnič v Novi vasi, ponuja preko celega leta zdrava in zabavna kulinarična doživetja, ki jim ritem narekujejo pridelki z domačih vrtov, njiv in bližnjih gozdov. Naši odlični kuharski mojstri lonce vse leto polnijo s svežimi sezonskimi dobrotami, jedi pripravljajo po receptih babic in krožnike začinijo s ščepcem sodobne kreativnosti.

Tako kot narava, tudi kuhinja Miren Krasa diši po dveh svetovih Prvega oblikuje počasni tok reke Vipave, ki napaja Vrt Goriške, kjer spomladi rastejo zdravilni beli šparglji. Kras na drugi strani ponuja intenzivnejše vonje na burji sušenega pršuta, ki pričara moč kamna in rdeče jerine. Okusi zaživijo ob požirkih opojnega terana ali vitovske grganje, v Vipavski dolini jedi najpogosteje bogatita avtohtoni sorti vina zelen in pinela

Dvorišča domačij so pri nas vse leto odprta in mize so vedno polne domačih dobrot, od preprostih na žlico, kot je kraška ali vipavska jota, do mesnih ali zelenjavnih poslastic, posebej frtalj, ki poskrbijo za energijo ali čiščenje telesa. Za sladokusce so tu doma pregrešno dobri štruklji in fulje. Posebnost naše ponudbe so »osmice« na turističnih kmetijah, ki dvakrat na leto za 10 dni ponujajo manj obdavčeno

TELEČJA ROLADA Z KOSTANJEM IN ŠTRUKELJ Z RADIČEM V KRAŠKI OMAKI

ŠTRUKLJI: Sestavine: TESTO:

40 dag MOKE 185 dag MASLA

200 g KISLE SMETANE SOL, POPER

Na delovno površino posujemo moko. V sredino damo smetano ter maslo narezano na koščke. Maso posolimo ter popramo. Vse skupaj zgnetemo v gladko testo, ki ga zavijemo v prozorno folijo ter postavimo v hladilnik za vsaj 2 uri.

NADEV: 250 g SKUTE 1 kg RADIČA

1 ČEBULA 2 JAJCI

DROBTINE, PARMEZAN, SOL IN POPER

V ponvi na olivnem olju popražimo na drobno narezano čebulo. Ko čebula dobi lepo barvo ji dodamo na tenko narezan radič ter na hitro prepražimo. Pustimo ohladiti. V veliko posodo damo skuto, parmezan, jajce, sol in poper ter umešamo ohlajen radič. Drobtine dodamo po občutku. Masa, ne sme biti ne presuha in ne premokra. Testo razdelimo na 4 enake dele in vsakega razvaljamo ter napolnimo z maso. Zavijemo v aluminijasto folijo in kuhamo v konvektomatu cca 30 minut (lahko po tudi v navadni pečici samo, da damo spodaj pekač z vodo na 100 stopinj ter zgornji del peči pokrijemo s drugim pladnjem- da se štrukelj kuha na sredini peči.).

prodajo doma pridelane hrane in mesnin. Posebnost se je ohranila še iz časov Marije Terezije. Naj gre za rastline ali ljudi, zaradi blage klime se življenje in veselje pri nas razcvetita prej in razvajata dlje.

Praznični meniji Miren Krasa z noto odličnosti! Čeprav je kuhinja Miren Krasa preko celega leta vabljiva, barvita in samosvoja, zdrava in trajnostna, naši gostinci najboljše prihranijo za praznični december.

Letos nas bo Krasna kuhnja razvajala s slastnimi jedmi, ki bodo navdušile tudi najbolj zahtevne »foodie«. December in januar bosta v Miren Krasu dišala po kostanju, radiču, divjačini, jagnjetini, bučah, jabolkah in seveda prazničnih sladicah, med katerimi kraljujejo praznični štruklji in potica

Za ljubitelje kuhe, nam je Jasmina Golob iz Gostilne Štirna zaupala recept Telečje rolade s kostanjem in štrukljem z radičem v kraški omaki, jedi, ki v decembru posebej tekne in jo lahko pripravite tudi za vaše najdražje.

Seveda priporočamo, da najprej okusite pristnost originala. Več o ponudbi Krasne kuhinje in sezonskih menijih, po katerih lahko povprašate v naših gostilnah najdete na www.mirenkras.si/ krasna-kuhnja

OMAKA: 1 ČEBULA 200 g PRŠUTA 500 g RADIČA 2 dcl TERANA MOKA Z VODO (PODMET), SOL, POPER, OLIVNO OLJE, MASLO V ponvi na maslu prepražimo na kocke narezan pršut. V drugi ponvi na olivnem olju prepražimo na tenko narezano čebulo. Zastekljeni čebuli dodamo na tenko narezan radič, na hitro prepražimo ter zalijemo s teranom. Dodamo še malo vode ter pokuhamo na ognju. Proti koncu dodamo pršut, solimo, popramo ter zgostimo s podmetom (moka in voda).

TELEČJA ROLADA:

Sestavine:

1 kg telečjega mesa 2 korenčka 300 g kostanja 10 dag kraške pancete Sol, poper, olivno olje, belo vino, korenček, čebula, dišavnice(timijan, rožmarin, lovorjev list)

Telečje meso narežemo, da dobimo veliko plosko površino. Meso posolimo in popopramo. Nanj postavimo narezano kraško panceto, nato na lističe narezan korenček ter po sredini damo kuhan kostanj. Vse zavijemo v rolado, katero zavežemo. Rolado damo v pekač v katerega narežemo korenček in čebulo, zalijemo z belim vinom in pečemo v pečici 1,5-2 uri na cca 150 stopinjah. Vse skupaj lepo zložimo na krožnik, lepo dekoriramo ter uživamo v hrani.

DOBER TEK!

Gastronomija

Fritole ali miške (Altroke Istra Gourmet, Sveti Anton)

Naj za praznične dni zadiši po Istri

Miza ni za praznike nikdar prazna, to velja tudi pri nas v Istri. V dneh, ko smo še posebno dovzetni za tradicijo in se radi prepuščamo nostalgiji, se na praznični mizi zvrstijo dišeče dobrote tradicionalne istrske kuhinje, a tudi istrske jedi v sodobnejši preobleki.

Od Istre do 'istrske kužine'

Slovenska Istra je koktajl raznolikosti, starodavnosti in vztrajnosti. Neverjeten preplet kultur, jezikov in običajev, ki so jih v naše kraje zanesla številna ljudstva, se najlepše odraža v tradicionalnih istrskih jedeh ali 'istrski kužini'. Raznoliki istrski kulinariki botrujejo mediteransko podnebje in kulinarični vplivi Benečanov, Avstrijcev in Slovanov. V tisočletjih so se tako v tem prostoru izoblikovale jedi, ki bi jih težko našli drugod po svetu. Mojstrovine naših non (babic) temeljijo na aromatičnem oljčnem olju, pšenični moki, zelenjavi, samoniklih rastlinah in seveda ribah. V vsakem grižljaju lahko začutimo pravo Istro, skromno in bogato hkrati.

Božični jedilnik po istrsko Morska kuhinja diši pozimi drugače kot poleti. Pa začnimo z bakalajem na belo. Ta je pri nas pogosto na jedilniku, v preteklosti pa je bil le dvakrat letno – na predvečer božiča in na veliki petek. Danes se mu pogosto doda paradižnikovo omako, tako postane bakala na rdeče. Najraje ga ponudimo s polento. Sardele na šavor ali ocvrte sardele, konzervirane v olju in čebuli, so starodavna mornarska dobrota beneških ribičev in mornarjev. Sardele, pripravljene na ta način, so obstojne dlje. Fritole, imenovane tudi fancli ali miške, so še danes značilna božična sladica v Istri. Po zapisih Alberta Pucerja, zgodovinarja in izjemnega poznavalca istrske

kulinarike, segajo njeni začetki v čas Marca Pola. Gre za ocvrto sladko testo v obliki mišk. Včasih so jih pripravljali s kvasom, za okus pa so jim dodali rozine in domač tropinovec ali belo vino. Hroštole ali kroštole so sladica, namenjena pomembnejšim slavjem in praznikom, tudi božiču in novemu letu, pogosto so jih pripravljali ob pustnem času. Kroštole imajo vrsto različic, ki se od gospodinje do gospodinje razlikujejo po sestavinah in količinah, tudi po načinu oblikovanja.

Galerija dobrot

V Kopru in na koprskem podeželju je od pomladi do jeseni vsak zadnji četrtek v mesecu namenjen kulinarični tržnici z izbranimi istrskimi jedmi in lokalno pridelanim vinom. To je kulinarična prireditev Altroke Istra Gourmet Festival, ki poteka vsakokrat na drugi lokaciji. Za sladkosnede oboževalce istrske kulinarike pa gosti Koper septembra Sladko Istro, mednarodni festival sladic in sladkih izdelkov, največjo tovrstno prireditev v Sloveniji. Sladke istrske jedi boste zagotovo okusili tudi na bogato obloženih stojnicah Fantazime v času praznično okrašenega Kopra. Za vse družinske chefe, ki radi vzamete stvari v svoje roke, pa že sredi zime toplo priporočamo istrsko kuharico Besede in okusi iz istrske kužine (Zavod za mladino, kulturo in turizem Koper in Založba Libris, Koper 2021). Pa dober tek!

Slastne sardele na šavor (Altroke Istra Gourmet, Sveti Anton)

Fotografija:

Jakob Bužan

Hrustljave hroštole (Sladka Istra, Koper)

Fotografija: Jakob Bužan

Okusi Celja –nove kulinarične mojstrovine v mestu grofov

Zavod Celeia Celje je v sodelovanju s petimi partnerji začel uvajati prvi celoviti produkt na področju gastronomije v Celju. Pod krovno blagovno znamko Okusi Celja (Taste Celje) celjski chefi ponujajo sodobne kulinarične kreacije z okusi srednjega veka. Poleg teh bo v okviru Pravljičnega Celja v hiškah in na prazničnih stojnicah zadišalo po domačih dobrotah in vročih napitkih.

Priznani celjski chefi so se z vsem spoštovanjem do kulinarične tradicije srednjega veka, v katerem je svoj neizbrisen pečat v Celju, tako kot tudi na celotnih evropskih tleh, pustila plemiška in vladarska družina Celjskih grofov, lotili odkrivanja okusov in jedi tistega časa. Nastale so sodobne kulinarične kreacije: Barbarina simfonija, Cilli piščanc, Pojedina grofov Celjskih, Ulov Friderika Celjskega in Ulrikova pregreha. Te, tako kot pojedine na grajskih mizah, brbončice razvajajo z dobrotami z domačega vrta in bližnjega gozda, svežimi lokalnimi sestavinami ter neskončno različnimi kombinacijami okusov ter vonjav. Goveja lička, ječmen, pena iz jabolk in zelene, domač piščanec s kruhovim nadevom, obogatenim z gobami iz nekdanjih grajskih gozdov, slastnimi gosjimi jetri in tartufi omamnega vonja, telečja krača, položena v telečji fond in obložena s piro, kremo pečene buče, hrustljavim korenčkom ter posuta z drobtinami slanine, hrustljavi file postrvi v objemu bučnih semen, ki počiva na grahovem pireju ter izbrani zelenjavi z lečo, in pojedina s prekajenim govejim karpačem s kepicami gorčičnih semen in zelišči z bližnjega vrta, kurjo juhico z jetrnimi štruklji in ajdova kaša s svežo zelenjavo in orehi, filejem divjega prašička, kruhovimi žličniki s slanino ter domačimi cmoki z marelicami iz bližnjega sadovnjaka … To je le nekaj jedi, ki so jih po vzoru srednjeveške kuhinje pripravili celjski kuharski mojstri. Za popolno doživetje jih postrežejo na ploščah, narejenih iz avtohtonih vrst lesa (oreh, bukev, češnja, javor …). Podobno kot v srednjem veku, kulinarično izkušnjo obogati še mehkoba in toplina unikatnega lesenega jedilnega pribora. Nove kulinarične mojstrovine v mestu grofov chefi pripravljajo v petih različnih restavracijah na različnih lokacijah, in sicer Oštirka in Lalu v starem mestnem jedru, Lisjak Celjski in Francl na robu mesta ter Celjska koča na priljubljeni izletniški točki. Prvi celovit gastronomski produkt, ki bo obogatil tudi decembrsko kulinarično ponudbo v Celju, bo dopolnjen še s posebno praznično ponudbo ter posebnimi dogodki, namenjenimi kulinaričnim raziskovalcem, t. i. foodijem. Gostinci bodo letos obogatili svojo ponudbo ulične hrane. Poudarek ne bo le na pijači, ampak tudi na

izbranih okusih, lokalnih sestavinah in prazničnih jedeh. Po mestnih ulicah bo zadišalo po domačih rebrcih in kračah, mimogrede si bo mogoče privoščiti kakšen prigrizek, suhomesnate dobrote, za sladkosnede bodo na voljo: štrudelj, vaflji in palačinke. Na Decembrovanju (2. do 3. in 9. do 10. december), petkovih in sobotnih popoldanskih dogodkih, namenjenih druženju, bodo v ospredju koncerti na prostem, priložnosti za nakup daril in uživanje v okusnih dobrotah. Pokušine vredni bodo domači piškoti, potice različnih okusov, cimetovi polžki, celjske rol'ce, parklji, kruh vseh vrst, izbrane čokolade in drugi čokoladni ter medeni izdelki. Decembrovanje je novost Pravljičnega Celja in odlična popotnica prijetnemu pohajkovanju ter uživanju v prazničnem vzdušju. Temperaturo razposajenega dogajanja bodo na ulici dvignile tudi četrtkove Vročice z izbranimi pijačami in okusi (8. in 15. december 2022) ter Festival penin na tržnici.

»Želimo si, da bi se doslej primarni skupini, družinam, letos med obiskovalci Pravljičnega Celja pridružili tudi kulinarični raziskovalci ter domači in tuji ljubitelji adventnih praznikov ter unikatno okrašenih mest,« je povedala mag. Maja Voglar, direktorica Zavoda Celeia Celje, ter dodala, da je vzdušje v Celju že nadvse praznično, zanimanje za obisk pa po dveh koronskih letih zelo dobro.

Besedilo: Tina Huremovič, Zavod Celeia Celje Fotografiji: Matjaž Očko za Zavod Celeia Celje

Privoščite si še potep med prazničnimi okusi Laškega, njihovimi ustvarjalci in zgodbami.

Želimo vam prijetne praznične dni in uspešno leto 2023! 2023!

Laška medenka (na fotografiji) je hišna specialiteta Thermane Laško in destinacijska slaščica , prejemnica certifikata kakovosti kolektivne blagovne znamke Okusiti Laško.

Naj bo vaša izbira kakovostna lokalna hrana in pijača

Kakovostna hrana in pijača, ki prihaja iz lokalnega okolja, zagotavlja svežino, okus, delovna mesta, obdelano in poseljeno podeželje, je del tradicije in kulture prehranjevanja. Pri njeni pridelavi in predelavi imajo odločilno vlogo kmetijska in živilska podjetja, ki so najpomembnejši pridelovalci hrane in pijače v Sloveniji. Slednja zagotavljajo visoko kakovost, spoštujejo zahtevne standarde pridelave in predelave, skrbijo za dobrobit živali in okolje. V interesu vseh je, da potrošnik v Sloveniji lahko izbira in izbere lokalno kakovost tako v trgovini, šoli, vrtcu, gostinstvu in turizmu. In prav sektor HORECA je tisti, kjer želimo okrepiti uporabo lokalnih surovin in živil ter pijače.

V Sloveniji imamo več kot 1.000 kmetijskih in živilskih podjetij, ki skupno zaposlujejo več kot 16.500 ljudi in letno ustvarijo več kot 2,6 milijarde evrov prihodkov. Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS združuje 256 članov, ki predstavljajo več kot 80-odstotno reprezentativnost vseh podjetij v živilstvu v Sloveniji. Njeno poslanstvo je, da gradi stabilen sistem pridelave hrane, ki bo družbeno, gospodarsko, okoljsko vzdržen, pravičen in trajnosten. Člani zbornice so trenutno organizirani v 13 panožnih združenjih, ki pokrivajo skoraj celoten sektor hrane in pijače.

V želji, da se okrepi sodelovanje in vzpostavi medsektorsko verigo vrednosti živilskopredelovalnega sektorja, gostinstva in turizma, je bil leta 2021 podpisan memorandum o sodelovanju GZS –Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij s Turistično-gostinsko zbornico Slovenije in Sekcijo za gostinstvo in turizem pri Obrtnopodjetniški zbornici Slovenije. Z njim želijo oblikovati poslovno učinkovit model za strateško dolgoročno partnerstvo med dobavitelji živil in pijače ter sektorjem HORECA, ki bo prispeval k dolgoročnemu razvoju celotne verige in večji promociji lokalne hrane in pijače v ponudbi.

Na Dnevih slovenskega turizma v Laškem je potekala tudi degustacija izbranih krožnikov z ustreznim pivom.

Fotografija: Združenje slovenskih pivovarn

Prav tako je zbornica sektorju HORECA odprla Katalog živil za javno naročanje, ki postaja sicer najpomembnejše orodje pri naročanju lokalnih živil v javnih zavodih. S tem je vsem gostinskim in turističnim obratom omogočen dostop do lokalne hrane in pijače na enem mestu. Kmetijska in živilska podjetja s svojim odgovornim in trajnostnim ravnanjem v obliki prostovoljnih zavez na področju prehrane ter drugih področjih potrošnike spodbujajo k uporabi lokalno pridelane in kakovostne hrane.

Podjetja veliko pozornost namenjajo okolju, podnebnim spremembam, biodiverziteti, zavrženi hrani, odpadkom, embalaži, varnosti živil, zdravemu življenjskemu slogu, skrbi za konkurenčnost in rast, ohranjanju delovnih mest, krepitvi znanja in odnosov v verigi. Kot potrošnik si vsak želi jesti kakovostno, okusno hrano, ki bo narejena iz lokalnih surovin in se bo odlično ujemala z lokalnimi pijačami, vinom in pivom.

Združenje slovenskih pivovarn, ki se trudi pivo slovenskih pivovarjev umestiti tudi v ponudbo HORECA in turističnega sektorja, se je predstavilo na Dnevih gostinstva in turizma. Pivovarji so se predstavili na večini dogodkov in udeležencem pokazali del pestrosti svoje ponudbe.

Združenje slovenskih pivovarn se je leta 2019 pridružilo Zbornici kmetijsko-živilskih podjetij pri GZS. Povezuje in v svojo sredo vabi vse slovenske pivovarje, ki želijo skupaj ustvariti čim boljše pogoje za hitro okrevanje in razvoj pivovarske branže. Združuje našega velikega pivovarja, Pivovarno Laško Union, in mala pivovarska podjetja.

Pivovarstvo v Sloveniji je razcvet doživelo po osamosvojitvi Slovenije, po znižanju trošarin na pivo za mala pivovarska podjetja leta 2016 pa se je trend rasti le še povečeval. Od prvih nekaj manjših pivovarjev danes po podatkih SURS-a lahko preštejemo že več kot 60 malih pivovarjev, ki letno zvarijo okrog 20.000 hektolitrov piva ali 3 odstotke piva, trenutno popitega v Sloveniji. Pestrost in visoka kakovost slovenskega piva se lahko kosa z mednarodno pivovarsko ponudbo, saj je kreativnost in predanost pivu ena od velikih odlik naših pivovarjev.

V Sloveniji lahko že danes najdemo vse najbolj zanimive in trendovske stile piva, poznane po svetu. Pivo postaja kot pijača zelo uporabno za kombiniranje s hrano, tako imenovani 'food pairing'. Postaja pomemben del turistične in gastronomske ponudbe Slovenije in ga lahko z velikim ponosom predstavljamo domačim in tujim gostom kot gastronomski in turistični zaklad. Pivo in obiski pivovarjev gostom prinašajo nova doživetja in spomine ter prinašajo novo znanje o pivovarstvu v Sloveniji.

Z aktivnostmi članov Združenja slovenskih pivovarn se dviguje tudi kultura odgovornega uživanja piva, krepi trajnostna in kakovostna izdelava ter trženje piva. Pivovarji si prizadevajo za pravično obdavčitev in trgovino s pivom ter dvig pozitivne podobe piva in pivovarjev v Sloveniji in zunaj nje.

Več o Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS na: https://www.gzs.si/zbornica_kmetijskih_in_zivilskih_podjetij

Pivovarstvo je v Sloveniji razcvet doživelo po osamosvojitvi.

Fotografija: Združenje slovenskih pivovarn

Čarobni adventni čas v družbi turističnih društev

Kljub kratkim in mrzlim dnevom je december mesec, ki je najbolj poln veselih, svetlih in prijaznih praznikov. Doživimo jih v družbi naših turističnih društev.

Začenjamo v turističnem društvu Mozirje, kjer so si lahko njihovi člani kot občani Mozirja že 25. novembra ogledali praznični prižig lučk, brezplačno pa tudi otvoritev Božične bajke Slovenije v Mozirskem gaju, kjer bo vse do 8. januarja 2023 obiskovalce razveseljevalo kar 1,6 milijona božičnih lučk. V adventni čas smo vstopili s turističnim društvom Šmartno ob Paki, kjer so 26. novembra s tradicionalnim blagoslovom adventnega venčka in prižigom prazničnih lučk na ploščadi pred občino vstopili v prelepi adventni čas.

Že

Noč se vse bolj poljublja z zemljo. Dan omahuje pod težo bremena. Človek hrepeni po harmoniji in ravnovesju. Spogleduje se z zeleno barvo, barvo življenja, pomladi in svežine. Že od nekdaj so si poskušali ljudje polepšati dneve pred najdaljšo nočjo v letu s sajenjem božičnega žita. Setev je zgodovinsko povezana z obredi plodnosti. Simbolizira obilje in srečo. Preden bo dogorela druga svečka na adventnem venčku, na Marijin praznik, 8. decembra, ga bomo skrbno posejali, da bo nared za božični večer, ko se bomo zbrali pri jaslicah v domači cerkvi.

Med prepevanjem ljudskih pesmi o Jezusu in Mariji, ki sta iskala prenočišče, zvezdi repatici, katere svetloba je zažarela na nebu, in prestrašenih pastirčkih bomo prisluhnili dramski pesnitvi Božičnica. Leta 1857 jo je še kot dijak reške gimnazije spisal duhovnik, pesnik, pisatelj in prevajalec Janez Bilc (1839–1906), jo objavil v Zgodnji Danici, pozneje pa predelal in preimenoval v pesnitev Pod jaslicami. Domačin Janez Bilc je vseskozi pesniško ustvarjal. Njegove pesmi so raznovrstne, prevladujejo pa pesnitve z nabožno, domoljubno in bivanjsko tematiko. Prijateljeval je z Valentinom Vodnikom, se od njega učil in mu posvetil več pesmi, od katerih je najbolj poznana Slovenija oživljena.

Prvi pravi decembrski praznik je sveti Miklavž, ki smo ga pričakali v družbi turističnega društva Solčava, kjer so Miklavža in solčavske 'tajflne' pričakali že 3. decembra, gostili pa so tudi Miklavžev sejem. V družbi Kulturno-etnološkega turističnega društva Alojz Mihelčič Harije smo posejali božično žito, skupaj z njimi pa bomo praznovali vse do 26. decembra, ko obeležujejo svoj osrednji praznik sv. Štefana, ko goduje njihov vaški zaveznik.

Kakšna letina nas čaka, zdravje in sreča v prihajajočem letu, bo naznanila bujnost rasti božičnega žita na godovni dan vaškega zavetnika sv. Štefana. Konjarji iz bližnjih in daljnih krajev bodo prijezdili po Štefanov blagoslov. Duhovnik bo blagoslovil kruh, vodo in sol, zrak bo preplavilo na tisoče žitnih zrnj, za zdravje, za srečo, za domovino. (Alenka Penko, KETŠD A. Mihelčič, Harije)

Božični Vojnik bo vrata odprl 16. 12., in sicer z otvoritvenim koncertom 5+band, ki bo v Telovadnici OŠ Vojnik. Od 16. do 20. ure, si bo mogoče ogledati zunanjo in notranjo razstavo jaslic. Prav tako bo v tem času gostinska ponudba s praznično tržnico. Zaključek Božičnega Vojnika bo 1. 1. 2023 v Telovadnici OŠ Vojnik, kjer bo koncert SoulGreg Artist & BigLights Band.

Obiskovalce v Mozirskem gaju razveseljuje kar 1,6 milijona božičnih lučk.

Fotografija: Irena Budna

Miklavžev sprevod

Fotografija: Shutterstock

od nekdaj so si poskušali ljudje polepšati dneve pred najdaljšo nočjo v letu s sajenjem božičnega žita.

Fotografija: KETŠD A. Mihelčič, Harije

'Božični Vojnik', ena največjih razstav na Slovenskem, se že od leta 2015 odvija v treh ulicah Vojnika, v Jernejevem domu in farni cerkvi sv. Jerneja. To je tudi ena izmed najbolj obiskanih razstav jaslic, saj jo vsako leto obišče velika množica ljudi od blizu in daleč, celo iz tujine. Idejni oče razstave, upokojeni župan Beno Podergajs, je skupaj s Turističnim društvom Vojnik leta 2015 pripravil prvo razstavo 50 jaslic. Vsako leto po tem se je število jaslic povečevalo (razen med epidemijo), letos pa je razstavljenih več kot 300 različnih jaslic domačih društev, vrtcev, šol in posameznikov, nekaj celo iz Hrvaške in kar 25 papirnatih

V okviru TD Dobrepolje so ob robu trga sredi Vidma postavili »Tonetove jaselce«. Navdih zanje je litografija Toneta Kralja z naslovom Rojstvo, ki jo je ustvaril pred 80 leti in ima zanimivo zgodbo. Vas zanima, kako je ta posebni motiv jaslic nastal in prišel v dobrepoljsko dolino?

Tone Kralj je bil rojen v Zagorici v občini Dobrepolje in je vsa mlada leta preživel doma. Močna želja po šolanju ga je vodila v Ljubljano in pozneje po svetu. Tudi družino si je ustvaril v Ljubljani, kjer je na Gerbičevi ulici zgradil hišo, ki stoji še danes in v njej prebiva njegova vnukinja. Kljub temu se je v rodno Dobrepolje vračal vse življenje. Njegov spomin na rojstni kraj je kapelica sv. Cirila in Metoda, ki jo je postavil na Vidmu.

Turistično-kulturno

30 različnih jaslic, med njimi tudi 'vatikanske

Žlausa, ki so bile leta 2019 uvrščene na svetovno razstavo jaslic v Rimu. Vabljeni, ljubitelji jaslic, da si pridete ogledat Božični Vojnik 2022 od 16. 12. 2022 do 2. 1. 2023 in nas prej pokličete na 041 705 678 (Jože).

Tone Kralj je veliko svoje ustvarjalne energije posvetil cerkveni umetnosti, s katero je na slikarski način ljudem približal svetopisemsko vsebino in jih, zlasti na Primorskem, tudi nacionalno osveščal, saj se marsikje verski motivi prepletajo z nacionalnimi simboli. Njegova ustvarjalna dela krasijo poslikave v več kot štirideset primorskih cerkvah na slovenskem etničnem ozemlju, ki je z mirovno pogodbo v Rapallu pripadlo Italiji.

Leta 1930 je Tone Kralj ustvaril triptih litografij (ali kamnotiskov, odtisov risb s kamnite plošče na papir): Rojstvo (imenovana tudi Rojstvo Kristusovo), Dobrotnik (Kristus, ki ozdravlja bolnike) in Vstajenje.

Slovenski pravnik, prevajalec in umetnostni kritik Karel Dobida je v Mladiki (1930, str. 151) ob sliki Rojstvo zapisal: »Znan prizor: v betlehemskem hlevcu, komaj naznačenem z nizkim lesenim stropom, z nerodnimi vrati in z jasli v ozadju je sveta družina sama. Na tleh, s prtom pregrnjenih, leži Jezušček, ob njem vdano kleči Marija in ga ljubeče opazuje. Na dolgo romarsko palico oprt stoji za njo sveti rednik in skrbno gleda Dete in Mater. Vrč na tleh in popotna cula — to je vse. Dovolj je, da pove, da so to popotni, revni ljudje, ki se jim je v tem revnem hlevcu rodilo dete, ki bo odrešilo svet. Nič drugega ni umetnik dodal, ne pastirjev ne živali: da bi bile te glavne osebe tem bolj os in središče prizora, da bi se v njih in iz njih gledalec navzel nežnega čustvenega vonja, ki veje iz podobe.«

»Vabljeni v Božični Vojnik«

Fotografija: TD Vojnik

jaslic Jirija Škopka iz Češke.

»Vatikanske jaslice«

Fotografija: Jože Žlaus

društvo Globoče tudi letos razstavlja približno

jaslice' avtorja Jožeta

Razstavo jaslic v Vojniku vsako leto obišče ogromno ljudi

Kraljeve jaslice vsako leto krasijo trg sredi Vidma

Fotografija: TD Vojnik

Fotografija: TD Dobrepolje

Najboljše nabožno delo Rojstvo umetnika Kralja smo prepoznali kot izjemno dediščino in z dovoljenjem hčere Tatjane naredili povečane jaslice, ki vsako leto krasijo trg sredi Vidma. Litografija Rojstvo, ki krasi tudi kakšno domovanje v Kraljevem rodnem Dobrepolju, je po 80 letih popotovanja po svetu in domačih krajih tako predstavljena na Vidmu v spomin in poklon našemu velikemu umetniku Kralju. Na njegovo izvirno in povsem drugačno umetniško delo smo Dobrepoljci izjemno ponosni. V številnih domovih pa bomo spomin na to imenitno grafiko obudili s praznično voščilnico Rojstvo, ki jih po umetnikovem zgledu dobite v Turističnem društvu Dobrepolje. Glavni material jaslic je les, bogatijo ga še dodatki slame in mahu. Velikost figur je približno en meter, hlevček pa je precej večji. Še posebno čarobne so, ko se zvečeri. Naredite si letos božično zgodbo povsem drugačno in bodite del Kraljeve zgodbe tudi vi. Naj se vaši praznični in čarobni decembrski dnevi zaključijo z ogledom Tonetovih jaselc in prav posebnim spominkom, voščilnico Rojstvo.

»Pred dva tisoč leti in več se je na Zemlji zgodil čudež. Letos se bo ta čudež ponovno zgodil pred našimi očmi. Med temnimi drevesi, trdo skalo in strupenim mrazom se skriva topel kotiček, kjer se zbirajo vsa ljubezen, dobrota in milina. Počasi, nežno pronica med ljudi. Mir, tišina, odrešenik je med nami. In vse besede so odveč,« s temi besedami Losi, društvo za organiziranje lokalnih aktivnosti, vabi na predstavo Tihe jaslice v Svečini. Predstava bo 23. 12. 2022, ob 18. in ob 20. uri (v primeru dežja oz. izjemno slabega vremena predstava odpade), v kamnolomu Pruh nad Svečino.

Prve Slovenske narodne jaslice je leta 1919 naslikal Maksim Gaspari in v prizor s 70 figurami postavil pisano druščino oseb v narodnih nošah, razne živali, kočijo s konji, angela, svete tri kralje, Prešerna in Julijo. Gaspari je želel, da bi papirnate jaslice prišle v vsak slovenski dom. Ob stoti obletnici nastanka jaslic smo v Selščku, umetnikovi rojstni vasi, postavili njegove jaslice v naravni človeški velikosti. Ambient na vaškem griču, poleg cerkvice Povišanja svetega Križa, tradicionalno v decembru privabi številne obiskovalce iz Slovenije in tujine.

Božiček, kje si? je naslov prireditve, na katero vabi društvo Godi mi, in sicer v soboto, 17. 12. 2022. Potekala bo na romantičnem prizorišču Vrablove domačije v Črešnjevcu ob Dravi. Tisti, ki se bodo podali na dogodek po Jabolčni poti z laternami, se dobijo ob 16.30 na ploščadi Hrama kulture Arnolda Tovornika v Selnici ob Dravi. Polurni pohod je primeren za družine. Laterne naj ljudje prinesejo s seboj, nekaj jih imajo tudi pri društvu. Obiskovalci bodo na stojnicah lahko kupili darila, dekoracijo in živila za božično večerjo. Otroci bodo ustvarjalni

Fotografija: Robert Kužnik, Studio Zibka

Tihe jaslice v Svečini

Fotografija: LOSI, društvo za organiziranje lokalnih aktivnosti

Tihe jaslice v Svečini

Fotografija: LOSI, društvo za organiziranje lokalnih aktivnosti

V številnih domovih pa bomo spomin na to imenitno grafiko obudili s praznično voščilnico Rojstvo, ki jih po umetnikovem zgledu dobite v Turističnem društvu Dobrepolje.

Gasparijeve slovenske narodne jaslice

Fotografija: TD Dobrepolje

Za tiste, ki vam je

Zimsko pravljico. Okrasili so nekaj dreves v centru in postavili mini deželo dedka Mraza. V sodelovanju z občino, ki je priskrbela drevesca, so pozvali društva, naj se jim pri tej akciji pridružijo in okrasijo svoje drevo. Obisk je bil zaradi covida sicer v manjšem številu, vendar je bila okrasitev prisrčna in domiselna. Prišel je tudi dedek Mraz, ki je v tem času obdaroval otroke ter dogodku dodal piko na i. Svoje drevesce so okrasili otroci iz vrtca, folklorna skupina, TD Mislinja, gasilsko društvo in občina Mislinja. Pričarali so lepo zimsko idilo, ki jo je dodatno okrasil še sneg naslednji dan. Mnogi so si prišli pogledat postavitev v naslednjih dneh.

Fotografija: LOSI, društvo za organiziranje

Sveti trije kralji

8. januarja prijazno vabljeni v cerkev sv. Štefana v Postojni, kjer bo ob 19. uri ob 140. obletnici TD Postojna koncert Sv. treh kraljev dar z vokalno skupini Kresnik, ki jo vodi Miran Žitko, ob klavirsko-orgelski spremljavi Snježane Pleše Žagar.

Najmlajše razveseljuje Božiček

Fotografija: Bernarda Korez

na delavnicah, okrasili bomo naravno jelko ter rajali v pravem mini disku z didžejem. Obiskal nas bo seveda tudi Božiček z malho daril. Obisk je brezplačen za male in velike.

ali pa dedek Mraz

Fotografija: TD Mislinja

Blagoslov konj na Štefanovo

Fotografija: TD Selnica ob Dravi

bolj všeč dedek Mraz, v TD Mislinja organizirajo

lokalnih aktivnosti

Dedek mraz bo otroke obiskal tudi na Slovenskem trgu v Selnici ob Dravi in obdaril vse po vrsti. Turistično društvo Selnica bo po dveh sušnih letih ponovno organiziralo tudi tradicionalni blagoslov konj ob prazniku Sv. Štefana. Potekal bo na domačiji pokojnega Čebelka – Marjana Čepe.

24. decembra na pohod z lučko miru na Pekrsko gorco vabi turističnohumanitarno društvo Glas, 26. decembra pa se lahko s turističnim društvom Tuhinjska dolina odpravite na Pohod z Jožefom in Marijo od jaslic do jaslic. Pohod se bo pričel na Knajpovi terasi in nadaljeval po cesti do 8. apartmajskega objekta in nazaj. Sodelovali bodo Jožef, Marija, pastirčki, ovce, osel in trije kralji na konjih.

Starše Božiček, kje si? 17.12.2022 Selnica ob Dravi Rokodelsko, izobraževalno in turistično društvo Godi mi Božiček 18.12.2022 Vrsno Turistično društvo Planinski raj Vrsno 15. razstava jaslic v skritih kotičkih Gradeža 18.12.2022 Gradež Društvo za ohranjanje dediščine Otroško božičkovanje 23.12.2022 Pekre Turistično društvo Pekre Tihe jaslice 23.12.2022

Zg. Kungota LOSI, društvo za organiziranje lokalnih aktivnosti Lučka miru na Pekrsko gorco 24.12.2022 Maribor Turistično humanitarno društvo Glas Šefanovo 2022 26.12.2022 Harije Kulturno etnološko turistično športno društvo Alojz Mihelčič Harije Pohod z Jožefom in Marijo od jaslic do jaslic 26.12.2022

Laze v Tuhinju Turistično društvo Tuhinjska dolina Žive jaslice v Studenicah 24.12.2022 Poljčane Turistično društvo Samostan Studenice Srečanje konjerejcev in blagoslov konjev 26.12.2022 Bodonci TD Turistično društvo Vrtnica Štefanovo - žegnanje konj 26.12.2022 Vuhred Turistično društvo Vuhred Štefanov sejem 26.12.2022 Selca Turistično društvo Selca Domovinski pohod z baklami 26.12.2022

Kokrica pri Kranju Turistično društvo Kokrica Blagoslov konj 26.12.2022 Šentilj pri Velenju Turistično društvo Šentilj pri Velenju Baklada 1.01.2023 Selca Turistično društvo Selca 15. razstava jaslic v skritih kotičkih Gradeža 8.01.2023 Gradež Društvo za ohranjanje dediščine Turni smuk in pohod Galetovec 5.02.2023 Bohinjska Bela Turistično društvo Bohinjska Bela

70 let TD Nova Gorica

Praznovanje 70. obletnice delovanja Turističnega društva Nova Gorica je priložnost, da se na kratko ozremo po prehojeni poti. Društvo je v 70 letih delovanja prispevalo veliko prostovoljnega dela in gradilo na prepoznavnosti, najprej avtokampa in bazena v Kromberku. Vodstvo društva je delovalo na širšem območju mesta, saj je z novimi nepremičninami skrbelo za prospekte, zgibanke in razglednice. Odprt je bil tudi Turist biro v Rožni Dolini, ki je skrbel za številne turističnoinformativne table. S trudom vseh članov je društvo pridobilo pisarno na Delpinovi ulici v Novi Gorici, ki je služila kot sedež in predstavitev delovanja društva navzven. V vseh letih so člani društva, predvsem pa upravni odbori in predsedniki, vlagali veliko časa v vzdrževanje ter obnovo nepremičnin. Ustanovljen je bil Gospodarski odbor z namenom spremljanja dogodkov, posebno tistih, ki se zgodijo nepričakovano. Stalna skrb in pogovori z našimi najemniki kažejo, da je začrtana pot, po kateri hodimo, pravilna. V zadnjem obdobju smo skupaj z lokalnimi deležniki sooblikovali kar nekaj zanimivih projektov in dogodkov. Omenim naj 'goriško knjižno središče', ki bo bistveno obogatilo mestno jedro, saj ga načrtujemo skupaj z ZRC SAZU in Mestno občino Nova Gorica. Ker bo Nova Gorica leta 2025 nosila naziv evropska prestolnica kulture, bo prav omenjeni objekt na Delpinovi ulici pripomogel k večji prepoznavnosti mesta. Seveda je vsak dogodek v naši izvedbi v 70 letih delovanja društva pustil pečat v mestu. Zasajenih je bilo več kot 11.000 vrtnic in novih dreves, ki so nadomestila tista, posekana zaradi starosti. Organiziramo prireditve, kot so Praznik vrtnic, Prvomajski mlaj, družinsko kolesarjenje Goriška

Fotografija: TD nova Gorica

TD Nova Gorica in Aktiv mestnih žena in deklet – Goričanke so v prazničnem času tudi letos pripravili Lucijin pohod z lučkami od Bevkovega trga do trga Evrope, kjer so se združili s pohodniki iz Gorice.

kolesari ter likovni in prozni natečaj za otroke Ogledalo mojega okolja, na katerem sodeluje več kot 500 osnovnošolskih otrok iz Slovenije in zamejstva. Tudi martinovanje in furenga sta bila izpeljana pod našim okriljem. Aktiv mestnih žena Goričanke organizira dobrodelne prireditve, kot je pohod z lučkami po ulicah Nove Gorice, pod geslom Z odejico nam bo topleje. Ob 7. obletnici mesta so za novorojenčke spletle 700 copatk. Društvo redno organizira strokovne ekskurzije po Sloveniji in tudi v tujini z namenom pridobivanja novih izkušenj. V zadnjem obdobju skupaj z Mestno občino Nova Gorica in Komunalo, d. d., intenzivno urejamo dve krožišči v Novi Gorici. Ker so krožišča ogledalo urejenega mesta, se vodstvo društva trudi obiskovalcem ponuditi kar najlepši videz. https://www.youtube.com/watch?v=UNCIo9HLVQI

Na preteklosti gradimo prihodnost

Kulturna dediščina je most v prihodnost. Na mlajše generacije jo prenašajo tudi pri TD Zgornja Ložnica, predvsem Ložniške ufarce, zadnje čase pa tudi druge članice.

Kulturna dediščina so dobrine, podedovane iz preteklosti, ki jih skupnost opredeli kot odsev in izraz svojih vrednot, identitete, verskih in drugih prepričanj, znanja in tradicij. Poznati običaje, šege in navade naših krajev pomeni poznati korenine našega okolja. Ob pogovorih z učenci ob ustvarjalnem delu spoznavamo tudi medkulturnost in krepimo medsebojno spoštovanje. Namen delavnic je izkustveno učenje nesnovne kulturne dediščine, spoznavanje lokalnih materialov in orodij ter urjenje ročnih spretnosti. Zagotovo svoje korenine dobro poznajo pri TD Zg. Ložnica, saj delavnice organizirajo že od samega začetka delovanja. Prva leta so članice izdelovale praznične voščilnice, delale adventne venčke, kvačkale, vezle, pletle nogavice. V zadnjem času večkrat obiščejo otroke v šoli, vrtcu ali dediščino predstavljajo na raznih prireditvah. Skoraj vsak Slovenec je v sebi pesnik, slikar, kuhar, plesalec, vinar, glasbenik, režiser, igralec ali rezbar. Iz vsega, kar ljubi, zna narediti umetnost. Poleg umetnikov različnih ročnih spretnosti in obrti, ki se že skozi stoletja prenašajo iz roda v rod, so tudi nekateri člani in članice TD Zg. Ložnica uspešni v raznih spretnostih, dostopnih vsem generacijam. Dediščino v obliki delavnic so mlajšim in starejšim obiskovalcem v zadnjem poletju na prostem prikazovale z vezenjem, pletenjem, izdelavo rož iz krep papirja, košaric in zapestnic iz volne. Seveda je prikaz vedno popestren s šaljivimi prigodami, ki so jih zares poznali ob takem delu.

košaric, oblikovanja šopkov, ob tem pa za popestritev spoznali še igro mlinček s fižolčki. Ložniške ufarce so med učence prinesle tudi ročno izdelano žogo iz svežega sena. Vsi udeleženci so neizmerno uživali v njenem vonju. Na svoje izdelke so bili učenci neizmerno ponosni in jih želeli takoj odnesti domov.

Domovina Slovenija ima bogato in raznoliko kulturno dediščino ter dolgo tradicijo njenega organiziranega varstva. Dediščino so z znanjem in védenjem ustvarili, jo prepoznavajo in ohranjajo posamezniki in družba. Je dokument obstoja narodne in državne skupnosti in hkrati priložnost za njen razvoj. Kulturno dediščino celostno ohranjamo in jo uveljavljamo kot vir za gospodarski, družbeni in lokalni razvoj.

Na Podobah bistriških domačij so na delavnicah, ki so bile namenjene odraslim, še bolj pa otrokom, prikazale, kaj vse lahko naredimo iz volne in kako lepo lahko na podstavkih zacvetijo rože iz krep papirja. Nedavno so pripravile delavnico za učence 2. OŠ Slovenska Bistrica. Z velikim veseljem so se učenci lotili spletanja zapestnic, prepletanja

Lokalna kulturna dediščina tako širi prepoznavnost v slovenskem in mednarodnem prostoru, za kar si bodo tudi v prihodnje prizadevali pri TD Zgornja Ložnica.

Besedilo: Marijana Jereb, TD Zg. Ložnica

Fotografije: TD Zg. Ložnica

Delavnica na prostem v Muzeju na prostem Rogatec

Delavnica in stojnica na Podobah bistriških domačij

OŠ Slov. Bistrica - učenci s svojimi izdelki

Delavnice v 2. OŠ Slov. Bistrica

Turistična zveza Slovenije na Dnevih slovenskega turizma

2022

Osrednja slovenska društvena organizacija se je v Laškem nadvse uspešno predstavila. Začelo se je s srečanjem predstavnikov turističnih društev, na katerem je 60 najbolj zaslužnih prostovoljcev prejelo priznanja. Izročil jim jih je predsednik Turistične zveze Slovenije Pavle Hevka, ki v začetku prihodnjega leta zaključuje svoj štiriletni mandat.

»To je zadnji dogodek, na katerem sem prisoten,« je poudaril Hevka, ki se je za podporo zahvalil vsem, »ki ste me v teh štirih letih podpirali, mi pomagali in tvorno sodelovali z menoj pri vseh preštevilnih aktivnostih in projektih.« Naslednji dan je Hevka nastopil tudi na Plenarnem zasedanju, ki predstavlja vsakoletni vrhunec Dnevov slovenskega turizma. V govoru z naslovom Časi ponovnega prebujanja turistične Slovenije je poudaril, da je sodelovanje v tako kompleksnem in zapletenem svetu nujno za dobro vseh. »Znamo sodelovati kot najboljši partnerji, sodelavci, profesionalci in prostovoljci, ki napredku turizma v naši deželi darujemo svoj čas, voljo, ustvarjalnost in zavzetost.«

Obeti za Turistično zvezo Slovenije so odlični, za kar je poskrbela v. d. direktorice Direktorata za turizem Dubrovka Kalin, ki je izrazila prepričanje, da je novi minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Matjaž Han zelo naklonjen turizmu in Turistični zvezi Slovenije, »kar je treba izkoristiti«.

»Vi ste tisti, ki delate v svojem lokalnem okolju, vi ste tisti, ki veste, kaj vaše okolje prenese, in predvsem ste vi tisti, ki hranite v sebi številna neartikulirana znanja, tiha znanja. V svojih vrstah imate ljudi, ki znajo ta tiha znanja transformirati in narediti odlične inovativne produkte. Mnogi ste to že dokazali na terenu. Prepričana sem, da imamo še mnogo rezerv, zato se v prihodnje nadejam zelo uspešnega sodelovanja.«

Turistična zveza Slovenije je na Dnevih slovenskega turizma podelila priznanja natečaja Moja dežela – lepa in gostoljubna.

Fotografija: Iztok Pipan, tvm

Predsednik TZS Pavle Hevka je nastopil tudi na plenarnem zasedanju.

Fotografija: Iztok Pipan

V. d. direktorice Direktorata za turizem Dubrovka Kalin

Fotografija: Tonči Hozjan

Turistična

in gostoljubnosti, ki je letos potekalo pod sloganom 'Kjer je zdravje doma'. Priznanja sta podelila gostitelj in predsednik Turistične zveze Slovenije Pavle Hevka ter minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Matjaž Han. »Ta projekt, ki ga izvaja naša najstarejša turistična organizacija, nosi pomembno sporočilo. To sporočilo je, da je urejeno in gostoljubno okolje pogoj za uspešen razvoj turizma. Letošnji natečaj je potekal na zelo aktualno temo Kjer je zdravje doma. S tem je bilo posebej

poudarjeno, da je Slovenija turistična destinacija, kjer razvijamo trajnostni turizem ter velik pomen pripisujemo zdravju in zdravemu načinu življenja. Letošnji natečaj je povsem v duhu naše nove turistične strategije, v kateri smo si zastavili vizijo Zelena butičnost, manjši odtis in večja vrednost za vse,« je bil jasen Han.

Fotografija: Tonči Hozjan

Špela Jovanovič Gaberšek z Direktorata za turizem

O delovanju na področju turizma v javnem interesu je spregovorila Špela Jovanovič Gaberšek z Direktorata za turizem, projekt digitalizacije pa je predstavila strokovna sodelavka TZS Andreja Vesel.

Lucija Ćirović

Fotografija: Tonči Hozjan

Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Matjaž Han

Fotografija: Tonči Hozjan

Fotografija: Tonči Hozjan

Predsednik in podprdsednik TZS, Pavle Hevka in Peter Misja z dobitniki priznanj za najzaslužnejše prostovoljce.

Za zabavo je poskrbela Lucija Ćirović.

zveza Slovenije je podelila tudi priznanja natečaja Moja dežela – lepa in gostoljubna 2022, vseslovenskega tekmovanja v urejenosti

Besedilo: PoF.

Srečku Šajnu so plaketo so v Državnem svetu Republike Slovenije podelili 5. decembra, na mednarodni dan prostovoljstva. »Zame bi bila kazen, če ne bo mogel delati v prostovoljstvu. Prostovoljci uživamo, če lahko nekaj storimo za drugega. Življenje postane več vredno,« je poudaril ob prejemu priznanja, ki se ga je razveselil po več kot petih desetletjih prostovoljnega dela. Že od leta 1970 je član Turističnega društva Postojna, ki bo prihodnje leto praznovalo 140. obletnico delovanja. Od leta 1984 društvu celo predseduje, in to brez prekinitev, kar pomeni, da letos obeležuje 38 let prostovoljnega vodenja Turističnega društva Postojna. Je tudi pobudnik in soustanovitelj Turistične zveze Brkini, Kras, Notranjska, ki povezuje območje matičnega Krasa, Brkinov in Notranjske. Zvezo kot prostovoljni predsednik vodi že 21 let. V sodelovanju s Slovensko turistično organizacijo je oblikoval in uredil katalog Skrivnostni Kras in turistične jame Slovenije, pri čemer gre za uresničitev zamisli na področju Krasa kot samostojnega turističnega območja. Dve desetletji in več je dejavno sodeloval pri nastajanju osrednje turistične revije Lipov list, ki jo izdaja Turistična zveza Slovenije. »Družbena klima se je takrat v Sloveniji preoblikovala. Veliko je bilo govora o lipi. Sam imam doma več lipovih dreves, tudi pred kulturnim domov v mojem kraju Hrašče, v katerem je bila včasih šola, sem ob osamosvojitvi posadil dve lipi. Ideja za ime je

Zaslužni prostovoljec

Srečko Šajn, oče revije Lipov list

Srečko Šajn, ki je med drugim avtor imena Lipov list in je že 52 let od glave do peta predan prostovoljstvu, je letošnji prejemnik plaketa Državnega sveta Republike Slovenije najzaslužnejšim društvenim delavcem – prostovoljcem.

prišla

Jugoslavije v Beogradu. Deloval je tudi v organih Slovenske turistične organizacije. Bil je tudi delegat Zbora združenega dela (dva mandata) in Zbora občin Skupščine RS.

Je avtor in soavtor številnih prireditev, odmevnih doma in v tujini –Furmanski praznik, Mednarodni glasbeni festival mladih, Jaslice v Postojnski jami … Je soavtor, ki je v samozaložbi izdal pravljice Zmaj v Postojnski jami. Zelo dejaven in ustvarjalen je bil tudi v Krajevni skupnosti Hrašče, saj je bil njen predsednik več kot dve desetletji. Trenutno deluje tudi kot član Gospodarskega sveta Župnije Hrenovice.

9 milijonov in pol ur prostovoljnega dela »Vsi imamo dve roki, a samo vi med nami ste tisti, ki z eno pomagate sebi, z drugo pa pomagate drugim. In roka, ki jo ponujate skupnosti je, kot pravi star slovenski pregovor: zlata roka, ki železna vrata prebija,« je na slovesnosti poudaril Alojz Kovšča, predsednik Državnega sveta. Podatki za leto 2021 kažejo, da več kot 188 tisoč slovenskih prostovoljk in prostovoljcev, opravi nad 9 milijonov in pol ur prostovoljnega dela. "Ocena prispevka vašega dela k družbeni blaginji je res ogromna. Po ocenah strokovnjakov znaša kar 97 milijonov evrov, " je Kovšča postregel s številkami. Iskrene čestitke Srečku Šajnu ter vsem ostalim dobitnikom priznanj.

Besedilo: PoF. Fotografije: Arhiv TZS

Čestitke mu je izrekla tudi glavna sekretarka TZS Karmen G. Burger.

Priznanje mu je podelil predsednik DS RS Alojz Kovšca.

spontano, » je pojasnil. Revijo je grafično oblikoval, nekaj časa pa je bil tudi njen odgovorni oz. glavni urednik. Več desetletij je bil član Izvršnega odbora Turistične zveze Slovenije in predsednik Komisije za informiranje in promocijo pri Turistični zvezi Slovenije, tudi predstavnik Slovenije pri Turistični zvezi

Nagrajenec v družbi s hčerko in vnukoma.

Poslastica IT Tour-a

Ste bili na letošnjih Dnevih slovenskega turizma (DST)? Osebno me na teh srečanjih zmeraj znova navdušijo bogastvo in avtentičnost turističnega delovanja ter ponudbe, inovativnost in povezanost lokalnih skupnosti ter predanost lokalnih akterjev v turizmu, še posebno društev.

In to bogastvo ter avtentičnost lažje ustvarjamo in še lažje s svetom delimo z uporabo digitalnih orodij.

Tudi zato je bil zelo zanimiv obisk dogodka v sklopu DST IT Tour, kjer se je predstavilo 18 dobrih praks s področja digitalizacije, ki lahko služijo kot navdih. Dogodek je organizirala Slovenska turistična organizacija (STO) v sodelovanju s Strateško inovacijskim partnerstvom za turizem (SRIPT).

Ob že znani interaktivni mizi Pokrajinskega muzeja Maribor, VRizkušnji na Celjskem gradu, Spremeni tok zgodovine in digitalizirani jami Divje babe, dovolite, da predstavim nekatere novejše rešitve, ki lahko navdihnejo tudi vas.

Pozabljena istrska skrivnost Turistično združenje Izola je želelo nasloviti več izzivov: približati dediščino značilnemu obiskovalcu – raziskovalcu, igrificirati dediščino, povečati obisk muzeja Izolane, in to zunaj sezone. Tako so s pomočjo digitalne aplikacije razvili pustolovsko igro na prostem - edinstveno doživetje z imenom Lov na pozabljeno istrsko skrivnost, ki je zabavno tako za domačine in tiste, ki Izolo že poznajo, kot tiste, ki jo obiščejo prvič. S svojo družbo lahko priredite pravo tekmovanje. Komaj čakam, da naslednjič obiščem Izolo! Več tukaj: https://www.visitizola.com/pozabljena-skrivnost/

Brezplačna Plečnikova vizija z NEXTO Potep po obstoječih Plečnikovih vrhunskih stvaritvah lahko opravite brez digitalne pomoči. Kaj pa njegove sanje in vizije, ki jih je izrisal, a jih nismo uspeli uresničiti? Nekatera Plečnikova dela so s tem, ko so ostala neuresničena, postala še bolj mitska in legendarna in burijo duhove še danes. Turizem Ljubljana vam jih ponuja kot brezplačno doživetje na aplikaciji NEXTO. S pomočjo sodobne tehnologije in avdiovodnika si lahko ogledate 3D-modele stavb izpod rok vizionarja Plečnika, ki so ostali izrisane na papirju.

Prva NFT* večerja Med predstavitvami se je znašla tudi NFT večerja, ki so jo izvedli pri partnerskem konzorciju FromZero v sodelovanju z EDEN restavracijo in Rajzefibrom. Gre za prvo tovrstno izkušnjo v Sloveniji! S tem dogodkom so želeli preveriti uporabnost NFT - non fungible tokens v turizmu in gastronomiji. NFT-je so uporabili kot nadomestek klasičnih vstopnic, saj tehnologija NFT ticketing rešuje kar nekaj perečih problemov, s katerimi se srečujemo v industriji gostoljubja (npr. ponarejanje vstopnic, prodaja na črnem trgu, omejenost vstopnic na eno platformo itd.). Večerja je bila razprodana – gostje so za 10 vstopnic, ki so bile na voljo, skupaj odšteli 1 ether (v času pisanja to pomeni slabih 1600 evrov), restavracija EDEN pa je z uporabo NFTtehnologije odprla vrata čisto novemu segmentu. Kako je potekala, lahko pogledate tukaj: https://fb.watch/hdyrwjehjX/

Digitalna pomoč za povezovanje destinacije E – kartica doživetij Šaleške doline S pomočjo enostavne e-kartice je Šaleška dolina povezala sicer nepovezane akterje in podaljšala bivanje gostov v njihovih krajih. Gostje lahko izbirajo med tematsko različnimi karticami – gost lahko izbira med Aktivnimi, Gurmanskimi, Zgodovinskimi in Družinskimi doživetji ter hkrati pridobi popuste pri posameznih vsebinah. Več na https://shop.visitsaleska.si/ Podobno so v Idriji razvili sistem skupnih vstopnic, s tem spodbudili daljše zadrževanje obiskovalcev v kraju in se izognili papirnim vstopnicam. Pripravili so različne pakete, ki omogočajo družinam in skupinam, da izkusijo lokalno dediščino idrijskega od klekljanja, žlikrofov do rudarstva. https://www.visit-idrija.si/sl/nacrtuj/paketi/ Tako, to je spet manjši nabor primerov iz prakse, da lahko izberete, katere bi bile primerne za vaše okolje. Prihodnjič pa se posvetimo digitalnim orodjem za vsakdanjo rabo. Do takrat pa prijetne in čim bolj analogne** praznične dni. =)

V Ilirski

srečevanje z njihovo lokalno kulturno

in sicer v obliki

igre pobeg z gradu. S pomočjo digitalne pustolovščine in reševanjem nalog boste lahko z gradu pregnali zlobno čarovnico. Igra je primerna za manjše skupine, družine in je privlačna za mlajše generacije, ki na ta način igrivo spoznavajo dediščino. Več tukaj: https://www.visitilirskabistrica.si/sl/h/grajski-pobeg-nagradu-prem

*Torej, kaj je NFT? Non fungible token je nezamenljiv žeton v digitalnem svetu, individualno določeni digitalni zapisi, ki jih ni mogoče nadomestiti z drugimi enake vrste. Zaradi te lastnosti so NFT-ji postali identifikatorji digitalnih originalov, kot so umetniška avtorska dela, slike, glasba, dogodki ipd. Vezani so na tako imenovane ‚pametne pogodbe‘, katerih značilnost je sledljivost avtorstva od začetkov. Možna uporaba NFT in pametne pogodbe je npr.: nekdo napiše zgodbo na podlagi lokalne dediščine, drugi jo ilustrira, tretji jo promovira in prodaja spletnim trgovinam, spletne trgovine pa svojim končnim uporabnikom. Vsi skupaj imajo s pametno pogodbo natančno določene deleže, ki so nespremenljivi in iz katerih izhajajo njihovi dobički. ** S tem mislim čim manj uporabe telefonov in drugih zaslonov in čim več pristne bližine!

Grajski pobeg na gradu Prem v Ilirski Bistrici

Piše: Katja Beck Kos, Rajzefiber

Bistrici so digitalna orodja uporabili za drugačno

dediščino,

digitalne

Prejemniki najvišjih priznanj v slovenskem turizmu za leto

2022

Objavljamo seznam prejemnikov najvišjih priznanj v turizmu za leto 2022, ki so jih podelili na novembrskih Dnevih slovenskega turizma (DST):

Kristalni triglav za osebnost leta 2022, ki jo skupaj podeljujejo vsi organizatorji DST, je prejel Andrej Prebil. Podeljevalci so v utemeljitvi izpostavili njegovo strokovno in predano več kot 20-letno delo v slovenski turistični panogi, njegov prispevek k razvoju turizma in strokovno, aktivno podporo pri okrevanju slovenske turistične panoge po epidemiji covida-19.

Nagrado ambasador slovenskega turizma 2022 je Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo RS podelilo novinarju, uredniku, svetovalcu in strokovnjaku za razvoj turističnih poti Alexu Crevarju. Cervar je o Sloveniji med drugim pisal za Lonely Planet, National Geographic in New York Times, sodeloval je tudi pri razvoju kolesarske poti Slovenia Green Route.

Slovenska turistična organizacija je podelila nagrado sejalec 2022 za inovativne dosežke v turizmu. Prejelo jo je doživetje Tajni prostori hotela Jama prijavitelja Postojnska jama. Doživetje odstira ekskluziven vpogled v dolga leta zamolčane in skrite prostore znotraj kultnega Hotela Jama. Finalista izbora sta bili še doživetji Mediteranska ribja kuharska delavnica prijavitelja Fonda ter Melodija gozda prijavitelja Turistična agencija HIKEANDBIKE.

Pred

Priznanje za izjemen prispevek k razvoju slovenskega turizma, ki ga podeljuje Turistično-gostinska zbornica Slovenije, je šlo v roke Tomaža Repinca. Ta kot predsednik uprave zadnje štiri leta vodi največjo slovensko igralniško-turistično družbo Hit, še posebno se

Vsi nagrajenci

Fotografija:

podelitvijo v Celjskem domu v Celju je nastopila tudi skupina za obujanje starinskih plesov in glasbe, KUD Galiarda Celje, ki so člani Turistične zveze Slovenije

Fotografija: Arhiv TZS

je izkazal z uspešnim kriznim menedžmentom v času epidemije. Mate Matjaž - Tomi je prejemnik priznanja za življenjsko delo v gostinstvu, ki ga podeljuje Sekcija za gostinstvo in turizem pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije. Matjaž je leta 1978 odprl gostilno Tomi, ki jo je z njegovima sinovoma na čelu leta 2018 nasledila restavracija COB, danes nosilka prestižne Michelinove zvezdice. Matjaž je v preteklosti vodil sekcijo za gostinstvo in turizem in ostaja v njenih vodilnih organih.

Priznanje za izjemen prispevek pri razvoju turistične društvene organizacije, ki ga podeljuje Turistična zveza Slovenije.

Nagrajenec: Vlado Kostevc, ustanovni član in predsednik Turističnega društva Suha krajina iz Žužemberka.

Je prostovoljec z občutkom za ohranjanje, oživljanje in promocijo kulturne, naravne in nesnovne dediščine ter organizator vrste mednarodno odmevnih prireditev, kot so: Trški dnevi, Srednjeveški dan, Poletne grajske prireditve, Pravljična noč in dan na gradu, S kolesi po rimski cesti, Dnevi evropske kulturne dediščine, postavitev obeležja bombniku B-17 in drugih dogodkov. Sodeluje tudi v organizacijskem odboru za izvedbo svetovnega srečanja Citroen 2CV, ki bo leta 2025 v Radljah ob Dravi.

, ki

pa je prejela Občina

Največji slovenski gorski turistični

je zadnja leta močno polepšal svojo podobo, dopolnil ter popestril svojo turistično ponudbo. Med drugim so uredili jezero Jasna, butični Hotel Milka ob jezeru se ponaša z Michelinovo zvezdico, v kraju so uredili sodobno postajališče za avtodome, v zimsko sezono vstopajo z novo štirisedežnico na vrh Vitranca ter novo progo med Podkorenom in Kranjsko Goro.

Razvija meddruštveno sodelovanje doma in v tujini. Deluje v Turistični zvezi Dolenjske in Bele krajine, Združenju zgodovinskih mest, v Društvu za razvoj slovenskega podeželja in je predsednik Lokalne akcijske skupine Suhe krajine, Temenice in Krke (LAS STIK). Med letoma 2010 in 2019 je bil podpredsednik TZS, sedaj je član Upravnega odbora in član Sveta za razvoj turizma. Sodeloval je pri pripravi Strategije razvoja delovanja TZS in TDO.

Kostevc je organizator, motivacijski vodja ter prostovoljec, ki s pozitivno energijo deluje povezovalno.

Kristalni triglav 2022

ga podeljuje Društvo turističnih novinarjev Slovenije,

Kranjska Gora.

center

Nagrajencu je priznanje v Celjskem domu v Celju podelil podpredsednik Turistične zveze Slovenije Peter Misja.

Iz malega zraste veliko.

Fotografija: Arhiv STO

Fotografija: Arhiv STO

Fotografija: Nino Verdnik/ Blenda

Deklica s frnikolami

V središču Divače stoji Škrateljnova domačija, ki ima korenine v 17. stoletju in velja za najstarejšo ohranjeno kraško domačijo. V tem izjemnem spomeniku kmečkega stavbarstva sta dve stalni razstavi posvečeni prvi slovenski filmski zvezdi Iti Rini, ki je zasijala na evropskem in svetovnem filmskem nebu, ter slovenskim filmskim igralcem.

Obiskovalci si na domačiji lahko ogledajo film o Iti Rini, v Divači leta 1907 rojeni Idi Kravanji, pod naslovom Deklica s frnikolami. »Ita Rina se je kot otrok najraje igrala s frnikolami, zato takšen naslov filma,« obiskovalcem med sprehodom in predstavitvijo razlaga oskrbnica domačije Tamara Udovič. Muzej letno obišče okrog štiri tisoč obiskovalcev, število vztrajno narašča, upravljajo pa ga občina Divača, Slovenska kinoteka in Ministrstvo za kulturo RS. »Vsak Slovenec, ki je vsaj malo kulturno ozaveščen, bi moral obiskati to domačijo s filmskim muzejem,« meni Karel Vernik, predsednik Republiškega drobnogleda Turistične zveze Slovenije. V muzeju, ki ponuja edinstveno doživetje slovenske filmske dediščine, se odvija veliko dogodkov in predstav, zlasti poleti v letnem kinu, vse leto pa v večnamenski dvorani potekajo različne delavnice za otroke in mladino, projekcije filmov … »Vsako leto se ob obletnici rojstva (7. julij) Ite Rine poklonimo eni od slovenskih filmskih igralk ali igralcev, letos smo se Marjani Brecelj. Obiskovalci muzeja spoznajo tudi, kako nastane film, vidijo nekaj originalnih kostumov iz znanih slovenskih filmov, nekdanjo opremo maskerjev, snemalno opremo…

Divača, ki je najpomembnejše prometno križišče na Krasu, je močno vpeta v gradnjo drugega železniškega tira Kozina–Koper. »Že preden se je začel graditi drugi tir, je bilo v občini Divača veliko narejenega, obnovljena je bila celotna železniška postaja, pripravljena na prihod večjega števila vlakov, ki bodo pripeljali s prihodom drugega tira. Z 2 TDK se pogovarjamo za postavitev informacijske točke, saj je ob vhodu v Divačo velik vodni rezervoar, ki je služil za hlajenje lokomotiv. Na njej bi predstavili celoten

Republiški turistični drobnogled Turistične zveze Slovenije

Turistični drobnogled

Škrateljnova domačija je izjemen spomenik kraškega kmečkega stavbarstva.

Prva slovenska filmska zvezda Ida Kravanja z umetniškim imenom Ita Rina

Turistični drobnogled

potek

V bližini Divače, v občini Kozina, v vasi Klanec so dva dneva pred županskimi volitvami odprli obnovljen kompleks čuvajnice in strojnice vodne črpalke, ki je služila za oskrbovanje parnih lokomotiv na progi Hrpelje–Kozina–Trst. Tu je sedaj informacijski center krajinskega parka Beka. »Črpalna postaja v Klancu je edinstven objekt, zgrajena je bila med letoma 1885 in 1887 za opremljanje parnih lokomotiv z vodo. Zdaj je v celoti obnovljena s sredstvi iz tako imenovanih izravnalnih ukrepov pri gradnji drugega tira,« je na odprtju poudaril dr. Josip Orbanić, ki je bil pred desetletji močno vpet v opravila, saj je bil parni pogon zadnjič uporabljen leta 1967. »Sodelovanje z občinama Divača in Hrpelje-Kozina je zgledno. Že od začetka del si prizadevamo čim manj posegati v okolje. Resnično me veseli, da smo danes odprli obnovljen kompleks čuvajnice in strojnice vodne črpalke v Klancu,« je na otvoritvi dejal Pavle Hevka, predsednik Turistične zveze Slovenije in generalni direktor družbe 2 TDK.

Besedilo in fotografije: Duša Podbevšek Bedrač

gradnje drugega tira, kar bi bilo nedvomno tudi turistično zanimivo. Z letošnjim turističnim obiskom smo zadovoljni, saj smo na ravni rekordne turistične sezone iz leta 2019, tudi prenočitev smo imeli skoraj toliko – okrog 21.000. Vračajo se tuji

»Veseli me, da obisk filmskega muzeja narašča,« pravi oskrbnica Škrateljnove domačije Tamara Udovič (desno), ob njej pomočnica pri vodenju muzeja Lara Hana Maček.

turisti, velik obisk ima Park Škocjanskih jam,« pove Alenka Štrucelj Dovgan, županja Divače. V občini so letos zaključili urejanje počivališča za avtodome. »Urejeno postajališče bo pripomoglo k večji krajinski urejenosti kraja, saj je bilo pred ureditvijo zemljišče le delno urejeno in zaraščeno,« dodaja Dovganova.

Dr. Josip Orbanić in Pavle Hevka ob stari vodni črpalki v Klancu

Fotografija: Andraž Gregorič

Županja Alenka Štrucelj Dovgan: »Občina Divača je močno vpeta v gradnjo drugega tira Kozina–Koper.«

Turistični podmladek

Mladi odkrivali mesto miru in se potegovali za naziv najboljšega

Letos so mladi z vse Slovenije na zaključnem terenskem delu tekmovanja spoznavali Slovenj Gradec. Starodavno mesto v kotlini med Pohorjem in Uršljo goro je slovenski sinonim za kulturno središče, kjer si bogato izročilo preteklosti podaja roko s sodobnim utripom.

Turistična zveza Slovenije je letos pripravila že deveto tekmovanje za mladega turističnega vodnika, ki je namenjeno mladim od 16. do 29. leta starosti in je sestavljeno iz treh delov. Najprej poteka na regionalni ravni, na kateri morajo kandidati in kandidatke pripraviti seminarsko nalogo o poljubnem kraju in obdelati vse podrobnosti, ki jih mora turistični vodnik opraviti pred vodenjem. Za tem so mladi povabljeni k spoznavanju določenega kraja, za katerega morajo na državni ravni pripraviti načrt vodenja, čemur sledi dejansko vodenje. S tekmovanjem Turistična zveza Slovenije spodbuja mlade za poklic turističnega vodnika, ki je velikokrat prva in edina vez med turisti in lokalnim okoljem ter zato neprecenljiv del turistične ponudbe kraja.

V septembru so se mladi vodniki udeležili strokovnega vodenja po Slovenj Gradcu, pri čemer so lahko na praktičnem primeru treh lokalnih strokovnjakinj spoznali turistične znamenitosti in slovenjgraške zanimivosti. Ob koncu strokovnega vodenja jih je za presenečenje pričakal še domačin – kantavtor Adi Smolar. Mladim je pri odkrivanju, raziskovanju in pripravah na terenski del zaželel vse dobro in jih spodbudil z verzi iz svoje pesmi: »Je treba dela, če hočeš kaj postat, je treba delat …«

Konec oktobra je mlade v 'koroški prestolnici' pričakala strokovna komisija v sestavi Marija Lah, v. d. direktorice Spotur Slovenj Gradec, Drago Pogorevc, lokalni turistični vodnik Mislinjske doline in podpredsednik TD Mislinja, ter Marija Brložnik, turistična vodnica z nacionalno licenco. Celotna trasa vodenja je bila razdeljena na 12 odsekov. Vsak kandidat je z žrebom izbral en odsek, ki ga je nato vodil. Člane komisije so mladi seznanili z Celotna trasa vodenja je bila razdeljena na 12 odsekov

Zmagovalci natečaja. Čestitke!

Mladi turistični vodnik

geografsko umestitvijo Koroške in Slovenj Gradca, predstavili so osnovne statistične podatke kraja in zgodovino mesta, se vživeli v čevljarski vsakdan Levovnikovih, jim predstavili dvorec Rotenturn, se sprehodili po sledeh srednjeveškega obzidja, seznanili so jih s trenutnim utripom mesta in povabili na bližajoče se prireditve. Mladi so predstavili bogato zgodovino mestnih hiš, obudili spomin na skladatelja Huga Wolfa, spregovorili nekaj besed v koroškem narečju, se podali mimo Vorančevega trga in nekoč obrambnega jarka vse do cerkva sv. Duha in svete Elizabete ter zbrane seznanili z zapuščino grofov Andenških. Mladi vodniki niso pozabili niti na predstavitev obrti medičarstva, lectarstva in svečarstva.

Ob koncu naj čestitamo vsem mladim vodnikom in iskrena hvala požrtvovalnim mentorjem, ki mlade spodbujajo in podpirajo ter jim nudijo strokovno pomoč pri pripravah na precej zahtevno tekmovanje. Zahvala gre tudi Turistični zvezi Slovenije, ki že vrsto let skrbi za prihodnost turističnega vodenja, ter Turističnogostinski zbornici Slovenije, ki jo pri tem podpira s praktičnimi nagradami. Glede na veliko pomanjkanje dobrih kadrov v turizmu verjamemo, da vse sodelujoče, ki so pokazali srčnost in požrtvovalnost, veliko mero strokovnosti in suverenosti, čaka uspešna kariera na področju turizma.

S predstavitvami, znanjem in veščinami vodenja so bili člani komisije zelo zadovoljni. Prvo mesto je pripadlo Davidu Tovorniku, drugo Benjaminu Merzdovniku in tretje Nuši Prejac. Turistično gostinska zbornica Slovenije (TGZS) je vse tri kandidate nagradila z bonom za udeležbo na tečaju za turističnega vodnika TGZS, zmagovalec pa je prejel tudi bon za opravljanje izpita. Prvo in drugo uvrščeni sta prejela še darilni bon gozdne vasice Theodosius za nepozabno doživetje in sproščujoč oddih. Tretje in četrto uvrščena kandidatka, Lana Kac Melak iz Šmartnega pri Slovenj Gradca, sta prejeli tudi darilni bon Jamarskega društva Sežana za ogled jame Vilenica.

Po koncu tekmovalnega dela je zbrane v Medenem raju sprejel Hrabroslav Perger. Tu že deveta generacija z ljubeznijo in strastjo ustvarja najboljše izdelke iz medu in satja. Že od leta 1757 pa vse do danes se namreč najglobje družinske skrivnosti in znanja o medičarski, lectarski in svečarski dediščini družine Perger uspešno prenašajo iz roda na rod. Skrbno izbrane sestavine narave in družinske inovacije so njihovo zgodbo popeljale že na vse celine.

Drugo in tretjeuvrščena sta z nami delila nekaj utrinkov za tokratni Lipov list, v naslednji številki pa bomo predstavili zmagovalca.

Nuša Prejac, Višja strokovna šola za gostinstvo in turizem Maribor

1. Zakaj ste se prijavili na tekmovanje?

Tekmovanje mi je predstavljajo odlično priložnost, da se preizkusim v vlogi turističnega vodnika, pred občinstvom, ki ga ne sestavljajo le sošolci iz srednje šole ali faksa, ampak komisija iz strokovnjakov s področja turističnega vodenja. V tekmovanju sem videla tudi priložnost, da izvedem turistično vodenje in zanj prejmem kritiko strokovnjakov, s tem pa izvem, katere so moje pomanjkljivosti, ki jih lahko v nadaljevanju šolanja izboljšam.

2. Kaj je bilo najtežje na tekmovanju?

Osebno mi je bilo najtežje izbrati podatke, ki jih želim podati. Torej kaj povedati, kaj izpustiti ipd.

3. Kaj ste odnesli od tekmovanja? Da je včasih manj več. Mogoče tudi, da če ti je ponujena možnost olajšave, jo izkoristi. :). Namesto da si življenje (vodenje) kompliciraš, si ga olajšaj. Predvsem pa sem ugotovila, da je izjemno pomembno, da pri opravljanju dela turističnega vodnika uživam.

Benjamin Merzdovnik, Šola za storitvene dejavnosti, Šolski center Velenje

1. Zakaj ste se prijavili na tekmovanje? K prijavi na tekmovanje me je v prvi vrsti spodbudil profesor, prav tako sem tudi sam začutil velik izziv in priložnost za turistično vodenje. Ne nazadnje so vodeno skupino sestavljali tudi strokovnjaki s tega področja, ki so mi dali odlične napotke za nadaljnje delo.

2. Kaj je bilo najtežje na tekmovanju?

Zame je bila najtežja priprava na tekmovanje, saj je bilo treba preučiti kar nekaj gradiva, določiti, kaj povedati ter kako itd.

3. Kaj ste odnesli od tekmovanja?

Njihovi izdelki so upodobljeni na slovenski poštni znamki, prikazani v številnih domačih in tujih televizijskih oddajah, dokumentarnih in igranih celovečernih filmih, kot so Cvetje v jeseni, Tantadruj in Maškarada. Okus narave, dotik ljubezni in vonj harmonije so ne le prepričali, temveč tudi navdušili mlade turistične vodnike in njihove mentorje, da so uživali v vsakem grižljaju okusne in srčne predstavitve.

Od tekmovanja sem odnesel ogromno izkušenj in znanja, prav tako pa sem – ker je bilo to moje prvo tovrstno vodenje – ugotovil, da mi je delo turističnega vodnika zelo všeč in da bom v tej smeri zagotovo vztrajal še naprej.

Besedilo: Marija Brložnik

Fotografija: Arhiv TZS

Letos so mladi iz vse Slovenije na zaključnem terenskem delu tekmovanja spoznavali Slovenj Gradec.

Po koncu tekmovalnega dela je zbrane v Medenem raju sprejel Hrabroslav Perger.

Ob koncu strokovnega vodenja jih je za presenečenje pričakal še domačin – kantavtor Adi Smolar.

Turistični podmladek

Odskočna deska do najboljših slovenskih kuhinj

Turistična zveza Slovenije je na Dnevih slovenskega turizma v Laškem v sklopu Gostinsko-turističnega zbora Slovenije pripravila tudi 13. državno tekmovanje Zlata kuhalnica, na katerem se je za zlato, srebrno in bronasto kuhalnico potegovalo 11 slovenskih osnovnih šol. Kot partnerici pri projektu sodelujeta tudi Turističnogostinska zbornica Slovenije in Društvo kuharjev in slaščičarjev Slovenije.

Letošnje zaključno tekmovanje v Laškem je bilo po prikazanem delu in zavzetosti tekmovalcev eno boljših. Izziv, ki so ga dobili učenci z oblikovanjem in polnjenem raviolov ter raziskovanjem užitnih divjih rastlin, se je izkazal kot odličen spodbujevalec ročnih spretnosti in motivator za raziskovanje, kje lahko v okolici najdejo užitne rastline in plodove. Pri pogovoru z ekipami se je pokazalo, da so imele nekatere več kot deset treningov in usklajevanj receptur do okusov, ki so strokovno komisijo v celoti prepričali.

Ravioli ali tortelini? Zakaj je testo za testenine danes ravno prav trdo, na naslednjem treningu pa že premehko kljub isti recepturi? Učenci so hitro ugotovili, da jajca niso iste velikosti, do odstopanj pa prihaja tudi pri potrebni moki. In od tu naprej je bilo testo vedno ustrezno.

Tako smo se na samem finalu lahko prepričali, da tudi ročno valjanje, če je trdota testa prava, ni nič posebnega. Vsaj tako so izjavile učenke. A komisija je vedela, da je bilo za tem izdelkom kar nekaj vaje. Na koncu pa smo izvedeli še, da je z nasveti pomagala tudi babica. Oblikovanje testa v raviole, ki so bili včasih res bolj podobni tortelinom, je pokazalo bujno domišljijo in spretnost oblikovanja. Komisija je dodobra spoznala raznolikost velikosti raviolov in nadevov.

13. državno tekmovanje za Zlato kuhalnico

Kuhalnice je najboljšim podelil podpredsednik TZS Peter Misja, nagrade za kuharsko delavnico pa je izročil Uroš Štefelin iz Hiše Linhart v Radovljici.

Zavzete kuharice iz OŠ Bistrica ob Sotli

Zmagovalni krožnik OŠ Primoža Trubarja Velike Lašče

Užitne divje rastline in osvežilni napitki Iskanje in nabiranje užitnih divjih rastlin ter zelišč je učencem predstavljalo poseben izziv, saj v terminu zaključnega tekmovanja teh ni ravno v izobilju. So pa vse ekipe našle ravno prave rastline, ki so se čudovito vklopile v njihove nadeve ali omake. Niso izpustili niti cvetov za dekorativni element na krožniku, ki je podal še zadnji pomembni vizualni dodatek k odličnemu videzu raviolov. Podobno je bilo pri pripravi napitkov in dekoraciji zanje. Napitki, pripravljeni iz raznih vrst sadja na podlagi čaja in redko uporabljenega sladkorja za sladilo, bi bili lahko tudi osvežitev na marsikateri poletni terasi naših gostiln in kavarn. Seveda je bilo nekaj tudi ponesrečenih zgodb zaradi treme

nastopanja in želje po čim boljši izvedbi. Tudi kakšna kapljica krvi je pritekla, a učenke in učenci se niso dali motiti v svoji vnemi, dovolj je bil obliž ali dva in ekipa je izpeljala svojo nalogo. V ekipah so se pokazali tudi zametki odličnih vodij in motivatorjev, ki so imeli v svoji kuharski skupini celotni proces pod nadzorom in niso ničesar prepuščali naključju.

Upamo, da takšne učence kmalu srečamo v naših najboljših kuhinjah!

Besedilo: Tomaž Vozelj, predsednik Društva kuharjev in slaščičarjev Slovenije in vodja ocenjevalne komisije Zlata kuhalnica Fotografije: Tonči Hozjan

Zlato kuhalnico je prejela Osnovna šola Primoža Trubarja Velike Lašče, srebrno Osnovna šola Ivana Babiča Jagra Marezige, bronasto pa Osnovna šola Toma Brejca Kamnik. Priznanja je mladim kuharskim entuziastom podelil podpredsednik Turistične zveze Slovenije Peter Misja. Najboljše tri ekipe je znani slovenski chef Uroš Štefelin povabil na kuharsko delavnico v svojo restavracijo Hišo Linhart v Radovljico, kjer bodo nagrajenci dobili še eno novo izkušnjo in izboljšali svoje kuharske sposobnosti. Sponzor tekmovanja tako na regijski kot državni ravni so Ljubljanske mlekarne, ki so ob zaključku mlade nagradile z njihovimi izdelki.

V ekipah so se pokazali tudi zametki odličnih vodij in motivatorjev, ki so imeli v svoji kuharski skupini celotni proces pod nadzorom.

Kjer je zdravje doma

Piše: Katerina Vidner Ferkov

Redkokdo v Sloveniji ne pozna znamenite lekarne v samostanu Olimje pri Podčetrtku, njenih lično urejenih vrtov in malce skrivnostne freske menihov, ki so znanje o zeliščih tako skrbno gojili in zapisovali. Zgodovinski zapisi pričajo tudi o bogatem zeliščarskem delovanju Žičke kartuzije, ki so jo pred kratkim uspešno delno prenovili. Kakor pričajo zapisi, so imeli bolnišnico že leta 1185. Najbolj pa slovi na Slovenskem samostan Stična, in sicer s svojimi izdelki in recepturami za prijazno zdravljene različnih tegob z zdravilnimi zelišči. Slovenci in Slovenke smo ljubitelji zdravilnih rastlin, skoraj je ni družine brez domače mešanice čaja, namočene šentjanževke ali ognjiča v olju, sirupa iz bezgovih cvetov ali smrekovih vršičkov. Naši kraji in vasi nadaljujejo tradicijo sušenja, namakanja in predelave vseh vrst zelišč, tako na slovenskih družabnih omrežjih in v revijah mrgoli receptov iz zelišč proti 1001 nadlogi, ki nas tarejo. Utegnili bi biti evropski 'prvaki' v pisanju in poznavanju zelišč za domačo rabo.

Osupljiva zgodovina zeliščarske tradicije na Otoku

Dylan Warren-Davis je britanski medicinski zeliščar z več desetletji izkušenj, pisec knjig in razprav o zeliščih in branju z dlani, leta 1982 je diplomiral na britanskem Nacionalnem inštitutu za medicinske zeliščarje. Bila sem iskreno presenečena, ker je bil med najbolj

Navkljub sodobni medicini smo pri nas ohranili naklonjenost do 'tete Pehte', ki je v pripovedi vrnila z zelišči Mojci vid, občudujemo 'kosobrine', ki znajo v pravem trenutku priporočati domač pripravek, ki omili tegobo ali dve. Prav zaradi je zanimivo vedeti, kako je z zeliščarsko tradicijo drugje v Evropi. Prav gotovo ni tako pestra in razvejanja kot slovenska, saj imamo neprimerno več botanične raznolikosti, a vredno in zanimivo se je učiti tudi od drugih, da prepoznamo vrednost lastnega.

uglednimi predavatelji znanstvene konference na temo eteričnih olj in zeliščne medicine Botanica 2022, kjer so predavali zdravniki, psihiatri, farmacevti in zeliščarji z vsega sveta. Gospod Warren-Davis je najbolj izstopal. Le kako se je branje dlani uvrstilo na tako konferenco? Leta 1990 je izšla njegova knjiga The Hand Reveals: A complete guide to European Cheiromantical Tradition. Povabili so ga tudi, da prispeva definicijo o branju z dlani za Oxford Companion to the Body, ki ga je izdala Oxford University Press.

V trenutku, ko sem se začela pogovarjati s tem izjemnim poznavalcem botanike, zdravilnih zelišč, branja dlani in srednjeveške alkimije, sem razumela, zakaj je dobil toliko pozornosti.

V Sloveniji ne poznamo diplome ali poklica, kot je medicinski zeliščar (medical herbalist), najverjetneje bi to prevedli kot zeliščar, a s tem bi zanemarili pomen zdravilnih zelišč. Kot mi je povedal gospod Dylan, prihaja iz družine, v kateri se je že njegova mati Ann Warren-Davis ukvarjala z zeliščarstvom in zdravljenjem bolezni z njihovo pomočjo v Londonu, pri čemer je bila zelo uspešna. Bil je njen pomočnik in je nadaljeval družinsko tradicijo. Kar me je neznansko presenetilo, je, da

Samostan Olimje

Slovenska zeliščarska tradicija je izjemno bogata zaradi naše botanične raznolikosti.

Fotografija: Andrej Tarfila

Fotografija: Andreja Vesel

je zakonsko dovoljenje za tovrstno zeliščarsko medicino neprekinjeno v veljavi od vladavine zloglasnega angleškega kralja Henrika VIII. Obstaja tehten razlog, da je tako. Omenjeni serijski morilec žena se je zaradi številnih ločitev odcepil od 'vesoljne' Cerkve v Vatikanu in se razglasil tudi za absolutnega verskega vladarja poleg posvetnega. Tako je dotedanja cerkvena oblast nad samostani prenehala, nune in menihi, ki so imeli v srednjem veku tudi vlogo pomoči bolnim, so tako prenehali delovati. Kmečko prebivalstvo je ostalo brez oskrbe v hudi uri bolezni in nesreč. Kosila je kuga ...

ohraniti svojo knjigo za skrivnost, ne da bi vsi vedeli, kako se zdraviti. Zdaj vsi uživajo v evangeliju v preprosti angleščini. Prepričan sem, da se mora enako zgoditi z zdravili in recepti.«

Warren-Davis pravi, da je astrološko razumevanje časa in letnih časov in gibanj planetov izrednega pomena v srednjeveški metafiziki, katere skrivnosti je tudi sam raziskoval. Tu nastopi njegovo poznavanje branja dlani, izredna nenavadnost za današnje dni. Gre za izredno neverjetno zgodbo, saj se je tega znanja priučil od kitajskih budističnih menihov z japonskega otroka Okinava, kamor so slednji pribežali pred komunistično kulturno revolucijo. Njihovo poznavanje branja dlani ima več kot 1300-letno tradicijo. V kitajski tradicionalni medicini namreč velja, da lahko veliko o posameznikovem fizičnem in psihičnem zdravju razberemo tudi s posameznikove dlani. Ko sem gospoda Dylana vprašala, ali ni to malce fatalistično, je odvrnil, da je namen branja dlani ravno usmeritev človeka na pot zdravja in harmonije med dušo in telesom.

Na konferenci Botanica 2022 je s tem namenom predstavil dlan mlajšega moškega, ki je imel težave z odvisnostjo od drog. Po posvetu z gospodom Dylanom se je odločil za življenje v strogi komuni z vegetarijansko prehrano in meditacijo. V dveh letih so se črte na dlaneh te osebe spremenile in drugače povezale. Opazovanje obeh odtisov dlani s časovnim zamikom je bilo nadvse presenetljivo.

Kjer je zdravje doma

Zato je Henrik VIII. s tem zakonom (Herbal Charter) spodbudil, da se je uveljavi poklic zeliščarstva za pomoč ljudem v stiski. Drugačna kot naravna medicina v tisti dobi tako ali tako ni obstajala. Kot je povedal gospod Dylan, je britanska oblast takoj po 2. svetovni vojni in s prebojem industrijske farmacije želela ta poklic ukiniti, vendar jim ni uspelo, dodal je še, da je enako želela Evropska unija, dokler je bila Velika Britanija še njen del. Postopki za prepoved britanskega zdravilnega zeliščarstva kljub temu niso bili uspešni. Lahko sklepamo, da je stoletna tradicija medicinske rabe zelišč našla svoje mesto med ljudmi.

Na konferenci Botanica 2022 je Warren-Davis predstavil delovanje najbolj znanega britanskega zeliščarja Nicholasa Culpeperja (rojenega leta 1616). Na Otoku naj bi bil tako znano ime v vsaki hiši, kot je pri nas ime patra Ašiča, le da je Culpeper živel pred 405 leti. Za preprosto ljudstvo je naredil poseben preboj, saj je o zeliščih pisal v angleškem jeziku, ne v latinščini, kot je bilo tedaj pravilo v izobraženih krogih. Leta 1649 je Nicholas Culpeper napisal svojo znamenito farmakopejo, ki je bila eden prvih medicinskih priročnikov, namenjenih laikom, in jo še danes pogosto citirajo. Culpeper je študiral na univerzi Cambridge, da bi postal zdravnik, po tragični smrti njegove zaročenke se je namesto tega odločil, da gre za vajenca pri lekarnarju, in je vse življenje pisali ter pomagal trpečim, tudi če niso imeli denarja.

Je uspeh njegove knjige morda precenjen? Gospod Dylan trdi, da ne. Uspeh Culpeperjeve knjige o zeliščih je osupljiv, saj je z izjemo Svetega pisma to edina knjiga, ki je od prve objave ostala v neprekinjenih tiskanih nakladah v ZDA. To je bila prva medicinska knjiga, ki je bila natisnjena v Severni Ameriki, saj je njen izvod prečkal Atlantski ocean s prvimi britanskimi priseljenci v 17. stoletju, ki so pristali na vzhodni ameriški obali. Vendar, kot opozarja gospod Dylan, so poznejše izdaje umaknile posebnost Culpeperja, ki je bolezni povezoval tudi z zvezdami, natančneje astrologijo, predvsem pa je želel pomagati preprostim ljudem, tako je zapisal: »Za tisk pišem prevod zdravniške knjige iz latinščine v angleščino, da bodo vsi moji sovaščani in lekarnarji razumeli, kaj pišejo zdravniki na svojih računih. Doslej so iz medicine skovali zaroto, recepte so pisali v skrivnostni latinščini, da bi prikrili nevednost in naredili vtis na bolnika. Želijo

Vemo, da policija uporablja prstne odtise za prepoznavo ljudi, saj so kljub podobnosti unikatni za čisto vsakega človeka. A vendar lahko še tako neverjetno in večini nepomembno lastnost, kot so črte na dlaneh, spremenimo z zdravim načinom življenja.

Warren-Davis je tako predstavil zanimiv in osupljiv pogled na zeliščarstvo in branje dlani, ki dopolnjuje poznavanje zdravilnih rastlin. Njegova prva stranka v mladosti je bil plemič iz britanskega parlamenta, ki ga je poslušal dve uri, ko je razlagal njegove dlani, in mu nato izplačal 10 funtov. Gospod Dylan pravi, da je veliko evropskega znanja pozabljenega, da marsikaj o astrologiji, branju dlani in zeliščih ostaja zakopano v knjižnjicah muzejev in samostanov, a lahko nudi presenetljive uvide v našo tako navadno, a na trenutke veličastno usodo človeškega življenja. Gospod Dylan trenutno piše knjigo, ki temelji na njegovih štirih desetletjih raziskav o metafizičnih simbolih zahodnega zeliščarstva, kar bo gotovo zanimiv pogled v evropsko tradicijo.

Žička kartuzija je v našem natečaju Moja dežela – lepa in gostoljubna prejela priznanje za 3. najboljšo izletniško točko.

Bralcu in bralki tega članka želim, da naslednjič s posebno pozornostjo obiskuje slovenske samostane in njihove knjižnice, opazuje freske na tamkajšnjih stenah in morda odkrije kaj še posebno zanimivega. Dodajmo novo čarobnost vsakdanjosti, ki ni nikoli samoumevna.

Zelišča so pomemben del zgodbe Žičke kartuzije.

Fotografija: Andreja Vesel

Fotografija: Jošt Gantar

Fosili v Tuhinjski dolini

Dogodek izpred dobrega leta. Po vseh štirih prilezem na gozdno pot iz struge močno zaraščenega potoka in se skoraj zaletim v znanca, ki gre z 'motorko' v roki posekat čez pot ležečo smreko. Pogovor je potekal nekako takole: »Živjo, Marjan, kva pa ti tuki delaš, a s' se zgubu?« Povem mu, da iščem fosile, nato dobim že čisto običajen odgovor: »Kakšne fosile, jest tle še nisem nikol' nobenga vidu.« Nato iz nahrbtnika privlečem nekaj primerkov fosilnih školjk, ki sem jih pobral v potoku nekaj minut pred srečanjem. »Glej ga, hudiča, pa so rejs škol'ke, kdou b's' mislu, di je bil' tle rejs morje.« Odkar sem se odločil, da malo raziščem fosile na področju Tuhinjske doline, je bilo takšnih in podobnih prigod kar precej.

V miocenskih plasteh lahko najdemo: alge, višje rastline (izjemoma), spužve, korale, mahovnjake, mehkužce, polže, školjke, rake, morske ježke, ostanke vretenčarjev (predvsem zobe morskih psov).

Ko v naravi najdemo fosil, je običajno viden samo delno – zelo redko v celoti. Le malo fosilov je ohranjenih v celoti, in to lepo. Večina je poškodovanih zaradi različnih dejavnikov, in sicer kemičnih in predvsem mehanskih. Že zaradi pritiskov, ki nastajajo zaradi gibanja v zemeljski skorji, je lahko fosil poškodovan – pretrt, stisnjen. Svoje naredi še voda in predvsem zmrzal, ki lahko mehkejše fosile, ko pridejo na področje zmrzovanja, v nekaj letih povsem uniči. Lahko se nam nasmehne sreča in fosil najdemo ravno v času, ko ga je narava sama izlužila. Meni se zdijo prav ti fosili najlepši.

Pri fosilih iz obdobja miocena so lahko lupine školjk in morskih ježkov še povsem ohranjene, občasno je vidna tudi njihova barva. Lahko pa je zaradi bolj aktivnih raztopin, ki so obdajale prvotni fosil, lupina školjke raztopljena in jo nadomešča drug mineral ali raztopina prvotni material povsem raztopi in ostane samo kameno jedro –odtis prvotne lupine.

Fosili, ki imajo zelo tanke lupine (predvsem nekateri polži), so zelo občutljivi, saj so njihove lupine izredno krhke in je potrebna izredna pazljivost, saj že nežen stisk dveh prstov lahko lupino spremeni v prah.

Povsem nasprotno predstavljajo fosili, ki so že povsem zliti z okoliško kamnino, ki je lahko zelo trda. V tem primeru potrebujemo veliko časa in pazljivosti, da odstranimo odvečen material tako, da ne poškodujemo fosila.

Sam sem že v otroštvu začel iskati fosile, ko sem v bližini Laz na useku stare kolovozne poti, po kateri so vozili s konji in lojtrnikom, v kamnu našel svojo prvo školjko. V naslednjih letih sem s tega področja domov nanosil nekaj gajbic bolj ali manj ohranjenih fosilov. Večinoma so bile to razne školjke. Takrat še ni bilo interneta, tudi ustrezne literature še nisem imel na voljo, zato fosilov takrat nisem znal ustrezno očistiti in preparirati, pri mnogih med njimi pa tudi nisem znal opredeliti, kaj sem našel. To je bil vzrok, da so primerki nekaj let ležali na podstrešju naše stare hiše in čakali na boljše čase. Po mnenju moje mame, ki je v naši družini opravila večino čistilnih del, je bila to predvsem nepotrebna navlaka, tako so bili ob nekem čiščenju vsi primerki brez moje vednosti vrnjeni v naravo. Moja prva zbirka fosilov je tako končala bolj klavrno. Moje zanimanje za fosile pa kljub temu ni nikoli povsem usahnilo in občasno sem domov še vedno prinesel kakšen naključno najden 'kos kamna'.

Običajno se po najdbi fosila pravo delo šele zares prične, saj zahteva več ur dela, da primerno prepariramo en sam primerek. Sam za zdaj opravim samo najnujnejša dela, zato še toliko bolj občudujem zbiralce, ki so pravi mojstri v pripravi in preparaciji fosilov ter v pripravoenega samega fosila vložijo tudi po več sto ur dela.

Fosile je najlaže najti na že znanem nahajališču. Ker lokacijo poznamo, se na nahajališče podamo, ko so najbolj ugodne razmere. V potokih je to predvsem po neurjih, ko visoka voda odnese naplavljen material in je struga najbolj čista. Na usekih in odkopih smo z najmanj truda uspešni predvsem spomladi, ko zmrzal opravi svoje. Na njivah je največ uspeha po končanem oranju in po prvem dežju, ki fosile opere in jih lažje vidimo. Na žalost je ustreznih njiv v naši dolini vedno manj.

Veliko več truda zahteva iskanje novih nahajališč, saj to običajno pomeni mukotrpno hojo po zasutih in zaraščenih strugah potokov in potočkov, kamor le redko kdaj zaide človeška noga. Plasti s fosili so lahko včasih široke samo 20 cm, in če jih spregledaš, je bil ves trud

zaman. Sam običajno pričnem na izlivu potoka v Nevljico. Že tam poskušam po naplavljenih kamnih ugotoviti, ali področje kaj obeta ali ne. Naj opišem dva zadnja primera. V Buču sem na koncu vasi vstopil v potok in skoraj takoj našel kamen, v katerem je bi del lupine morskega ježka. Po dveh urah hoje po

DNEVNI IZLETI ZA SKUPINE

Odkrijte Tuhinjsko dolino, kjer je doma zdravilna termalna voda.

potoku sem tik pod hišami v Gradišču na pašniku našel nahajališče. V vasi Mali Hrib je med zadnjim neurjem majhen potoček na travnik nanosil kup kamenja. Sosed Drago me je poklical, naj pridem pogledat, ker je našel nekaj kamenčkov, ki me verjetno zanimajo. V 10 minutah smo našli za celo gajbico fosilnih školjk, med njimi največjega morskega ježka, kar sem jih našel do sedaj. Drago in Matjaž, hvala.

Pri nabiranju fosilov se moramo držati določenih pravil, saj so fosili zaščiteni z zakonom o ohranjanju narave. Predvsem moramo paziti, če najdemo fosil, ki je v zakonu opredeljen kot naravna vrednota, saj smo v tem primeru dolžni obvestiti Zavod RS za varstvo narave (ZRSVN). O tem, kateri fosili sodijo v kategorijo naravna vrednota, lahko najdete podatke na internetu.

Nahajališča so razvrščena v tri kategorije:

1. nahajališče brez statusa

Odvzem je dovoljen, zagotoviti je treba primerno hrambo, če gre za fosil, ki je opredeljen kot naravna vrednota obvestiti ZRVSN.

2. status naravne vrednote

Odvzem je dovoljen brez fizičnega posega v kamnino (izkopavanje, lomljenje), zagotoviti je treba primerno hrambo, če gre za fosil, ki je opredeljen kot naravna vrednota, obvestiti ZRVSN.

3. zavarovano območje

Odvzem ni dovoljen, razen če akt o zavarovanju določa drugače.

V Tuhinjski dolini trenutno še ni nahajališč, ki bi imela status naravne vrednote ali status zavarovanega območja. Mogoče pa bo nekomu uspelo najti kakšno izjemno najdbo in bo treba nahajališče ustrezno zaščititi.

Kot vidite, fosili v Tuhinjski dolini so, in če slučajno najdete kakšno zanimivo najdbo oziroma veste za kakšno področje, kjer je mogoče najti fosile, mi sporočite. Najdbo bom z veseljem prišel pogledat. Če kdo že zbira fosile oziroma ga to zanima, me lahko prav tako pokliče in si lahko izmenjamo izkušnje in informacije (moj telefon: 041 382 849).

Besedilo in fotografije: Marjan Drolc, TD Tuhinjska dolina Na fotografijah je nekaj primerkov, ki sem jih našel med potepanjem po tuhinjskih grapah.

PROGRAMI IZLETOV

Kneippovo doživetje (3 h): 16 € / osebo Kneippov aktivni dan (4,5 h): 33 € / osebo Celodnevni tuhinjski pozdrav (7 h): 38 € / osebo Kopanje v termalnih bazenih s kosilom (5,5 ure): 29,50 € / osebo (dodatni 5 % popust za skupine nad 20 oseb, popust 10 % za skupino nad 40 oseb) Programi gozdnih doživetij z meditacijo, gozdno jogo, gozdnimi kulinaričnimi doživetji (od 2h naprej): od 10 € / osebo

Dodatni programi za razširitev izletov: pohod do izvira termalne vode, obisk kmetije v okolici z vključeno degustacijo izdelkov, topla malica z okusi Tuhinjske doline, ogled eko zgodbe razvoja Term Snovik.

Z veseljem bomo prisluhnili vašim željam, da pripravimo odličen izlet v osrčje Kamniško-Savinjskih Alp. Oglasite se nam na telefonsko številko 01 83 44 221 ali preko elektronske pošte booking@terme-snovik.si za vse informacije in rezervacijo želenega termina.

www.terme-snovik.si Lokacija term: Snovik 7, 1219 Laze v Tuhinju

Potepanja

Ljutomer – mesto tabora, kasaštva, filma in vina

Ljutomer leži v osrčju Prlekije, ki se kot rodovitna dlan zemlje v severovzhodnem delu Slovenije radodarno razgrinja v nepregledna žitna polja in dviga v velike valove hribov, po katerih so v poseben red ujeti vinogradi. Od nekdaj naklonjena konjereji, prepoznavna po termalnih vrelcih, štorkljah, klopotcih na 4 vetrnice, izjemni kulinariki in gostoljubnih ljudeh, je pravi zaklad za odkrivanje novih doživetij. Mesto ima bogato zgodovino, saj je prav tukaj bil pred več kot sto petdesetimi leti organiziran I. slovenski tabor, na katerem je zaživela ideja o Zedinjeni Sloveniji, tukaj so se zgodile prve konjske dirke na Slovenskem, ustanovljeno je bilo dirkalno društvo, prvo na slovenskih tleh in drugo v Evropi, tudi prve slovenske filmske zapise je prav v mestu Ljutomer posnel dr. Karol Grossmann in ja, pri nas je bila odprta tudi prva samopostrežna trgovina v Sloveniji. Po njenem izročilu je v centru mesta zaživel center za lokalno samooskrbo, kjer so na voljo kakovostni domači izdelki lokalnih ponudnikov ekološke pridelave. Iz Ljutomera se med vinogradi vije pot proti Jeruzalemu, biseru naših goric, ki s svojim svetim imenom, energetskimi silnicami, vinsko cesto, kjer uspevajo vrhunska bela vina, prekrasnimi razglednimi točkami, od koder vidimo tri dežele: Avstrijo, Madžarsko ter Hrvaško in romarsko cerkvico, upravičeno nosi ime nebeški kraj. Jeruzalem je najbolj prepoznaven simbol širšega prleškega vinskega območja in je kraj navdiha za vse obiskovalce, ki iščejo sprostitev in oddih ob okušanju žlahtnih prleških vin in domače kulinarike. V Ljutomeru si lahko v času kasaške sezone ogledate dirke s konji

kasači, v mesecu juliju doživite mednarodni Grossmanov filmski festival fantastičnega filma in vina, ko se v dneh festivala vsakodnevno odvijajo koncerti, kino na prostem, predstave itd. Prvo soboto v mesecu avgustu pa pri nas lahko doživite pravo sejemsko vzdušje, saj se na Prleškem sejmu, kjer je v ospredju ponudba domače in umetnostne obrti, prleškega vina in kulinarike, predstavijo sejmarji iz celotne Slovenije. Vabljeni, da nas obiščete. Več na https://visit-prlekija. eu/zadruga-in-regija/turisticna-zadruga-prlekija

Kontakt: Tic Ljutomer, Glavni trg, 9240 Ljutomer, tel: 00386 2 581 11 05, e-pošta: ticljutomer@jeruzalem.si

Dobrodošli v Bioterme

Odmaknjenost od velikih mest in stresa, neokrnjena narava in veliko zasebnosti vas čakajo v turističnem kompleksu Bioterme v Mali Nedelji, ki je idealna izbira za preživljanje prostega časa z družino, romantični oddih v dvoje, avanturistični oddih s prijatelji ter razvajanje telesa in duha daleč vstran od mestnih središč, v objemu narave. V glamping naselju Sončna dolina vas čaka 22 vil, odprtih skozi celo leto, ter 11 šotorov, odprtih v poletni sezoni z udobnim bivanjem za 2 – 6 oseb. Nudijo prekrasen pogled na gozd in prostrana polja, kjer lahko na terasi ob jutranji kavi uživate ob žvrgolenju ptic in šumenju listja, poleti pa uživate ob kopanju v biološkem bazenu. V neposredni bližini se nahaja še naravni biotop poln vodnega življenja. Hotel Bioterme**** nudi komfortno nastanitev v eno in dvoposteljnih sobah, družinskih suitah in dvema apartmajema z lastnim whirpoolom na terasi. Vse sobe so opremljene z naravnimi materiali, ki nudijo zdravo bivanje in popolno udobje. Ponaša se z znakom za okolje 'Eko marjetica' in certifikatom Slovenia Green Accommodation. Neposredno iz hotela pridete v Termalni park, kjer je na razpolago 600 m2 pokritih površin, na voljo skozi vse leto, in dodatnih 1400 m2 v poletnih mesecih. Termo-mineralna voda je zaradi balneoloških značilnosti primerna za rekreacijske, športne in zlasti zdravstvene namene, saj blagodejno vpliva na ohranjanje funkcionalnosti gibalnega sistema in hrbtenice. Nudi sproščujoče plavanje in

poležavanje na terasi za sončenje, senčnem zavetju dreves, najzahtevnejšim pa FKK kotiček, kjer doživite povsem svoboden oddih sredi narave.

Ob hotelu se nahaja tudi Postajališče za avtodome s 50 parkirnimi površinami, opremljenimi z električno energijo. Na razpolago je tudi oskrbovalno-sanitarni otok in pitna voda, dostop do Wi-fi omrežja in TV programov iz kabelskega omrežja.

V Biotermah boste vsekakor spoznali: ˝Največji luksuz je narava sama˝.

Kontakt: BIOTERME Mala Nedelja, tel.: 00386 2 565 2000, e-mail: booking@bioterme.si, www.bioterme.si

Adventne in božične pesmi, vrhunski koncerti, tisoče lučk, kozarček za veselje, žive jaslice vam bodo dvignili dušo do nebes. Vse to in še veliko več lahko začutite ob ogledu Božičnega Vojnika, ob več sto jaslicah, ki so jih ustvarili ljudje iz cele Slovenije zato, da bi vaše srce zakipelo v Božični skrivnosti in načrpalo moči za telo in dušo. Sveta družina, ki je našla v ljudski domišljiji in spretnosti nešteto podob, nosi v sebi mir in upanje!

Pridite od 16. decembra 2022 do 2. januarja 2023 v Vojnik in uživajte v tej veličastni postavitvi jaslic in spremljajočih dogodkih. Ustvarjalci Božičneg Vojnika

Potepanja

Na pragu novega leta naj vam ‘čas vladar’ nakloni spoznati prave ljudi, storiti prave reči, ubrati prave poti ter v sebi in drugih najti le dobre sledi. Srečno 2023!

Domačija družine Kalamar v Domanjševcih, zgrajena leta 1931, je preurejena v etnografsko hišo. V njej so prvo razstavo odprli leta 2012. V glavnem poslopju in pomožnih zgradbah etnografske hiše se lahko obiskovalci seznanijo, kako so nekoč kuhali žganje, čistili in sušili bučna semena, pekli kruh, spoznajo različne vrste žit, pokukajo v skrivnostni svet pletenja cekarjev ter čevljarske in mizarske delavnice. Dvorišče za etnografsko hišo nudi pristno prizorišče za največjo prireditev na prostem v Domanjševcih, kjer prikažejo tradicionalni način žetve in mlačve.

Pomurska madžarska samoupravna skupnost je poskrbela, da je v vsaki narodnostno mešani občini razen lendavske po ena takšna hiša.

Slovenska turistična revija Lipov list, nadaljevanje

Turističnega vestnika, izhaja 2. teden v sodem mesecu

UDK 338,34+796,5(497,12), ISSN 0352-4353 December 2022

Izdaja: Turistična zveza Slovenije

Naslov uredništva: Turistična zveza Slovenije, Miklošičeva cesta 38/VI, SI – 1000 Ljubljana, tel. 01/43 41 670, faks: 01/43 41 680, info@turisticna-zveza.si, www.turisticna-zveza.si

Urednica:

Domanjševska domačija Domanjševci 41 9206 Križevci

Uredniški

Katerina Vidner Ferkov

Transakcijski račun: SI56 03100-1000010639

Naročilo na Lipov list oddate na info@turisticna-zveza.si Celoletna naročnina za 2022 je 35,04 eur.