Page 3

Uvodnik Damjan Vinko, urednik biltena TRDOŽIV Prvi uvodnik biltena Trdoživ sem pisal že pred 50 meseci. Čas hitro beži. Tako kot hitro mine tudi čas med posameznimi izdajami Trdoživa, mine tudi čas od ideje ali obljube za pisanje nekega prispevka do trenutka, ko prispevek v uredništvu dokončno prejmemo. Čeprav letno skupaj z vami pripravimo dve številki, v resnici mineta le dva meseca, ko se z nastajanjem številke ne ukvarjamo intenzivno. Ker vsi sodelujoči, vključno s pisci, fotografi in drugimi, opravljamo svoje delo zaradi ljubezni do narave in želje po njeni ohranjenosti za prihodnje rodove in ne kot profesionalno poslanstvo, oblikovanje biltena terja dalj časa, kot bi si želeli. Tako ponavadi od prejetja večine prispevkov minejo še dobri trije meseci, preden bilten izdajatelji dokončno damo na svetlo. Z enakimi načeli kot v Trdoživ vključeni ustvarjalci opravlja svoje naravovarstveno poslanstvo tudi naš tokratni intervjuvanec. Branko Dolinar je ljubiteljski botanik. A dejstvo, da formalno ni biolog, ne pomeni, da so njegova odkritja kaj manj zanesljiva od odkritij poklicnih biologov, gozdarjev, agronomov idr. Prej nasprotno, saj si za preučevanje morebitnih zagonetk, povezanih z rastlinami, vzame veliko časa, svoje delo pa opravlja predano, natančno in vestno. Njemu podobnih je pri nas še mnogo. Veliko strokovnjakov za posamezna področja narave je brez formalne izobrazbe, a lahko vseeno dokažejo pomembnost svojih prispevkov k ohranjanju slovenskega življa. Zagotovo bomo v prihodnjih številkah lahko prebrali še kaj več o marsikom podobnem.

nas živečih ovničev. Svoje mesto v biltenu so našli tudi izsledki dveh magistrskih nalog, in sicer o spominčicah in kačjih pastirjih »gorskih« kalov. Tokrat predstavljamo, kaj o planiki vemo, v naslednji številki pa bomo videli, kaj le mislimo, da vemo. Poročamo tudi o dveh zanimivih najdbah z obale: o želatinoznem nenavadnem morskem bitju in visokorasli bilki, ki je samonikle nismo opazili že dobrega pol stoletja.

V nekaj prispevkih, tudi že omenjenih, se dotaknemo tudi naravoslovnega dogajanja izven naših osmih društev. Svojega mesta v biltenu ni našla čestitka herpetologinji in članici uredništva Anamariji Žagar, letošnji prejemnici štipendije Za ženske v znanosti, zato ji svoje spoštovanje izkazujemo kar v uvodniku. Za zaključek se moram na kratko obregniti še ob aktualni razpis okoljskega ministrstva, namenjen delovanju okoljskih, naravovarstvenih in prostorskih nevladnih organizacij. Želim si, da bi o razpisu, ki priča o vsaj delnem nerazumevanju delovanja tovrstnih društev, lahko brali že v naslednjem Trdoživu. Rok za oddajo prispevkov za naslednjo številko se namreč že bliža. Časa imamo do 1. oktobra. Do takrat vam želim prijetnega branja in obilo poletnih, tudi terenskih, užitkov.

Terenskim biologom in ljubiteljem narave je birokracija večkrat neljuba. Mnogi s pravili, ki področje urejajo, niti niso seznanjeni. S tem namenom smo pripravili tokratno osrednjo temo. V njej predstavljamo zakonodajne predpise, ki urejajo status zavarovanja rastlin in živali pri nas.

Na temo določevalnega ključa nas napeljuje že naslovnica. V njem predstavljamo najpogostejše vrste pajkov križevcev, v družino katerih pa pajek na naslovnici sicer ne spada.

Tokratna številka je najobsežnejša do sedaj. K preostalim rednim rubrikam – osebni izkaznici o veliki pliskavki, društvenim novicam, napovedniku dogodkov, predstavitvi čtiva o Škocjanskem zatoku – dodajamo na pobudo bralcev Trdoživa in članov društev, ki bilten skupaj izdajamo, še dve novi. Eno bolj »za mislit«, drugo bolj »za gledat«. Križanki, za otroke in tiste, ki otroka le še nosimo v sebi, je pripravil njun pobudnik, ki bo z nami sodeloval tudi v prihodnje: Zoran Obradović. Med bralci se skriva mnogo takih, ki se na svoje terenske dogodivščine odpravljate s fotoaparati, svoje lepote pa nato z veseljem delite še z drugimi. Obenem je veliko tudi tistih, ki z veseljem povedo, kje so bili in kaj so videli, do pisanja pa ne gojijo pretirane ljubezni. Vsem tem je na voljo nova fotogalerijska rubrika, v kateri želimo v vsaki številki na dveh straneh predstaviti tovrstne utrinke. Hvala Primožu Presetniku za posrečeno ime rubrike: Fotoživ.

Tudi tokrat vam ponujamo več aktualnih prispevkov in dva jubilejna. Obeležujemo 90 let botaničnega vrta Juliana v Trenti in 120 let zavarovanja prve rože na Slovenskem. Predstavljamo glavnega prenašalca virusa zike, favnistične novosti Škocjanskega zatoka in savskih prodov, informiramo o pravilnem vedenju ob snidenju z medvedom in podajamo aktualen seznam pri

Temni mravljiščar (Phengaris nausithous) je v Sloveniji ogrožen in zavarovan. (foto: Barbara Zakšek) 3

TRDOŽIV: Bilten slovenskih terenskih biologov in ljubiteljev narave letnik V, številka 1  

Iz vsebine: Zika, Pravice ogroženih in zavarovanih vrst, 120 let zavarovanja planike, Določevalni ključ: križevci, Juliana jih ima 90, Novos...

TRDOŽIV: Bilten slovenskih terenskih biologov in ljubiteljev narave letnik V, številka 1  

Iz vsebine: Zika, Pravice ogroženih in zavarovanih vrst, 120 let zavarovanja planike, Določevalni ključ: križevci, Juliana jih ima 90, Novos...

Advertisement