Page 1

ZEPNIIK V E N I

-

V I D I

-

B I C I

-

P R V A

I Z D A J A

-

M M X V I I I


ZAKON NARAVE Ekipa Trans Juliusa ni številčna, a tudi superjunaki v pripovedkah in pravljicah so vse čudeže ustvarili sami. Tako je tudi iz na videz neuresničljive želje ustvariti dobro gorsko kolesarsko zgodbo pod domačimi vršaci Alp nastala prva večdnevna gorsko kolesarska dogodivščina Trans Julius. Od superjunakov smo si v resnici sposodili samo pogum, vse ostalo je plod nikoli štetih ur dela in dejstva, da na nobeni točki nismo računali na čudež. Podobno kot superjunaki smo pogosto slišali, da se v Sloveniji stvari ne da narediti, da nas omejuje neskončno mnogo stvari, brez katerih pravzaprav v nobeni pravljici ne gre. In ker nismo ustvarjali pravljice, temveč resnično nepozabno doživetje za ljubitelje narave, smo z vsemi, ki živijo in delajo za naravo, ustvarili zgodbo, v kateri smo naredili veliko dobrega. V prvi vrsti za njo - naravo. In po zakonu narave, v katerem zmaga najmočnejši, smo s povezovanjem dosegli največjo, skupno, moč.

Gorski kolesar je po naravi potepuh, ki išče skrite kotičke, v katerih srka sončne žarke, dežne kaplje ali zgolj najboljši kisik, ki ga ponuja narava. Je hedonist, ki ne varčuje pri odlični hrani in pijači izpod rok prave planšarske kuharice. A je tudi egoist, ker mu tega ni nikoli dovolj. Po vsaki še tako naporni turi razmišlja: kam in kdaj naslednjič? Mala, a srčna, dežela pod Alpami je vse pogostejši odgovor. Žepnik Trans Julius je nastal prav zato, da bo namesto slogana in privlačne fotografije na plakatu ponudil bistveno več odgovorov - tako domačim kot tujim gorskim kolesarjem. Zgodbe, ki jih boste našli na naslednjih straneh, so odraz našega videnja življenja gorskega kolesarja in ljudi, ki nas navdihujejo. V naši alpski naravi boste našli poleg zapisov, ki smo jih strnili na naslednjih straneh, še bistveno več superjunakov, ki ustvarjajo navdihujoče gorsko kolesarske zgodbe. Za vse te so sončni dnevi v Alpah dovolj dolgi, da jih spoznate skozi svoje oči.

Trans Julius Žepnik. Prva izdaja. Promocijsko gradivo. Foto na naslovnici: Mitja Sodja. April 2018. Naklada: 4.000 izvodov. Odgovorna urednica: Vesna Stanić. Fotografije: Mitja Sodja, Gregor Skoberne, Primož Ravnik. Avtorji: Vesna Stanić, Primož Ravnik, Gašper Budkovič, Gašper Kos, Gregor Skoberne, Matjaž Bogataj. Ilustracije: Maruša Žemlja. Prelom: Gašper Budkovič. Lektura: Špela Polak. Izdajatelj: Trans Julius, Zavod za spodbujanje gorskega kolesarstva. Tisk: ArtMania d.o.o. U V O D N I K

3


DRUGA IZVEDBA TRANS JULIUSA S ŠE VEČ KILOMETRI IN ZABAVE Foto: Mitja Sodja


4 dnevi, 4 različne lokacije, ne bo manjkalo niti dobre domače hrane niti odlične družbe. Večdnevna gorsko kolesarska preizkušnja bo potekala od 21. do 24. junija, svoj uživaški podaljšan konec tedna bodo tekmovalci izkoristili tudi na praznični ponedeljek, 25. junija, za druženje v Bike&Fun Parku Cerkno. Za piko na i bo poskrbel skupinski štart v Cerknem. Tokrat se Cerknemu, Mostu na Soči in Bohinju pridružuje tudi Kranjska Gora. 1. dan - Kranjska Gora Prvi dan se bodo tekmovalci zbrali na dnevnem prologu v Kranjski Gori, kjer jih v večernih urah čaka še nočna etapa. Čez dan bo poskrbljeno za družabno dogajanje za najmlajše gorske kolesarje z Mini Bike Parkom, prvi večer bomo zaključili z uvodno Trans Julius zabavo. 2. dan - Bohinj Petek se bo začel s selitvijo v Bohinj, kjer tekmovalce čaka najbolj slikovita etapa iz Bohinja na primorsko stran v Podbrdo - od tam pa povratek z vlakoma. Petkov večer se bo zaključil z glasbo in zabavo, seveda ob dobri hrani in lokalni pivski ponudbi. 3. dan - Most na Soči (Dolina Soče) V sobotnem jutru tekmovalce čaka kratka,

a nepozabna pot z avtovlakom iz Bohi­nj­­ ske Bistrice do Mosta na Soči. Tu se bodo tekmovalci spopadli z najboljšo etapo po mnenju udeležencev leta 2017. Tokratna bo še daljša, dogajanje v dolini Soče bosta popestrila tudi večerno kresovanje in noč filmov na prostem. 4. dan - Cerkno Zadnji dan tekmovanja se bodo zjutraj tekmovalci premaknili do zadnje točke Trans Juliusa - v Cerkno. Dve etapi, od tega ena s skupinskim štartom, bosta poskrbeli za vroč zaključek štiridnevne preizkušnje. V Cerknem bo za vse navijače in ljubitelje gorskega kolesarstva poskrbljeno za celo­ dnevno zabavo na Scottovem pumptracku, večerni koncert bo še zadnje dejanje Trans Juliusa 2018.

Skupinski štart je lani potekal na Voglu, letos pa tekmovalce čaka v Cerknem. T R A N S

J U L I U S

2 0 1 8

5


Bolj tesno partnerstvo s Continentalom bo tekmovalcem letos poleg daljših etap in več zabave prineslo še posebno ugo­ dnost: na Continentalovi servisni točki na vseh etapah bodo lahko svoja kolesa po vsaki etapi oskrbeli z ustreznim servisom. Vodja servisa bo Matjaž Bogataj, serviser z dolgoletnimi izkušnjami v tekmovalnem in rekreativnem gorskem kolesarstvu, seveda pa mu bodo na pomoč priskočili tudi drugi mojstri servisa koles. Pozabili nismo niti na čiščenje koles, saj bomo, tako kot lani, tekmovalcem omogočili čiščenje koles s čistili Muc-Off vsak tekmovalni dan.

Za čista kolesa bo poskrbel Muc-Off

servisna točka Kot glavni partner se tudi v letu 2018 Trans Juliusu pridružuje Continental, eno vodilnih globalnih tehnoloških podjetij, ki ga poznamo po vrhunskih pnevmatikah za gorsko kolesarske po­dvige.

Continentalova servisna točka

Junior Julius

VLAK

Del poti na Trans Juliusu bomo opravili z avtovlakom 6

Od aprila do junija 2018 se lahko mladi tekmovalci prijavite na natečaj za mladince, v katerem boste z objavo izbrane fotografije ali videa kandidirali za brezpla­ čno štartnino. V juniju bomo z glasovanjem izbrali najmanj štiri mlade tekmovalce (rojeni vklju­ čno od 1998 do 2002), ki se bodo udeležili Trans Juliusa 2018. Za več informacij spremljajte našo Facebook stran in Instagram profil!

T R A N S

J U L I U S

2 0 1 8


Ben Gerrish, “zgolj kolesar”:

“PRVI TRANS JULIUS JE BIL IZVENSERIJSKI!“ Foto: Gregor Skoberne


Bena smo na prvem Trans Juliusu srečali kot snemalca in fotografa, ki je spoznal Slovenijo v sklopu medijskega obiska Bikesoup Magazina. Vendar je po prologu vse manj pozornosti pritegnil kot snemalec, vedno več pa kot tisti nori in neverjetno hitri Brita­ nec. Njegov zaščitni znak je nasmeh do ušes, nikoli mu ne zmanjka zgodb o potovanjih, večinoma namenjenih gorskemu kolesarstvu. Skromen in hvaležen za vsako novo izkušnjo na kolesu ter najbolj presenečen nad svojo uvrstitvijo na odru za zmagovalce na Trans Juliusu v lanskem letu. Kdo je Ben, če pustimo ob strani tvojo službo snemalca in fotografa? V osnovi sem samo človek, ki najraje na svetu kolesari in po dobri turi srka pivo s prijatelji in družino. V resnici sem zelo hitro srečen! Tvoji kolesarski začetki so močno povezani z BMX kolesi. Kje si odrastel in kako se je tvoja ljubezen do vrtenja pedal začela? Odrastel sem v Lake Districtu (Lake District ali Jezera dežele jezer (ang. Lakes of Lakeland; je gorsko območje na severozahodu Anglije). Kot otrok sem bil na kolesu ves čas - odkar pomnim. A ne samo to, vedno smo ustvarjali različne ovire, največkrat iz opeke in desk, samo da bi bili boljši. To so stvari, ki jih kot otrok, ko si še izjemno gibljiv in drzen, delaš, ker je vse skupaj ena velika dogodivščina. Ljudje se radi kategorizirajo v gorskem kolesarstvu - spust, enduro, vsegorsko kolesarjenje ipd. Kateri skupini si ti naj­ bližje? Mislim, da sem samo kolesar. Iskreno, vedno sem srečen na dveh kolesih in rad se igram z različnimi kolesi. Kako bi izgledalo tvoje življenje, če ti ne bi bilo potrebno plačevati računov in položnic? Če sem res čisto iskren: mislim, da ne bi bilo kaj drugačno od tega, ki ga živim. Snemanje, fotografiranje, kolesarjenje ter druženje s prijatelji in družino. Kar težko življenje, kajne?

8

“S kolesom je vse skupaj ena velika dogodivščina” Slovenijo si lani v okviru Trans Juliusa obiskal prvič. Kakšni so bili tvoji vtisi in izkušnje? Vzelo mi je sapo! Celotna izkušnja - od prvega pogleda na gore, ko smo leteli proti letališču Ljubljana, do izjemnih gorsko kolesarskih poti z razgledi na najvišje gore Julijskih Alp. Res profesionalna ekipa, ki nam je pokazala več kot samo gorsko kolesarstvo v Sloveniji - hrana, družba, res sem navdušen nad vašo državo.

I N T E R V J U :

B E N

G E R R I S H


Katero je bilo najbolj pogosto vprašanje med prijatelji, ko si razlagal o Sloveniji? In kdaj gremo skupaj? :) Si tudi glavni “krivec”, da sta navdušeni gorski kolesarki tvoji hči in žena. Na drugi strani na tekmovanjih vidimo precej manj žensk kot moških. Je res gorsko kolesarstvo bolj moški šport? Niti pod razno. Gorsko kolesarstvo je šport za čisto vsakega: mlade, stare, ženske in moške. Če pogledamo trenutno situacijo po svetu, postaja žensko gorsko kolesar­ stvo izjemno močna skupnost v vseh starostnih skupinah. To sem tudi pričakoval in prav je, da je tako. Tvoj dom je Lake District, velikokrat opisana MTB destinacija kot “nebesa na Zemlji”. Lahko na kratko opišeš tvoj domači kraj?

Zagotovo so to nebesa na Zemlji za gorsko kolesarstvo. Trenutno imamo ravno pravo mešanico vsega: od manj zahtevnih in lepih enoslednic, ki se vijejo tudi skozi gozdove, do tehnično zelo zahtevnih poti v višjih predelih gora. Kako se je začel razvoj gorskega kolesarstva v Lake Districtu? V zadnjih letih je vse več poudarka na gradnji enostavnejših in manj zahtevnih gorsko kolesarskih poti. Vedno pobuda in sama gradnja pridejo s strani lokalnih gorskih kolesarjev, ki poznajo svoje dvorišče. Gorsko kolesarjenje v visokogorju je prav tako prisotno, vendar imamo podobne težave kot vi v Sloveniji. Veliko pogovorov in usklajevanja poteka z vladnimi organizacijami, da omogočimo dostop do teh krajev vsem obiskovalcem Jezer.

Ena najljubših Benovih etap na lanskem Trans Juliusu je bila v Mostu na Soči.

I N T E R V J U :

B E N

G E R R I S H

9


Gorsko kolesarjenje ni ravno individualni šport, večina jih najraje uživa v družbi. Kdo je tvoja najljubša družba na kolesu? Mislim, da imam kar srečo, da imam veliko prijateljev na kolesih, ne samo doma, ampak po vsem svetu. To je tudi dober izgovor, da lahko veliko potujem. Kljub temu trenutno težko kdo prekaša družbo moje hčerke Mol in čas, ki ga lahko preživim z njo na kolesu in delim svoje izkušnje z njo. Na Trans Juliusu 2017 si bil eden najhitrejših na prologu. Si na začetku kaj razmišljal o stopničkah? Kako pomembna je zmaga zate kot vsestranskega kolesarja? Bil sem resnično presenečen, ko sem videl svojo razvrstitev na prologu. Zame je bila to dobra motivacija, da sem se še bolj trudil skozi vse dni tekmovanja in res sem bil zelo vesel, ko sem se v končni razvrstitvi prebil na stopničke. Zmagovati zame ni pomembno nasploh v življenju, zagotovo pa je bonus. Se pa vedno maksimalno potrudim. Prava zmaga je druženje, potovanje in odkrivanje novih gorsko kolesarskih poti po svetu. Tudi letos te bomo videli na štartu Trans Juliusa. Kakšni so letošnji načrti? Prepričan sem, da se boste ponovno zelo potrudili. Lansko leto, ko ste organizirali prvič, ste bili zame izvenserijski. Komaj čakam, da se spet družim s slovenskimi prijatelji in da mi pokažete še več vaših poti. Se vidimo kmalu! Ben Gerrish je britanski snemalec in fotograf, ki najraje v svoj objektiv lovi kolesa takšnih in drugačnih oblik. Je pobudnik akcije ‘One more brew’, ki spodbuja gorsko kolesarjenje tudi pozimi. V vseh življenjskih vlogah se njegovo zanimanje vrti okoli koles: v mlajših letih je bil v ospredju predvsem BMX, zadnja leta je predan gorskemu kolesarstvu, za katerega je navdušil precej velik krog prijateljev in tudi družino.

1 0

I N T E R V J U :

B E N

G E R R I S H


OUTDOOR SLOVENIA OGLAS

RAID AMP

IZJEMEN OPRIJEM

UCINKOVITO PRENAŠANJE SIL

NEPREKOSLJIVO UDOBJE

IZPOPOLNJENA MEŠANICA GUME ZA ZANESLJIV KORAK PRI HOJI IN VRTENJU PEDAL

S TA B I L N A V Z D O L Ž N A O S IN FLEKSIBILNA BOCNA STRAN CEVLJA

P O D L O Ž E N A P E TA UDOBNA IN ZRACNA PODLAGA CEVLJA

SURFING TRAILS ION-PRODUCTS.COM

CYCLING UNITED LJUBLJANA Dobrunjska cesta 62 1261 Ljubljana – Dobrunje

+386 40 576 007 www.cu-ljubljana.com info@cu-ljubljana.com


SINTER: "NA NAS POMISLITE, KO SE HOČETE USTAVITI!" Slovensko podjetje Sinter že skoraj pol stoletja proizvaja široko paleto zavornih ploščic in diskov za ljubitelje gibanja na dveh in štirih kolesih. Od leta 2015 razvijajo in proizvajajo tudi visoko kakovostne zavorne ploščice za gorska kolesa, ki so proizvedene v Evropski Uniji. Inovativna kakovost in dolgoletne izkušnje so gonilna sila razvoja zavornih elementov Sinter za najbolj adrenalinske športe, kot so karting, avto in moto športne discipline.

Ploščice, ki jim zaupajo najboljši

Zelene zavorne ploščice

“Ves čas razvijamo nove različice, tako da danes tudi tisti najbolj specifični zavorni sistemi uporabljajo naše ploščice,” razlaga direktor Miha Krapež: “Sodelovanje tako z rekreativci kot tudi profesionalci temelji predvsem na zelo pomembnih informacijah za izboljšanje zaviranja takrat, ko ga najbolj potrebujete. Gre za zelo specifičen del, ki je ključnega pomena, ali boste lahko izkoristili svoje odlično kolo do maksimuma.”

Sinterjeva ekipa

Rdeče zavorne ploščice

Sinter Brakes Team

V Sinterju razvijajo in proizvajajo več kot 15 različnih vrst zavornih ploščic za rekreativne in profesionalne gorske kolesarje, ki pričakujejo visaoko zmogljivost, zanesljivost in učinkovitost ne glede na vremenske in vozne razmere.

Rdeče zavorne ploščice rekreativnim gorskim kolesarjem, predvsem v disciplinah kros in enduro, zagotavljajo odličen koeficient trenja glede na slog vožnje in enakomerno utekanje tako v razmočenih kot izjemno prašnih voznih razmerah.

Črne zavorne ploščice

Za bolj zahtevne gorske kolesarje smo oblikovali zavorne ploščice, ki smo jim zmanjšali koeficient trenja pri nižjih temperaturah, tako da je njihova obraba manjša in zmogljivost zaviranja boljša tudi v višjih temperaturah. S I N T E R

V sodelovanju s Sinter Breaks Team je podjetje razvilo zavorne ploščice, ki ne popuščajo najvišjim zahtevam profesio­ nalcev. Izdelane so iz posebnega materiala, ki zagotavlja visoko obstojnost in manj trenja v najbolj ekstremnih razmerah. Ekipa razvojnih inženirjev in njihovih sodelavcev v Sinterjevi tovarni v Ljubljani je prava zakladnica izkušenj in znanj, ki krojijo različne športe na dveh ali štirih kolesih na svetovni ravni. Z lastno tehnologijo tako na področju razvoja izdelkov kot tudi proizvodnih strojev se uvrščajo med najbolj inovativna podjetja v Evropi, ki na prvo mesto poslovanja postavlja premikanje mej industrije zavornih sistemov. Najbolj perspektivni mladi talenti v gorskem kolesarjenju pod okriljem Kolesarskega kluba Rajd tekmujejo v ekipi Sinter Brakes Team. Njihov mentor je Žiga Pandur, eden najboljših slovenskih kolesarjev v spustu. V ekipi Sinter Brakes Team v sezoni 2018 tekmujejo Rudi Pintar, Marko Niemiz in Žan Pirš.

Preverite ponudbo Sinterjevih zavornih ploščic v spletni trgovini: shop.sinter.si/bikes

1 3


5 STVARI, KI JIH NIHČE NE NAREDI Avtor: Matjaž Bogataj, vodja Continentalove servisne točke Foto: Mitja Sodja


Kolo, vredno par tisočakov, a za dober servis marsikdo raje zaupa nasvetom prijateljev ali malo zamiži ali zatisne ušesa - saj pri dobrem spustu tako ali tako slišiš samo hiter veter mimo ušes. V svoji več kot 20-letni serviserski praksi sem se s takšnimi kolesi srečal (pre)večkrat. Če nekateri celo peljejo svoje kolo na generalni servis enkrat letno, po njem pogosto komentirajo, da je bil servis predrag ali da za odpravo vseh tistih škripanj že ne bodo dali dodatnih par deset evrov. Zato sem izbral 5 stvari, ki jih nihče ne naredi, a če jih, prihranimo ne samo čas in denar, temveč je tudi kolesarjenje bistveno bolj učinkovito.

PRANJE KOLESA

Po dobri turi si vsakdo zaželi lepo in celovito očistiti svoje kolo, da bo za naslednji podvig pripravljeno. Mogoče si to rečemo samo po nakupu novega kolesa, a če upo­ števamo, da se po kolesarjenju pivo rado zavleče v dve ali tri, je motivacije za to res zelo malo. Najpogosteje je glavni pripomoček visokotlačni čistilnik, za katerega marsi­kdo ve, kako močan je, ko z okvirja odstrani nalepke. A glavno škodo običajno

S E R V I S N A

T O Č K A

z njim naredimo pri pranju najbolj občut­ ljivih delov - ležajev in vzmetenja. Voda pod tako močnim pritiskom pride v notranjost in kolo dobi vse tiste zvoke, ki kar kličejo po ustvarjanju scenarijev, kaj vse je narobe s kolesom. Zato je najbolje, da pranje kolesa opravimo kar na “tradicionalen” način: voda, čistilo (najbolj primeren je namenski šampon za kolo) in gobica. K temu je potrebno dodati še čas, da vse zasušene dele blata dobro izperemo.

1 5


PREPREČEVANJE ČRIČKOV

še česa). V notranjost ležajev prideta voda in umazanija ter ustvarjata različne strah vzbujajoče simfonije. Rešitev je (spet) preprosta, a vzame nekaj časa in dela: vse ležaje namastimo z mastjo, ki preprečuje vdor vode. S tem tudi podaljšamo življenj­ sko dobo ležajev.

MAZANJE VERIGE

in se zaženemo v hrib. Po koncu pa veriga izgleda kot zamaskirana ali “kosmata” polna prahu. Zato tudi če naoljimo verigo tik pred začetkom kolesarjenja, jo po nekaj minutah obrišimo, da odstranimo odvečno olje in preprečimo poškodbe verige in menjalnika.

Kolesarski črički so tiste namišljene živali, ki se neverjetno pogosto naselijo v določene dele in pojejo huje kot resnični črički ob poletnih večerih. Pravzaprav je njihova naselitev v kolo v največji meri posledica nepravilnega pranja kolesa (in

Po pranju kolesa verige ne mažemo, do­kler se ne osuši, saj bi bilo nanašanje olja na mokro površino precej nesmiselno. Zato to običajno naredimo tik pred novo turo. Na hitro in običajno raje več kot premalo, da ne bo preveč zvokov, hitro naoljimo verigo

1 6

S E R V I S N A

T O Č K A


UTEKANJE ZAVORNIH DISKOV IN PLOŠČIC

Da se na novih diskih in novih ploščicah ustvari dober sloj, je potrebno 30-krat pri hitrosti 30 km/h zavirati z enakomernim stiskom zavore (3-5 sekund), vendar ne do čiste zaustavitve. Če tega ne naredimo, se ploščica neenakomerno impregnira v jeklo zavornih diskov, ki po­sledično cvilijo in povzročajo tresljaje. Reševanje takšnih diskov je praktično nemogoče.

PREVERJENJE MENJALNIKA PO PADCU

jalnika vpliva na poškodbe verige in naper, v ekstremnih primerih tudi obročev koles. Zelo pogoste so tudi poškodbe okvirja, še posebej pri karbonskih kolesih. Zato po vsakem padcu, bolj kot karkoli drugega, preverimo poravnanost menjalnika, saj njegova poškodba prinaša nove okvare, ki padajo kot domine.

Večina kolesarjev ve, da je potrebno nove zavorne ploščice in diske najprej “zapeči” kot pogovorno rečemo, zato da na diskih ustvarimo poseben sloj in posledično ne prihaja do cviljenja in kresanja zavor. Vendar pri samem utekanju zavornih di­skov in/ ali samo ploščic se rado zgodi, da nekajkrat stisnemo zavoro po ravnem ali pri vzponu.

Pri padcu številni kolesarji želijo čim prej nadaljevati pot. Pregled kolesa je hiter, vendar se lahko že po nekaj sekundah ta malomarnost odrazi v veliko večji škodi, kot je bil vtis ob hitrem pregledu. Skri­­vljen ali poškodovan menjalnik ali nosilec men-

S E R V I S N A

T O Č K A

1 7


VSAKO VZMETENJE LAHKO USTVARI BOLJŠEGA KOLESARJA Avtor: Matjaž Bogataj, vodja Continentalove servisne točke Poenostavljena teorija pravi: vzmetenja ublaži sile, ki jih ustvarjajo naklon in razgibanost podlage ter teža kolesarja. Zgodbe, ki jih kot serviser slišim o nastavitvah vzmetenja, se začnejo običajno tako: “Pred vsako turo napolnim vilice, ampak so še ve­dno pretrde. Ne pobirajo tresljajev, kot bi jih morale.” Marsikdo v želji, da reši to težavo, poseže še po mazivu, da bi se vilice bolje ugrezale. Rezultat je še več slabe volje. V praksi serviserji rečemo, da je ugrez vilic od 20 do 30 % dolžine vilic pri vsegorskih kolesih in do 35 % pri kolesih za spust. Seveda v pogovoru s kolesarjem stvari še malo prilagajamo terenu in njegovim občutkom. Praksa v profesionalnem kolesarstvu je pokazala, da to deluje. Dokler ni prišel ShockWiz, ki za zračne vzmeti matematično natančno pove, kakšne na­ stavitve glede na prevožen teren potrebuje točno določen kolesar. Ob tem predlaga tudi najbolj optimalne nastavitve vzmetenja. ShockWiz je razvilo avstralsko start-up

1 8

podjetje pod vodstvom Nigela Wadea. Rešitev je leto dni po razvoju kupil Sram. Že od prve predstavitve SchockWiza je Wade poudarjal, da si želi, da bi bila naprava namenjena širšemu spektru gorskih kolesarjev in ne samo profesionalcem. S partnerstvom s Sramom se vsako leto bolj približujejo njegovemu osrednjemu namenu razvoja te unikatne naprave. Sam postopek namestitve ShockWiza ima kar nekaj korakov, ki jim moramo dosledno slediti: tako pri namestitvi naprave na kolo in povezave z vzmetenjem, kot tudi pri na­ stavitvah s pomočjo istoimenske aplikacije

S E R V I S N A

T O Č K A


na pametnem telefonu. Sam postopek bo v veselje kolesarju, ki je tehnično spreten, za vse ostale bo uporaba ShockWiza kori­ stna ob pomoči podkovanega serviserja.

aplikacija predlaga izboljšave za dodajanje ali zmanjšanje zračnega pritiska v vzmetenju glede na različne terene, hitrost vračanja vzmetenja v osnovni položaj itd.

Testno vožnjo s ShockWizom je smiselno opraviti na čim bolj raznolikem terenu, ki vključuje tako vzpon, kot tudi tehnične in bolj enostavne spuste. Tako uporabnik dobi res širok spekter uporabnih informacij. Rezultate lahko spremljamo tudi med samo vožnjo, kjer je ključni podatek lestvica učinkovitosti vzmet-enja. Poleg statistik vožnje in učinkovitosti vzmete­nja,

Od pojava vzmetenj v kolesarstvu naša priporočila temeljijo na izkušnjah, ki so seveda zelo različne. Z napravo, kot je ShockWiz, serviserske izkušnje dobivajo samo še matematično podlago, da lahko pomagamo kolesarjem, da res maksimalno uživajo v razgibanih spustih in ne trošijo nepotrebne energije na vzponih.

Brezplačne nastavitve vzmetenja s pomočjo ShockWiza bodo na voljo na Continentalovi servisni točki na Trening dnevu in osrednjem dogodku Trans Julius v letu 2018.

S E R V I S N A

T O Č K A

1 9


NAČRTOVANJE JE KLJUČ DO SANJSKIH STEZIC Foto: Mitja Sodja Grafike: Maruša Žemlja


Gradnja kolesarskih poti v naravi nima dolge zgodovine, saj je sam šport relativno mlad. Kljub temu je dostopnih veliko praktičnih napotkov, ki se naslanjajo na starejše kolesarske discipline (BMX, 4 kros) ali različne športe (smučanje po objektih - ang. “slopestyle”). Seveda na koncu štejejo lastne izkušnje: kar se Janezek nauči, Janez zna! Zakaj načrtujemo, četudi ‘samo’ pri dograditvah nekaj 100 metrov ali pri prvih poizkusih gradnje za domačo hišo? Predvsem zaradi kakovostnejše vožnje in manj­ šega vpliva na okolje, ki pomenita tudi, da bo pot držala dlje in bo potrebovala zgolj krajše in manj zahtevno vzdrževanje skozi čas. Vendar je tudi v praksi že vsak preizkusil, kako nas premaga želja, da bi bila kolesarska pot v naravi čim prej priprav­ ljena za prve spuste. V takšnih primerih je načrtovanje samo v glavah, kjer se pri sami gradnji tepejo številne ideje in glasovi graditeljev. Na koncu pa pod pritiskom kratkotrajnih bližnjic poti ne zdržijo obremenitev frekvence kolesarjev ter geogra­ fskih in vremenskih vplivov. Ko pride poletna nevihta in odnese del poti ali voda zalije teren poti, ki potem ni več vozna, lahko zgolj popravljamo. Vetrolomi in težak sneg puščajo posledice tudi na kolesarskih poteh, a hkrati dajejo material za gradnjo novih elementov na poti. Kreativnost pri gradnji kolesarskih

G R A D N J A

S T E Z I C

poti v naravi je zelo pomembna, a še bolj je pomembno načrtovanje - tako za mizo kot tudi na terenu. Ko si začrtamo želeno pot na zemljevidu ter jo preverimo na terenu, je ključnega pomena, da izvedemo meritve naklona terena in skozi čas spremljamo predvsem obnašanje vode v močnejših in dolgotraj­ nejših nalivih. Z zapisovanjem informacij o opazovanju terena bomo tik pred samim izvajanjem imeli bolj celovito sliko, kako se teren obnaša v praksi in ne samo na raz­ ličnih zemljevidih. Načrtovanje poti, elementov in objektov na njej ni znanstvena fantastika, zahteva pa doslednost in delavnost. Zato smo v nadaljevanju izbrali tiste ključne elemente, ki najpogosteje poskrbijo za slabo voljo, ker poti ne zdržijo. Z nekaj enostavnimi spre­ tnostmi bo te slabe volje precej manj. V nadaljevanju smo zbrali pet najpogostejših problemov, ki jih običajno opazimo šele po prvi sezoni vožnje.

2 1


Problem: Prevelik naklon poti in preveč ugodna pot za vodo

Zato, da bo voda imela možnost odtekati s kolesarske poti, je nujno, da je njen na­klon od tri- do petodstoten proti zunanjemu robu. S tem preprečujemo možnost prekomerne vodne obremenitve na sami poti in da bi voda dobivala dodatno moč zaradi našega posega v teren.

Problem: Prevelike hitrosti kolesarjev

Zato da preprečimo nepotrebne težave v križiščih ali pri priključitvah z gozdnimi ce­ stami, »naravno« upočasnimo pot. Z vpe­ ljavo zavojev na naravno ravnih odsekih poskrbimo tudi za večji užitek kolesarjev.

Problem: Prevelik poseg v teren

Z razgibanim terenom - najpogosteje so to valovi - poskrbimo za dodaten užitek kolesarjev in hkrati preprečujemo vodi, da bi ob večjem nalivu dobila moč in zaradi tega uničevala pot. Pazimo, da ne delamo preglobokih posegov v tla v primeru več zaporednih valov, saj s tem povečujemo možnost zbiranja vode. To pa vodi do poglobitve terena ob večji frekvenci kolesarjev.

2 2

G R A D N J A

S T E Z I C


Problem: Velika erozija materiala na poti

Prekomerno nanašanje materiala na zunanje dele poti lahko pripelje do zajezitve vode, spiranja nanošenega materiala in poglabljanja poti. Takšna pot ima kratko življenjsko dobo oziroma jo bo prej treba obnavljati.

Problem: Bližnjice na kolesarskih poteh

Kolesarske poti so narejene in namenjene za čim večji užitek, rekreacijo in veselje, velikokrat pa sami kolesarji trud graditeljev nenamerno uničujejo z nepotrebnimi bližnjicami. Z naravnimi ovirami in usme­ rjevalnimi tablami v največji meri pripomoremo na sami poti, da bi bilo bližnjic čim manj.

Problem: Elementi se hitro obrabljajo in podirajo

Plastenje in nanašanje osnovnega materiala, ki ga pridobivamo v okolici poti, ima velik vpliv na trajnost kolesarske poti. Predstavlja glavno vezivno in temeljno oporo za daljšo obstojnost ter tudi večjo prepustnost vode v globje predele.

G R A D N J A

S T E Z I C

2 3


JE 100 GRAMOV MANJ VREDNO VEČURNEGA PEŠAČENJA? Ko napolnimo nahrbtnik z vsemi pripomočki za popravilo kolesa na terenu, vodo, rezervnimi oblačili in drugimi ‘nujnimi” stvarmi, se hitro začnemo spraševati, kaj še lahko pustimo doma, saj vsakih 100 gramov doda svoje breme tako pri vzponu kot spustu. Vendar ko se nam po prvih nekaj metrih poškoduje menjalnik ali zlomi spojka zavorne ročice, bi zanjo v tistem trenutku nosili tudi 100-kilogramski nahrbtnik! V naslednjih vrsticah niso zbrani odgovori na vprašanje ‘kaj ne sme manjkati v vašem nahrbtniku?’, saj po Murphyjevem zakonu vedno manjka tisto, kar bi najbolj potrebovali. Za realen vpogled, kaj nosimo kolesarji s seboj, smo prebrskali nahrbtnik Primoža Ravnika, ki ima v svojem nahrbtniku vse tiste stvari, ki so koristne za bolj ali manj vsakdanje kolesarske podvige. Brez njih ne zapuščamo dvorišča Vsak kolesarski priročnik pravi, da ne bi smeli zapustiti domačega dvorišča brez vetrovke in rezervnih oblačil, rokavic, rezervnih zračnic, tlačilke, večfunkcionalnega žepnega orodja, seta za krpanje zračnic, vode in energijskih tablic. Že ta osnovni paket običajno predstavlja najmanj par kilogramov, zato za manj teže na hrbtu nekatere stvari lahko pritrdimo na okvir kolesa (tlačilka, zračnice, voda).

2 4

K O L E S A R S K I

N A H R B T N I K


Prva pomoč naj bo, čeprav je še nismo uporabljali

Predvsem rekreativni kolesarji redkeje nosijo s seboj kolesarsko prvo pomoč, v kateri najdemo poleg obližev, gaz, povojev, protibolečinskih tablet, zaponk in lepilnega traku, tudi prilagodljivo rolo opornico za imobilizacijo in zaščitno dvostransko metalizirano zlato-srebrno folijo. Za nenačrtovan, a nujen servis na terenu so uporabni še univerzalni ključ, mazilo za verigo in člen za verigo. Večinoma teh pripomočkov ne potrebujemo, vendar ko jih, so neprecenljivi oziroma z njihovo uporabo kolo usposobimo za spust do najbližjega naselja ali do cilja.

Tisti paket, ki ga več let ne odpremo

Zelo malo ljudi nosi s seboj v nahrtbniku pripomočke, kot so vezice različnih dolžin, večnamenski lepilni trak (meter traku enostavno nalepimo okoli embalaže mazila za verigo ali tlačilke), nekaj več kot meter vrvi in aluminijaste objemke. Vsi so uporabni pri začasnem popravilu poškodovanega menjalnika, zloma objemk zavornih ročic ali drugih netipičnih in relativno redkih okvarah koles. Njihova uporaba za hitro popravilo kolesa je stvar iznajdljivosti in kompromisov. Seveda boste večino teh pripomočkov vedno samo prestavljali po različnih delih nahrbtnika, vendar če vam enkrat v življenju pomagajo, da boste varno prispeli do cilja, je njihov namen dosežen.

K O L E S A R S K I

N A H R B T N I K

2 5


ĚŽŵĂēĞ ũĞĚŝ


30 DNI V JULIJSKIH ALPAH IN NA OKOLIŠKIH PLANINAH Avtor in foto: Gregor Skoberne Poleti 2015 sem se odločil, da bom mesec dni preživel v gorah in na okoliških planinah. Na začetku sem si zadal večdnevni fotografski potep po gorah okoli Bohinja, ki je nato prerasel v nekakšen osebni izziv. Vedel sem, da lahko v hribih preživim teden dni. Kaj pa cel mesec? Pred tem izzivom sem v gorskih kočah spal samo nekajkrat in še to samo eno noč. Določil sem, kje bom začel svoj pohod in kje ga bom končal, ostalo naj bi bila improvizacija glede na vremenske pogoje in boljše priložnosti za fotografiranje. Ko sem pred pohodom vse stvari zložil v nahr­b­t­nik, me je prvič resno zaskrbelo v kaj

se spuščam. Nahrbtnik je imel okrog 25 kg, kar ni malo za enomesečno hribolazenje. Že samo fotografska oprema je predstav­ ljala tretjino te teže.

Voda in hrana

S sabo sem imel trilitrski vodni meh, ki pa, kot sem opazil kmalu, sredi poletja ne

Sončni vzhod na Ratitovcu

J U L I J S K E

A L P E

2 7


pomeni prav veliko. Težave z vodo sem imel predvsem prvih 14 dni, ker v spo­dnjih bohinjskih gorah ni bilo nikjer pitne vode, razen na Soriški planini. Voda v gorskih kočah je precej draga, a to je nujen strošek - brez vode pač ne gre. Na začetku sem še varčeval z vodo, saj sem ocenil, da je neumno zapravljati toliko za vodo, a sem si kaj kmalu premislil. Prelomnica je bila hoja na Krn, kjer sem prvič zares občutil pomanjkanje vode. Hoja je bila v jutranjih urah še prijetna, ko pa se je opoldne sonce uprlo v skale, je bilo kot v savni. V vodnem mehu sem imel še liter vsaj kakšen dan stare vode, vendar sem imel občutek, kot da pijem vodo iz mrzlega studenca. Tako dobra je bila! Na srečo sem lahko vodo kupil že v koči pri Krnskemu jezeru in od takrat naprej nisem več varčeval pri njej. Tako kot vodo, začneš ceniti tudi hrano. V tem mesecu ni bilo priložnosti za izbirčnost - pojedel sem, kar je bilo na voljo. S sabo sem imel tunine konzerve in e­nergijske ploščice. Vsaj enkrat na dan sem si privoščil topel obrok v koči, za druge obroke sem porabil konzerve in sadne ploščice. Nekaj hrane so mi med obiski prinesli domači in prijatelji, v nekaterih kočah so me še posebej razvajali.

Spanje

Glede na to, da sem se odločil za hribolazenje po Triglavskem narodnem parku, šotorjenje ni prišlo v poštev, saj je prepove-

Mavrica preko Hribaric dano. Vseeno sem imel s sabo šotor, če bi bilo zaradi poslabšanja vremena ali kakšne druge nevšečnosti potrebno kje bivakirati. Tako sem povečini spal v gorskih kočah in pri prijateljih na planinah. Najbolj zanimivo in verjetno najslabšo noč sem preživel na Možicu. Tam ni gorske koče, le stara kasarna, ki je sedaj hlev za ovce in domovanje pastirja. Pastir je bil tako prijazen, da mi je ponudil svojo »sobo za goste«, ki pa je bila bolj kot ne skladišče s pogradom. Ni bilo najbolj udobno in smrdelo je po bencinu, ampak nisem tip človeka, ki bi ga to motilo. Zmotilo pa me je, ko sem se zbudil sredi noči in zagledal več miši, ki so se sprehajale po meni. To je bilo preveč tudi zame. Tako sem bil tisto noč oziroma jutro verjetno najbolj zgoden za fotografiranje sončnega vzhoda, saj nisem mogel več osta­ti v tistem prostoru - kljub prijaznosti in gostoljubju pastirja.

Fotografiranje

Pogled s Komne proti Bohinjskemu jezeru 2 8

Glavni razlog za moj izziv v gorah je bilo fotografiranje. S sabo sem imel celotno opremo: fotoaparat, tri objektive, stativ, več spominskih kartic in tri baterije. Kljub temu, da poletje s slabo vidljivostjo ni naj­ bolj idealen čas za fotografiranje hribov, lahko v času enega meseca izkusiš in doživiš vse, kar ti hribi lahko ponudijo. Za dobre fotografije treba preživeti v hribih več časa, saj si s tem povečamo možnosti za dobro fotografijo. Prednost večdnevnega bivanja J U L I J S K E

A L P E


Sončni vzhod z Malega Triglava v hribih je tudi ta, da ni potrebno vstajati sredi noči, da bi dosegel vrh gore za sončni vzhod, saj je od koče do večine vrhov pot razmeroma kratka. Za pokrajinskega fotografa gore predstav­ ljajo zelo hvaležen motiv, saj so s svojimi hitro se spreminjajočimi vremenskimi razmerami idealna kulisa. Tako sem lahko fotografiral morje megle pod sabo, sončne vzhode in zahode, kozoroge, mavrico ter optični pojav glorije. Prav slednja me je od vseh stvari, ki sem jih doživel, najbolj navdušila: gre za optični pojav, ko zaradi uklona sončne svetlobe pri prehodu skozi vodne kapljice v megli pod sabo vidimo lastno senco obdano z raznobarvnimi krogi. Enomesečni odklop brez urnikov, svoboda hribov, fotografiranje in spoznavanje enako mislečih ljudi v hribih - verjetno moja najboljša izkušnja v življenju do sedaj, ki bi jo z veseljem ponovil - kljub občasni dehidriranosti, lakoti in izčrpanosti. J U L I J S K E

A L P E

Silhuete kozorogov na Hribaricah

Glorija – optični pojav na vrhu Lepega Špičja 2 9


NAJBOLJŠI VIRTUALNI PRIJATELJI Aplikacije na pametnih telefonih so za nekatere tako pomembna oprema kot rezervne zračnice. Izbrali smo nekaj tistih, ki po naših izkušnjah pomagajo, da bo gorsko kolesarski potep brezskrben in v najboljših vremenskih pogojih. Seveda nismo pozabili tudi na tiste za obdelavo fotografij, da vam bodo “resnični“ prijatelji lahko še bolj zavidali, da se vam niso pridružili na potepu.

Aplikacija Trailforks

Največja zakladnica gorsko kolesarskih poti na svetu. Poleg GPS sledi, možnosti uporabe brez povezave z mobilnim signalom, reportaž, videov in fotografij upora­ bnikov itd. nudi tudi informacije o trenu­ tnih voznih razmerah na trasi. V aplikaciji trenutno najdemo več kot 170 prog v Sloveniji.

Aplikacija Sunposition

Ena od bolj priljubljenih aplikacij za fotografe, ki pokaže pozicije sonca in lune ob različnih urah. Poleg avtomatične zaznave lokacije omogoča shranjevanje raz­ ličnih lokacij. Ker je aplikacija plačljiva, je uporabna bolj za tiste, ki jim je lovljenje sončnih žarkov ključnega pomena pri go­r­­­­­­sko kolesarskih podvigih.

Aplikacija PeakLens

Za tiste s slabim spominom za imena gora in neutrudne iskalce novih vrhov. PeakLens precej natančno pokaže vrhove v obogateni resničnosti, ki jo zajame fotoaparat telefona. Z aplikacijo lahko posnamemo tudi fotografijo z označenimi vrhovi - tistimi bližnjimi ali bolj oddaljenimi in z nekaj kliki delimo še na drugih družabnih omrežjih. 3 0

T O P

5

A P L I K A C I J


Aplikacija Windyty

Sprva je bila namenjena, kot že njeno ime namiguje, iskalcem vetra. Skozi leta se je spekter spremljajočih vremenskih pojavov, ki jih napoveduje na uro natan­ čno, zelo razširil: poleg možnosti pregleda kamer v živo ponuja pregled podrobnih vremenskih napovedi iz različnih virov.

Aplikacija Whip MTB

Virtualni MTB svet v eni aplikaciji: dostop do najbolj popularnih virov informacij v MTB svetu v eni aplikaciji. Glede na že­ lje izbiramo svoje vire in vrsto informacij (članki, videi, fotografije itd.). Čeprav je a­plikacija še precej na začetku svoje poti in so uporabniki z nalaganjem lastnih fotografij in video vsebin še precej zadržani, je za hiter pregled motivacijskih vsebin zelo priročna.

Aplikacija Lightroom

Mobilna verzija je precej bolj prijazna do denarnice kot računalniška, a ima kljub temu vse ključne funkcije, ki hitro in z zelo širokim spektrom možnosti še tako povprečno fotografijo spremenijo v potencialno MTB fotografijo dneva. Zelo podobne sposobnosti omogočajo sicer brezplačne aplikacije InShot, Canva, Pixomatic, A Color Story itd.

T O P

5

A P L I K A C I J

3 1


ZABAVA ZA STARŠE IN OTROKE Foto: Mitja Sodja Najbolj zagnani otroci pogosto ovire naredijo kar sami, seveda nemalokrat iz najboljših kosov lesa in najdražjih vijakov, kar lahko vodi do manjše žepnine za sladoled in hišnega pripora za kakšno popoldne. Zato smo za starše, ki želijo svojim najmlajšim popestriti včasih dolgočasno vožnjo po domačem dvorišču, pripravili nekaj idej. Kolesarske ovire so izdelane iz enostavnih kosov lesa in jih brez težav shranimo v garaži ali kleti. Njihova konstrukcija je primerna za otroke vseh starosti - za tiste na poganjalčkih ali z vzmetenimi kolesi. Osnovni namen ovir je, da se otroci lahko tudi na domačem dvorišču zabavajo ter tako izboljšujejo ravnotežje, koordinacijo in spretnost na dveh kolesih.

Stojalo za dvig prednjega kolesa

Stojalo za učenje vožnje po zadnjem kolesu je sestavljeno iz krajših kosov lesa. Širino osrednjega dela (trikotnik) prilagodimo širini zadnje gume, pod ta del pa namestimo daljšo desko. Slednja naj bo daljša od dolžine kolesa za približno 30 centimetrov. Za stabilnost stojala po širini namestimo daljše deske in trikotno desko, ki jo pritrdimo za osrednji del. Na koncu dodamo še zračnico ali vrv, ki preprečuje, da bi se pri dvigu prvega kolesa kolesar prevrnil na hrbet. Vrv naj bo dolga toliko, da omogoča dvig kolesa do kota 45 stopinj.

Stojalo za dvig prednjega kolesa

Lestev za ravnotežje

Lestev za ravnotežje je ena tistih ovir, ki jih je najlažje izdelati, vendar pogosto za­ vzame največ prostora. Naša lestev je eno­ stavna za prenašanje in jo lahko vzamemo s seboj tudi na piknik ali morski oddih, kjer na različnih podlagah otroku postavljamo nove izzive. Namesto dolgih letev za po­ vezovanje krajših desk, lahko uporabimo odslužene gasilske cevi ali transportne trakove in lestev enostavno zvijemo. Ko otrok osvoji osnovno ravnotežje in vožnjo po ozki lestvi, zahtevnost povečujemo tako, da prečno pod lestvijo namestimo okrogle kose lesa za večjo dinamiko. 3 2

Enostavno zložljiva lestev

M T B

O V I R E


Za boljši oprijem ovire obložimo s filcem, ki ga na robovih pritrdimo s spenjačem.

Večje in manjše kose lesa lahko z lepilom ali vijaki pritrdimo na desko in nova ovira je pripravljena v 15 minutah.

Grbinaste ovire in valovi v različnih dolžinah so enostavni za izdelavo, a s kombiniranjem različnih dimenzij izziv za preganjanje popoldanskega dolgčasa.

Gugalnica je ovira, ki jo v nekaj minutah naredimo iz dveh kosov lesa in nekaj vijakov, otrokom pa bo izziv precej dlje časa.

M T B

O V I R E

3 3


SLADOLED IN HITROST STA NAJVEČJI MOTIVACIJI Kolesarstvo je eden tistih športov, ki se jih otroci naučijo kmalu po tem, ko začnejo dobro hoditi. Nekateri na kolesih vztrajajo samo za hitrejšo pot do prijateljev in trgovine, za druge je kolo kot najboljši prijatelj. Zakaj je kolo tisto, ki otroke tako prevzame, da ne preživljajo še več časa za računalniki? Konkurenca za otrokovo pozornost je danes večja kot kadarkoli. Različni športi, zabava pred različnimi ekrani in napravami ter številne šolske obveznosti krojijo otroški svet od zgodnjega jutra do večera. Zagotovo vsak izmed nas z navdušenjem spremlja mlade, ki v katerem koli športu najdejo svoj svet, ki jim daje vrednote, kot so spoštovanje, delavnost, skrbnost in predanost. Otroci v gorsko kolesarskih skupinah in društvih trenirajo predvsem zato, ker imajo radi naravo, hitrost in raznolikost treningov, ki jih ponuja narava. Sama tekmo­

3 4

valnost je na zadnjem mestu, čeprav je žal sistem dodeljevanja sredstev društvom v pomembnem delu zasnovan tako, da dobijo občinska sredstva glede na tekmo­ valne uspehe. V Sloveniji deluje več kot 30 društev, klubov in skupin gorskega kolesarstva, v katerih otroci trenirajo v različnih disciplinah: olimpijski kros, 4kros, spust, enduro in BMX. Starost za začetek treningov v večini klubov ni omejena, običajno se začnejo v prvi triadi osnovne šole, kasneje se specializirajo za posamezne discipline.

N A J M L A J Š I

N A

K O L E S U


ZAKAJ RAD KOLESARIŠ? “Na kolesu je fino. Najboljše je, ko prideš na vrh, ker gre potem samo še navzdol. Še boljše je, ko je kolo v zraku. Rad imam tudi težke in kam­ nite spuste ter sluzaste korenine. Pa ko mi uspe nov trik na bmx kolesu.” Tomo, 11 let

“Kolo je super in zato rad dirkam z njim.” Juš, 10 let

“Rad dirkam in rad imam spuste.” Aljaž, 10 let

“S kolesom se greš lahko potepat za dlje časa. Še boljše je atijevo kolo, ki gre hitreje v hrib kot moje.” Matej, 7 let

“Kolesarim, da lažje pridem do sladoleda.” Mina, 7 let

N A J M L A J Š I

N A

K O L E S U

3 5


Trans Julius Žepnik 2018  

www.trans-julius.com

Trans Julius Žepnik 2018  

www.trans-julius.com

Advertisement