Page 1

-1-


-2-


UVODNA BESEDA Minilo je že 20 let, od kar smo se letalski navdušenci na »Jušovem« travniku odločili, da združimo svoje interese in moči ter ustanovimo Aeroklub Prlek. Naša želja po letenju in druženju nas je priganjala k temu, da smo dosegli cilje, na katere lahko danes gledamo s ponosom. V teh 20. letih nismo dosegli samo veliko športnih uspehov, ustvarili smo tudi kvaliteten klub, s katerim se lahko ponosno predstavljamo v domovini in po svetu. S klubom so nastale tudi nove prijateljske vezi, ki nas držijo skupaj in nam pomagajo v dobrem in slabem. Tako nam je bil AK Prlek s svojimi predanimi člani in prijatelji v veliko oporo tudi v težkem trenutku, ko smo izgubili dva naša izjemna člana Aljaža in Jožeta. Od ustanovitve AK Prlek torej mineva 20 let, zato smo se odločili, da je napočil čas, da »odrasel« AK Prlek stopi korak naprej, in da omogočimo letenje ne samo zmajarjem, balonarjem in modelarjem, temveč tudi pilotom ultralahkih letal. Zato smo se v tem letu odločili nabaviti ultralahko motorno letalo. S tem želimo omogočiti nadaljnji razvoj našim pilotom UL naprav in zmajev ter medse pridobiti tudi kakšno novo pilotko ali pilota, ki ga zanima letenje. Vsem članicam, članom, podpornim članom ter zvestim prijateljem AK Prlek se zahvaljujem za podporo v teh 20. letih, za naslednjih 20 pa vsem želim veliko preživetih uric s pticami in mehkih pristankov.

Ljutomer, avgust 2013

Predsednik AK Prlek Blaž Bezjak

-3-


ZGODOVINA AEROKLUBA Da je panonska ravnica s svojimi griči, ki se dvigujejo ob njenem robu, ne samo zanimiva temveč tudi prijazna do vsega, kar lahko in zmore leteti po nebu, smo tudi prleški ljubitelji letenja vedeli že veliko prej, kot smo se uspeli organizirati v svojem lastnem aeroklubu. Aeroklub PRLEK smo ustanovili leta 1993 na občnem zboru, v register društev pa je bil vpisan v začetku naslednjega leta. V klubu imamo trenutno aktivne štiri sekcije: motorne zmaje, ultralahka letala, balonarsko sekcijo ter modelarje. Naš klub je kaj kmalu po ustanovitvi zrasel v enega najuspešnejših v državi, in to v kategoriji tistih, ki gojijo ultralahko letalstvo. Pohvalimo se lahko s številnimi imenitnimi športnimi rezultati, ki so jih osvojili naši tekmovalci na domačih in tekmovanjih v tujini.

Članice in člani aerokluba smo se leta 1996 odločili, da pričnemo z gradnjo hangarja za naša zračna plovila ob vzletišču. Za izgradnjo objekta smo porabili približno tri tisoč delovnih ur, še vedno pa jih nabiramo z urejanjem okolice in samega vzletišča. V preteklih sezonah se je pogosto dogajalo, da smo dneve, ki so bili ugodni za -4-


letenje preživljali na delovnih akcijah pri našem hangarju. Danes lahko z zadovoljstvom ugotavljamo, da smo ob materialni podpori naših sponzorjev objekt usposobili za ustrezno hangariranje naših plovil v njem. V sezoni 1999 smo dela na hangarju zaključili in ga predali namenu. Danes imamo v hangarju sedem motornih zmajev in ultralahki letali Storch in Shadow. Uredili oziroma podaljšali smo tudi našo vzletno pristajalno stezo vse do hangarja. S tem smo dobili na razpolago 800 metrov vzletno pristajalne steze, kar nedvomno privablja tudi ostalo športno letalstvo na naše vzletišče. Aeroklub Prlek je bil poznan tudi po promocijskem letenju četvorke motornih zmajev, ki predstavlja najzahtevnejšo tehniko pilotiranja in vrhunec letenja z motornimi zmaji. Ta četvorka je nastopila na največjih letalskih prireditvah v Sloveniji in tudi na Hrvaškem. Najodmevnejši so nastopi skupine na mitingih v Mariboru, M. Soboti, Lendavi, Celju in Čakovcu. Aeroklub šteje 60 članov, od tega je trideset pilotov motornih zmajev, pet pilotov ultra lahkega letala, trije piloti balona in deset modelarjev, veliko imamo podpornih članov in ljubiteljev letalstva. Dosedanji predsedniki Aerokluba: • Miran Bezjak • Roman Caf • Stanko Pesrl • Marcel Serec • Davorin Kurbos • Radivoj Jelen • Blaž Bezjak -5-


Skozi leta obstoja, sta bila z nazivom »Častni član« imenovana Vili Ferenc iz Veržeja in Drago Gabriel iz Postojne. Vili je imenovanje pridobil z zaslugami pri gradnji vzletišča in hangarja. Drago je bil član Prleškega aerokluba v letih 1938-1941, ko je sodeloval pri prvih poletih jadralnih letal v naših krajih. Žal, je prav ljubezen do letenja v našem klubu zahtevala tudi velik davek. 28. julija 2005 sta se z zmajem smrtno ponesrečila dva naša člana, kar nam je vsaj za nekaj časa »spodrezalo krila«. V njuno čast in spomin smo postavili spominsko obeležje pri hangarju, vsako leto pa prirejamo Memorial, ki spreminja svojo obliko iz tekmovalne in izobraževalne v družabno srečanje.

Toda kdor je vsaj enkrat letel, težko obstoji na trdnih tleh in naše pisane ptice so spet v zraku. Vzletišče Veržej je naše priljubljeno shajališče. V hangarju ob njem nas čakajo naši zmaji in ultralahka letala, naš toplozračni balon pa je dobil svoje domovanje kar v kombiju, s katerim ga prevažamo. Na vzletišču je večkrat živahno tudi zaradi pridnosti modelarjev, ki svoja letalca vodijo -6-


po zraku in se veselijo uspešnega dela svojih rok, ki znajo izdelati tudi zelo zahtevne modele. V naši družbi najdejo svoje mesto vsi, ki jih zanima letenje. Ker se v času sodobnega ter hitrega življenja in dela trudimo ohranjati tudi družabnost in vesele skupne trenutke, se med nami dobro počuti vsak človek dobre volje in vedrega duha. Svojo letalsko radovednost tešimo tudi z izleti oziroma strokovnimi ekskurzijami, kot so obiski letalskih muzejev, objektov oziroma proizvajalcev letalnih naprav, da potešimo radovednost drugih ljudi, pa tudi sami pripravimo kakšen dan odprtih vrat našega aerokluba. Prav tako se vključujemo v sodelovanje na različnih družabnih in zabavnih prireditvah. Za našimi zmaji in balonom ljudje vselej radi obrnejo svoje oči v nebo, na katerem se sami res dobro počutimo. Da bi bilo nebo prijazno z nami, in da bi si ga s pticami lahko še dolgo delili, sta poleg mehkih pristankov naši največji želji.

-7-


ZMAJI IN ULTRALAHKA LETALA AK Prlek je pretežno zmajarski klub, ki goji tekmovalno letenje, kar je redkost med tovrstnimi klubi. Na dosedanjih državnih prvenstvih motornih zmajarjev so se naši tekmovalci odrezali odlično, v svojih vrstah imamo ŠEST državnih prvakov in več drugih in tretjih mest. Redno se udeležujemo vseh ultralahkih tekmovanj po Sloveniji in tujini. Naši tekmovalci so se udeležili tudi številnih mednarodnih tekmovanj, od katerih bi izpostavili sodelovanja na evropskih prvenstvih pilotov motornih zmajev leta 1993 na Češkem, 1995 v Angliji, 2002 na Madžarskem, udeležbe na svetovnem prvenstvu leta 1994 na Poljskem, svetovno prvenstvo 1999 na Madžarskem in pa posebej Svetovno prvenstvo in Letalske igre 2001 v Španiji, kjer sta sodelovala Tomaž in Jože Gajser ter osvojila bronasto kolajno, kar je najboljša uvrstitev slovenskih pilotov doslej. Zelo dobre uvrstitve so naši piloti dosegli tudi na mednarodnih tekmovanjih Rally Mura, ki smo jih izmenično organizirali slovenski, madžarski in hrvaški piloti motornih zmajev. Na vseh teh tekmovanjih smo dosegli zelo dobre rezultate.

V celotni zgodovini aerokluba so si naši člani lastili več ultralahkih letal. To so bili Stanko Pesrl – Storch in Virus, John Edwards – Mini-Max, Cyclone in Shadow, Branko Jurkovič – Storch, trenutno pa poteka dogovarjanje o nabavi klubskega ultralahkega letala. -8-


POMEMBNEJŠI ŠPORTNI REZULTATI 1993 EP '93 (Hodkovice, Češka) • Tomaž, Jože Gajser – 20. mesto 1994 SP '94 (Poznan, Polska) • Tomaž Gajser – 9. mesto • Jože Gajser – 13. mesto • Vili Ferenc – 22. mesto 1995 DP '95 (Murska Sobota) • Jože Gajser – 2. mesto EP '95 (Little Rissington, Velika Britanija) • Tomaž, Jože Gajser – 18. mesto 1996 DP '96 (Slovenj Gradec) • Jože Gajser – 1. mesto • Tomaž Gajser – 2. mesto 1997 DP '97 (Ajdovščina) • Tomaž Gajser – 2.mesto • Jože Gajser – 3. mesto Odprto UL DP '97 (Zagorje) • Tomaž Gajser – 1. mesto Rally Mura ’97 (Nagykanizsa, Madžarska) • Tomaž, Jože Gajser – 1. mesto • Roman Caf – 2. mesto • Vili, Klavdija Ferenc – 3. mesto Mednarodni balonarski festival v Bassanu, Italija -9-


Miro Lasbaher, Lidija Kosi, Jože Jureš – 7. mesto

1998 DP '98 (Veržej) • Tomaž Gajser – 1. mesto • Roman Caf – 3. mesto Rally Mura ’98 (Mostje) • Tomaž, Jože Gajser – 1. mesto • Vili, Klavdija Ferenc – 2. mesto Mednarodni balonarski festival v Bassanu, Italija • Miro Lasbaher, Lidija Kosi, Jože Jureš – 16. mesto 1999 Odprto UL DP '99 dvosedi (Imeno) • Tomaž,, Jože Gajser – 1. mesto DP '99 (Metlika) • Tomaž Gajser – 1. mesto • Roman Caf – 2. mesto • Jože Gajser – 3. mesto Rally Mura ’99 (Prelog, Hrvaška) • Roman Caf – 1. mesto • Tomaž, Jože Gajser – 1. mesto • Vili, Klavdija Ferenc – 3. mesto SP '99 (Matkopuszta, Madžarska) • Tomaž, Jože Gajser – 4. mesto Mednarodni balonarski festival v Bassanu, Italija • Miro Lasbaher, Lidija Kosi, Jože Jureš – 17. mesto Mednarodni balonarski festival Ptuj • Miro Lasbaher, Lidija Kosi, Jože Jureš – 2. mesto 2000 DP '00 (Ptuj) • Tomaž Gajser – 1. mesto DP '00 dvosedi (Veržej) • Tomaž Gajser, Barbara Potočnik – 1. mesto - 10 -


• Vili Ferenc, Klavdija Ferenc – 3. mesto • Dušan Korc, Marjan Hladen – 1. mesto UL Rally Mura ’00 (Nagykanizsa, Madžarska) • Tomaž, Jože Gajser – 2. mesto Mednarodni balonarski festival Vojnik • Miro Lasbaher, Lidija Kosi, Jože Jureš – 1. mesto Mednarodni balonarski festival v Bassanu, Italija • Miro Lasbaher, Lidija Kosi, Jože Jureš – 7. mesto 2001 DP '01 (Veržej) • Roman Caf – 1. mesto • Vili Ferenc – 3. mesto SP '01 (Beas de Segura, Španija) - Tomaž, Jože Gajser – 3. mesto Mednarodni balonarski festival Košice, Slovaška • Miro Lasbaher, Lidija Kosi, Jože Jureš – 1. mesto 2002 DP '02 (Stična) • Tomaž Gajser – 1. mesto • Roman Caf – 2. mesto • Jože Gajser – 3. mesto DP '02 dvosedi (Veržej) • Tomaž Gajser, Barbara Potočnik – 1. mesto • Boštjan Grof, Mladen Kosi – 2. mesto • Robert Tibaut, Stanko Pesrl – 3. mesto EP '02 (Nagykanizsa, Madžarska) • Tomaž, Jože Gajser – 4. mesto 2003 DP '03 dvosedi (Ajdovščina) • Jože Gajser, Miran Petek – 2. mesto DP '03 (Lendava) • Miran Petek – 1. mesto - 11 -


Jože Gajser – 2. mesto

2004 DP '04 enosedi (Veržej) • Tomaž Gajser – 1. mesto • Mladen Kosi – 2. mesto • Roman Caf – 3. Mesto Rally Mura '04 (Nagykanizsa, Madžarska) • Tomaž Gajser, Jože Gajser – 2. mesto 2005 DP '05 dvosedi (Cerkvenjak) • Branko Jurkovič, Miran Petek – 1. mesto • Tomaž Gajser, Barbara Potočnik – 2. mesto • Jože Gajser, Mladen Kosi – 3. mesto 2007 Mednarodni balonarski festival Ptuj • Miro Lasbaher, Lidija Kosi, Jože Jureš – 1. mesto 2011 Mednarodni balonarski festival Juršinci • Miro Lasbaher, Lidija Kosi, Jože Jureš – 1. mesto Mednarodni balonarski festival Svilajnec, Srbija • Miro Lasbaher, Lidija Kosi, Jože Jureš – 2. mesto Mednarodni balonarski festival Senta. Srbija • Miro Lasbaher, Lidija Kosi, Jože Jureš – 11. mesto 2012 Mednarodni balonarski festivalu Polana • Miro Lasbaher, Lidija Kosi, Jože Jureš – 3. mesto Mednarodni balonarski festival Senta. Srbija • Miro Lasbaher, Lidija Kosi, Jože Jureš – 5. mesto

- 12 -


2013 Mednarodni balonarski festival Jagodina. Srbija • Miro Lasbaher, Lidija Kosi, Jože Jureš – 2. mesto Državni rekordi ULN • • • •

Robert Tibaut, Absolutna višina, 3984m, Veržej, 15.10.2000 Robert Tibaut, čas vzpona na 3000m, 25min 20sek, Veržej, 15.10.2000 Marcel Serec, hitrost 15/25km, 96,15km/h, Veržej, 7.9.2002 Robert Tibaut in Mladen Kosi, hitrost 50km, 112,98km/h, Veržej, 17.9.2002

- 13 -


ULTRALAHKO LETENJE NASPLOH ČE SI KDAJ OKUSIL LETETI, BOŠ VEDNO HODIL Z OČMI OBRNJENIMI V NEBO. OD TUKAJ SI IN TJA SE BOŠ VEDNO VRAČAL.

( Leonardo da Vinci ) Da, vsak, ki je okusil letenje se k letenju vrača. Da bi bilo to letenje tudi varno, pa je potrebno nekaj več... Ta nekaj več pa je organizirano letenje. V začetku osemdesetih let so se tudi v Sloveniji začeli prvi vzleti in letenje s plovili na motorni pogon - motorni zmaji.. Večji napredek je bil dosežen v začetku devetdesetih let. Takrat se je pojavila že tudi serijska proizvodnja motornih zmajev z motorji Rotax in tovarniškimi krili iz delavnice Iva Boscarola. Nekaj zmajev je našlo pot v Slovenijo iz Madžarske, Italije in Francije. Pri ultra lahkih letalih pa samogradnje po načrtih. Nekaj zanimivih: Bagalini, Quick Silver, Chiqinox in pozneje kit izvedbe Avid Flyera in podobnih. Letelo se je z vseh večjih travnikov v Sloveniji. Posamezniki, ki so se zavedali, da je to lahko tudi zelo nevarno, so razmišljali o enotnem pristopu k šolanju, letenju, tekmovanjem in predvsem k večji varnosti letenja. Za organizirano letenje so se našle povezave pri komisiji za prosto letenje in pri Zmajarski komisiji takratne Zveze letalskih organizacij Slovenije. Leto pozneje, 1992, pa se je ustanovila samostojna komisija za letenje z motornimi zmaji in ultra lahkimi letali. Prvi predsednik komisije je bil Ivo Boscarol, podjetnik iz Ajdovščine. Ustanovna skupščina komisije je bila v Ljutomeru. Prisotnih je bilo 28 predstavnikov iz - 14 -


vse Slovenije. Danes je komisija sestavljena iz komisije za MZ in UL, njeni člani so zastopani po posameznih klubih, ki se ukvarjajo z ULN dejavnostjo. V letu 1998 smo pod svoje okrilje sprejeli tudi motorne jadralne padalce, ki so s tem postali enakovredni člani. Ultralahka komisija pri Letalski Zvezi Slovenije ... Komisija deluje pod okriljem Letalske zveze Slovenije, le-ta pa pod FAI - mednarodno letalsko zvezo. Njeni predstavniki si prizadevamo uveljaviti status UL letalcev kot enakopravnih članov na slovenskem nebu, obenem pa želimo doseči tudi enako na vseh področjih od točkovanja, financiranja in seveda vse tja do letenja. Osnovna naloga Ultralahke komisije je povezovanje pilotov ULN. V okviru tega vsako leto organiziramo srečanje vseh pilotov ULN v Celju, organiziramo tekmovanja, posamezna srečanja in sodelujemo na vseh letalskih prireditvah. V okviru Letalske zveze Slovenije imamo svojega predstavnika v predsedstvu , ki je sproti informiran o dogajanjih na LZS in posredno tudi v posameznih klubih. Ultralahka komisija vsako leto razpisuje in določa organizatorje državnih prvenstev, določa delegate, sodnike za DP in usklajuje koledar prireditev in tekmovanj na področju letenja z ULN. Komisija določa tudi posamezna tekmovanja, ki se štejejo za izbor najboljšega pilota ULN v okviru LZS za rangiranje športnikov, ob koncu letalske sezone izbere tri najboljše pilote iz vrst MZ, UL in motornih padal, ki so rangirani po točkah z vseh tekmovanj, ki jih je odobrila LZS.

- 15 -


BALONARJI Balonarstvo je najstarejši letalski šport. Prvi polet s toplozračnim balonom se je namreč dogodil že davnega 21. novembra 1783 v Franciji (po nekaterih podatkih pa že prej na Kitajskem). Seveda pa seje od takrat marsikaj spremenilo. Pod prvimi toplozračnimi baloni so letalci kurili kar s trdimi gorivi, danes pa zato uporabljamo plin propan. Pravi razcvet je balonarstvo doživelo šele po sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko so precej posodobili plinske gorilce. V tisti čas segajo tudi začetki balonarstva v Sloveniji. Konec sedemdesetih je namreč poletel prvi slovenski balon z legendarnim Avijem Šornom. Po lanskoletni hudi nesreči balona nad ljubljanskim Barjem je zanimanje za letenje nekoliko zamrlo, piloti balonov pa smo kot prvi ljubiteljski letalci pri nas opravili dodatne izpite in pridobili nove evropske licence. Toplozračni baloni so kar velika letalna naprava. Njihova prostornina se večinoma giblje med dva in deset tisoč kubičnimi metri. Odvisno od velikosti seveda prenašajo tudi bremena. Tisti najmanjši lahko pod nebo dvignejo tri odrasle potnike, največji pa tudi več deset ljubiteljev zračnega potovanja. Košara je spletena iz šibja, prepletena pa je se z jekleno vrvjo, tkanina kupole je iz umetnih vlaken, na njenem vrhu je zračni ventil, skozi katerega spuščamo topel zrak, zlasti pri pristajanju in pospravljanju balona. Zelo nam je všeč, da se lahko dvignemo praktično kjerkoli, pristanemo pa lahko tudi na zelo majhni površini; najrajši imamo kakšen sveže pokošen travnik. Trudimo se namreč, da nikjer ne bi nikomur naredili - 16 -


kakšne škode z našim pristankom. Zaradi tega do sedaj v glavnem tudi nismo nikjer imeli težav z lastniki. Balonarstvo je tudi tekmovalni šport, čeprav balon ni ravno enostavno vodljiva naprava. Letimo lahko samo v tisti smeri, ki nam jo določi veter. Na srečo pa je v zraku tako, da na različnih višinah pihajo različno močni in tudi različno usmerjeni vetrovi. V idealnih razmerah se tako lahko vrnemo tudi na vzletno mesto. Sicer pa nas po tleh spremlja vsaj eden član posadke z bolj običajnim prevoznim sredstvom (kombi, terenec s prikolico...). Ekipa je sestavljena iz najmanj treh članov, saj balona manj ljudi niti ne more spraviti pokonci. Tekmujemo v zelo različnih disciplinah. Na svetovnih in evropskih prvenstvih so tekme sestavljene iz najmanj šestnajstih različnih nalog v natančnem letenju, lova na "lisico", premagovanja najkrajše ali najdaljše razdalje...zelo smo odvisni od vremena. Tako se ne dvigujemo s tal, če grozijo kakršnekoli padavine, kadar piha premočan veter, kadar ozračje ni stabilno, poleti pa smo omejeni tudi na jutranji in pozno popoldanski del dneva. Ženavlje 18. avgusta 1934 je na njivi z bučami v Ženavljah na Goričkem pristal prvi balon pri nas, z njim pa sta priletela belgijska znanstvenika Max Cosyns in Nere van der Elst. To je bil sicer plinski balon, s katerim sta preletela ciklon in se spustila na tla po njegovem središču. Ker pa so ju ljudje v Ženavljah spustili, še preden sta bila na tleh, ju je odneslo skoraj 17 kilometrov v nebo. Uspelo se jima je vrniti po isti poti, "lebdečo priliko", kakor so ljudje tedaj imenovali balon, pa danes upodablja spomenik v Ženavljah. V spomin na ta dogodek občina Gornji Petrovci 18. avgusta praznuje svoj občinski praznik. - 17 -


BALON PRLEKIJA Toplozračni balon vrste V 77 angleškega proizvajalca Cameron Balloons, ki so ga nekdanje občine Ptuj, Ormož, Ljutomer in Gornja Radgona kupile za promocijo Prlekije, smo v naš klub dobili leta 1995. Od takrat smo se za letenje z njim izšolali štirje piloti, vendar aktivno letimo samo še trije. V vseh teh letih smo se udeležili mnogih balonarskih festivalov doma, redni gostje pa smo bili tudi v italijanskem Bassanu ter slovaških Košicah. V zadnjih letih poleg domačih obiskujemo zlasti balonarske festivale v Srbiji, kjer se zelo trudijo popularizirati balonarstvo. Naš član Miro Lasbaher je tako sodeloval tudi v ekipi Srbije na svetovnem balonarskem prvenstvu leta 2010 v madžarskem Debrecenu, tri leta pred tem pa je z zmago na mednarodnem festivalu na Ptuju postal prvi zmagovalec Balonarske akademije S5. Dva balonarja in balonarka, ena redkih v Sloveniji, smo na festivalskih tekmah nanizali kar nekaj zavidljivih rezultatov, sicer pa se redno udeležujemo tudi mnogih družabnih in zabavnih prireditev, na katerih popestrimo dogajanje in hkrati predstavljamo Prlekijo, po kateri nosi balon ime. Tako

dosledno izpolnjujemo namen kupcev balona in hkrati promoviramo tudi naš klub, saj je balon velikokrat objavljen v medijih. Leta 2004 smo s pomočjo naših sponzorjev: Radenske, Karbe MGE in Ograj Mihalič obnovili oziroma v pretežnem delu zamenjali kupolo balona in ji v celoti nadeli zeleno barvo. - 18 -


MODELARJI V AK Prlek deluje tudi sekcija modelarjev. Ukvarjamo se pretežno z motornim letalskim modelarstvom, zaslediti pa je moč tudi helikopterje in jadralna letala. Naša dejavnost je predvsem rekreativne narave, v prejšnjih letih pa smo organizirali tudi medklubsko tekmovanje F3A-X, motorno akrobatsko tekmovanje najvišje kategorije, ki je štelo tudi za državno prvenstvo, oziroma je bilo eno izmed liga tekem državnega prvenstva. Da pa nismo samo organizatorji, imamo seveda tudi svoje tekmovalce, ki so že pokazali svoje znanje in dosegli vidne rezultate na tekmovanjih širom po Sloveniji. Ker je modelarstvo sorazmerno zahteven šport, ki zahteva ogromno volje in potrpljenja, ter s tem nabiranja izkušenj, poskušamo pridobiti v naše vrste čim več mladih članov, ki jih ta vrsta športa zanima. Eden izmed naših ciljev je tudi usposobiti in pripeljati do samostojnega letenja čim več mladih članov, saj je to odlična iztočnica za prehod v pravo letalstvo in nadaljnje delo v klubu.

- 19 -


STROKOVNA IN DRUŽABNA SREČANJA V dosedanjem delovanju aerokluba smo si pridobili tudi nekaj izkušenj pri pripravi in organizaciji tekmovanj. V letu 1996 smo bili soorganizatorji državnega prvenstva toplozračnih balonov, v letu 1997 smo organizirali tekmovanje za letalski znak bronasti Colibri, leta 1998 smo bili organizatorji DP v letenju z motornimi zmaji in ultralahkimi letali, ki je bilo tudi najbolj množično do sedaj, leta 2000 DP v letenju z motornimi zmaji dvosedi in z ultralahkimi letali dvosedi, leta 2001 in 2004 DP v letenju z enosedi, leta 2002 pa prav tako DP v letenju z dvosedi. Po nesreči 28. julija 2005, vsako leto organiziramo Memorial Aljaža Cafa in Jožeta Gajserja kot srečanje letalcev iz cele Slovenije. Na teh srečanjih skrbimo predvsem za strokovno varnostno izobraževanje pilotov in obravnavamo aktualna dogajanja v letalski panogi. Vsako leto 1. januarja organiziramo zdravico pilotov in novoletni let. Naša vsakoletna stalnica je tudi obisk letalske razstave AERO v Friedrichshafnu v Nemčiji, vsako drugo leto pa popeljemo številne ljubitelje letalstva na AIRPOWER v Zeltweg v Avstriji. Piloti se tudi vsako leto odpravijo na strokovno ekskurzijo. Obiskali smo med drugim proizvajalca ULN Apollo v Egerju na Madžarskem, Eurostar v Kunovicah na Moravskem, TL Ultralight v Hradec Kralovem na Češkem in AIR Uglješić iz Glušcev v Srbiji. Članice in člani smo se odpravili tudi na oglede letalskih - 20 -


muzejev in mitingov v tujino, med drugim v London, Muenchen, Sinnsheim, Salzburg, Vyskov, Brno, Budimpešto, Szolnok, Kecskemet, Pecs, letalsko bazo Papa, letalsko bazo Sarmellek, Beograd, letalsko bazo Batajnica, Novi Sad, Mostar, Sarajevo, Čakovec, Bassano del Grappa, letalsko bazo Rivolto, obiskali pa smo tudi letalsko bazo Cerklje. Ob letalskih radostih ne pozabimo niti na svoje družinske člane, za katere tradicionalno organiziramo zimski letalski ples v februarju in kostanjev piknik v oktobru.

- 21 -


- 23 -


- 24 -

Bilten AK Prlek 2013