Tjasa Kogovsek - Urban design Master Thesis

Page 1

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo

magistrsko delo

IDEJNA ZASNOVA REURBANIZACIJE MESTNEGA JEDRA KOPER Urbana regeneracija na območju Belvederja Tjaša Kogovšek

mentorica izr. prof. doc. dr. Alenka Fikfak, udia somentor doc. dr. Boštjan Bugarič, udia leto vpisa 2012/2013 leto izdelave 2018/2019


Kazalo vsebine - teoretski del I

UVODNA POGLAVJA

1.1 Uvod 1.2 Opredelitev problema 1.3 Namen naloge in hipoteza 1.4 Metoda dela

II IZHODIŠČA

2

3 4 5 6

7

2.1

NEUREJENOST MESTNIH JEDER

2.1.1 Propadanje mestnih jeder 2.1.2 Družbeni trendi 2.1.3 Pomen reurbanizacije

9 10 11

2.2

KORAKI REURBANIZACIJE KOPRA

12

2.2.1 2.2.2 2.2.3 2.2.4

Vključevanje javnosti in pristop »od spodaj navzgor« Sociološki pristop Začasna raba prostora Koncepti reurbanizacije

III MESTNO JEDRO KOPER 3.1

MESTO KOPER

3.1.1 3.1.2 3.1.3 3.1.4 3.1.5

Lokacija - mesto Koper Razvoj naselja Demografske značilnosti SWOT analiza Strategija razvoja občine Koper

3.2

MESTNO JEDRO KOPER

3.2.1 Lokacija - mestno jedro Koper 3.2.2 Topografija 3.2.3 Morfologija 3.2.4 Višine objektov 3.2.5 Gradbene linije 3.2.6 Program pritličja 3.2.7 Prometno omrežje 3.2.8 Vrste zelenih površin 3.2.9 Kulturna dediščina

8

IV ANALIZA REFERENČNIH PRIMEROV IN IZDELANIH PROJEKTOV 47 4.1

ANALIZA REFERENČNIH PRIMEROV

48

4.2

ANALIZA IZDELANIH PROJEKTOV Z LOKACIJO V KOPRU

53

4.1.1 Analiza reurbanizacijskih referenčnih primerov 4.1.2 Analiza referenčnih primerov detajlnega oblikovanja 4.2.1 Kriteriji za izbor 4.2.2 Pregled zaključnih del in natečajnih projektov 4.2.3 Mapiranje izbranih projektov

49 51 54 55 57

13 14 15 16

17

18

19 20 28 29 30

31

32 33 34 35 36 37 38 39 46

Tjaša KOGOVŠEK. Idejna zasnova reurbanizacije mestnega jedra Koper. UL FA, Drugostopenjski magistrski študijski program URBANIZEM, Ljubljana, Magistrsko delo.

III


Kazalo vsebine - projektni del V

IDEJNA ZASNOVA REURBANIZACIJE - MAKROLOKACIJA 5

5.1 5.2 5.3 5.4 5.5

HISTORIČNO MESTNO JEDRO KOPER

Strateška zasnova - nivo mesta Strateška zasnova- nivo mestnega jedra Prostorski robovi Strateška zasnova poti in prometa Sinteza strateških zasnov načrtovanega razvoja

VI IDEJNA ZASNOVA REURBANIZACIJE – MIKROLOKACIJA 6.1

URBANA REGENERACIJA NA LOKACIJI BELVEDER

58

59

60 61 62 63 65

99

10.1.1 Strateška zasnova - razvoj mestnega jedra Koper 10.1.2 Situacija - ureditev lokacije Belveder 10.1.3 Detajl - Muzejski trg z ulico Belveder 10.1.4 Ambientni prikazi

100 101 102 103

10.2 PRILOGA ANKETNEGA VPRAŠALNIKA

104

67

Urbanistični koncept in programska shema Situacija - povezava z drugimi projekti Situacija - prikaz podzemne garaže pod Muzejskim trgom Situacija - ureditev lokacije Belveder

6.2

IDEJNA ZASNOVA DETAJLA MUZEJSKEGA TRGA ZA PRIDOBITEV MNENJ JAVNOSTI

72

6.3

IDEJNA ZASNOVA DETAJLA MUZEJSKEGA TRGA Z ULICO BELVEDER

77

6.3.1 Koncept in program 6.3.2 Tloris 6.3.3 Prerezi 6.3.4 Načrt namenske rabe prostora in urbanistični kazalniki 6.3.5 Katalog urbane opreme 6.3.6 Detaljni izseki

10.1 GRAFIČNE PRILOGE

98

66

6.1.1 6.1.2 6.1.3 6.1.4

6.2.1 Razvoj koncepta 6.2.2 Situacija 6.2.3 Tloris 6.2.4 Rezultati javnomnenjske ankete

X PRILOGE

68 69 70 71

73 74 75 76

78 79 80 81 82 83

VII MAKETA

90

VIII ZAKLJUČEK

93

IX VIRI IN LITERATURA

95

Tjaša KOGOVŠEK. Idejna zasnova reurbanizacije mestnega jedra Koper. UL FA, Drugostopenjski magistrski študijski program URBANIZEM, Ljubljana, Magistrsko delo.

IV


Kazalo slik Slika 1.

Slika 2.

Razglednica Kopra, posneta med 1898 in 1910, pred izsušitvijo solin

1

vir: SI PAK. 2019. „Zbirka načrtov in fotografij“. Slovenija (SI), Pokrajinski arhiv Koper (PAK), enota

vir: Bernik, Stane. 1968. Organizem slovenskih obmorskih mest: Koper, Izola, Piran. Mladinska knjiga;

Koper

Piran, Medobčinski zavod za spomeniško varstvo.

Lokacija mestnega jedra Koper

5

vir: „Google Maps“. 2019. https://www.google.com/maps.; lastna izdelava

Slika 3. Prikaz nivojev obravnave za dosego magistrskega cilja na shemi mestnega jedra Koper

Slika 4.

5

https://egp.gu.gov.si/egp/.; lastna izdelava

HISTRIA. 2019. http://www.histriaweb.eu/wp/.

8

9

vir: „Un Saluto da Capo d’Istria. Le saline“. 2010. 2010.

9

Slika 24. Interpretacija mestnega načrta, Giacomo Fino, 1619

9

Fakulteta za arhitekturo.

Studies Series Historia et Sociologia, 25, 2015.

10

vir: Vilfan, 2015 (glej pri sliki 5)

12 13

13 13 14

vir: Kos, Drago. 1995. „Sociološki vidiki prenove starih mestnih jeder“. Annales, Series historia et sociologia 5 (6).; lastna izdelava

15 15

22

A. Vičič.

Slika 30. Regionalni načrt slovenske obale Edo Mihevc, 1959

23

vir: Pokrajinski arhiv Koper, SI PAK KP (glej pri sliki 1)

Slika 31. Študija za urbanistični načrt mesta Koper, 1961

24

Slika 32. Vojkovo nabrežje, arhitekt Edo Mihevc, 1961 - 1962

25

Slika 33. Generalni načrt mesta Koper, 1961

25

vir: Pokrajinski arhiv Koper, SI PAK KP (glej pri sliki 1)

18

foto: Miran Kambič vir: Google Maps, 2019 (glej pri sliki 2); lastna izdelava

Slika 29. Vedute mesta Koper skozi zgodovino

vir: Pokrajinski arhiv Koper, SI PAK KP (glej pri sliki 1)

vir: Vilfan, 2015 (glej pri sliki 5)

Slika 17. Satelitski posnetek severnega dela Jadranskega morja in Slovenije

22

vir: Pokrajinski arhiv Koper, SI PAK KP (glej pri sliki 1)

vir: Vilfan, 2015 (glej pri sliki 5); lastna izdelava

Slika 16. Pogled na severo-vzhodni del Kopra

22

vir: Vičič, Aleksi. 2017. „Idejna zasnova prenove Servitskega samostana v Kopru: magistrsko delo“.

vir: Zbirnik. 2019. (glej pri sliki 11)

Slika 15. Vstavljanje novega modula v obstoječe stavbno tkivo

22

vir: Pokrajinski arhiv Koper, SI PAK KP (glej pri sliki 1)

vir: Zbirnik. 2019. „Spletna platforma prostorskih tematik obalnega prostora“. https://zbirnik.si/.

Slika 14. Zasnova reševanja zapuščenih objektov

Slika 27. Interpretacija ‘Digitalnega katastrskega načrta (DKN)’, 2014 Slika 28. Veduta Kopra iz leta 1781

raziskovalno središče, Univerzitetna založba Annales.

Slika 13. Ključni akterji urbanističnega načrtovanja

Slika 26. Interpretacija katastrskega načrta, 1920

vir: Suau idr., 2015 (glej pri sliki 24)

vključevanje prebivalcev v urejanje javnega prostora. Univerza na Primorskem, Znanstveno-

Slika 12. Študenti PHŠ pri delavnici »Vsebinska izhodišča za prazne objekte«, 2019

22

vir: Suau idr., 2015 (glej pri sliki 24)

vir: Cotič, Tina, Tjaša Žakelj, Miha Koderman, Boštjan Bugarič, in Zdravko Mlinar. 2014. Koper živi?:

Slika 11. Aktivno sodelovanje prebivalcev pri analizi stanja mestnega jedra Koper

Slika 25. Interpretacija katastrkega načrta, 1819 vir: Suau idr., 2015 (glej pri sliki 24)

foto: osebni arhiv

Slika 10. Odprtje razstave Koper živi, 2012

22

environmental urban design of maritime spaces in the old town of Koper“. Anali za istrske in mediteranske študije Annali di Studi istriani e mediterranei Annals for Istrian and Mediterranean

Koprski optimizem majske (2019) okrogle mize o arhitekturi mesta Koper

21

vir: Suau, Cristian, Boštjan Bugarič, in Alenka Fikfak. 2015. „Urban history, morphology and

vir: Koželj, Janez. 2016. „Merila in kriteriji za določitev degradiranih urbanih območij“. Ljubljana:

Spremenjeni družbeni tokovi

20

vir: Register kulturne dediščine SITULA. 2019. „rkd.situla.org“. 2019. http://rkd.situla.org/.

vir: Vilfan, 2015 (glej pri sliki 5)

Slika 9.

Slika 22. Koprske soline s pogledom na veduto Kopra, 19. stoletje

Slika 23. Franciscejski kataster, 1819

https://outsider.si/urbana-regeneracija-mestnega-jedra-z-uvajanjem-zacasne-rabe-prostora/.

Degradirano urbano območje koper

20

https://www.kamra.si/mm-elementi/item/un-saluto-da-capo-distria-le-saline.html.

OUTSIDER (blog). 2015.

Obljudenost prostora glede na velikost prostora; vas vs. mesto

Slika 21. Vojaška karta, 1806-1869

20

vir: „Mapire“. 2019. https://mapire.eu/en/.

vir: Vilfan, Tina. 2015. „Urbana regeneracija mestnega jedra z uvajanjem začasne rabe prostora“.

Slika 8.

Slika 20. Načrt mesta Koper, Giacomo Fino, 1619 vir: „HISTRIA - Humanistično društvo - Società umanistica - Humanističko društvo“. 2019.

Ulice historičnega mestnega jedra Koper

20

Primorsko., original hrani državni arhiv v Trstu

vir: GURS, Geodetska uprava Republike Slovenije. 2019. „e-Geodetski podatki“. 2019.

Slika 5. Uporabniku enako pomembna ambienta; staro mestno jedro in nakupovalno središče

Slika 7.

Slika 19. Načrt mesta Koper in okolice, 1773

20

vir: Guček, Mojca. 2000. Anonimna arhitektura v prenovi Kopra. Zgodovinsko društvo za južno

foto: osebni arhiv

Slika 6.

Slika 18. Tržaški zaliv, 1689

Slika 34. Generalni načrt mesta Koper, 1961

26

vir: Pokrajinski arhiv Koper, SI PAK KP (glej pri sliki 1)

19

Slika 35. Spremembe na območju Luke Koper po 2. sv. vojni

27

vir: Google Maps, 2019 (glej pri sliki 2); lastna izdelava

Tjaša KOGOVŠEK. Idejna zasnova reurbanizacije mestnega jedra Koper. UL FA, Drugostopenjski magistrski študijski program URBANIZEM, Ljubljana, Magistrsko delo.

V


Slika 36. Pogled z mestnega zvonika na Luko Koper, 2019

27

foto: osebni arhiv

Slika 37. Shema trajnostnega razvoja

30

30

vir: MOK, Mestna občina Koper. 2018. „Strateška izhodišča prostorskega razvoja mestne občine Koper“. Koper.

31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 41 41

foto: osebni arhiv

Slika 49.4 Zelene pov. med stanovanjskimi stolpiči ob zahodnem obrobju

41 41 41

45

Slika 53.4 Otroško igrišče

45

Slika 53.5 Degradirane javne zelene površine ob Ferarski ulici

45

Slika 53.6 Zeleno polje ob Ankaranski cesti Neurejeno, neizkoriščeno (mestno obrobje)

45

Slika 54. Kulturna dediščina mestnega jedra Koper

46

Slika 55. Linearni park High Line, New York

48

Slika 56. Javni prostor mesta Nordhaven

49

https://www.cobe.dk/place/nordhavn.

Slika 57. Urbanistični načrt predela Nordhaven

49

vir: Katz, Bruce, in Luise Noring. 2017. „The Secret Copenhagen Model for Regenerating Cities“. 2017.

Slika 58. Urbanistični detajl ureditve mestnega predela Nordhaven

49

Slika 59. Pogled na vodni kanal v Utrechtu leta 1890

50

„A sustainable future for the historic urban core“. Final report of the EU JPI funded pilot project on planning and management of historic urban cores in the Ireland, Netherlands and the UK.

42

vir: GURS, 2019 (glej pri sliki 3), Google Maps, 2019 (glej pri sliki 2); lastna izdelava

Slika 51.1 Manj uporabne zelene površine na trgu Brolo

Slika 53.3 Arheologija na Muzejskem trgu

vir: Nadin, V., W. Van der Toorn Vrijthoff, J. Zhou, A. Arjomand Kermani, in A. Mashayekhi. 2015.

foto: osebni arhiv

Slika 50. Delno degradirane površine mestnega jedra Koper

45

vir: Cobe, b.d. (glej pri sliki 56)

foto: osebni arhiv

Slika 49.6 Novi park Koper

Slika 53.2 Muzejski trg

https://nextcity.org/daily/entry/copenhagen-model-regenerating-cities-norbhaven.

foto: osebni arhiv

Slika 49.5 Ukmarjev trg

45

vir: Cobe, arhitekti. b. d. „Cobe - Nordhavn“. Pridobljeno 28. oktober 2019.

foto: osebni arhiv

Slika 49.3 Park ob Ljubljanski c. in Vojkovem nabrežjem

Slika 53.1 Mestno kopališče Koper

vir: „The High Line“. b. d. Pridobljeno 6. junij 2019. https://www.thehighline.org/.

foto: osebni arhiv

Slika 49.2 Zeleni del trga Brola

44

vir: rdk. Situla, 2019 (glej pri sliki 23); lastna izdelava

vir: GURS, 2019 (glej pri sliki ), Google Maps, 2019 (glej pri sliki 2); lastna izdelava

Slika 49.1 Vergerijev trg

Slika 52. Degradirane površine mestnega jedra Koper

foto: osebni arhiv

vir: GURS, 2019 (glej pri sliki 3), Google Maps (glej pri sliki 2), 2019; lastna izdelava

Slika 48. Kakovostne zelene površine mestnega jedra Koper

43

foto: osebni arhiv

vir: „OpenStreetMap“. 2019. OpenStreetMap. 2019. https://www.openstreetmap.org/.; lastna izdelava

Slika 47. Zelene površine mestnega jedra Koper

Slika 51.6 Javne zelene površine ob Pristaniški ulici

foto: osebni arhiv

vir: IObčina. 2019. „IObčina: Mestna občina Koper“. 2019. https://gis.iobcina.sikoper.; lastna izdelava

Slika 46. Prometno omrežje mestnega jedra Koper

43

foto: osebni arhiv

vir: GURS, 2019 (glej pri sliki 3); lastna izdelava

Slika 45. Program pritličja mestnega jedra Koper

Slika 51.5 Zelene površine ob javnem objektu na Ferarski ulici

foto: osebni arhiv

vir: GURS, 2019 (glej pri sliki 3); lastna izdelava

Slika 44. Gradbene linije mestnega jedra Koper

foto: osebni arhiv

foto: osebni arhiv

vir: GURS, 2019 (glej pri sliki 3); lastna izdelava

Slika 43. Višine objektov mestnega jedra Koper

43

vir: GURS, 2019 (glej pri sliki 3), Google Maps, 2019 (glej pri sliki 2); lastna izdelava

vir: GURS, 2019 (glej pri sliki 3); lastna izdelava

Slika 42. Morfologija mestnega jedra Koper

Slika 51.4 Parkovna površina med stanovanjskimi stolpiči

foto: osebni arhiv

vir: Google Maps, 2019 (glej pri sliki 2)

Slika 41. Topografija mestnega jedra Koper

43

foto: osebni arhiv

foto: Matic Štojs

Slika 40. Satelitski posnetek historičnega jedra Koper

Slika 51.3 Poljavna površina Pokrajinskega muzeja Koper foto: osebni arhiv

Development: Energy, Environment, and Health 2 (1).; lastna izdelava

Slika 39. Pogled z morja na historično mestno jedro Koper

43

foto: osebni arhiv

vir: Hasna, A. M. 2007. „Dimensions of sustainability“. Journal of Engineering for Sustainable

Slika 38. Zasnova prostorskega razvoja občine Koper

Slika 51.2 Delno urejene zelene površine v javnem stavbnem bloku

Slika 60. Pogled na mestno jedro Utrecht s ptičje perspektive

50

foto: Ewoud Dronkert

43

foto: osebni arhiv

Tjaša KOGOVŠEK. Idejna zasnova reurbanizacije mestnega jedra Koper. UL FA, Drugostopenjski magistrski študijski program URBANIZEM, Ljubljana, Magistrsko delo.

VI


Slika 61. Pogled na vodni kanal v Utrechtu leta 2019

50

vir: Macdonald, Kit. 2019. „Alternative City Breaks: Utrecht, the Netherlands –

Slika 79. Strateška zasnova poti in prometa

travel/2019/sep/11/utrecht-alternative-city-guide-food-drink-beer-bars-culture.

51

Slika 80. Skice strateške zasnove poti in prometa

51

Slika 81. Sprememba prometnih prioritet v načrtovanju vir: MOK, Mestna občina Koper. 2017. „Celostna prometna strategija mestne občine Koper“. Koper.;

https://www.solaripedia.com/13/396/5785/highline_park_access_points_map.html.

lastna izdelava

51

vir: The high line, b.d. (glej pri sliki 55)

Slika 65. Ambient mestnega parka High Line

Slika 82. Referenčni primer zelenega pokritega parkirišča

51 52

Slika 83. Referenčni primer podzemnega parkirišča

https://www.burolubbers.nl/projecten/1000_lichtplein.htm.

haskoningdhv-underground-parking-katwijk-aan-zee/5105904.

52

vir: Buro Lubbers, b.d. (glej pri sliki 66)

52 53 57 59 60 60 61 61 61

vir: lastna izdelava

Slika 77.1. Rob mestnega jedra z Luko Koper

62

vir: Google Maps, 2019 (glej pri sliki 2)

Slika 77.2 Rob mestnega jedra s poslovno-trgovinskimi halami

62

vir: Google Maps, 2019 (glej pri sliki 2)

68

Slika 89. Zmagovalna natečajna rešitev Nazorjevega trga

69

Slika 90. Zmagovalna natečajna rešitev Vergerijevega trga

69

Slika 91. Natečajna rešitev ureditve Potniškega terminala Koper

69

http://www.kalamar.si/.

Slika 92. Prikaz povezave z izbranimi drugimi projekti na območju obravnavane situacije

69

vir: Google Maps, 2019 (glej pri sliki 2); lastna izdelava

Slika 93. Geodetski posnetek Muzejskega trga

70

vir: MOK, Mestna občina Koper. 2019. „Podzemna garaža pod Muzejskim trgom, Koper“.

Slika 94. Tloris in prerez garažne hiše pod Muzejskim trgom

70

vir: MOK, 2019 (glej pri sliki 93)

62

vir: Google Maps, 2019 (glej pri sliki 2)

Slika 77.4 Rob mestnega jedra z morjem

Slika 88. Prikaz urbanističnega koncepta na ortofoto

Izdelal: Gorazd Črnko, univ.dipl.inž.grad.

vir: Google Maps, 2019 (glej pri sliki 2)

Slika 77.3 Rob mestnega jedra z južnim parkiriščem

68

vir: Kalamar, Andrej. b. d. „Andrej Kalamar / Studio Kalamar“. Pridobljeno 23. julij 2019.

vir morfološke podlage: GURS, 2019 (glej pri sliki 3); lastna izdelava

Slika 76. Skice strateške zasnove mestnega jedra Koper

Slika 87. Konceptni tloris in prerez

vir: Multiplan, 2019 (glej pri sliki 69)

vir: Google Maps, 2019 (glej pri sliki 2)

Slika 75. Strateška zasnova na nivoju mestnega jedra Koper

68

vir: Multiplan, 2019 (glej pri sliki 69)

vir: lastna izdelava

Slika 74. Satelitski posnetek historičnega jedra Koper

Slika 86. Programska shema

vir: Google Maps, 2019 (glej pri sliki 2); lastna izdelava

vir: Google Maps, 2019 (glej pri sliki 2)

Slika 73. Strateška zasnova na nivoju mesta Koper

67

vir: lastna izdelava

vir: Google Maps, 2019 (glej pri sliki 2) ; lastna izdelava

Slika 72. Satelitski posnetek mesta Koper

Slika 85. Prikaz območja situacijske obravnave - lokacija Belveder

vir: lastna izdelava

vir: GURS, 2019 (glej pri sliki 3); lastna izdelava

Slika 71. Prikaz nivojev obravnave na satelitskem posnetku mestnega jedra Koper

65

vir: Google Maps, 2019 (glej pri sliki 2); lastna izdelava

vir: „Multiplan arhitekti“. 2019. http://multiplan.si/.

Slika 70. Mapa izbranih projektov z lokacijo v mestnem jedru Koper

Slika 84. Sinteza strateških zasnov in načrtovanega razvoja mestnega jedra Koper vir morfološke podlage: GURS, 2019 (glej pri sliki 3); lastna izdelava

vir: Buro Lubbers, b.d. (glej pri sliki 66)

Slika 69. Zmagovalna rešitev ureditve Vergerijevega trga v Kopru, Multiplan arhitekti, 2006

64

vir: Architonic. 2019. „Underground Parking Katwijk Aan Zee by Royal HaskoningDHV | Infrastructure Buildings“. Architonic. 2019. https://www.architonic.com/en/project/royal-

Slika 68. Urbani vrtovi na trgu Mathildeplein

64

https://inhabitat.com/temporary-dutch-parking-garage-is-as-green-as-it-looks/.

vir: „BURO LUBBERS | krajinska arhitektura in urbano oblikovanje“. b. d. Pridobljeno 28. junij 2019.

Slika 67. Tloris trga Mathildeplein v Eindhovnu

64

vir: Inhabitat. 2019. „Temporary Dutch Parking Garage Is as Green As It Looks“. 2019.

vir: The high line, b.d. (glej pri sliki 55)

Slika 66. Pogled na trg Mathildeplein

63

vir: lastna izdelava

vir: „Solaripedia | Green Architecture & Building | Projects in Green Architecture & Building“. 2012.

Slika 64. Stopniščna razgledna ploščad mestnega parka High Line

63

vir morfološke podlage: GURS, 2019 (glej pri sliki 3); lastna izdelava

vir: The high line, b.d. (glej pri sliki 55)

Slika 63. Tlorisni detajl mestnega parka High Line

62

vir: GURS, 2019 (glej pri sliki 3); lastna izdelava

Restaurants, Culture and Nightlife“. The Guardian, 2019, ods. Travel. https://www.theguardian.com/

Slika 62. Mestni park High Line, referenca oblikovanja ulice Belveder

Slika 78. Smeri pogledov fotografij na shemi mestnega jedra Koper

Slika 95. Umestitev podzemne garažne hiše pod Muzejskim trgom

70

vir: GURS, 2019 (glej pri sliki 3); lastna izdelava

62

Slika 96. Ambientni prikaz situacije ureditve lokacije Belveder

71

vir: lastna izdelava

Tjaša KOGOVŠEK. Idejna zasnova reurbanizacije mestnega jedra Koper. UL FA, Drugostopenjski magistrski študijski program URBANIZEM, Ljubljana, Magistrsko delo.

VII


Slika 97. Tlorisni prikaz situacije ureditve lokacije Belveder

71

vir ortofoto podlage: Google Maps, 2019 (glej pri sliki 2); lastna izdelava vir: Zbirnik, 2019 (glej pri sliki 11)

73 73

vir: GURS, 2019 (glej pri sliki 3); lastna izdelava

Slika 101. Situacija idejne zasnove ureditve Muzejskega trga za pridobitev mnenj javnosti

74

vir: lastna izdelava

Slika 102. Prikaz območja obravnave detajla Muzejskega trga

74

vir: GURS, 2019 (glej pri sliki 3); lastna izdelava

Slika 103. Tloris idejne zasnove ureditve Muzejskega trga za pridobitev mnenj javnosti

75

vir: lastna izdelava

Slika 104. Prikaz območja obravnave detajla Muzejskega trga

75

vir: GURS, 2019 (glej pri sliki 3); lastna izdelava

Slika 105. Tloris idejne zasnove ureditve Muzejskega trga s programskimi predlogi javnosti

76

vir: lastna izdelava

Slika 106. Rezultati javnomnenjske ankete

76

vir: „Google Forms: Free Online Surveys for Personal Use“. 2019. 2019. https://www.google.com/forms/about/.; lastna izdelava

Slika 107. Prikaz območja detajlne obravnave - Muzejski trg z ulico Belveder

77 78 78 78 79 80 80

vir: lastna izdelava

Slika 114. Prikaz prerezov na lokaciji Belveder

80

vir: GURS, 2019 (glej pri sliki 3); lastna izdelava

Slika 115. Načrt namenske rabe območja detajla izdejne zasnove

81

vir: GURS, 2019 (glej pri sliki 3), IObčina, 2019 (glej pri sliki 45); lastna izdelava

Slika 116. Tloris in prerez urbane opreme

82

vir: lastna izdelava

Slika 117. Prostorski prikaz urbane opreme

83

vir: Google Maps, 2019 (glej pri sliki 2)

Slika 122. Ambientni prikaz novega stanja

83

vir: lastna izdelava

Slika 123. Tloris razgledne ploščadi

84

vir: lastna izdelava

Slika 124. Prerez razgledne ploščadi

84

vir: lastna izdelava

Slika 125. Prikaz območja detajlnega izseka razgledne ploščadi

84

vir: GURS, 2019 (glej pri sliki 3); lastna izdelava

Slika 126. Obstoječe stanje - ortofoto

84

vir: Google Maps, 2019 (glej pri sliki 2)

Slika 127. Ambientni prikaz novega stanja

84

vir: lastna izdelava

Slika 128. Tloris urbanih vrtov

85

Slika 129. Prerez urbanih vrtov

85

Slika 130. Prikaz območja detajlnega izseka urbanih vrtov

85

Slika 131. Obstoječe stanje - ortofoto

85

Slika 132. Ambientni prikaz novega stanja

85

Slika 133. Tloris in prerez bivše vodne cisterne

86

vir: Lovrec, Domen. 2014. „Idejna zasnova revitalizacije Muzejskega trga, Koper: študentski domovi

vir: lastna izdelava

Slika 113. Perspektivni prerez BB

Slika 121. Obstoječe stanje - ortofoto

vir: lastna izdelava

vir: lastna izdelava

Slika 112. Perspektivni prerez AA

vir: GURS, 2019 (glej pri sliki 3); lastna izdelava

vir: Google Maps, 2019 (glej pri sliki 2)

vir: lastna izdelava

Slika 111. Tloris idejne zasnove ureditve Muzejskega trga z ulico Belveder

83

vir: GURS, 2019 (glej pri sliki 3); lastna izdelava

vir: GURS, 2019 (glej pri sliki 3); lastna izdelava

Slika 110. Programska shema

Slika 120. Prikaz območja detajlnega izseka stopnic

vir: lastna izdelava

vir: lastna izdelava

Slika 109. Prikaz nivojev obravnave

83

vir: lastna izdelava

vir: Google Maps, 2019 (glej pri sliki 2); lastna izdelava

Slika 108. Koncept idejne zasnove ureditve Muzejskega trga z ulico Belveder

Slika 119. Prerez stopnic vir: lastna izdelava

vir: lastna izdelava

Slika 100. Prikaz območja obravnave detajla Muzejskega trga

83

vir: lastna izdelava

Slika 98. Razstava zaključnih magistrskih del z lokacijo v Kopru, 2019; »Koper imaginarno« 72 Slika 99. Razvoj koncepta idejne zasnove ureditve Muzejskega trga za pridobitev mnenj javnosti

Slika 118. Tloris stopnic

82

s spremljevalnim programom“. Fakulteta za arhitekturo.

Slika 134. Tloris vodnega motiva

86

vir: lastna izdelava

Slika 135. Prerez vodnega motiva

86

vir: lastna izdelava

Slika 136. Prikaz območja detajlnega izseka vodnega motiva

86

vir: GURS, 2019 (glej pri sliki 3); lastna izdelava

Slika 137. Obstoječe stanje - ortofoto

86

vir: Google Maps, 2019 (glej pri sliki 2)

Slika 138. Ambientni prikaz novega stanja

86

vir: lastna izdelava

vir: lastna izdelava

Tjaša KOGOVŠEK. Idejna zasnova reurbanizacije mestnega jedra Koper. UL FA, Drugostopenjski magistrski študijski program URBANIZEM, Ljubljana, Magistrsko delo.

VIII


Slika 139. Tloris območja sedalnih površin

87

vir: lastna izdelava

Slika 140. Prerez območja sedalnih površin

87 87 87 87 88 88 88 88 88 89 89 89 89 89 91 91 92 92 92

vir: Pokrajinski arhiv Koper, SI PAK KP (glej pri sliki 1)

Slika 169.2 Novi park, kopališče

103

Slika 169.3 Mestna ogrlica z umirjenim prometom

103

Slika 169.4 Ulica Belveder

103

Slika 169.5 Razgledna ploščad, z Nazorjevega trga

103

Slika 170. Muzejski trg s ptičje perspektive

103

Slika 170.1 Muzejski trg ob severnem mestnem vhodu ob vodnem motivu

103

Slika 170.2 Sedalne površine

103

Slika 170.3 Otroško igrišče

103

Slika 170.4 Urbani vrtovi

103

Slika 170.5 Ležalniki, na dvignjenem terenu

103

vir: lastna izdelava

92

foto: osebni arhiv

Slika 160. Razglednica Koper, 18. stoletje

103

vir: lastna izdelava

foto: osebni arhiv

Slika 159. Fotografija maketnega detajla 4; Nazorjev trg s ploščadjo in stopnice v terenu

Slika 169.1 Stopnice, nova povezava ulice Belveder z mestnim kopališčem

vir: lastna izdelava

foto: osebni arhiv

Slika 158. Fotografija maketnega detajla 3; Vergerijev trg ob razgledni ploščadi

103

vir: lastna izdelava

foto: osebni arhiv

Slika 157. Fotografija maketnega detajla 2; Muzejski trg proti Pokrajinskemu muzeju

Slika 169. Lokacija Belveder s ptičje perspektive

vir: lastna izdelava

foto: osebni arhiv

Slika 156. Fotografija maketnega detajla 1; Muzejski trg proti morju

102

vir: lastna izdelava

vir: GURS, 2019 (glej pri sliki 3); lastna izdelava

Slika 155. Fotografija makete območja Belvederja izdelane v merilu 1:500

Slika 168. Prikaz nivojev obravnave

vir: lastna izdelava

vir: lastna izdelava

Slika 154. Prikaz velikosti območja makete

102

vir: lastna izdelava

vir: Google Maps, 2019 (glej pri sliki 2)

Slika 153. Ambientni prikaz novega stanja

Slika 167. Tloris in prereza detajla Muzejskega trga z ulico Belveder v merilu 1:500

vir: lastna izdelava

vir: GURS, 2019 (glej pri sliki 3); lastna izdelava

Slika 152. Obstoječe stanje - ortofoto

101

vir: lastna izdelava

vir: lastna izdelava

Slika 151. Prikaz območja detajlnega izseka otroškega igrišča

Slika 166. Prikaz nivojev obravnave

vir: lastna izdelava

vir: lastna izdelava

Slika 150. Prerez otroškega igrišča

101

vir: lastna izdelava

vir: lastna izdelava

Slika 149. Tloris otroškega igrišča

Slika 165. Tlorisni prikaz situacije ureditve lokacije Belveder v merilu 1:2000

vir: GURS, 2019 (glej pri sliki 3); lastna izdelava

vir: Google Maps, 2019 (glej pri sliki 2)

Slika 148. Ambientni prikaz novega stanja

100

vir: lastna izdelava

vir: GURS, 2019 (glej pri sliki 3); lastna izdelava

Slika 147. Obstoječe stanje - ortofoto

Slika 164. Prikaz nivojev obravnave

vir: GURS, 2019 (glej pri sliki 3); lastna izdelava

vir: lastna izdelava

Slika 146. Prikaz območja detajlnega izseka ležalnikov

100

vir ortofoto podlage: Google Maps, 2019 (glej pri sliki 2); lastna izdelava

vir: lastna izdelava

Slika 145. Prerez območja ležalnikov

Slika 163. Skice strateške zasnove mestnega jedra Koper

vir: GURS, 2019 (glej pri sliki 3); lastna izdelava

vir: lastna izdelava

Slika 144. Tloris območja ležalnikov

100

vir: lastna izdelava

vir: Google Maps, 2019 (glej pri sliki 2)

Slika 143. Ambientni prikaz novega stanja

Slika 162. Strateška zasnova mestnega jedra Koper v merilu 1:5000 vir morfološke podlage: GURS, 2019 (glej pri sliki 3); lastna izdelava

vir: GURS, 2019 (glej pri sliki 3); lastna izdelava

Slika 142. Obstoječe stanje - ortofoto

99

vir: lastna izdelava

vir: lastna izdelava

Slika 141. Prikaz območja detajlnega izseka sedalnih površin

Slika 161. Skica preoblikovanih Koprskih mestnih peš ulic

Slika 171. Tloris idejne zasnove ureditve Muzejskega trga

104

vir: lastna izdelava

94

Slika 172. Ambientni prikaz idejne zasnove ureditve Muzejskega trga

104

vir: lastna izdelava

Tjaša KOGOVŠEK. Idejna zasnova reurbanizacije mestnega jedra Koper. UL FA, Drugostopenjski magistrski študijski program URBANIZEM, Ljubljana, Magistrsko delo.

IX


Kazalo preglednic Preglednica 1. Orodja zbiranja kvantitativnih podatkov

Kazalo grafov 6

Graf 1.

vir: lastna izdelava

Preglednica 2. Orodja zbiranja kvalitativnih podatkov

6

vključevanje prebivalcev v urejanje javnega prostora. Univerza na Primorskem, Znanstveno-

16

Graf 2.

vir: Bugarič, Boštjan. 2006. „Univerza in mesto: univerzitetne vsebine kot generator družbenega dogajanja: doktorska disertacija“. B. Bugarič.

Preglednica 4. Analiza prednosti, slabosti, priložnosti in groženj (SWOT)

10

vir: Cotič, Tina, Tjaša Žakelj, Miha Koderman, Boštjan Bugarič, in Zdravko Mlinar. 2014. Koper živi?:

vir: lastna izdelava

Preglednica 3. Vplivi različnih konceptov prenove na razvoj Kopra

Grafični prikaz zadovoljstva z bivanjem po predelih

29

vir: Scholes, Kevan, in Robert W. (Robert William) Sexty. 1989. Exploring strategic management.

Graf 3.

raziskovalno središče, Univerzitetna založba Annales.

10

Scenarij poteka dogodkov v primeru intervencije in brez

15

vir: Vilfan, 2015 (glej pri sliki 5); lastna izdelava

15

Prebivalstvena piramida občine Koper v primerjavi s Slovenijo

28

vir: Surs, Statistični urad RS. 2014. „Koper - Slovenske regije in občine v številkah“. 2014. https://www.stat.si/obcine/sl/2014/Municip/Index/68. 28

Scarborough, Ont.: Prentice-Hall Canada.; Cotič, Tina, Tjaša Žakelj, Miha Koderman, Boštjan Bugarič, in Zdravko Mlinar. 2014. Koper živi?: vključevanje prebivalcev v urejanje javnega prostora. Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Univerzitetna založba Annales.; Bugarič, Boštjan, Alenka Korenjak, Sonja Leboš, Rebeka Bratoš Gornik, Tina Cotič, in Bea Tomšič Amon. 2019. „Okrogla miza o mestu Koper: O začasni rabi prostora v mestu Koper, 9.5.2019“. Koper.; lastna izdelava

Preglednica 5. Kriteriji za določitev vrste zelenih površin

39

vir: osebni arhiv

Preglednica 6. Kriteriji za izbor kvalitetnih arhitekturnih in urbanističnih projektov

54

vir: lastna izdelava

Preglednica 7. Izpolnjena tabela zadoščena kriterijem, avtorja Aleksija Vičiča

54

vir: lastna izdelava

Preglednica 8. Izpolnjena tabela zadoščena kriterijem, avtorja Domna Lovreca

54

vir: lastna izdelava

Preglednica 9. Velikosti osnovnih rab urbaniziranih površin

81

vir: Čerpes, Ilka, Gašper Blejec, in Janez Koželj. 2008. Urbanistično načrtovanje: raba prostora, tipologija stanovanjske gradnje, promet, parcelacija. Fakulteta za arhitekturo.; lastna izdelava

Tjaša KOGOVŠEK. Idejna zasnova reurbanizacije mestnega jedra Koper. UL FA, Drugostopenjski magistrski študijski program URBANIZEM, Ljubljana, Magistrsko delo.

X


Kazalo prilog X PRILOGE

10.1 GRAFIČNE PRILOGE

98

99

10.1.1 Strateška zasnova - razvoj mestnega jedra Koper 10.1.2 Situacija - ureditev lokacije Belveder 10.1.3 Detajl - Muzejski trg z ulico Belveder 10.1.4 Ambientni prikazi

100 101 102 103

10.2 PRILOGA ANKETNEGA VPRAŠALNIKA

104

Tjaša KOGOVŠEK. Idejna zasnova reurbanizacije mestnega jedra Koper. UL FA, Drugostopenjski magistrski študijski program URBANIZEM, Ljubljana, Magistrsko delo.

XI


Definicija osnovnih pojmov Revitalizacija pomeni vračanje življenja oz. funkcij v naselja, stara mestna jedra, predele in spomeniške objekte (Mihelič s sod, 2007).

Začasna raba je kratkotrajna vmesna raba prostora z omejenim ali neomejenim časovnim obdobjem (Peterlin, Marko idr., 2014).

Urbana prenova je sklop načrtovalskih, gradbenih, ekonomskih, finančnih in socialnih ukrepov, s katerimi se celovito izboljša fizično, okoljsko, gospodarsko in socialno stanje v izbranem delu mesta, s poudarkom na fizični prenovi stavbnega fonda in javnih prostorov (Urbana prenova in urbana regeneracija, b.d.).

Odpornost je sposobnost prilagajanja spremembam in nam kot način razmišljanja pomaga pri obvladovanju in zmanjševanju tveganj, s katerimi se srečujejo urbana območja pri naravnih nesrečah in podnebnih spremembah (Pichler-Milanović idr., 2014).

Urbana regeneracija je javna politika s ciljem povrniti uporabnost degradiranim urbanim območjem, oblikovati boljše možnosti zaposlitve, rešiti ali omiliti različne socialne probleme in izboljšati urbano okolje ter dvigniti kakovost bivanja (Urbana prenova in urbana regeneracija, b.d.). Reurbanizacija je proces optimizacije gospodarskih, pravnih, socialnih, gradbenih in okoljskih pogojev za ponovno zagotovitev dinamičnega življenjskega prostora znotraj mestnega jedra (Re Urban Mobil, 2004) oz. ponovno oživljanje propadajočih mestnih središč. Asanacija ali sanacija pomeni izboljšanje nehigienskih razmer in stanovanjskih pogojev v zastarelih in dotrajanih mestnih predelih ali stanovanjskih zgradbah z gradbeno tehničnim posegom (komunalno tehnična in higienska preureditev in rehabilitacija) (Mihelič s sod., 2007). Obnova označuje ponovno postavitev po vojni (ali kaki drugi elementarni nezgodi) uničenih stavb, vasi in mest ali ustvaritev stanovanjskega ali kakega drugega stalno uporabnega prostora z izgraditvijo porušenega objekta ali z zazidavo porušenih površin (Mihelič s sod, 2007). Rekonstrukcija pomeni prenovitev ali popolno zamenjavo gradbene substance oz. najbolj radikalno prenovo (Mihelič s sod., 2007). Konzervacija je pojem, ki predstavlja postopke namenjene zaščiti kulturno-zgodovinskih prostorov in objektov. Gentrifikacija izhaja iz ang. pojma »gentrification«, ki so ga ameriški in angleški sociologi začeli uporabljati v sedemdesetih letih za akcijsko delovanje pri vračanju srednjih in višjih slojev v stara mestna jedra in dele mest s problematično demografsko strukturo (Hočevar, 1998, 83). Turistifikacija predstavlja preobrazbo prostora za namene turističnih dejavnosti. Sitizacija prihaja iz besede »city« (citization), kar v anglosaksonskem svetu označujejo s poslovnim predelom mesta (Hočevar, 1998, 83). Degradacija je sinonim za razvrednotenje in se nanaša predvsem na degradirano krajino, medtem ko slovar degradiranih urbanih območij ne omenja (Mihelič s sod., 2007). Degradirano območje je območje, katerega uporabna vrednost je tako zmanjšana, da je za oživitev potreben večji poseg v njegovo strukturo in rabo. Takšna območja v mestih imenujemo degradirana urbana območja (Urbana prenova in urbana regeneracija, b.d.). Tjaša KOGOVŠEK. Idejna zasnova reurbanizacije mestnega jedra Koper. UL FA, Drugostopenjski magistrski študijski program URBANIZEM, Ljubljana, Magistrsko delo.

XII


Povzetek

Slika 1. Razglednica Kopra, posneta med 1898 in 1910, pred izsušitvijo solin

Historično mestno jedro Koper zaradi prostorskih in vsebinskih preobrazb izgublja prepoznavno zasnovo srednjeveškega otoškega mesta. Jedro se demografsko prazni in izpostavlja fizični in socialni degradaciji. Zasnova le-tega nosi osnovno identiteto bivšega otoškega mesta in predstavlja urbanistični spomenik državnega pomena. Zadnji urbanistični načrt je leta 1960 izdelal arhitekt in urbanist Edo Mihevc. Mesto nujno potrebuje nov tovrstni načrt. Namen magistrske naloge je pripraviti idejno zasnovo reurbanizacijskega načrta mestnega jedra Koper z osredotočenjem na severno obrobje mesta, območje Belveder, s poudarkom na upoštevanju javnega mnenja prebivalcev mesta Koper in mnenja stroke, tj. arhitektov, urbanistov.

vir: Pokrajinski arhiv Koper, SI PAK KP

Tjaša KOGOVŠEK. Idejna zasnova reurbanizacije mestnega jedra Koper. UL FA, Drugostopenjski magistrski študijski program URBANIZEM, Ljubljana, Magistrsko delo.

1


I

UVODNA POGLAVJA

I. UVODNA POGLAVJA II. IZHODIŠČA III. MESTNO JEDRO KOPER IV. ANALIZA REFERENČNIH PRIMEROV IN IZDELANIH PROJEKTOV V. IDEJNA ZASNOVA REURBANIZACIJE - MAKROLOKACIJA VI. IDEJNA ZASNOVA REURBANIZACIJE - MIKROLOKACIJA VII. MAKETA VIII. ZAKLJUČEK IX. VIRI IN LITERATURA X. PRILOGE


1.1 Uvod Mesta skozi čas preoblikujejo in spreminjajo velikost, strnjenost, vsebinsko strukturo in uporabnike. Slednji spreminjajo svoje potrebe, urbana struktura pa se mora smiselno prilagajati uporabnikom. Številni prebivalci se iz mestnih središč selijo na obrobja, zaradi trenda suburbanizacije pa središča izgubljajo svoje vsebine, kar predstavlja enega izmed glavnih razlogov praznjenja mestnih središč. Drugi se skrivajo v funkcijski problematiki mest (neskladna zastarela fizična urbana struktura s sodobnimi potrebami ljudi), turistifikaciji (intenzivnejše usmerjanje v razvoj turizma in povečan obisk turistov izrinjajo funkcije mesta, včasih uravnovešene za potrebe prebivalcev, sedaj usmerjene v zadovoljevanje potreb turistov) in gentrifikaciji (preoblikovanje ulic ali mestnih predelov v prostore višjih družbenih razredov, ki zamenjajo socialno šibko strukturo populacije). Opuščene zgradbe in zemljišča v mestnih središčih posledično podlegajo fizični degradaciji, potrebno bi jih bilo prenoviti na način, da odgovarjajo potrebam uporabnikov. Posebno pozornost potrebujejo objekti in lokacije z zgodovinsko vrednostjo, saj predstavljajo nosilce lokalne ali nacionalne identitete. Sredstva za obnovo pa se lahko priskrbijo s strani lokalnih investicij (občina), nacionalnih investicij (država) ali pa evropskih investicij (Evropski razpisi za regionalni in lokalni razvoj, Kohezijski sklad ipd.) za prenovo. Strokovnjaki s področja arhitekture, urbanizma, sociologije, ekonomije, geografije, antropologije morajo iskati ustrezen način za urbanistično in arhitekturno revitalizacijo mesta. To zajema načrtovanje revitalizacijskih, regeneracijskih in reurbanizacijskih postopkov ter strategije nadaljnjega razvoja mesta. Historično mestno jedro Kopra predstavlja ozemlje naselbinske dediščine s polnim naborom stavb kulturne dediščine iz časa beneške gotike, renesanse, baroka in modernizma. Veliko objektov je podvrženih degradaciji, saj številni objekti zgodovinskega pomena ostajajo brez vsebin in tako pospešeno propadajo. Mesto Koper je potrebno reurbanizacije, ki spoštuje potrebe prebivalcev, stroko, ki z ustreznim strokovnim mnenjem, razvojnimi strategijami in ukrepi skrbi za odpornost mest in spoštuje mesto z namenom ohranitve njegove identitete.

Reurbanizacija je proces optimizacije gospodarskih, pravnih, socialnih, gradbenih in okoljskih pogojev za ponovno zagotovitev dinamičnega življenjskega prostora znotraj mestnega jedra (Re Urban Mobil, 2004) oz. ponovno oživljanje propadajočih mestnih središč.

Tjaša KOGOVŠEK. Idejna zasnova reurbanizacije mestnega jedra Koper. UL FA, Drugostopenjski magistrski študijski program URBANIZEM, Ljubljana, Magistrsko delo.

3


1.2

Opredelitev problema

Izhodišče: Neustrezna organizacija mestnih jeder

Prostorski pogoji v starih mestnih jedrih ob pomanjkanju dejavnosti ne odgovarjajo sodobnim potrebam uporabnikom po dostopnosti, bivalnih pogojih ter infrastrukturni opremljenosti. Opuščanje urbanih rab in fizično propadanje grajenega okolja pospešuje degradacijo in izseljevanje urbanih vsebin, ki se »pogosto krepijo v komercialnih delih mesta na obrobjih, ker se tam nahajajo cenejša zemljišča« (Bugarič, 2004, 409).

Problem: Degradacija mestnega jedra Koper

Historično mestno jedro Kopra zaradi vsebinskih preobrazb, kot so posledica razvoja Luke Koper na severnem delu, sobivanja naravnega rezervata Škocjanski zatok s komercialnim mestom potrošnje na južnem obrobju mestnega jedra do avtocestnega priključka in industrijske cone na Bonifiki, izgublja prepoznavno zasnovo srednjeveškega otoškega mesta. Po letu 1954 je Koper doživel največje prelomnice v urbanističnem in arhitekturnem razvoju. Ključno spremembo je povzročila izgradnja Luke Koper leta 1957. Zadnji obstoječi urbanistični plan je bil izdelan leta 1960 pod avtorstvom Eda Mihevca, od takrat pa je prostor doživel nove prostorske spremembe, kar seveda zahteva tudi nov urbanistični načrt. »Zaradi selitve vsebin na mestno obrobje se historično mestno jedro Kopra prazni in je izpostavljeno fizični ter socialni degradaciji. Iz historičnega jedra se umikajo oskrbne in storitvene funkcije. Propadajoči stavbni fond nespodbudno vpliva na demografsko strukturo prebivalcev, ki vodi v socialno degradacijo, v večji meri je prisotno starejše in revnejše prebivalstvo« (Hočevar, 1998, 81). Historična zasnova mestnega jedra nosi osnovno identiteto mesta, koprsko historično mestno jedro pa predstavlja urbanistični spomenik državnega pomena, kar še dodatno opozarja na pomembnost primernega upravljanja mesta na urbanističnoarhitekturnem nivoju. Tjaša KOGOVŠEK. Idejna zasnova reurbanizacije mestnega jedra Koper. UL FA, Drugostopenjski magistrski študijski program URBANIZEM, Ljubljana, Magistrsko delo.

4


1.3

Namen naloge in hipoteza Namen: Reurbanizacija mestnega jedra Koper

V Kopru se kaže interes za prenavljanje starega historičnega mestnega jedra s strani odločilnih akterjev, kar bi lahko sklepali iz organizacije več javnih natečajev v zadnjih letih z namenom urbanistične prenove mesta in iz izdanih strateških izhodišč, vendar lahko zaradi prekinjenih in neizvedenih natečajev s strani Mestne občine Koper sklepamo tudi, da med akterji in stroko ni prave povezave. Magistrska naloga želi na problematiko degradacije odgovoriti s konceptualno vizijo reurbanizacije na nivoju mestnega jedra in konkretnem urbanističnem načrtu na območju Belvederja, s poudarkom upoštevanja mnenja lokalnih prebivalcev in stroke.

Murska Sobota Maribor Ptuj

Bled Kranj

Celje LJUBLJANA

Novo Mesto

Postojna

Cilj: Idejna zasnova reurbanizacije historičnega mestnega jedra Koper

Koper

Slika 2. Lokacija mestnega jedra Koper

Izzivi reurbanizacije historičnega jedra Koper se nanašajo na reševanje okoljske in socialne degradacije. Mnoge arhitekturne in urbanistične idejne rešitve Kopra so že bile izdelane na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani, kjer je bilo med letoma 1986 in 2019 izvedenih 44 delavnic, diplomskih in magistrskih nalog ter doktoratov. Na Zbornici za arhitekturo in prostor Slovenije je bilo za območje pripravljenih in organiziranih 10 javnih anonimnih natečajev. Cilj naloge je zasnovati reurbanizacijo mestnega jedra Koper z upoštevanjem kvalitetnih rešitev diplomskih, magistrskih in natečajnih nalog ter tudi idej in predlogov, povzetih iz diskusij za celostno prostorsko vizijo mesta Kopra; iz okroglih miz o arhitekturi mesta Koprski optimizem, iz spletne platforme prostorskih tematik obalnega prostora Zbirnik in drugih dogodkov za participatorni urbanizem.

vir: Google Maps, 2019; lastna izdelava

Luka Koper

Kopališče

Potniški terminal Belveder historično mestno jedro Koper

Delovna hipoteza:

250

500

m

Slika 3. Prikaz nivojev obravnave za dosego magistrskega cilja na shemi mestnega jedra Koper

območje strateške zasnove - mestno jedro Koper območje situacije - lokacija Belveder območje detajla - Muzejski trg z ulico Belveder

Mesto Koper je bilo v zadnjih 50-ih letih podvrženo različnim prostorskim idejam, zasnovam, posegom in vizijam. Večina teh ni spoštovala dediščine prostora in upoštevala socialno družbenega stanja lokalnega prebivalstva. Primeren koncept razvoja mestnega jedra Koper sloni na reurbanizaciji odprtega javnega prostora, ki lahko predstavlja generator razvoja mesta in hkrati motiv ohranjanja identitete kulturne stavbne dediščine mestnega jedra.

vir: GURS, 2019; lastna izdelava

Tjaša KOGOVŠEK. Idejna zasnova reurbanizacije mestnega jedra Koper. UL FA, Drugostopenjski magistrski študijski program URBANIZEM, Ljubljana, Magistrsko delo.

5


1.4

KVANTITATIVNI PODATKI Študij relevantne literature Ankete

Metoda dela

Utemeljitev (relevantnost, doprinos) Pomembna pri sociološki in demografski analizi, kjer so podatki merljivi: uporabnost javnih površin, participativnost ljudi pri spremembah, ki se odvijajo v okolju, demografska struktura. Pridobivanje javnega mnenja prebivalcev o kvaliteti in uporabnosti prostora.

Preglednica 1. Orodja zbiranja kvantitativnih podatkov vir: lastna izdelava

KVALITATIVNI PODATKI Študij relevantne literature Okrogle mize, debate, javne razgrnitve Medijska odzivnost

Utemeljitev (relevantnost, doprinos) Študij referenčne literature oblikuje temeljna izhodišča raziskovalnega dela naloge in narekuje smernice za razvoj prostora. Participativnost javnosti in njihovo mnenje pomaga pri določevanju smernic za spremembe v prostoru.

Preverjanje medijske odzivnosti preko radia, spletnih strani, televizije in časopisa z namenom, da je javnost (predvsem prebivalci Kopra) vseh generacij dovolj dobro obveščena o prostorskih spremembah njihovega mesta. Spremljanje in prispevanje Medijsko najbolj izpostavljen Zbirnik služi kot spletna platforma prostorskih tematik obalnega prostora, kjer tematik na Zbirniku strokovnjaki, študentje, prebivalci Kopra in ostali aktivisti redno obveščajo javnost, kaj se dogaja s Koprom in obalnim prostorom. Delavnice, oblikovanje strategij Arhitekturno-urbanistične rešitve z možnimi integracijami v prostoru so uporabne pri oblikovanju vizije in prostorskih ureditev, natečaji, mesta Koper. diplomske, magistrske in doktorske naloge Preglednica 2. Orodja zbiranja kvalitativnih podatkov vir: lastna izdelava

Tjaša KOGOVŠEK. Idejna zasnova reurbanizacije mestnega jedra Koper. UL FA, Drugostopenjski magistrski študijski program URBANIZEM, Ljubljana, Magistrsko delo.

V teoretskem delu naloge se pregleda referenčna literatura, ki se navezuje na temeljna izhodišča neurejenosti mestnih jeder. Razloženi so koraki za uspešno reurbanizacijo Kopra. Sledijo sociološke in prostorske analize, predstavi se mesto Koper, njegov zgodovinski razvoj in vsa okoljska dejstva, ki opisujejo prostor. Pregledajo se tudi vsa dosedanja diplomska, magistrska, doktorska dela in natečajne naloge na lokaciji mestnega jedra ter izberejo kvalitetne prostorske rešitve, ki sooblikujejo vizijo mesta Koper. Grafične analize so podlaga za strateške karte idejne zasnove reurbanizacije celotnega historičnega mestnega jedra Koper, strateške karte pa narekujejo zasnovo podrobnejšega idejnega urbanističnega načrta območja Belvederja z Muzejskim trgom. Preglednici 1 in 2 predstavljata orodja za zbiranje kvantitativnih in kvalitativnih podatkov. 6


II IZHODIŠČA

I. UVODNA POGLAVJA

II. IZHODIŠČA III. MESTNO JEDRO KOPER IV. ANALIZA REFERENČNIH PRIMEROV IN IZDELANIH PROJEKTOV V. IDEJNA ZASNOVA REURBANIZACIJE - MAKROLOKACIJA VI. IDEJNA ZASNOVA REURBANIZACIJE - MIKROLOKACIJA VII. MAKETA VIII. ZAKLJUČEK IX. VIRI IN LITERATURA X. PRILOGE


2.1

Slika 4. Ulice historičnega mestnega jedra Koper

NEUREJENOST MESTNIH JEDER

Propadanje mestnih jeder Družbeni trendi Pomen reurbanizacije

2.1.1 2.1.2 2.1.3

foto: osebni arhiv

Tjaša KOGOVŠEK. Idejna zasnova reurbanizacije mestnega jedra Koper. UL FA, Drugostopenjski magistrski študijski program URBANIZEM, Ljubljana, Magistrsko delo.

8


2.1.1

Propadanje mestnih jeder

Slika 5. Uporabniku enako pomembna ambienta; staro mestno jedro in nakupovalno središče vir: Vilfan, 2015

Slika 6. Obljudenost prostora glede na velikost prostora; vas vs. mesto vir: Vilfan, 2015

250

500

LEGENDA: Območja NERUO (nerevitilaziranih urbanih območij) Območja potencialnih NERUO

Degradirana urbana območja

Sum socialne degradacije

Sum okoljske degradacije

Slika 7. Degradirano urbano območje koper vir: Koželj, 2016

Tjaša KOGOVŠEK. Idejna zasnova reurbanizacije mestnega jedra Koper. UL FA, Drugostopenjski magistrski študijski program URBANIZEM, Ljubljana, Magistrsko delo.

Mesta so ljudje. Kje in kako ljudje živijo in kje se srečujejo, je tisto, kar je pomembno, in sama kakovost življenja ljudi v mestu je pogoj za samo funkcionalnost mesta. Bolj pomembno od samih stavb v mestu so prostori med temi stavbami oz. javni prostori, trgi in ulice, ki pa se v marsikaterih mestnih jedrih zaradi vsebinskih preobrazb, predvsem zaradi posledic potrošniških navad, praznijo. Mesta so v zadnjih letih na mnogih področjih doživela korenite spremembe, mestna jedra pa so se zaradi spremenjenega načina življenja in družbenih trendov znašla v krizi. Glavni razlog izumiranja mestnih središč, o katerem je več povedano v naslednjem poglavju o družbenih trendih, je v lociranju prostorov potrošnje. Ti prostori so v samem mestnem središču vse od začetka razvoja mest in do srednjeveških mest veljali za nujen mestni element, sedaj pa se iz mestnih središč umikajo. V hitrem tempu življenja sodobne družbe se ljudje za zadovoljevanje potreb in ciljev odločajo za najhitrejšo, najlažjo in najdostopnejšo pot, kjer se mestna jedra pogosto izključuje (Hočevar, 2000). Stara mestna jedra sedaj tega tempa, predvsem zaradi infrastrukturnih pomanjkljivosti, ne dohajajo. Krizo mest opazimo na različnih področjih: propadajoče mestne strukture, izgubljanje osnovnih družbenih funkcij, izseljevanje stalnega prebivalstva, prenasičenost prometa, zapiranje lokalov in trgovin, selitev prostočasnih, poslovnih in drugih dejavnosti na obrobja mest, zmanjševanje možnosti za smiselno preživljanje prostega časa v centru itd. Sposobnost funkcioniranja mestnega jedra je ogrožena, ko ljudem ne predstavlja več nepogrešljivega okolja. Ljudje iščejo alternativne možnosti za zadovoljevanje bivanjskih potreb, mestna jedra pa izgubljajo vrvež ljudi in vzdušje. Zmanjševanje pomena prostorske centralnosti mestnih jeder povzroča izginjanje javnih družbenih vsebin, kar pa povzroči večjo izpostavljenost mestnih jeder degradaciji. Mestno jedro Koper je bilo v raziskavi naročnika MOP (Ministrstvo za okolje in prostor) leta 2016 kar celo prepoznano (slika 7) kot degradirano (Koželj, 2016). V določenih predelih mestnih jeder se tako ustvarjajo prazne cone, ki predstavljajo ekonomsko in družbeno praznino v prostoru. Zapuščeni prazni javni prostori in objekti predstavljajo kratkoročen problem v smislu višje možnosti vandalizma in dolgoročno nevarnost degradacije in propadanja kulturne dediščine. Praznina v urbanem mestnem okolju daje večji negativni vtis in izgled kot recimo v ruralnem okolju (slika 6), še posebej neprivlačno ali celo na videz nevarno pa deluje neobljudenost v samih mestnih središčih. 9


2.1.2

Družbeni trendi Novi tokovi

Stari tokovi

Slika 8. Spremenjeni družbeni tokovi vir: Vilfan, 2015 100%

80%

60%

40%

20%

0% Staro mesto

Markovec

Olmo

Šalara

Žusterna

Prisoje

Semedela

LEGENDA: Brez odgovora

Popolnoma zadovoljen

Zadovoljen

Niti zadovoljen

Nisem zadovoljen

Sploh nisem zadovoljen

Graf 1. Grafični prikaz zadovoljstva z bivanjem po predelih vir: Cotič idr, 2014

Naraščajoča potrošnja predstavlja enega izmed glavnih »krivcev« za propadanje mestnih jeder. Povzroča vsebinske preobrazbe, kakršna se je zgodila tudi v Kopru, in sicer krepitev komercialnih predelov nakupovalnih središč izven mestnega jedra. Zadnja leta so se močno spremenile potrošniške navade ljudi, nakupovanja se z izgradnjami množičnih nakupovalnih središč centralizirajo in umikajo na obrobja mest, veliko mestnih jeder posledično zamira. Nakupovalna središča s ponudbo novega kulturnega kapitala, ki je predvsem zabavne, populistične in množične narave, predstavljajo visoko priljubljeno zbirališče velikega števila ljudi, česar pa mestna središča zaradi same infrastrukture ne morejo zagotoviti (Uršič, 2003). Tjaša KOGOVŠEK. Idejna zasnova reurbanizacije mestnega jedra Koper. UL FA, Drugostopenjski magistrski študijski program URBANIZEM, Ljubljana, Magistrsko delo.

Diagrama (slika 8) prikazujeta spremenjene družbene tokove in umikanje mestnega življenja na obrobje. Mestna središča seveda niso glavne točke srečanj nakupovalcev, vendar pa, nekatera bolj, druga manj intenzivno, privabljajo obiskovalce zaradi kulturnih, izobraževalnih zabavnih in drugih vsebin, pomembnejših od novodobnih potrošniških vsebin. Mesta so nastajala tisočletja, njihovo bogato kulturno dediščino je treba spoštovati in ohranjati, ljudi pa vzpodbujati, da le ta ni pozabljena, in da to, kar smo dobili od naših prednikov, predamo našim otrokom. Nekatera mestna središča so prenatrpana, druga, kot npr. Koper pa se praznijo, proces spreminjanja mest, ki povzročajo priseljevanje ali izseljevanje, pa se bo nadaljeval. Odločilne dejavnike trenutne preobrazbe sodobnega mesta je povzel Koželj (2007, 204): • »globalizacija, s katero je povezano izenačevanje dostopnosti in gibljivosti; • okoljska kriza, ki se poglablja z neobvladano vsesplošno potrošnjo; • individualizem, ki vodi k poudarjanju razlik in svobodnemu obnašanju posameznika; • nestalnost razmer in občutek ogroženosti, ki oblikujeta nov življenjski slog«. Poleg družbenih trendov in dejavnikov je potrebno upoštevati tudi dejstvo, da je mesto pogosto prepoznano kot manj kvalitetno življenje. Ankete namreč kažejo, da imajo Slovenci glede možnosti izbiranja izrazite protiurbane želje (Kos 2007, Uršič in Hočevar, 2007). Mesta imajo za Slovence pomembno vlogo kot vozlišče določenih storitev, institucij in dostopa do pomembnih dobrin, vendar so manj pomembna v bivanjskem smislu (Uršič in Hočevar, 2007, 71). Negativen odnos anketirancev do življenja v mestu je razviden iz raziskave Vrednote prostora in okolja (Hočevar, 2004) in javnomnenjske ankete o slovenskih bivanjskih preferencah. Večina Slovencev si želi živeti na podeželju ali v manjšem kraju (Uršič in Hočevar 2007,). Tako razmerje ruralnega in urbanega okolja kot osnovno bivanjsko okolje na podlagi zgoraj omenjenih raziskav velja kot splošno slovensko, vendar pa primer Kopra z njim ne sovpada popolnoma. Anketa iz leta 2014 (Cotič idr., 2014) namreč kaže manjši delež nezadovoljnih prebivalcev v mestnem jedru, kot pa v obrobnih naseljih. Se pa v Kopru pojavlja trend večanja razlik med socialnimi sloji in v mestnem jedru zaradi neustreznih bivalnih razmer živijo predvsem ostareli in socialno šibkejši prebivalci, ti pa zaradi previsokih cen, objektov ne želijo ali ne zmorejo prenavljati oz. vzdrževati na ustreznem nivoju.

10


2.1.3

Pomen reurbanizacije Mestna jedra se praznijo, način praznjenja pa je odvisen od vloge in pomena mesta v omrežju mest, od kritične mase prebivalstva, kapitala, sestave prebivalstva in predvsem od zatečenega urbanega stanja. Zamiranje starih mestnih jeder se rešuje s procesom revitalizacije oz. reurbanizacije ali oživljanja ipd. Najbolj razširjen je pojem »prenova« (revitalizacija) in je bil doslej uporabljen kot razširitev ciljev revitalizacije in varstva tistih delov mest ali drugih naselij, ki so v svojih jedrih ohranila pomembno kulturno in identitetno stavbno dediščino. V zadnjih letih pa se je zaradi izjemno hitrih socialnih, demografskih, ekonomskih in tudi političnih sprememb zlasti v Evropi začel uveljavljati nov pojem »reurbanizacija«. Ta naj bi prejšnjim ciljem dodal še težnjo po izrazito razvojno razumljeni načrtni prenovi in hkratnem ohranjanju pomenske, kulturne in simbolne vrednosti naselbinskih jeder, ki naj bi svojo vrednost izražala tudi z ekonomsko upravičenostjo tako načrtovane aktivne in celostne prenove. Reurbanizacija je ciljno usmerjanje sprememb, ki jih prinašata gospodarski in družbeni razvoj. Preobrazba s trajnostnimi prostorskimi projekti poleg fizične prenove usmerja tudi gospodarski razvoj, išče modele za zagotavljanje finančnih sredstev, uvaja okoljsko sprejemljivejše rešitve, vključuje različne skupine lokalnega prebivalstva in odpravlja pomanjkljivosti na trgu delovne sile. Prenova urbanega okolja poskuša doseči učinkovite rezultate s sočasnim delovanjem na več področjih: ekonomskem, socialnem in prostorskem. Temeljni cilji reurbanizacije (celostne prenove) so splošni in posebni. Splošni pomenijo izhodišča za krovno strategijo urejanja in razvoja prostora, posebni pa so kot del pozitivnega gospodarjenja z razpoložljivim prostorom in obstoječo naselbinsko in stavbno dediščino ne glede na njihovo pozitivno ali negativno vrednost usmerjeni v reševanje specifičnih problemov. Reurbanizacija širših območij mestnih jeder dosedanje predvsem varstveno razumljene ciljne prenove je zaokrožena v naslednje povezane cilje: • Reurbanizacija jedra mora biti strateški del prostorskega načrtovanja, urejanja, varovanja in razvoja celotnega mesta: nujna je njena vključitev v dolgoročne razvojne plane. • Strategija reurbanizacije vključuje temeljna oblikovarstva celovite kulturne dediščine mesta: tudi v vseh razvojnih planih je potrebno upoštevati varstvene pogoje zaščitene in identitetno pomembne kulturne dediščine na vseh ravneh od arhitekturnih do naselbinskih, krajinskih in okoljskih vrednot.

Tjaša KOGOVŠEK. Idejna zasnova reurbanizacije mestnega jedra Koper. UL FA, Drugostopenjski magistrski študijski program URBANIZEM, Ljubljana, Magistrsko delo.

• Dosedanje cilje prenove kot temeljne oblike revitalizacije in bodoče kakovostne reurbanizacije je potrebno razširiti tudi na degradirane dele mesta. • Reurbanizacija ni le prenova varovane kulturne dediščine ampak tudi, »recikliranje« (usposobitev za novo rabo) obstoječih kvalitetno zgrajenih in oblikovanih struktur ter skrbno nadzorovan »marketing« ugotovljenih naselbinskih in arhitekturnih vrednot. • Metodologija obvezno izhaja iz uvedbe dvostopenjskega načrtovanja, ki mora zaradi posebnih pogojev obsegati: • dolgoročni plan (strategija) celovite mestne prenove kot prvo stopnjo, ki zahteva splošni konsenz (v evropski praksi: »master plan«), • fazne (podrobne) načrte izvedbe celovite prenove za ključna območja, ki upoštevajo tako splošno strategijo in nujnost posegov kot tudi realne zahteve in možnosti uporabnikov. Do sedaj je bilo planiranje razvoja mest izrazitejše usmerjeno v načrtovanje rasti novih mestnih delov ali pa v varovanje kulturne dediščine, zato metode analiz in planiranja še niso razvite za vključevanje reurbanizacijskih principov. Da bi vgradili nove cilje reurbanizacije v prostorski plan mesta, je potrebno opredeliti nekatere nove sestavine strategije razvoja in metode dela: • Kriteriji splošnih usmeritev reurbanizacije, ki upoštevajo posebne vrednote: • varstvo zaščitenih območij, • prenova degradiranih urbanih območij, ki so vezana na kvalitetne mestne predele, • identitetne vrednote so izhodiščno merilo za kvalitetno bivanje in ekonomsko upravičenost reurbanizacije, • uveljavitev smotrnosti in prednostne vloge prenove pred novogradnjami za celostno grajeno strukturo. • Opredelitev območij za reurbanizacijo se določi po fizičnem obsegu, vrednostnih kriterijih, pričakovanih problemih in možnih rezultatih. • Vgradi se razmerja med reurbanizacijo in novogradnjami v merilu izvedbenih načrtov. • Splošne cilje opredeli interdisciplinarna skupina, ki jo koordinirajo ustrezne službe mestne uprave. • Kot splošna zahteva se uvede participacijo prebivalcev, lastnikov in uporabnikov. (povzeto po Fister, 2003) 11


2.2

Slika 9. Koprski optimizem majske (2019) okrogle mize o arhitekturi mesta Koper

KORAKI REURBANIZACIJE KOPRA

Vključevanje javnosti in pristop »od spodaj navzgor« Sociološki pristop Začasna raba prostora Koncepti reurbanizacije

2.2.1 2.2.2 2.2.3 2.2.4

foto: osebni arhiv

Tjaša KOGOVŠEK. Idejna zasnova reurbanizacije mestnega jedra Koper. UL FA, Drugostopenjski magistrski študijski program URBANIZEM, Ljubljana, Magistrsko delo.

12


2.2.1

Vključevanje javnosti in pristop »od spodaj navzgor« Vključevanje javnosti

Slika 10. Odprtje razstave Koper živi, 2012 vir: Cotič idr, 2014

Slika 11. Aktivno sodelovanje prebivalcev pri analizi stanja mestnega jedra Koper vir: Zbirnik, 2019

Slika 12. Študenti PHŠ pri delavnici »Vsebinska izhodišča za prazne objekte«, 2019 vir: Zbirnik, 2019

Večji posegi v prostor (npr. gradnja poslovnih ali večstanovanjskih objektov, nakupovalnih in športnih središč, objektov, namenjenih socialnovarstvenim storitvam ipd.) skoraj brez izjeme ne morejo zadovoljiti potreb in želja vseh vpletenih, zato je proces skupnega načrtovanja sprememb, ki vključuje dialog med nosilci različnih interesov (lastnika, lokalne oblasti, prebivalstva itn.) in interdisciplinarni pristop različnih strok, ki se ukvarjajo z vprašanji urejanja prostora, še posebej pomemben (Cotič idr., 2014). V mestu Koper se prostorske spremembe ali vsaj načrti za lete odvijajo pogosto, saj je prostor investitorjem privlačen. V zadnjih letih je bilo s strani odločilnih akterjev izvedenih tudi več urbanističnih in arhitekturnih natečajev, kjer pa iz nekakovostnih ali neizvedenosti natečajnih rešitev lahko sklepamo, da med akterji, stroko in prebivalci mesta ni prave povezave. Javne diskusije o prostorskih tematikah se navadno razvijejo šele, ko javnost nasprotuje določenim spremembam. Prebivalci Kopra so s svojim interesom v zadnjih letih pokazali, da temu ni tako. Strokovnjaki s področja sociologije, arhitekture, krajinske arhitekture in družbene geografije so med oktobrom 2012 in marcem 2013 pridobivali podatke za oceno prostorskih ureditev in oblikovanja predlogov prostorskega razvoja Kopra s temeljitim poudarkom vključevanja javnosti, ki se je na različne akcije z zanimanjem odzvala. Stroka je takrat predstavila urbani laboratorij, ki je deloval v obliki razstave Koper živi?, in organizirala številne druge aktivnosti: različne akcije zbiranja mnenj in predlogov prebivalcev Kopra, ankete, delavnice s študenti in delavnice s prebivalci, kjer so na primer označevali degradirana območja, območja, potrebna ozelenitve, in kakovostne prostorske ureditve na ortofoto posnetku mesta (sliki 10 in 11). Stroka je v aprilu 2019 ponovno začela z intenzivnejšo organizacijo dogodkov, ki bi spodbudili participativnost javnosti k oblikovanju mestnega prostora, rezultate javnega mnenja pa naslovila na odločilne akterje v občini Koper. Aprila in maja so potekale 3 okrogle mize o arhitekturi mesta, začasni rabi in prometni problematiki, katere sem se udeležila tudi sama. Privabile so strokovno javnost, občane, študente in ostale, ki se zavzemajo za družbeno usmerjeno prostorsko ureditev mesta, ter novinarje Radia Koper in RTV SLO. Prostorske tematike obalnega prostora se zbirajo na spletnem portalu Zbirnik, javnost pa je obveščena tudi preko radia Nor in Koper ter lokalnega časopisa Primorske novice. Poleg strokovne javnosti so pri organizaciji dogodkov okroglih miz in drugih delavnic sodelovali tudi študentje, ki so v sklopu

Tjaša KOGOVŠEK. Idejna zasnova reurbanizacije mestnega jedra Koper. UL FA, Drugostopenjski magistrski študijski program URBANIZEM, Ljubljana, Magistrsko delo.

predmeta Grajeno okolje in komunikacija v okviru medijskih študij na UP FHŠ pripravili več okoljskih analiz in anket, rezultati pa so objavljeni na spletni platformi zbirnik.si (slika 12).

Pristop »od spodaj navzgor«

Pristop »od spodaj navzgor« v urbanizmu pomeni implementacijo ljudi, uporabnikov, javnosti z možnostjo soodločanja in neposrednega vpliva na odločitve o oblikovanju prostora. Urbanistično planiranje s pristopom »od spodaj navzgor« vključuje pomembno vlogo aktivirane javnosti in upoštevanje njihovega mnenja. Dolgoročna uspešnost reurbanizacije mesta je namreč močno pogojena s projektno skupino in njenimi udeleženci. Obvezna je vključenost strokovnjakov (arhitekti, urbanisti, sociologi, geografi, antropologi, aktivisti …), pomembnih razvojnih mestnih akterjev (MOK – Urad za okolje in prostor, Luka Koper, kulturne institucije, Univerza na Primorskem, ZVKD …) in široke javnosti. Povezovanje in vključenost v načrtovanje urbanistične zasnove Kopra je nujno, saj se s tem razna neskladja rešujejo sproti, mnenja usklajujejo, skupno stremenje k enakemu cilju pa omogoča vidne prostorske spremembe in zadovoljstvo prebivalcev, mestnih akterjev in stroke. Pozitivno sprejetje strokovno urbanistično razvojnih in regeneracijskih ukrepov mestnega jedra Koper bo s strani javnosti, prebivalcev, mestnih akterjev in ostale širše javnosti uspešnejše, izvedba pa hitrejša ob sodelovanju in povezovanju vseh omenjenih že od samega začetka procesa načrtovanja. Tak sistem delovanja v Sloveniji še ni sistemsko podprt, vendar v več slovenskih mestih delujejo nevladne organizacije, npr. Prostorož, ki preizkušajo urbanistično načrtovati, reurbanizirati ali prenavljati mestne soseske s pristopom »od spodaj navzgor«. Poznamo več uspešnih primerov takšnega pristopa iz tujine, npr. preko delovanja organizacij Soho in Ottakring z Dunaja in Stealth.unlimited z Nizozemske. Pristop se je namreč skozi desetletja prakse v razvitem delu sveta izkazal kot učinkovit način reurbanizacije mest, tako z vidika uporabe vloženih sredstev kot z vidika učinkov na socialno strukturo in lokalno gospodarstvo. (povzeto po Korenjak, 2015) Na okroglih mizah za boljšo arhitekturo mesta Koper smo spoznali prebivalce, ki so pripravljeni aktivno sodelovati pri reurbanizaciji svojega mesta. Če se njihovo število še poveča, odločilni akterji pa prisluhnejo njihovim potrebam in željam, bi lahko mestno jedro Koper postalo primer dobre prakse pristopa reurbanizacije »od spodaj navzgor«.

13


2.2.2

Sociološki pristop

STROKA

POLITIKA

JAVNOST

Slika 13. Ključni akterji urbanističnega načrtovanja

vir: Kos, 1995; lastna izdelava

Prenova ali reurbanizacija starih mestnih jeder s sociološkega vidika predstavlja metodološki problem. Optimalni reurbanizacijski projekt naj bi dosegel sodelovanje različnih strok in prizadetih javnosti, uspeh pa se ocenjuje glede na doseženo stopnjo vključitve kompleksnih socialno prostorskih razsežnosti v cilje in postopke reurbanizacije. Žal pa je z metodološkega vidika eden najtežjih problemov ravno interdisciplinarno sodelovanje različnih strok. S sociološkega zornega kota najpomembnejšo fazo izvajanja prostorskih projektov predstavlja analitičen del, zato izpostavljamo najpomembnejše točke analitičnega dela reurbanizacijskih projektov. Največji izziv predstavlja »naselitvena« prenova, zato je posebno pozornost potrebno nameniti analizi odnosov med staroselci in novimi socialnimi kategorijami, ki naj bi prenovili socialno sliko prostora. Začetna faza sociološko analitičnega postopka reurbanizacije starih mestnih jeder je torej analiza socialnih prostorov, ki nam pomaga: • identificirati potencialne konfliktne točke, • identificirati stare in nove vsebine, ki so morebiti primerne za prenovo, in • vključiti izkušnje, predstave, želje prebivalcev oz. drugih zainteresiranih v program. • Na tej osnovi je mogoče izdelati nekakšen »sociogram«, tj. mrežo vseh najpomembnejših akterjev prenove in njihovo realno moč vplivanja na potek prenove. V grobem lahko akterje razdelimo v tri skupine: Tjaša KOGOVŠEK. Idejna zasnova reurbanizacije mestnega jedra Koper. UL FA, Drugostopenjski magistrski študijski program URBANIZEM, Ljubljana, Magistrsko delo.

• stroka, • politika, • prebivalstvo Akterji skupaj oblikujejo cilj prenove in reurbanizacije mestnih jeder, ki naj bi bila usklajena, t.j. dogovorjena polifunkcionalnost prostora: stanovanje, kultura, znanost, šolstvo, trgovina, turizem, zabava ipd. Cilje reurbanizacije se opredeli preprosto in jasno: • ohranjanje zgodovinskega mestnega jedra, • zviševanje bivalne vrednosti/kakovosti, • revitalizacija (optimalizacija) strukture prebivalstva, • vzdrževanje in razvijanje socialnih vezi, • zagotavljanje socialne varnosti v procesu prenove, • zagotavljanje ekoloških kriterijev, • participacija državljanov pri reurbanizaciji. Šele po obsežno pripravljeni analitični fazi se lahko začnem pripravljati na načrtovanje in izvajanje reurbanizacije. Ker pa je vsak projekt edinstven in neponovljiv, je pomembno upoštevati še nekatera načela: • Fleksibilnost, tj. sprotno reagiranje: izvajanja reurbanizacije/ prenove ni mogoče detajlno planirati, zato je nujno prilagajanje novim dejstvom, ki se pojavijo med operativno fazo. • Časovna dinamika: pomembno je fazno zaključevanje, tj. velikokrat zelo dolgotrajno reurbanizacijo izvajati v več fazah, kar omogočajo relativno hitro socialno vključevanje posameznih že obdelanih predelov. • Dvosmerno komunikativno obveščanje: v dolgotrajnih in obsežnih prenovitvenih projektih običajno ni dovolj zgolj informiranje, temveč je potrebna tudi interpretacija predvidenih zamisli in, kot je že bilo poudarjeno, vključevanje tudi »laičnih« reurbanizacijskih predlogov. Pri socioloških vidikih reurbanizacije je dobro opozoriti še na splošne družbene okoliščine, ki vplivajo na celovito izvajanje reurbanizacije. Na težavnost reurbanizacijskih projektov vplivajo tudi nizka stanovanjska mobilnost, neurejen promet z nepremičninami, slaba ekonomska podlaga, v konkretnem primeru Kopra pa lahko pod omejitve štejemo tudi neustrezno razvijanje mestnega jedra v preteklosti in sedaj. Sociološka študija na prvi pogled poveča kompleksnost akterjev in okoliščin reurbanizacije, vendar je nujno potrebna za dolgoročno uspešnost le-te. (povzeto po Kos, 1995)

14


2.2.3

Začasna raba prostora 13. stol - 1950

blagovna znamka - staro mesto

začasna raba

trenutno stanje INTERVENCIJA degradirano urbano območje

propad

Graf 2. Scenarij poteka dogodkov v primeru intervencije in brez vir: Vilfan, 2015; lastna izdelava

Slika 14. Zasnova reševanja zapuščenih objektov vir: Vilfan, 2015; lastna izdelava

Slika 15. Vstavljanje novega modula v obstoječe stavbno tkivo vir: Vilfan, 2015

Tjaša KOGOVŠEK. Idejna zasnova reurbanizacije mestnega jedra Koper. UL FA, Drugostopenjski magistrski študijski program URBANIZEM, Ljubljana, Magistrsko delo.

Zastareli strateško naravnani dolgoročni plani (arhitekta Eda Mihevca) so danes neobvladljivi in neučinkoviti. Ker še ni oblikovanega novejšega urbanističnega plana, opuščeni predeli mest in stavb pa propadajo, je začasna raba odgovor in rešitev za lete. Predstavljajo obliko hitrih odzivov na priložnosti in način, kako se z manjšimi posegi in manjšimi investicijami lahko spopademo z mestnim prostorom. Začasna raba prostora je kratkotrajna vmesna raba prostora z omejenim ali neomejenim časovnim obdobjem. Njen namen predstavlja začasno rešitev prostorske problematike in zapolnjuje prazna zemljišča ali stavbe, ki so v nekem trenutnem obdobju brez aktualne rabe. (povzeto po Peterlin, Marko idr., 2014) Območje izvajanja začasne rabe lahko predstavlja testno lokacijo običajno manj formaliziranih in reguliranih delovanj za nove inštalacije, urbane umestitve in običajno izvirajo iz lokalnih pobud. Začasna raba je primerna rešitev za zapuščene objekte v Kopru, ki bi jih bilo potrebno revitalizirati in konzervirati, saj se učinek pokaže v dvigu uporabne, družbene in ekonomske vrednosti. Problematika zapuščenih objektov ali prostorov se rešuje večplastno in postopno. Vilfan (2015) zasnovo začasnih rab predvideva kot reševanje preko različnih slojev, kjer obravnavane subjekte in področja (stavbna dediščina, intervencija, uporabnik in obnova) opredelimo kot različne celote fizičnega in abstraktnega izvora (slika 14). Na obstoječi objekt nanesemo organizacijski model začasne rabe, ki je intervencija (slika 15). Ta generira sloj uporabnika, dobro delujoče tkivo pa potem prenovimo. Model začasne rabe je intervencija, preko katere v prostoru preizkušamo uspešnost različnih rab, degradirano (prostorsko ali socialno) območje pa tako hitro pridobi kratkoročno uporabnost in dodano vrednost. Pri izpraznitvi objekta je ključna čimprejšnja vzpostavitev nove rabe. Tako preprečimo propad enote in širšega območja. (povzeto po Vilfan, 2015) V kontekstu prostorskega načrtovanja in razvoja začasna raba prostora izpada iz običajnih načrtovalskih ciklov in je skladnejša s taktičnim delovanjem, ki se za razliko od klasičnega strateško in dolgoročno naravnanega prostorskega načrtovanja (npr. občinski prostorski načrt) lažje odziva na hitro spreminjajoče se potrebe v urbanem prostoru in družbi. V tem smislu tudi ne čudi, da začasne rabe prostora neposredno ne opredeljuje noben predpis oz. zakon. (povzeto po Peterlin, Marko idr., 2014) 15


2.2.4

Koncepti reurbanizacije

Koncept

Vpliv na jedro Kopra

Gentrifikacija Gentrifikacija prinaša v prostor novo demografsko strukturo, kar na Koper vpliva pozitivno. Prihod študentske populacije je pozitiven za razvoj novih vsebin v mestu. Konzervacija Spomeniško zaščiteni objekti propadajo zaradi neustreznega delovanja stroke (Servitski samostan, Borilnica, palača De Belli, Palača na Kidričevi ulici ...), politični akterji in investitorji odločajo o prenovi in rabi arhitekturnih spomenikov. Je pomemben koncept, vendar njegova prevlada v Kopru ne bi bila primerna, saj vzpodbuja pretirano muzealizacijo mestnega jedra. Turistifikacija Pomembno je poiskati točko do katere ta koncept zvišuje kvaliteto življenja v mestu. V Kopru se manifestira skozi komercialne prireditve kot npr. Rumena noč ali tekmovanja s starodobniki skozi mestno jedro, ki razvoj mestnega jedra degradirajo na prostorskem nivoju. Sitizacija Poslovna dejavnost je za strogo mestno jedro Kopra neprimerna. Preglednica 3. Vplivi različnih konceptov prenove na razvoj Kopra vir: Bugarič, 2006

Tjaša KOGOVŠEK. Idejna zasnova reurbanizacije mestnega jedra Koper. UL FA, Drugostopenjski magistrski študijski program URBANIZEM, Ljubljana, Magistrsko delo.

Prostorski načrtovalci se pri reurbanizacijah starih mestnih jeder poslužujejo več različnih konceptov, najpogosteje s koncepti konzervacije, turistifikacije, sitizacije in gentrifikacije (Hočevar, 1998). Navadno se koncepti med seboj prepletajo, ravno tako pa tudi v Kopru ni jasne vizije o popolni prevladi enega koncepta nad drugim, ugodni pogoji za prenovo se ustvarijo s prepletom vseh konceptov. Koncept konzervacije izpostavlja pomembnost zaščite kulturnozgodovinskih objektov. Koncept turistifikacije vzpodbuja reurbanizacijo in preobrazbo prostorov za namene turistične aktivnosti. Koncept sitizacije oz. koncept »poslovne revitalizacije« je kapitalsko podkrepljen, saj spreminja staro mestno jedro v poslovni center, kjer koncentracija dejavnosti v prostoru omogoča lažji dobiček. Koncept gentrifikacije se definira kot proces fizične asanacije, nove izgradnje in socialno-slojevske preobrazbe, kjer se z kapitalskimi investiranji v nižjeslojevskih predelih ustvarijo pogoji za transformacijo v kvalitetno bivanjsko področje, privlačno za selitve višjih družbenih slojev. (Hočevar, 1998, 85) Vplive različnih konceptov je Bugarič (2006) analiziral v preglednici 3. Za razvoj Kopra je primeren prevladujoč koncept gentrifikacije v prepletu z manjšim vplivom konzervacije in turistifikacije, koncept sitizacije pa za strogo mestno jedro ni primeren. Hočevar (1998), ugotavlja, da je najbolj primeren prevladujoč koncept mehke gentrifikacije. Bugarič (2006) bi to dosegel z umestitvijo univerzitetnih vsebin in s tem v jedro pripeljal študentsko populacijo, ki je tam celo leto. Univerzitetne vsebine vplivajo na razvoj nove podobe mestnega jedra, saj lahko v mesto pripeljejo dodatno razvojno infrastrukturo. Koprsko mestno jedro se je namreč z razvojem študijskih dejavnosti v zadnjem desetletju začelo odpirati v novo smer in se mladim ponuja kot izobraževalni, raziskovalni, bivalni in družbeni prostor (Hočevar idr., 2007). Vnos univerzitetnih vsebin vzpodbujamo, saj študentska populacija mestu daje utrip življenja. Gentrifikacija izhaja iz ang. pojma »gentrification«, ki so ga ameriški in angleški sociologi začeli uporabljati v sedemdesetih letih za akcijsko delovanje pri vračanju srednjih in višjih slojev v stara mestna jedra in dele mest s problematično demografsko strukturo (Hočevar, 1998, 83). Sitizacija izhaja iz besede »city« in pomeni spreminjanje mestnega jedra v poslovni predel. Konzervacija predstavlja stopnjo prenove; koncept konzervacije opisuje negativne dejavnike, ki so posledica neustreznih odnosov med urbanimi akterji (Bugarič, 2006, 28).

16


III

MESTNO JEDRO KOPER

I. UVODNA POGLAVJA

II. IZHODIŠČA III. MESTNO JEDRO KOPER IV. ANALIZA REFERENČNIH PRIMEROV IN IZDELANIH PROJEKTOV V. IDEJNA ZASNOVA REURBANIZACIJE - MAKROLOKACIJA VI. IDEJNA ZASNOVA REURBANIZACIJE - MIKROLOKACIJA VII. MAKETA VIII. ZAKLJUČEK IX. VIRI IN LITERATURA X. PRILOGE


3.1

Slika 16. Pogled na severo-vzhodni del Kopra

MESTO KOPER

Lokacija - mesto Koper Razvoj naselja Demografske značilnosti SWOT analiza Strategija razvoja občine Koper

3.1.1 3.1.2 3.1.3 3.1.4 3.1.5

foto: Miran Kambič

Tjaša KOGOVŠEK. Idejna zasnova reurbanizacije mestnega jedra Koper. UL FA, Drugostopenjski magistrski študijski program URBANIZEM, Ljubljana, Magistrsko delo.

18


3.1.1

Lokacija - mesto Koper Gradec

Madžarska

Avstrija

Celovec

Maribor

Slovenija Italija

Ljubljana

Videm

Zagreb Trst

Hrvaška

Koper Benetke

Reka

Mestno jedro Koper

Slika 17. Satelitski posnetek severnega dela Jadranskega morja in Slovenije vir: Google Maps, 2019; lastna izdelava

Cazin

25

50

Koper je največje slovensko obmorsko mesto in peto največje mesto v Sloveniji, nahajajoče na jugozahodu Republike Slovenije oz. na severnem robu Jadranskega morja, v zavetju Koprskega zaliva ob izlivu rečice Badaševice ter nekoliko oddaljenega izliva reke Rižane (Guček, 1998). Mesto je včasih stalo na otoku, dokler niso v 20. stoletju postopno izsušili nekdanji Stanjolski zaliv in tako otok priključili celini. Ostanek zaliva je sedaj naravni rezervat Škocjanski zatok. Geografski položaj Kopra so kot dobrega prepoznali že v času Benečanov (Koper je med letoma 1279 in 1797 pripadal Beneški republiki), ko je Koper veljal za najvplivnejše mesto slovenske obalne regije in glavno mesto Istre (iz teh časov izvira italijanska različica njegovega imena Capo d`Istria). Močno prostorsko vlogo s pomorskega in trgovskega vidika je po propadu Beneške republike Koper izgubil, vendar je sedaj pomemben predvsem zaradi mednarodnega pristanišča, zgrajenega v 20. stoletju, Luke Koper na severu mesta. Podnebje na celotnem območju slovenske Istre je večinoma mediteransko, in sicer subtropsko z vročimi in suhimi poletji ter milimi in vlažnimi zimami, tako, da je položaj Kopra dober tudi s podnebnega vidika. Bližina morja blaži temperaturne ekstreme, temperature so zato znosne, saj poletno vročino hladi morski veter, zimska temperatura pa se zaradi bližine morja ne spusti pod ledišče (Žitko idr., 1988). Struktura tal v Kopru je specifična, ob morebitnih gradnjah pa je obvezno upoštevati analizo tal. Osrednji del otoka sestavlja trdnejša flišna kamnina, pretežni del obrobja bivšega otoka pa leži na mehkejšem terenu, ki so ga morali v preteklosti za gradnjo iztrgati morju (Guček, 1998). Težavo predstavljajo predeli, kjer se tla pogrezajo oz. obstaja nevarnost pogrezanja ob graditvi, tj. na obrobju mestnega jedra in sicer na delu, kjer se je bivši otok priključil celini. Gradnja visokih oz. težjih objektov se tam odsvetuje. Vegetacija se je v zadnjem stoletju spremenila. Nekoč so prevladovali gozdovi bukve, ki so jih zavoljo živinoreje, poljedelstva in ladijskega lesa izkrčili. Prvotna vegetacija se je spremenila, tako da sedaj ponekod prevladujejo hrastovi gozdovi z mešanimi nasadi alpskega in črnega bora. Mešani gozdovi bukve, hrasta, češnje, gradna in breka najdemo v višjih legah. V večini pa prevladujejo oljčni nasadi in vinogradi. Značilni so tudi agrumi, aromatične rastline, smokve in makija (Pucer, b.d.).

km

merilo: 1:750 000

Tjaša KOGOVŠEK. Idejna zasnova reurbanizacije mestnega jedra Koper. UL FA, Drugostopenjski magistrski študijski program URBANIZEM, Ljubljana, Magistrsko delo.

19


3.1.2

Razvoj naselja Številne vladavine in države so mestu Koper pustile pečat, spreminjale njegovo podobo in ime. Rimljani, prvi naseljenci otoka, so ga poimenovali Capris, v času papeža Gregorja I. je bil Insula Capraria (Kozji otok), za Bizantince Justinopolis, za oglejske partriarhe Caput Histriae. Šele Benečani so mu ob koncu 13. stoletja nadeli italijansko inačico današnjega imena Koper-Capo d`Istria (Žitko, Salvator idr., 1999).

Prazgodovinsko in rimsko-bizantinsko obdobje

Slika 18. Tržaški zaliv, 1689 vir: Bernik, 1968

Slika 19. Načrt mesta Koper in okolice, 1773 vir: Guček, 1998, original hrani državni arhiv v Trstu

Slika 21. Vojaška karta, 1806-1869 vir: Mapire, 2019

Prve poselitve koprskega otoka segajo že v srednjo bronasto dobo. Ilirska plemena Histrov so živela v gradiščih vse do prihoda Rimljanov, ki so skalnati otok poimenovali Capris. Naselbina je pod rimsko oblastjo predstavljala pomembno trgovsko središče. Mesto se je razraslo po celotni površini otoka in v 6. stoletju zaradi bizantinsko-gotskih vojn postalo bizantinska provinca. V tem času naj bi bilo zgrajeno tudi prvo obzidje, sedaj imenovano notranje Koprsko obzidje. O starem notranjem koprskem obzidju obstajajo le minimalni viri in le dve domnevi o starosti obzidja. Prva domneva postavlja notranje obzidje v leto 555, druga, bolj verjetna domneva, pa predvideva poznoantični ali zgodnjesrednjeveški izvor obzidja (Likar, 2013). Mestno jedro Koper ima dva obzidja, notranje in zunanje. Prvotno, notranje obzidje je sedaj skoraj v celoti podrto ali zasuto, delno pa je ohranjeno zunanje obzidje, zgrajeno najverjetneje v 13. stoletju. Na določenih predelih je obzidje ponovno zgrajeno, kot na primer na severnem mestnem robu na območju Belvederja, kjer obzidje drži utrjen zemljin teren.

Srednji vek in Beneška republika

Slika 20. Načrt mesta Koper, Giacomo Fino, 1619 vir: Histria, 2019

Slika 22. Koprske soline s pogledom na veduto Kopra, 19. stoletje

V 8. se je mesto zaradi varnosti proti morskim razbojnikom zavezalo z Benečani in po daljšem obdobju samostojnosti v 13. stoletju prešlo pod njihovo oblast. Čas Benečanov je Kopru prinesel najlepša leta, saj je med 10. in 13. stoletjem mesto postalo gospodarsko in kulturno močnejše. V 13. stoletju zasledimo prve smernice oblikovanja bodočega mesta Koper, določi se središče in obod mestne širitve (Zgodovina Kopra, b.d.). Naravna oblika otoka predstavlja osnovno zasnovo mesta, ki je bila skozi zgodovino ugodna s strani strateškega vidika, predvsem v zgodnjem srednjem veku, ko je bilo življenje na kopnem nevarno,

vir: Un Saluto da Capo d’Istria. Le saline, 2010

Tjaša KOGOVŠEK. Idejna zasnova reurbanizacije mestnega jedra Koper. UL FA, Drugostopenjski magistrski študijski program URBANIZEM, Ljubljana, Magistrsko delo.

20


Razvoj naselja takrat pa je bilo najverjetneje tudi zgrajeno mestno obzidje vidno na sliki 20 (Guček, 1998). Pomembno vlogo oblikovanja mesta nosi tudi pomorski promet, saj je od Koprskega otoka do kopnega vodila le ena pot (slika 19) po umetnem nasipu, pristanišča pa so bila enakomerno razporejena po celotnem obodu toka. Koper oz. takrat imenovani Caput Histarie oz. Capo D`Istria je postalo vodilno mesto na istrskem polotoku in ob koncu srednjega veka, zaradi dobre strateške pozicije, prestolnica Beneške Istre. Ugoden strateški položaj Koprskega otoka je omogočil nastanek močnega, utrjenega mesta že v srednjem veku. V 15. in 16. stoletju se je, po strjeno pozidanem mestu razraslem po celotni površini otoka, izoblikovala današnja ulična razporeditev z mestnimi trgi, katerih izgled je bil zelo podobenm, vsi so imeli vodnjak in manjšo cerkvico. Mestno zunanje obzidje, zgrajeno najverjetneje v 13. stoletju, se je delno ohranilo vse do danes. Prvi zanesljivi pisni vir o obstoju, vendar ne o nastanku zunanjega obzidja z 12-imi mestnimi vrati je iz 15. stoletja, prva risba obzidja pa iz 16. stoletja (Guček, 1998). Najstarejši ohranjeni načrt mesta Koper, ki ga je naročil koprski podestat in kapitan Bernardo Malipiero, izdelal pa inženir Giacomo Fino 1. avgusta 1619 (slika 20), je najpomembnejši dokument ponazoritve takratnega obstoječega stanja mesta, zato je pomemben vir za študijo historičnega in urbanističnega razvoja mesta (Žitko, 1988). Prepoznamo lahko eliptično obliko otoka z osrednjim mestnim predelom, ulicami in trgi.

Napoleon in avstrijska prevlada

Slika 23. Franciscejski kataster, 1819 vir: Rdk. Situla, 2019

50

100

Koper je bil v 18. stoletju osredotočen na obalno plovbo in solinarstvo, ki so obkrožale kar dve tretjini otoka. Mestno obzidje po obodu je varovalo otok, naselbina pa se je najprej oblikovala znotraj njega. Mesto je v tem času začelo izgubljati na veljavi vse do Napoleonovega zavzema in razpusta republike leta 1797. Koper je postal del ilirskih provinc, katere so po Napoleonovem padcu prešle pod Avstrijsko oblast. It teh časov izhaja natančnejši načrt mesta, narejen leta 1819 (slika 23). Prepoznamo lahko urbanistično strukturo, kjer so večje stavbe skoncentrirane ob glavnih ulicah, na obrobju pa je gradnja bolj razdrobljena. Manjše ulice, ki potekajo pravokotno na mestno obzidje, so izredno ozke, objekti ob njih so majhni in nanizani v dvojnih vrstah. Propad Beneške republike, oblast Avstrijcev in izgradnja železnice m

merilo: 1:5000

Tjaša KOGOVŠEK. Idejna zasnova reurbanizacije mestnega jedra Koper. UL FA, Drugostopenjski magistrski študijski program URBANIZEM, Ljubljana, Magistrsko delo.

21


Razvoj naselja Razvoj urbane forme skozi historične načrte Dunaj-Trst leta 1842 sta povzročila močni gospodarski upad Kopra, vendar je novozgrajena železnica s povezavo Trst-Poreč leta 1902 pripomogla k ustanovitvi novih industrijskih obratov in ladjedelnic ter pozitivno pripomogla k gospodarskemu statusu. Železnica je skupaj s cestno povezavo s kopnim (označena na Vojaški karti na sliki 21) in morsko povezavo s Trstom predstavljala razvojno najpomembnejšo povezavo 20. stoletja. 250

500

m

referenčna linija - varovana naselbina otoka, 1619

Predvojno obdobje

Slika 24. Interpretacija mestnega načrta, Giacomo Fino, 1619

Mesto je skozi stoletja postopno sušilo nekdanji Stanjolski zaliv in s krčenjem solin, ki so bile leta 1912 dokončno ukinjene, tudi dokončno izgubilo obliko otoka in se priključilo celini. Celotna Goriška je skupaj s Koprom po padcu Avstroogrske leta 1918 postala del Italije. Fašistično obdobje je bilo težavno, saj je bil slovenski jezik prepovedan, ukinile pa so se tudi nekatere demokratične ustanove. Več deset tisoč Slovencev je bilo primorano zbežati v Jugoslavijo in druge države. Koper je po 1. svetovni vojni ponovno začel gospodarsko zaostajati. Leta 1945 je bil osvobojen, večji del italijanskega prebivalstva se je izselilo v sosednjo Italijo, mesto pa si je po priključitvi Jugoslaviji začelo gospodarsko opomoči (Zgodovina Kopra, b.d.).

vir: Suau idr., 2015

Slika 28. Veduta Kopra iz leta 1781 vir: Pokrajinski arhiv Koper, SI PAK KP

250

500

m

referenčna linija - varovana naselbina otoka, 1619

Razvoj koprske silhuete

Slika 25. Interpretacija katastrkega načrta, 1819 vir: Suau idr., 2015

17. - 18. stoletje

250

500

Razvoj urbane forme skozi historične načrte

Razvoj urbane forme Kopra v interpretacijah historičnih načrtov je od najstarejših ohranjenih načrtov do danes, od 16. do 21. stoletja, prikazan v slikah 24 - 27. Vidimo lahko, kako se je mestno jedro Koper, včasih ležeče na otoku, postopoma skozi stoletja priključilo celini. Velikost otoka vidimo na sliki 24, obris naselbine po takratnem mestnem obzidju pa je uporabljen za referenčno linijo tudi na ostalih shemah oblike mestnega jedra Koper.

19. stoletje

m

referenčna linija - varovana naselbina otoka, 1619

Slika 26. Interpretacija katastrskega načrta, 1920 vir: Suau idr., 2015

20. stoletje

SUPERNOVA

250

500

m

referenčna linija - varovana naselbina otoka, 1619

Slika 27. Interpretacija ‘Digitalnega katastrskega načrta (DKN)’, 2014 vir: Suau idr., 2015

63,3 HVALA LIDL

BANKA KOPER

TUŠ PLANET

HOFER

MERCATOR

21. stoletje

S prostorskimi in arhitekturnimi spremembami se je spreminjala tudi mestna silhueta (slika 29). Nekdaj izrazito historično mestno silhueto (slika 28) z edinimi vizualnimi dominantami cerkvenih zvonikov je v 20. stoletju, s stanovanjskimi zazidavami na Belvederju in Vojkovem nabrežju, spremenil arhitekt in urbanist Edo Mihevc, kasneje in v največji meri v zadnjih dvajsetih letih pa so staro mestno jedro na jugu prekrili novi poslovni in trgovinski centri ter skladišča in žerjavi pristanišča na vzhodu in severu.

Slika 29. Vedute mesta Koper skozi zgodovino vir: Vičič, 2017

Tjaša KOGOVŠEK. Idejna zasnova reurbanizacije mestnega jedra Koper. UL FA, Drugostopenjski magistrski študijski program URBANIZEM, Ljubljana, Magistrsko delo.

22


Razvoj naselja

Po drugi svetovni vojni in Mihevčev urbanizem

Med Italijo in nekdanjo Jugoslavijo se je po koncu druge svetovne vojne vzpostavila meja. Nova državna meja je veliko ljudi iz slovenskega primorja ločila od delovnih središč v Gorici, Trstu in Tržiču. Oktobra, leta 1954 se podpiše Londonski sporazum, da Koper prevzame vlogo glavnega mesta regije. Svobodno Tržaško ozemlje se je leta 1954 razdelilo na dve coni, na cono A, ki je pripadala Italiji in cono B, ki je pripadala Jugoslaviji. Slovenska obala se je skupaj z mestom Koper začela intenzivno industrijsko razvijati in urbanizirati, kar je privabilo nove prebivalce. Največji urbanistični pečat je pustil arhitekt in urbanist Edo Mihevc, učenec Plečnikove šole, ki je v Kopru aktivno nastopil z letom 1957. Njegovi posegi v Kopru so bili del obsežnejših urbanističnih načrtov za celotno slovensko Obalo in severozahodno Istro, s katerimi je poskusil postaviti temeljno ogrodje razvoja Obale vse do danes (Čebron Lipovec, 2012).

Slika 30. Regionalni načrt slovenske obale Edo Mihevc, 1959 vir: Pokrajinski arhiv Koper, SI PAK KP

1

2

Arhitekt je kot glavni prostorki načrtovalec deloval na območju obale 15 let. Posvetil se je tudi urejanju mesta Koper in naredil več urbanističnih predlogov za staro mestno jedro in širše območje, do merila urejanja regije. Urbanistično načrtovanje je potekalo neprestano in sočasno na vseh treh nivojih (regionalni, urbanistični, ureditveni). Načrti za mesta in večje komplekse so se ponavljali v kratkih časovnih intervalih, z njimi so bili predstavljeni kompleksni vizionarski koncepti, ki so bili podlaga za strokovne razprave in obvezujoče prostorske dokumente. Načrti, ki se neposredno tičejo mesta Koper so naslednji: • Regionalni načrt slovenske obale 1959 - celoviti (slika 30), • Regionalni načrt slovenske obale 1963, • Koper 1961 (slika 31, 33 in 34), • Koper - del 1963. Posebno obravnavo je zahtevalo historično mestno jedro nekoč otoškega Kopra (slika 33). (povzeto po Kresal, 2011) km

Tjaša KOGOVŠEK. Idejna zasnova reurbanizacije mestnega jedra Koper. UL FA, Drugostopenjski magistrski študijski program URBANIZEM, Ljubljana, Magistrsko delo.

23


Razvoj naselja Bogato srednjeveško urbanistično tkivo je bilo kljub visoki gostoti ponekod popolnoma izpraznjeno. Po letu 1954, ko je Koper, zaradi novo vzpostavljenih mej, zapustila italijanska skupnost, je mesto potrebovalo novo delovno silo, ki je potrebovala bivanjski prostor. Povzeti in izpostavljeni so predvideni, izvedeni in spremenjeni posegi, ki jih je Mihevc predvidel v urbanističnem načrtu regije merila 1:20000 (slika 31).

Predvideno

Urbanistični koncept: • Koper - slovenska morska metropola. • Staro mestno jedro - delna ohranitev obstoječega, rekonstrukcija in novogradnja. • Osnovna prometna mreža. • Ogrlica - mestna avenija in mestne vpadnice (ogrlica naj bi bila izvedena kot zračen prostran organizem z veliko zelenja, kot cenzura med starim jedrom in novim Koprom, kot povezava načrtovane čelne železniške postaje na eni strani in avtobusne postaje na drugi strani). • Osušitev površin, sprememba toka reke Badaševice. • Nova komunalna infrastruktura. • Nove četrti: • mestni predel ob morju naj bi postal široka promenada med obalo, ki naj bi bila namenjena športnim aktivnostim in zelenim površinam, • široki in športni park naj bi bil povezan z razširjenim koritom Badaševice in tako tudi z morjem (vodni športi), • štiri stanovanjska naselja so bila načrtovana »v križ« postavljene soseske z različnimi tipi stanovanjskih zgradb (stopnice, stolpiči, vila-bloki, verižne hiše...) z novim mestnim središčem. • spalno naselje v zelenju - Semedela. • Načrtovanje širitve mestnega tkiva med ogrlico in avtocesto. • Avtobusna in železniška postaja. • Trgovska in industrijska luka. • Bolnica. (povzeto po Kresal, 2011)

Izvedeno Slika 31. Študija za urbanistični načrt mesta Koper, 1961 vir: Pokrajinski arhiv Koper, SI PAK KP

100

200

Urbanistični koncept: • Koper - največje mesto na obali, luka, industrijsko mesto delna izvedba urbanističnih načrtov. m

Tjaša KOGOVŠEK. Idejna zasnova reurbanizacije mestnega jedra Koper. UL FA, Drugostopenjski magistrski študijski program URBANIZEM, Ljubljana, Magistrsko delo.

24


Razvoj naselja •

Ohranitev, rekonstrukcija in dopolnitev mestnega jedra: • ohranitev osnovne rimske poteze foruma, carda in decumanusa, • rušitev estetsko manj vrednih in materialno dotrajanih objektov, • ohranitev vsebinskih, likovno estetskih in materialno dobro ohranjenih ambientov ter arhitekturnih spomenikov, • postavitev novih objektov in prostorskih rešitev v duhu funkcionalističnega urbanizma. • Prometna shema obvoznice, mestnih vpadnic, priključkov prometnega režima v starem Kopru in lokalnih cest vzdrži do danes. • Ogrlica - mestna avenija (dvosmerna mestna cesta brez večjih ambicij, načrtovana trasa v gradnji. • Delna osušitev površin, sprememba toka in razširitev reke Badaševice. • Nova komunalna infrastruktura. • Mestne četrti: • mestni predel ob morju je parkirišče in nedokončan zeleni pas, ki se proti mestu zaključi s tržnico, • šolski in športni park - osnovna šola, stadion, tenis igrišča in poslovni objekti, • Semedela - izvedeno v veliko večjem obsegu, kot je bilo načrtovano. • Trgovinska in industrijska luka.

Slika 32. Vojkovo nabrežje, arhitekt Edo Mihevc, 1961 - 1962 vir: Pokrajinski arhiv Koper, SI PAK KP

Spremembe:

Slika 33. Generalni načrt mesta Koper, 1961 vir: Pokrajinski arhiv Koper, SI PAK KP

100

200

• Širitev mestnih karejev, predvsem stanovanjskih naselij je preseglo meje načrtovanega; Semedela, kot največje koprsko stanovanjsko naselje se je razširilo po širini in dolžini in se bliža izolski bolnici na hribu. • Predvidena lokacija glavne bolnice v Kopru (Škocjan) se preseli nad Izolo. • Načrtovani poziciji avtobusne postaje na zahodni strani Kopra in železniške postaje na zahodni strani se časovno ovržeta in se postavita skupaj na jugozahodnem delu Bonifike ob obvoznici. (povzeto po Kresal, 2011) Najbolj opazno urbanistično spremembo je Mihevc izvedel z izgradnjo stolpnic po obodu bivšega otoka, vseh načrtovanih posegov niso izvedli, ampak zgolj na Vojkovem nabrežju. Z izgradnjo stolpnic na območju Belvederja je močno posegel v mestno tkivo (slika 32). m

Tjaša KOGOVŠEK. Idejna zasnova reurbanizacije mestnega jedra Koper. UL FA, Drugostopenjski magistrski študijski program URBANIZEM, Ljubljana, Magistrsko delo.

25


Razvoj naselja

Slika 34. Generalni načrt mesta Koper, 1961 vir: Pokrajinski arhiv Koper, SI PAK KP

Tjaša KOGOVŠEK. Idejna zasnova reurbanizacije mestnega jedra Koper. UL FA, Drugostopenjski magistrski študijski program URBANIZEM, Ljubljana, Magistrsko delo.

250

500

m 26


Razvoj naselja 1954

1971

1981

1997

2009

2019

Slika 35. Spremembe na območju Luke Koper po 2. sv. vojni

vir: Google Maps, 2019; lastna izdelava

1

2

km

Luka Koper po 2. svetovni vojni

Koprsko pristanišče, ustanovljeno leta 1957 je bistveno vzpodbudilo koprski in primorski razvoj. Luka Koper se je postopoma širila in potreba po delovni sili je bila vse večja, zaradi česar so se na Slovensko primorje priseljevali ljudje iz vseh, predvsem pa najbolj revnih pokrajin Slovenije in republik nekdanje Jugoslavije. Pomembno gospodarsko vlogo je imela leta 1967 končana železniška proga Ljubljana–Koper, ki je tako zabeležila vrhunec gospodarskega razvoja v Kopru in na Obali (Čebron Lipovec, 2012).

Slika 36. Pogled z mestnega zvonika na Luko Koper, 2019

Prostorske spremembe so opazne zaradi poglabljanja morskega dna in več grajenih pristaniških površin, ki jih je izvajalo podjetje Pristanišče Koper in so prikazane na sliki 35.

foto: osebni arhiv

Tjaša KOGOVŠEK. Idejna zasnova reurbanizacije mestnega jedra Koper. UL FA, Drugostopenjski magistrski študijski program URBANIZEM, Ljubljana, Magistrsko delo.

27


3.1.3

Demografske značilnosti

Leta

Leta

85-84

85-84

75-79

75-79

70-74

70-74

65-69

65-69

60-64

60-64

55-59

55-59

50-54

50-54

45-49

45-49

40-44

40-44

35-39

35-39

30-34

30-34

25-29

25-29

20-24

20-24

15-19

15-19

5-9

5-9

0-4

0-4 6

5

4

3

2

1

0

0

1

%

2

3

4

5

6

%

LEGENDA: moški - občina ženske - občina

moški - Slovenija ženske - Slovenija

Graf 3. Prebivalstvena piramida občine Koper v primerjavi s Slovenijo vir: Surs, 2014

Tjaša KOGOVŠEK. Idejna zasnova reurbanizacije mestnega jedra Koper. UL FA, Drugostopenjski magistrski študijski program URBANIZEM, Ljubljana, Magistrsko delo.

V Kopru živi 25.306 prebivalcev, mesto pa predstavlja upravno središče Mestne občine Koper, ki ima 51.140 prebivalcev. Koper je del obalno-kraške statistične regije in meri 303 km2. Med prebivalci te občine je število najstarejših večje od števila najmlajših, samo povprečje prebivalcev te občine pa se v povprečju dviga hitreje od splošnega slovenskega povprečja (Surs, 2014). Tako starostno razmerje je posledica migracijskega procesa po drugi svetovni vojni. V demografski strukturi po opisu Bugariča (2002) prevladujejo starejši, socialno in ekonomsko šibki prebivalci, kar je posledica migracijskega procesa po drugi svetovni vojni. Avtohtoni italijanski prebivalci so se iz mestnega jedra izselili v Italijo, hiter razvoj Luke Koper pa je povečal potrebo po novi delovni sili. V mestno jedro so se preselili predvsem delavci iz bivše SFRJ, sama struktura prebivalcev v mestnem jedru pa je zaradi preseljevanja postala enolična (Bugarič, 2006, 55). Demografska struktura dobro desetletje kasneje ostaja podobna. Koprsko občino pestijo slaba izobrazbena struktura in slabo plačana delovna mesta, predvsem v gradbeništvu, logistiki in trgovini, ta pa so v zadnjih letih pogost cilj delovnih migrantov, ugotavlja Barbara Verdnik (STA, 2010). Občina glede na povprečje v državi beleži nadpovprečno število prebivalcev s srednješolsko in osnovnošolsko izobrazbo, po drugi strani pa se po navedbah Verdnikove več kot 6300 Koprčanov dnevno vozi na delo drugam, ker v občini ne najdejo izobrazbi ustrezne zaposlitve. Kopru po mnenju Verdnikove grozi demografska in finančna kriza in dodaja, da je potrebno izkoristiti univerzitetno središče, privabiti mlade, ki bi izboljšali demografsko strukturo in vlagati v spremembo strukture gospodarstva in dejavnosti, ki bi ponujale bolj pestro paleto delovnih mest (STA, 2010). 28


3.1.4

SWOT analiza Prednosti

Slabosti

Priložnosti

Grožnje

Prostor

Funkcionalno neizkoriščeni prostori (Muzejski trg) in objekti (Servitski samostan), manjkajoča skupnostna infrastruktura (univerzitetne vsebine, Kulturni dom).

Degradacija javnih površin in dotrajane in neobnovljene stavbe s kulturno spomeniško vrednostjo. Pomanjkanje zelenih površin, parkov, sprehajalnih poti. Pomanjkljiva komunalna opremljenost.

Ureditev peš poti z višjo dostopnostjo. Začasna raba zapuščenih objektov in mestnih predelov. Vzpostavitev dodatne urbane opreme (klopi, stojala za kolesa, igrala). Obnovitev in vsebinska poživitev starih propadajočih stavb (na Kidričevi, Čevljarski).

Krčitev že sedaj nezadostnih zelenih površin in dreves. Načrtovan plinski terminal v Trstu kot večrazsežno tveganje. Neupoštevanje interesov vseh akterjev (tudi stroke in prebivalcev).

Kultura

Prepoznaven festival Burja, dogodek Oživela ulica, natečaj Odprti vrtovi Kopra. tradicija skupnega čezmejnega oz. medobčinskega praznovanja novega leta.

Pomanjkanje kulturnih in družbenih prireditev v času izven poletne sezone.

Redno festivalno dogajanje, več urejenih in osvetljenih prostorov za druženje na prostem.

Lokalna skupnost

Lokalni radio, časopis, internetna spletna platforma. Zainteresirani prebivalci za participativno oblikovanje prostora. Skupnostni prostori (trg, tržnica, gledališče. Medsosesko zaupanje.

Delna pasivnost prebivalstva mestnega jedra. Ni možnosti za socializacijo starejše (upokojene) generacije.

Širitev prostovoljnega dela za kolektivne cilje. Ureditev prostora za srečavanje starejših ljudi (npr. v stari bolnišnici). Ustreznejša osvetlitev za večji občutek varnosti.

Nesodelovanje vseh akterjev pri razvojnih odločitvah kraja.

Gospodarstvo

Luka Koper je gospodarski potencial celotne občine. Potencial sončne energije. Nevarnost finančne krize zaradi slabe izobrazbene strukture in slabo plačanih delovnih mest.

Smrad in hrup zaradi Luke Koper.

Prestrukturiranje gospodarstva, ki privabi inovatorje in visoko izobražene delavce.

Preveč prašnih delcev z Luke Koper. Finančna in demografska kriza.

Turizem

Sinergijski potenciali povezovanja obstoječe in nove (razširjene) turistične ponudbe.

Bližina Luke Koper, nizka kakovost morja, premalo kakovostnih restavracij in lokalov. Premalo trgovin v mestnem jedru.

Promet

Mladi

Vodni športi, športni turizem poleg sezonskega turizma, ureditev kopališča ali bazena. Odprtje več manjših trgovin za splošno oskrbo.

Onesnaževanje narave.

Odobravanje in uporabnost ceste Nepokrita, neozelenjena in okoli mestnega jedra. preveč nepotrebnih parkirišč v mestnem jedru. Slab javni prevoz (premalo povezav, premajhna frekventnost).

Ureditev javnega prevoza po morju. Ureditev kolesarskih poti za potrebe turistov in lokalnega prebivalstva. Vzpostavitev »car sharing« sistema. Ozelenitev površin v centru mesta, sedaj namenjenih parkiriščem. Ureditev zelenih parkirišč (zunaj mestnega jedra).

Povečana količina prometa zaradi množice novih trgovinskih centrov, onesnaževanje.

Študentski klub Koper z večnamenskim družabnim prostorom za mlade.

Univerzitetni kampus, umestitev univerzitetnih vsebin v mestno jedro Kopra.

Višanje že sedaj nadpovprečno visokega indeksa staranjaodsotnost mladih.

Indeks staranja v Kopru višji od slovenskega povprečja-nakazuje na odsotnost mladih. Odsotnost mehanizmov, ki bi v Koper pritegnili mlade izobražene družine.

Preglednica 4. Analiza prednosti, slabosti, priložnosti in groženj (SWOT) vir: Scholes idr., 1989, Cotič, idr., 2014, Bugarič idr., 2019; lastna izdelava Tjaša KOGOVŠEK. Idejna zasnova reurbanizacije mestnega jedra Koper. UL FA, Drugostopenjski magistrski študijski program URBANIZEM, Ljubljana, Magistrsko delo.

Leta 2014 je izšla monografija z naslovom Koper živi? - Vključevanje prebivalcev v urejanje javnega prostora, kjer so predstavljeni rezultati pridobljeni z večstopenjsko raziskavo o zadovoljstvu prebivalcev s prostorsko ureditvijo posameznih območij mesta Koper in z različnimi metodami vključevanja javnosti v aktualno vprašanje prostorske ureditve mesta Koper. Strokovnjaki so širšo javnost spodbudili k razmisleku o prednostih in pomanjkljivostih življenja na posameznih območjih, k identifikaciji ključnih degradiranih območij in k oblikovanju predlogov za potencialne prostorske spremembe, ki bi pomembno vplivale na izboljšanje kakovosti življenja prebivalcev Kopra (Cotič, idr., 2014). Ugotovitve so skrčene samo na območje historičnega mestnega jedra Koper in predstavljene v obliki SWOT analize (preglednica 4). Swot (kratica iz angleških besed strengths, weaknesses, opportunities, threats) analiza je ocena prednosti, slabosti, priložnosti in groženj, ki predstavljajo pomembno podlago za strateško odločanje (Scholes idr, 1989). SWOT preglednica vključuje tudi nekatere ugotovitve Hočevarja (1998) , ugotovitve z dogodkov participativnega urbanizma, okroglih miz v Kopru aprila in maja 2019 (Bugarič idr., 2019) ter lastne ugotovitve, sklepanja. 29


3.1.5

Strategija razvoja občine Koper Obstoječi pravni okvirji razvoja prostora

družba vzdržno okolje

trajnostno izvedljivo

pravično gospodarstvo

Slika 37. Shema trajnostnega razvoja vir: Hasna, 2007; lastna izdelava

LEGENDA: Urbano središče - mesto Koper brez širjenja, mestu smiselna zaokrožitev Primestni pas - strnjena naselja zaokrožitev naselij, zgostitev poselitve znotraj naselij, določitev obrtnih in poslovnih con, razpršena gradnja se preprečuje Podeželsko zaledje - vasi in zaselki, razpršena poselitev zgostitev poselitve znotraj naselij, omejevanje poselitvenih območij naselij Slika 38. Zasnova prostorskega razvoja občine Koper vir: MOK, 2018

Veljavni občinski prostorski akti, torej Odlok o dolgoročnem planu, Družbeni plan občine Koper in Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih, so bili sprejeti 1986 v okviru Mestne občine Koper. MOK je kljub zakonskim zahtevam in realnim potrebam po sprejemu Občinskega prostorskega načrta (OPN) v letu 2007 sprejela samo formalni pričetek postopka priprave Občinskega prostorskega načrta MOK, dejansko pa se je intenzivno začel pripravljati leta 2019. Trenutno so v veljavi akti MOK, ki konceptualno temeljijo na strokovnih izhodiščih izpred več kot treh desetletjih. Februarja 2016 je bila sprejeta Trajnostna urbana strategija MOK, januarja 2017 je bil sprejet Izvedbeni načrt trajnostne urbane strategije, decembra 2018 pa strateška izhodišča prostorskega razvoja mestne občine Koper. Strategiji prostorskega razvoja MOK je bilo do marca 2019 moč ugovarjati oz. podati predloge, trenutno pa je vizija oblikovana ohlapno in poudarja tri ključna področja razvoja: - ustvariti spodbudno okolje za ustvarjalno, napredno in živahno gospodarsko in družbeno delovanje, - zagotavljati zdrave, kakovostne in privlačne pogoje za bivanje in ob tem - slediti in upoštevati načela varstva okolja, trajnostne rabe virov in utrjevanja kulturne identitete prostora in ljudi, ki v njem živijo. MOK želi konkretno na prostorskem nivoju utrjevati hierarhično policentrično omrežje naselij (slika 38). Središčna cona z mestom Koper se še naprej razvija kot upravno, storitveno, oskrbno in gospodarsko središče ter univerzitetno mesto. Težišče prostorskega razvoja se usmerja v poselitvene aglomeracije suburbanega pasu, kjer se poleg obstoječe stanovanjske funkcije krepi tudi oskrbna in gospodarska vloga. V podeželskem naselju se ohranja krajinsko in kulturno identiteto prostora (MOK, 2018). MOK je leta 2019 aktivno pristopila k pripravi Občinskega prostorskega načrta, v katerem so določeni cilji in izhodišča prostorskega razvoja lokalne skupnosti. OPN mora biti sprejet do 31. 12. 2021, občina pa je v ta namen v ekipo povabila tudi novega urbanista. Obravnavali bodo vse pobude (teh je približno 7000) občanov, vendar pa je poudarek na upoštevanju smernic nosilcev urejanja prostora. V letu 2020 bo pripravljen prvi osnutek OPN-ja, v katerem bo razviden prostorski razvoj MOK (Obala plus, 2019).

Tjaša KOGOVŠEK. Idejna zasnova reurbanizacije mestnega jedra Koper. UL FA, Drugostopenjski magistrski študijski program URBANIZEM, Ljubljana, Magistrsko delo.

Strategija prostorskega razvoja Občine Koper

Kot je že MOK poudaril v svojem strateškem dokumentu, mora strategija razvoja občine Koper izhajati iz izhodišč trajnostnega razvoja (slika 37), to pa konkretno vsebuje več komponent: • ohranjanje obalne linije v naravnem stanju, • varovanje narave, biološke pestrosti, • zagotavljanje zdravega okolja za ljudi, • upoštevanje tradicionalne urbane kulture, • upoštevanje mednarodne konvencije s področja varstva narave, • izogibanje energetski potratnosti. Razvijanje naselij se umakne iz neposrednega obalnega pasu, zgoščujejo naj se obstoječe grajene strukture oz. naselja. Prometna strategija naj izhaja iz načela dostopnosti in ne mobilnosti, zmanjša naj se odvisnost od avtomobilov in od prometnih tokov. Prednost naj imajo dobro medsebojno povezani alternativni prometni sistemi: pešačenje, kolesarjenje in javni prevoz. Priporočljiv je čim večji umik tranzitnega prometa iz samega mestnega jedra Koper in vzpostavljanje parkirišč ob večjih vozliščih. Na obali se spodbuja razvoj rekreacijskih površin, ki spoštujejo naravo in niso preveč množične. V turističnih predelih se razvija športne dejavnosti z minimalnim negativnim vtisov na okolje: pohodništvo, plavanje, tek. Varovati je potrebno tudi klif, morsko floro in favno (rastišče Pozejdonke, ki je v Sloveniji ogrožena vrsta). S prostorom se v Kopru v zadnjih letih niso ukvarjali strokovnjaki, ampak predvsem politiki, Koper pa potrebuje pametne prostorske odločitve, potrebuje mestnega urbanista, arhitekta. Potrebo po mestnem urbanistu so junija 2019 izrazili tudi na MOK in ponudili delovno mesto novemu občinskemu urbanistu.

Trajnostna urbana strategija je strateški dokument občine za upravičeno območje – urbano naselje (Koper), ki na vsebinski ravni opredeljuje razvojne izzive in vizijo urbanega razvoja ter opredeli prednostna razvojna področja. Predstavlja tudi formalno osnovo za kandidiranje in črpanje finančnih sredstev iz evropskih skladov (MOK, 2018).

30


3.2

Slika 39. Pogled z morja na historično mestno jedro Koper

MESTNO JEDRO KOPER

Lokacija - mestno jedro Koper Topografija Morfologija Višine objektov Gradbene linije Program pritličja Prometno omrežje Vrste zelenih površin Kulturna dediščina

3.2.1 3.2.2 3.2.3 3.2.4 3.2.5 3.2.6 3.2.7 3.2.8 3.2.9

foto: Matic Štojs

Tjaša KOGOVŠEK. Idejna zasnova reurbanizacije mestnega jedra Koper. UL FA, Drugostopenjski magistrski študijski program URBANIZEM, Ljubljana, Magistrsko delo.

31


3.2.1

Slika 40. Satelitski posnetek historičnega jedra Koper vir: Google Maps, 2019

Lokacija - mestno jedro Koper

50

100

Koper je četrto največje slovensko mesto in največje mesto na slovenski obali. Jugozahodno slovensko mesto ima 25.000 prebivalcev. Zadnja desetletja je izstopalo kot industrijsko mesto, sedaj pa se vse bolj razvija tudi v turistični panogi. Mestno jedro se nahaja na severovzhodnem delu mesta Koper ob morju. Meri približno 400.000 m2, kjer najvišjo nadmorsko višino dosega osrednji del z 12 m n. v. m

merilo: 1:5000

Tjaša KOGOVŠEK. Idejna zasnova reurbanizacije mestnega jedra Koper. UL FA, Drugostopenjski magistrski študijski program URBANIZEM, Ljubljana, Magistrsko delo.

32


3.2.2 Topografija

15 m

12,5 m 10m 7,5m 5m

Analiza prikazuje območje strnjenega mestnega jedra Koper. Na severu in zahodu ga obdaja morje, na jugu in vzhodu pa obrobno naselje z nekaj metri nadmorske višine. Samo mestno jedro z dvigom terena poudarja nekdanjo obliko otoka, ki se ob severnem mestnem robu strmo spusti do levela morja. Osrednji del bivšega otoka sestavlja trdna flišna kamnina, obrobje otoka, na območju, ki so ga z izsuševanjem celin zasuli in tako bivši otok priključili celini, pa je iz mehkejšega terena in obstaja celo nevarnost pogrezanja. Vodna linija je preoblikovana z nasutji in pomoli.

2,5m

Slika 41. Topografija mestnega jedra Koper vir: GURS, 2019; lastna izdelava

50

100

m

merilo: 1:5000

Tjaša KOGOVŠEK. Idejna zasnova reurbanizacije mestnega jedra Koper. UL FA, Drugostopenjski magistrski študijski program URBANIZEM, Ljubljana, Magistrsko delo.

33


3.2.3 Morfologija

Slika 42. Morfologija mestnega jedra Koper vir: GURS, 2019; lastna izdelava

50

100

Iz prikazane morfološke analize ja razvidna struktura starega mesta z ozkimi ulicami, stavbnimi strukturami in praznim prostorom vmes. Naselje se je v večji meri formiralo glede na topografijo. Morfologija se razvija krožno navznoter po obodu bivšega mestnega obzidja, z najvišjim dvigom v središču naselja, kjer na osrednjem trgu dominira Stolnica Marijinega vnebovzetja. Do tam vodijo radialne ulice (Cankarjeva, Murišičeva, Čevljarska, Kidričeva). V strukturi so vidne tudi obodne ulice, kjer so nekatere nekoč potekale po mestnem obzidju. m

merilo: 1:5000

Tjaša KOGOVŠEK. Idejna zasnova reurbanizacije mestnega jedra Koper. UL FA, Drugostopenjski magistrski študijski program URBANIZEM, Ljubljana, Magistrsko delo.

34


3.2.4

Višine objektov

Na območju mestnega jedra prevladujejo nižji dvo- in troetažni objekti. Na posameznih območjih so višine objektov medsebojno usklajene, dominanto predstavlja stolnica na osrednjem trgu. Višinsko jima sledita stolpnici na območju Belvederja na severozahodnem delu, občasno pa vse dominante prekosijo in mestno veduto kazijo tudi žerjavi Luke Koper na severovzhodnem delu.

Slika 43. Višine objektov mestnega jedra Koper vir: GURS, 2019; lastna izdelava

50

100

LEGENDA: P P+1 P+2 P+3 P+4 P+5-9 P+10 ali več m

merilo: 1:5000

Tjaša KOGOVŠEK. Idejna zasnova reurbanizacije mestnega jedra Koper. UL FA, Drugostopenjski magistrski študijski program URBANIZEM, Ljubljana, Magistrsko delo.

35


3.2.5

Gradbene linije

Gradbene linije mestnega jedra so praviloma razporejene s plastnicami terena. Na smer zazidave teh objektov je v preteklosti vplivala dostopnost. Prometni sistem je namreč usklajen objektom, ki so linijsko nanizani. V samem mestnem jedru in obrobju prevladujejo linijski objekti – vrstne hiše, orientirane usklajeno s terenom. Na obrobju mestnega jedra opazimo točkovno zazidavo – družinske hiše in poslovno industrijske objekte.

Slika 44. Gradbene linije mestnega jedra Koper vir: GURS, 2019; lastna izdelava

50

100

LEGENDA: gradbene linije m

merilo: 1:5000

Tjaša KOGOVŠEK. Idejna zasnova reurbanizacije mestnega jedra Koper. UL FA, Drugostopenjski magistrski študijski program URBANIZEM, Ljubljana, Magistrsko delo.

36


3.2.6

Program pritličja

V mestnem jedru prevladujejo stanovanjski objekti in objekti javnih in storitvenih programov – šola, vrtec, občina, lekarna, pošta, banke, trgovine in manjši lokali. V nekaterih večetažnih objektih na tem območju so pritličja javna, v nadstropjih pa so urejena stanovanja. Na obrobju jedra je zmanjšana prisotnost stanovanjskih objektov in povečana prisotnost storitvenih stavb.

Slika 45. Program pritličja mestnega jedra Koper vir: IObčina, 2019; lastna izdelava

50

100

LEGENDA: Stanovanjski Nestanovanjski Javni Storitveni Industrijski m

merilo: 1:5000

Tjaša KOGOVŠEK. Idejna zasnova reurbanizacije mestnega jedra Koper. UL FA, Drugostopenjski magistrski študijski program URBANIZEM, Ljubljana, Magistrsko delo.

37


3.2.7

Prometno omrežje Luka Koper

Naselje napajata dve regionalni cesti, ki potekata od avtocestnega priključka na južni strani do mestnega obrobja, kjer se priključita regionalnemu cestnemu obroču po južnem obrobnem delu mestnega jedra. Do samega jedra vodijo lokalne ceste, delno enosmerna lokalna cesta pa vodi tudi okoli mestnega jedra in tvori t. i. mestno ogrlico. V središče mestnega jedra vodijo stanovanjske ulice in ulice z umirjenim prometom. Velik del ulic je dostopen izključno peš, kar je za tako mestno jedro najbolj primerno. Ključni problemi in izzivi občine na področju prometne strategije: • Pomanjkljiva infrastruktura za pešce • pomanjkljiva in neustrezno urejena infrastruktura za pešce v naseljih ter povezava med mestom in naselji, • višinske razlike med starim mestnim jedrom in mestnimi predeli na Markovem hribu, • problematična prečkanja za pešce • nevarne šolske poti na nekaterih predelih, • pomanjkanje mestne drevnine ob pešpoteh. • Neustrezno urejene kolesarske povezave • pomanjkanje kolesarskih povezav med mestom in naselji, • neusklajena mreža kolesarskih poti v mestu, • pomanjkanje primernih parkirnih mest za kolesa. • Slaba ponudba primestnega javnega potniškega prometa • slaba časovna razporeditev avtobusov in nizke frekvence • Prometna preobremenjenost • preobremenjenost tranzitnih prometnih tokov, • obremenjenost mesta s tovornim prometom, • slabe potovalne navade prebivalcev (MOK, 2017).

Marina Potniški terminal Kopališče

Historično mestno jedro Koper

Območje je močno prometno obremenjeno tudi preko morja zaradi potniškega terminala in pristanišča Luke Koper. Slednji je zaradi vedno večjega morskega tovornega prometa preobremenjen, v zadnjih petdesetih letih pa smo priča njegovi stalni širitvi. V državnem prostorskem načrtu, ki ga je vlada sprejela leta 2011 je z namenom razvoja koprskega pristanišča predvidena njegova celovita prostorska preureditev, ki bo okrepila mednarodno konkurenčnost.

Slika 46. Prometno omrežje mestnega jedra Koper vir: OpenStreetMap, 2019; lastna izdelava

50

100

LEGENDA: Peš poti Ulice z umirjenim prometom Stanovanjske ulice Lokalne ceste Regionalne ceste Servisna cesta m

Železniški tir Parkirišča morske poti Luke Koper morje bazen Luke Koper

merilo: 1:5000

Tjaša KOGOVŠEK. Idejna zasnova reurbanizacije mestnega jedra Koper. UL FA, Drugostopenjski magistrski študijski program URBANIZEM, Ljubljana, Magistrsko delo.

38


3.2.8

Vrste zelenih površin

Opredeljujemo urbane javne in poljavne zelene površine znotraj mesta Koper v obliki parkov in zelenic ob kopališčih, športnih in otroških igriščih. Vrste zelenih površin so na podlagi kriterijev (preglednica 5) in z vizualno metodo preverjanja razdeljene na kakovostne, delno degradirane in degradirane zelene površine.

Kakovostne Delno degradirane Degradirane

Umeščenost v prostor + +

Vzdrževanost + +/-

Programska učinkovitost + +/-

+/-

+/-

-

Preglednica 5. Kriteriji za določitev vrste zelenih površin

vir: osebni arhiv

Slika 47. Zelene površine mestnega jedra Koper vir: GURS, 2019, Google Maps, 2019; lastna izdelava

50

100

LEGENDA: drevesa kakovostne zelene površine in parki delno degradirane zelene površine degradirane zelene površine m

merilo: 1:5000

Tjaša KOGOVŠEK. Idejna zasnova reurbanizacije mestnega jedra Koper. UL FA, Drugostopenjski magistrski študijski program URBANIZEM, Ljubljana, Magistrsko delo.

39


Kakovostne zelene površine

49.1 49.5 49.2

49.4

Kakovostne zelene površine so površine, ki so primerno locirane, vzdrževane in programsko učinkovite. V mestnem jedru sta dobro urejena del trga Brolo in Vergerijev trg. Trenutno kot največji, vizualno najlepši in programsko učinkovit izpostavljamo velik Novi Park na južnem mestnem obrobju, načrtovan s strani arhitektov biroja Enota in zgrajen leta 2018.

49.6 49.3

Slika 48. Kakovostne zelene površine mestnega jedra Koper vir: GURS, 2019, Google Maps, 2019; lastna izdelava

50

100

LEGENDA: drevesa kakovostne zelene površine in parki m

merilo: 1:5000

Tjaša KOGOVŠEK. Idejna zasnova reurbanizacije mestnega jedra Koper. UL FA, Drugostopenjski magistrski študijski program URBANIZEM, Ljubljana, Magistrsko delo.

40


Kakovostne zelene površine - foto analiza

Slika 49.1 Vergerijev trg urejena parkovna površina

Slika 49.3 Park ob Ljubljanski c. in Vojkovem nabrežjem

Slika 49.5 Ukmarjev trg urejena parkovna površina

Slika 49.2 Zeleni del trga Brola

Slika 49.4 Zelene pov. med stanovanjskimi stolpiči ob zahodnem obrobju

Slika 49.6 Novi park Koper zgibana krajina za prostočasne aktivnosti

foto: osebni arhiv

foto: osebni arhiv

foto: osebni arhiv

foto: osebni arhiv

foto: osebni arhiv

foto: osebni arhiv

Tjaša KOGOVŠEK. Idejna zasnova reurbanizacije mestnega jedra Koper. UL FA, Drugostopenjski magistrski študijski program URBANIZEM, Ljubljana, Magistrsko delo.

41


Delno degradirane zelene površine

51.3

51.1

51.4 51.2 Delno degradirane zelene površine so površine, ki so locirane na primerni lokaciji, vendar so neustrezno vzdrževane ali pa programsko neučinkovite. V mestnem jedru lahko izpostavimo trg Brolo, ki ima del zelenih površin ustrezno kvalitetno urejen, vendar prevelik del območja ob samem trgu zasedajo nepotrebna parkirišča. Neustrezne so tudi nekatere obrobne zelene površine, ki so tam le same po sebi, zaradi programske pomanjkljivosti in neustrezne urbane opreme pa jih ljudje ne uporabljajo.

51.5 51.6

Slika 50. Delno degradirane površine mestnega jedra Koper vir: GURS, 2019, Google Maps, 2019; lastna izdelava

50

100

LEGENDA: drevesa delno degradirane zelene površine m

merilo: 1:5000

Tjaša KOGOVŠEK. Idejna zasnova reurbanizacije mestnega jedra Koper. UL FA, Drugostopenjski magistrski študijski program URBANIZEM, Ljubljana, Magistrsko delo.

42


Delno degradirane zelene površine - foto analiza

Slika 51.1 Manj uporabne zelene površine na trgu Brolo brez urbane opreme, preveč parkirišč

Slika 51.3 Poljavna površina Pokrajinskega muzeja Koper nedostopen javni objekt gibalno oviranim

Slika 51.5 Zelene površine ob javnem objektu na Ferarski ulici slabo vzdrževane

Slika 51.2 Delno urejene zelene površine v javnem stavbnem bloku (pri glasbeni šoli), brez urbane opreme

Slika 51.4 Parkovna površina med stanovanjskimi stolpiči ustrezna lokacija, dotrajana oprema

Slika 51.6 Javne zelene površine ob Pristaniški ulici nedostopnost

foto: osebni arhiv

foto: osebni arhiv

foto: osebni arhiv

foto: osebni arhiv

foto: osebni arhiv

foto: osebni arhiv

Tjaša KOGOVŠEK. Idejna zasnova reurbanizacije mestnega jedra Koper. UL FA, Drugostopenjski magistrski študijski program URBANIZEM, Ljubljana, Magistrsko delo.

43


Degradirane zelene površine

53.1

53.2 53.3 53.4

53.6 53.5

Slika 52. Degradirane površine mestnega jedra Koper vir: GURS, 2019, Google Maps, 2019; lastna izdelava

50

100

Med degradirane zelene površine spadajo območja, ki so neustrezno umeščena v prostor in/ali pa so zanemarjena. Kot degradirano zeleno površino lahko izpostavimo Muzejski trg, saj se ta nahaja v samem mestnem centru ob severnem mestnem robu, ampak so ga leta polnili zanemarjeni zeleni travnati predeli in parkirišče. Trenutno se pod njim gradi garažna hiša, trg pa se bo urbanistično prenovil. Neizkoriščene so tudi nekatere zelene površine na mestnem obrobju.

LEGENDA: drevesa degradirane zelene površine m

merilo: 1:5000

Tjaša KOGOVŠEK. Idejna zasnova reurbanizacije mestnega jedra Koper. UL FA, Drugostopenjski magistrski študijski program URBANIZEM, Ljubljana, Magistrsko delo.

44


Degradirane zelene površine - foto analiza

Slika 53.1 Mestno kopališče Koper neurejeno in izčrpano

Slika 53.3 Arheologija na Muzejskem trgu odstranjena zavoljo grajenja garažne hiše

Slika 53.5 Degradirane javne zelene površine ob Ferarski ulici

Slika 53.2 Muzejski trg neurejen več let, trenutno razdejan zaradi graditve garažne hiše pod njem

Slika 53.4 Otroško igrišče nedostopno, slabše vzdrževano

Slika 53.6 Zeleno polje ob Ankaranski cesti Neurejeno, neizkoriščeno (mestno obrobje)

foto: osebni arhiv

foto: osebni arhiv

foto: osebni arhiv

foto: osebni arhiv

foto: osebni arhiv

foto: osebni arhiv

Tjaša KOGOVŠEK. Idejna zasnova reurbanizacije mestnega jedra Koper. UL FA, Drugostopenjski magistrski študijski program URBANIZEM, Ljubljana, Magistrsko delo.

45


3.2.9

Kulturna dediščina

Srednjeveško z obzidjem utrjeno mesto, zasnovano na otoku se je izoblikovalo pod beneško oblastjo in ohranilo tlorisno shemo s trgi in potekom ulic. Arheološke najdbe naselbinskega in grobiščnega značaja so vezane na poselitev nekdanjega otoka. Kulturna dediščina koprskega mestnega jedra obsega pester arhitekturni nabor od naselbinske kulturne dediščine do beneške gotike, baroka, funkcionalizma, a je zaradi pomanjkanja izobraževanja in ozaveščanja prebivalcev podvržena bodisi propadu bodisi zamenjavi z novimi multipleksi (Bugarič, 2010).

Slika 54. Kulturna dediščina mestnega jedra Koper vir: rdk. Situla, 2019; lastna izdelava

50

100

LEGENDA: Arheološko najdišče Naselbinska dediščina - Koper mestno jedro sakralno profana stavbna dediščina sakralna stavbna dediščina profana stavbna dediščina m

merilo: 1:5000

Tjaša KOGOVŠEK. Idejna zasnova reurbanizacije mestnega jedra Koper. UL FA, Drugostopenjski magistrski študijski program URBANIZEM, Ljubljana, Magistrsko delo.

46


IV

ANALIZA REFERENČNIH PRIMEROV IN IZDELANIH PROJEKTOV

I. UVODNA POGLAVJA II. IZHODIŠČA

III. MESTNO JEDRO KOPER IV. ANALIZA REFERENČNIH PRIMEROV IN IZDELANIH PROJEKTOV V. IDEJNA ZASNOVA REURBANIZACIJE - MAKROLOKACIJA VI. IDEJNA ZASNOVA REURBANIZACIJE - MIKROLOKACIJA VII. MAKETA VIII. ZAKLJUČEK IX. VIRI IN LITERATURA X. PRILOGE


4.1

ANALIZA REFERENČNIH PRIMEROV

Analiza reurbanizacijskih referenčnih primerov Analiza referenčnih primerov detajlnega oblikovanja

4.1.1 4.1.2

Slika 55. Linearni park High Line, New York

vir: The high line, b.d. Tjaša KOGOVŠEK. Idejna zasnova reurbanizacije mestnega jedra Koper. UL FA, Drugostopenjski magistrski študijski program URBANIZEM, Ljubljana, Magistrsko delo.

48


4.1.1

Analiza reurbanizacijskih referenčnih primerov Kopenhagenski regeneracijski model Referenčni primer za trajnostno strateško zasnovo mestnega jedra Koper Lokacija: Nordhaven / Kopenhagen / Danska Naročnik: CPH City & Port Development Corporation Program: Urbanistični načrt za novo mestno okrožje območja nekdanjega industrijskega pristanišča, z razvojnim načrtom, oblikovanjem javnih prostorov, uličnih pokrajin in sprehajališč, urejanjem okolice, kolesarsko infrastrukturo in metro postajami Sodelavci: Cobe arhitekti, Sleth, Polyform, Rambøll Realizacija: 2008 - poteka

Slika 56. Javni prostor mesta Nordhaven vir: Cobe, b.d.

Slika 58. Urbanistični detajl ureditve mestnega predela Nordhaven vir: Cobe, b.d.

Kopenhagen predstavlja eno vodilnih trajnostnih mest, ki se že desetletja zavzema za gradnjo »mest za ljudi«, zaslužilo pa si je tudi naziv enega najbolj zdravih mest za življenje. S strateškim urbanističnim načrtovanjem so ustvarili velika rekreacijska območja, ulice s prioriteto pešcev, integriran prometni sistem in trajnostno kolesarsko infrastrukturo. Mesto sedaj z dvema milijonoma prebivalcev spada med deset najbogatejših mest na svetu, ki se ne zanašajo na pridobivanje naravnih virov. Kopenhagen je v sedemdesetih letih, ko se je znašel v ekonomski krizi s 17-odstotno brezposelnostjo, pripravil regeneracijski model povezovanja urbanizma in ekonomije. Strateško načrtovanje so usmerili v trajnostne rešitve, usmerjene v dobro prebivalcev in z nastavljanjem temeljev za kreativna podjetja, kjer so se usmerili v javno-zasebna partnerstva. Partnerstvo mesta in pristanišča, imenovano City & Port Corporation, ki je omogočilo urbano regeneracijo in gospodarski razvoj mesta, je vzpodbudilo glavno mestno obnovo. Močno se je povečala zmogljivost uporabe javnih površin: javne površine se urejajo, vzdržujejo, vzpodbuja se ureditev zelenih javnih površin, povečala so se dovoljenja za dogodke na prostem, kar je povečalo število javnih prireditev. Kakovost mestnega življenja se je s privlačnimi javnimi prostori, večjimi in boljšimi možnostmi za prostočasne dejavnosti in primernim zunanjim urbanim pohištvom izboljšalo, število ljudi, ki se zadržujejo zunaj in uporabljajo javne površine, pa se povečuje. Najbolj opazne prostorske spremembe zaradi pametnega reurbanizacijskega modela lahko spremljamo v pristaniškem mestnem predelu Nordhaven – »trajnostnem mestu prihodnosti«. (povzeto po Katz, 2017)

Slika 57. Urbanistični načrt predela Nordhaven vir: Katz, Noring, 2017

Tjaša KOGOVŠEK. Idejna zasnova reurbanizacije mestnega jedra Koper. UL FA, Drugostopenjski magistrski študijski program URBANIZEM, Ljubljana, Magistrsko delo.

49


Analiza reurbanizacijskih referenčnih primerov Revitalizacija zgodovinskega mestnega jedra Utrecht Referenčni primer za urbano regeneracijo mestnega jedra Koper Lokacija: Utrecht / Nizozemska Naročnik: Mesto Utrecht Program: Konzervatorski načrt in smernice za nadaljnji razvoj mestnega jedra Utrecht Realizacija: 1976 - poteka

Slika 59. Pogled na vodni kanal v Utrechtu leta 1890 vir: Nadin idr., 2015

Slika 61. Pogled na vodni kanal v Utrechtu leta 2019 vir: Macdonald, 2019

Na Nizozemskem je stanovanjska populacija v zgodovinskih mestnih predelih narastla v šestdesetih in sedemdesetih letih. Veliko mestnih funkcij, ki potrebujejo več prostora, kot na primer supermarketi, šole in bolnišnice, so se preselile v cenejše predele, zunaj mestnih jeder in z dostopom za avtomobile. Zgodovinska mestna jedra pa so ob splošnem povečanju javnega interesa za kulturno dediščino postala turistično bolj atraktivna in s tem tržno orodje za lokalni ekonomski profil. Dober reurbanizacijski koncept zavoljo ohranitve zgodovinske kulturne dediščine v mestnem jedru in nadaljnjega urbanističnega razvoja predstavlja nizozemsko spomeniško zaščiteno mesto Utrecht. Mesto kljub visoki historični vrednosti ni ubralo konverzacijskega koncepta, ker bi to vodilo k preveč »muzejskemu«, statičnemu mestu, spodbujajo namreč spremembe, stalen razvoj in živahnost mesta. V mestnem jedru so opredeljeni cilji: • pritegniti čim več ljudi, ki želijo živeti v kakovostnem okolju; • krepiti stanovanjske funkcije, dostopnost in varnost; • fizična prenova mesta, infrastrukture, objektov, prioritetno historično pomembnih; • v celoti izkoristiti gospodarski potencial območja in posebne kulturne dobrine; • povečati kulturni in rekreacijski program; • obnavljanje ima prednost pred novogradnjo; • spodbujajo se javno zasebna partnerstva; • vzpodbujati lokalno politiko, kjer je funkcija mestnega jedra povezana z delovanjem drugih mestnih predelov; • upravljati s pristopom, kjer sodelujejo javnost, politika in stroka; • izvajati program »socialnega vračanja«, ki se trudi ustvarjati nova delovna mesta v samem mestnem jedru, povezana z reurbanizacijskimi projekti. (povzeto po Nadin idr., 2015)

Slika 60. Pogled na mestno jedro Utrecht s ptičje perspektive foto: Ewoud Dronkert

Tjaša KOGOVŠEK. Idejna zasnova reurbanizacije mestnega jedra Koper. UL FA, Drugostopenjski magistrski študijski program URBANIZEM, Ljubljana, Magistrsko delo.

50


4.1.2

Analiza referenčnih primerov detajlnega oblikovanja Mestni park High Line New York Referenčni primer za detaljno urbanistično oblikovanje ulice Belveder Lokacija: Manhattan / Meatpacking District / New York / ZDA Naročnik: Oddelek za parke in rekreacijo v New Yorku Program: Sprostitveni in rekreativni javni prostor Urbanizem: James Corner Operations Arhitektura: Diller Scofidio + Renfro Krajinsko oblikovanje: Piet Oudolf Realizacija: 2002-2012

Slika 62. Mestni park High Line, referenca oblikovanja ulice Belveder vir: The high line, b.d.

Slika 64. Stopniščna razgledna ploščad mestnega parka High Line vir: The high line, b.d.

Glavna referenca ožje obravnave ulice Belveder in Muzejskega trga predstavlja linearni mestni park High Line na Manhattnu v New Yorku. Ta park predstavlja primer prenove starejše infrastrukture opuščene mestne železnice v javni prostor. Neprofitna organizacija »Friends of the High Line« je skupaj z odločilnimi mestnimi akterji in prebivalci New Yorka raziskala načine, kako ohraniti strukturo propadle mestne železnice na viaduktnem odseku in 2,33 km spremenila v nov, zeleni javni park. (povzeto po The High Line. b.d.) Celotna konstrukcija mestne železnice je bila sanirana, vključno s popravili betona in drenažnimi izboljšavami v treh fazah: • Prva faza je odstranila ves površinski material na konstrukciji vse do jeklene in betonske konstrukcije. • Druga faza sledi po obnovi konstrukcije, kjer so postavili novo drenažo in hidroizolacijo. • Zadnja faza predstavlja gradnjo krajinskega parka. (povzeto po Solaripedia, 2012) Viaduktni odsek mestne železnice preurejen v park je dvignjen in poteka med in nad stavbami najbolj gosto poseljenega mesta v ZDA, ulica Belveder pa predstavlja urejeno zeleno ulico z ukinjenim tranzitnim prometom na severnem mestnem robu obmorskega mesta z najlepšimi pogledi na morje. Območje Belvederja ravno tako predstavlja linijsko zasnovo v obliki ulice, ki pa se zaradi izgradnje mestnega podzemnega parkirišča lahko zapre za javni promet. Novonastali urbani prostor, nekdaj namenjen prometni infrastrukturi, se prenovi, ozeleni in napolni z javnim programom.

Slika 63. Tlorisni detajl mestnega parka High Line vir: Solaripedia, 2012

Slika 65. Ambient mestnega parka High Line vir: The high line, b.d.

Tjaša KOGOVŠEK. Idejna zasnova reurbanizacije mestnega jedra Koper. UL FA, Drugostopenjski magistrski študijski program URBANIZEM, Ljubljana, Magistrsko delo.

51


Analiza referenčnih primerov detajlnega oblikovanja

Mathildeplein Eindhoven Slika 66. Pogled na trg Mathildeplein

Slika 68. Urbani vrtovi na trgu Mathildeplein

vir: Buro Lubbers, b.d.

vir: Buro Lubbers, b.d.

Referenčni primer za detaljno urbanistično oblikovanje urbanih vrtov na Muzejskem trgu Lokacija: Eindhoven / Nizozemska Naročnik: DNC, stanovanjska fundacija Trudo Urbanizem: Buro Lubbers, krajinski in urbanistični arhitekti Program: Sprostitveni poljavni prostor Realizacija: 2008 - 2009

Philipsov bivši svetlobni stolp

trg Mathildeplein

ulica Mathildelaan

V središču mesta Eindhoven, na pomembnem prometnem križišču, ob Philipsovem bivšem svetlobnem stolpu je s strani Buro-ja Lubbersa zasnovan zeleni umirjeni trg z urbanimi vrtički, imenovam Mathildeplein. Izhodišča za oblikovanje trga so bila različna. Trg je moral zagotoviti dodano vrednost mestnega središča s ponudbo odprtega zelenega javnega prostora. Poudariti mora monumentalni svetlobni stolp in postati privlačen kraj za prebivalce okoliških objektov in mimoidoče. Tehnični izziv je predstavljala izvedba nad parkirno podzemno garažo. Oblika trga je zahtevala mirno in strogo strukturo, koncept pa temelji na trakovih in črtah. Tlak in urbana oprema so iz trajnostnih materialov, urbani vrtovi omejijo prometni hrup, oddih na klopeh ob njih pa predstavlja občutek pobega iz mestnega središča. (povzeto po Archined, b.d.)

Slika 67. Tloris trga Mathildeplein v Eindhovnu vir: Buro Lubbers, b.d.

Tjaša KOGOVŠEK. Idejna zasnova reurbanizacije mestnega jedra Koper. UL FA, Drugostopenjski magistrski študijski program URBANIZEM, Ljubljana, Magistrsko delo.

52


4.2

ANALIZA IZDELANIH PROJEKTOV Z LOKACIJO V KOPRU

Kriteriji in izbor projektov Pregled zaključnih del in natečajnih projektov Mapiranje izbranih projektov

4.2.1 4.2.2 4.2.3

Slika 69. Zmagovalna rešitev ureditve Vergerijevega trga v Kopru, Multiplan arhitekti, 2006

vir: Multiplan, 2019 Tjaša KOGOVŠEK. Idejna zasnova reurbanizacije mestnega jedra Koper. UL FA, Drugostopenjski magistrski študijski program URBANIZEM, Ljubljana, Magistrsko delo.

53


4.2.1

Kriteriji za izbor Prenova/reurbanizacija

Arhitektura

Urbanizem

Prenova ima prednost pred rušitvijo ali novogradnjo, objekt se prenovi ali nameni začasni rabi, ohranjanje kulturne dediščine.

Prenova ima prednost pred rušitvijo ali novogradnjo, revitalizacija zapuščenih mestnih con ali uvajanje začasne rabe, ohranjanje kulturne dediščine.

Trajnost Prilagodljivost, energijska ekonomičnost, inovativnost, uporabnost, multifunkcionalnost.

Celostni pristop, uporaba in spodbujanje alternativnih virov energije, mobilen, trajnosten transport in gibanje, ohranitev in saditev zelenih površin, minimiziranje komunalnih odpadkov in reciklaža, prostorska multifunkcionalnost.

Dostopnost Arhitekturna zagotovitev dostopnosti gibalno oviranim vseh javnih objektov (dostopni glavni vhod, stopnice, dvigalo, sanitarni in razstavni prostori ...), enake možnosti in spodbujanje socialne vključenosti ranljivih družbenih skupin. Mobilna dostopnost gibalno oviranim na vseh javnih površinah (dostopne poti, parkirna mesta, klančine ...), enake možnosti in spodbujanje socialne vključenosti ranljivih družbenih skupin.

Ohranitev bistvenih značilnosti prostora Spoštovanje Kopra kot kulturno zgodovinskega mesta oz. državnega spomenika, spoštovanje višinskih prostorskih dominant pri gradnji objektov, omejitev velikosti in teže objektov na območjih pogrezanja tal.

Spoštovanje Kopra kot kulturno zgodovinskega mesta oz. državnega spomenika , ohranjanje meje nekdanjega otoškega mesta, omejitev trgovskih in poslovnih centrov v ali neposredno ob obrobju mestnega jedra, kontrola hrupa iz Luke Koper, zagotavljanje občutka centralnosti kraja.

Preglednica 6. Kriteriji za izbor kvalitetnih arhitekturnih in urbanističnih projektov vir: lastna izdelava

Ohranitev bistvenih značilnosti prostora

V Kopru je bilo med letoma 1986 in 2019 izvedenih 44 delavnic, diplomskih in magistrskih nalog ter doktoratov. 10 javnih in anonimnih natečajev je izvedla tudi Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije. Zaključne naloge in natečajni projekti so bili pregledani in skozi 3 korake izpostavljena kakovostna arhitekturna in urbanistična dela v mestnem jedru z namenom povezovanja in upoštevanja pri načrtovanju celostnega reurbanizacijskega projekta mestnega jedra Koper. Služijo tudi kot referenčni primeri, saj se na različne načine spopadajo z reurbanizacijskimi in revitalizacijskimi ukrepi. Kriteriji za izbor so razdeljeni v 3 glavne korake: 1. Kakovostno/Nekakovostno Kakovostna rešitev mora arhitekturno ali urbanistično zadovoljevati (v manjši ali večji meri) kriterije reurbanizacije, trajnosti, dostopnosti in ohranitve bistvenih značilnosti prostora. Kaj točno to pomeni za konkretni primer mestnega jedra Koper, je opisano v preglednici 6. Preglednici 7 in 8 prikazujeta izpolnitev kriterijev urbanističnega in arhitekturnega projekta v mestnem jedru. Enako so bile obravnavane ostale zaključne naloge in natečajni projekti. 2. V ali z neposrednim vplivom na mestno jedro Koper / izven in brez vpliva na mestno jedro Koper Kakovostna naloga izpade iz izbora, če se ne nahaja ali nima neposrednega vpliva na mestno jedro Koper, kriterij je potreben zaradi zadoščanja omejitve lokacije. 3. Izvedljivo/neizvedljivo Projekt je neizvedljiv, če je zastarel oz. obstajajo novejše trajnejše oblike grajenja v arhitekturi in urbanizmu, ali pa če se je dotični prostor lokacije projekta vmes že spremenil.

Prenovitev/reurbanizacija Trajnost PRENOVA SERVITSKEGA SAMOSTANA Arhitektura +++ +++ Urbanizem / / Preglednica 7. Izpolnjena tabela zadoščena kriterijem, avtorja Aleksija Vičiča

Dostopnost

++ /

+++ /

Zavoljo upoštevanja aktualnih prostorskih aktov, možnosti trajnostnega razvoja in naprednega načina tako konceptuiranja, načrtovanja kot gradnje, so v izboru upoštevane samo naloge in projekti, mlajši od letnika 2000. Starejše naloge so bile pregledane zgolj za pomoč pri razvijanju urbanističnega koncepta.

Trajnost ŠTUDENTSKI DOMOVI Prenovitev/reurbanizacija S SPREMLJEVALNIM PROGRAMOM Arhitektura ++ ++ Urbanizem + + Preglednica 8. Izpolnjena tabela zadoščena kriterijem, avtorja Domna Lovreca

Dostopnost

Ohranitev bistvenih značilnosti prostora

Trajnosten / vzdržen prostorski razvoj pomeni zagotavljanje take rabe prostora

vir: lastna izdelava

+++ +++

+ +

in prostorskih ureditev, ki ob varovanju okolja, ohranjanju narave in trajnostni rabi naravnih dobrin, ohranjanju kulturne dediščine in drugih kakovosti naravnega bivalnega okolja omogoča zadovoljitev potreb sedanje generacije brez ogrožanja prihodnjih generacij (OdSPRS, 2004).

vir: lastna izdelava

Tjaša KOGOVŠEK. Idejna zasnova reurbanizacije mestnega jedra Koper. UL FA, Drugostopenjski magistrski študijski program URBANIZEM, Ljubljana, Magistrsko delo.

54


4.2.2 Zaključna dela na Fakulteti za arhitekturo Novejša dela (mlajša od 2000) Z LOKACIJO V MESTNEM JEDRU • Idejna zasnova programske in arhitekturne prenove kompleksa sv. Bassa v Kopru: Janez Grošelj, 2018, magistrsko delo na EMŠA (mentor: doc. dr. Leon Debevec); • Idejna zasnova nove Osrednje knjižnice Srečka Vilharja in parkirne hiše v Kopru: Veronika Fojkar, 2018, magistrsko delo na EMŠA (mentor: izr. prof. Miha Dešman); • Idejna zasnova prenove Servitskega samostana v Kopru: Aleksi Vičič, 2017, magistrsko delo na EMŠA (mentor: prof. Maruša Zorec); • Idejna zasnova prenove stare mestne porodnišnice v Kopru: Andreja Jelačin, 2016, diplomsko delo na EMŠA (mentor: doc. dr. Ljubo Lah) 2016; • Idejni projekt ureditve kreativnega inkubatorja na lokaciji zapuščenega gradbenega skeleta na Ferrarski cesti v Kopru: Anja Kozlan, 2016, diplomsko delo na EMŠA (mentor izr. prof. Jurij Sadar); • Idejna zasnova revitalizacije Muzejskega trga, Koper: študentski domovi s spremljevalnim programom: Domen Lovrec, 2014, diplomsko delo na EMŠA (mentor: prof. Maruša Zorec); • Idejna zasnova stanovanj za mlade družine v mestnem jedru Kopra: Nina Vidič Ivančič, 2011, diplomsko delo na EMŠA (mentor: prof. Janez Koželj); • Mladinski kulturni center znotraj preureditve Muzejskega trga v Kopru: Urška Ivančič, 2008, diplomsko delo na EMŠA (mentor: prof.Gabrielčič, Peter); • Prenova in dozidava palače Baseggio s poiskusom upoštevanja principov trajnostne gradnje: Mojra Vogelnik-Škerlj, 2006, diplomsko delo na EMŠA (mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec); • Univerza in mesto: univerzitetne vsebine kot generator družbenega dogajanja: Boštjan Bugarič, 2006, doktorska disertacija na EMŠA (mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec); • Pedagoška fakulteta v kompleksu Fontiko v Kopru: Marko Tur, 2004, diplomska naloga na EMŠA (mentor: prof. Vojteh Ravnikar); • Univerza v Kopru - študentske nastanitve: Nataša Lovrečič, 2004, diplomska naloga na EMŠA (mentor: prof. Peter Gabrijelčič); • Multipleks v Kopru: Miha Volgemut, 2004, diplomska naloga na EMŠA (mentor: izr. prof. dr. Lučka Ažman Momirski); • Prenova palače De Belli v Kopru: Saša Malenšek, 2003,

Pregled zaključnih del in natečajnih projektov diplomska naloga na EMŠA (mentor: prof. Peter Fister); • Univerzitetna knjižnica v kompleksu servitskega samostana v Kopru: Boštjan Bugarič, 2001, diplomsko delo na EMŠA (mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec); Z LOKACIJO IZVEN MESTNEGA JEDRA • Idejna zasnova parkovne ureditve z veslaško-kajakaškim centrom na tretjem pomolu Luke Koper: Simon Burič, 2015, diplomsko delo na EMŠA (mentor: doc. Mitja Zorc); • Idejna zasnova dvonivojskega kamionskega terminala pred novim vhodom v Luko Koper: Jure Šuštar, 2014 diplomsko delo na EMŠA (mentor: izr. prof. dr. Lučka Ažman Momirski); • Idejni načrt zavetišča za živali z interno veterinarsko ambulanto v Kopru: Mateja Žerjal, 2014, diplomsko delo na EMŠA (mentor: prof. Peter Gabrijelčič); • Urbanistična in arhitekturna zasnova Univerzitetnega kampusa v Kopru in idejni načrti za tri fakultete: Blaž Završnik, 2011, diplomsko delo na EMŠA (mentor: izr. prof. Tadej Glažar); • Urbanistična in arhitekturna zasnova Univerzitetnega kampusa Koper: knjižnica, študentski dom, športna dvorana: Peter Grmek, 2010, diplomsko delo na EMŠA (mentor: izr. prof. Tadej Glažar); • Urbanistična študija razvoja območja Tomos v Kopru in idejna zasnova nizke goste zazidave: Katja Starc, 2010, diplomsko delo na EMŠA (prof. Janez Koželj); • PCK - Perenzana center Koper : mladinski hotel in muzej na območju nekdanje železniške postaje Sv. Nazarij v Kopru: Andraž Seifert, 2006, diplomsko delo na EMŠA (mentor: prof. Vojteh Ravnikar); • Športno-rekreacijski park »Tomos«: urbanističnoarhitekturna ureditev degradiranega urbanega območja med tovarno »Tomos« in strugo Semedelskega kanala v Olmu pri Kopru: Erik Stojanovič Kocjančič, 2004, diplomska naloga na EMŠA(mentor: prof. Peter Gabrijelčič); • Kino kompleks Koper: Barbara Bručan Rotar, 2003, diplomska naloga na EMŠA (mentor: doc. Mihelj Črtomir Mihelj).

Starejša dela (starejša od 2000)

• Trajnostni prostorski razvoj obalne regije: regija kot okvir za izvajanje prostorsko razvojne politike: Manca Plazar Mlakar, 2000, teoretska magistrska naloga na EMŠA (mentor: prof. Peter Gabrijelčič); • Fakulteta za interkulturalne študije v historičnem mestnem jedru Kopra: Marko Apollonio, 2000 diplomko delo na EMŠA (mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec);

Tjaša KOGOVŠEK. Idejna zasnova reurbanizacije mestnega jedra Koper. UL FA, Drugostopenjski magistrski študijski program URBANIZEM, Ljubljana, Magistrsko delo.

• Predlog nove železniške potniške postaje in avtobusne postaje v Kopru: David Osivnik, 2000, diplomsko delo na EMŠA (mentor: doc. Mihelj Črtomir); • Preureditev severnega dela obale v Kopru: Jana Kocbek, 1999, diplomsko delo na EMŠA (mentor: prof Janez Koželj); • Regulacija severne obale mesta Koper: Marko Mahnič, 1999, diplomko delo na EMŠA (mentor: prof. Peter Gabrijelčič); • Ureditev kareja med Ferrarsko c., Ljubljansko c., Vojkovim nabrežjem in podaljškom Kolodvorske ceste v Kopru: Irena Potočnik , 1999, diplomsko delo na EMŠA (mentor: prof. dr. Igor Kalčič); • Ureditev severnega roba Kopra: Mirjam Milič, 1999, diplomsko delo na EMŠA (mentor: prof. Peter Gabrijelčič); • Oblikovanje vzorca zelenih in prostih površin v strnjenih stavbnih karejih starega mestnega jedra Kopra: Gordana Boškovič, 1997, diplomska naloga na EMŠA (mentor: prof. Peter); • Rekonstrukcija degradiranega območja v Bošadragi v Kopru: Zdenko Ereš, 1997, diplomsko delo na EMŠA (mentor: prof. Janez Koželj) • Študija urbanistične ureditve širšega območja mesta Koper in večnamenski center obale: Branko Miloševič-Berlič, 1997, diplomsko delo na EMŠA (mentor: prof. Vojteh Ravnikar); • Tretja slovenska univerza v Kopru : preizkus prenove mestne hiše za univerzitetni program: Adela Ogrinc, 1997, diplomsko delo na EMŠA (mentor: prof. France Rihtar); • Ureditev severnega obrežja koprskega polotoka: Sonja Stančič, 1996, diplomsko delo na EMŠA (mentor: prof. Peter Gabrijelčič); • Ureditev obale med Koprom in Izolo: Andrej Mlakar, 1996, diplomsko delo na EMŠA (mentor: prof. Janez Koželj; • Ureditev Škocjanskega zatoka pri Kopru: Manca Plazar, 1995 diplomsko delo na EMŠA (mentor: prof. Janez Koželj); • Idejna urbanistično arhitektonska študija rekreacijskega parka Bonifika - Koper: Matjaž Erjavec, 1988, diplomsko delo na EMŠA (mentor: dr. Boris Leskovec); • Prenova Ribiškega trga s stališča urbanistične prenove mesta Koper: Marjetka Garzarolli, 1986, diplomsko delo na EMŠA (mentor: prof. Peter Fister); • Smernice za prenovo in modelna rešitev kareja ob Repičevi ulici v Kopru: Salko Pivać, 1984, diplomsko delo na EMŠA (mentor: prof. Peter Fister Peter); • Potniški terminal Koper: Bruno Purger, 1978, diplomsko delo na EMŠA.

55


Pregled zaključnih del in natečajnih projektov

Natečajni projekti

Zaključna dela na Biotehniški fakulteti • Zeleni sistem mesta Koper: Metka Ševerkar, 2016, diplomsko delo na EMŠA (mentor: prof. dr. Ana Kučan); • Sovplivanje rab morja in kopnega: usmeritve za usklajevanje rab obalnega pasu med Koprom in Izolo: Sara Čok, 2016 diplomsko delo na EMŠA (mentor: doc. dr. Branko Kontič); • Potenciali za krajinsko oblikovanje valobranov ob slovenski obali: Mateja Filipič, 2010, diplomsko delo na EMŠA (mentor: prof. dr. Davorin Gazvodo); • Urejanje krajine sodobnih prometno logističnih terminalov na primeru Koper: Ivan Cifrek, 2002, diplomsko delo na EMŠA (mentor: prof. dr. Davorin Gazvodo); • Zelenje v zgodovini mesta Koper, možnosti njegove rekonstrukcije in uporabe za sodobni zeleni sistem: Sabina Franko, 2005, diplomsko delo na EMŠA (mentor: prof. Dušan Ogrin); • Odnos suburbanih poselitvenih območij do odprte krajine na primeru zaledja Kopra: Eva Lipovec, 2006, diplomsko delo na EMŠA (mentor: prof. dr. Ana Kučan); • Krajinsko oblikovanje marin na primeru marine pri III. pomolu Luke Koper: Jasmina Bolčič, 2007, diplomsko delo na EMŠA (mentor: prof. dr. Davorin Gazvodo). Tjaša KOGOVŠEK. Idejna zasnova reurbanizacije mestnega jedra Koper. UL FA, Drugostopenjski magistrski študijski program URBANIZEM, Ljubljana, Magistrsko delo.

• urbanistična in arhitekturna ureditev Nazorejvega trga (Naročnik MOK l. 2006); • urbanistična in arhitekturna ureditev Vergerijevega trga v Kopru (Naročnik MOK l. 2006); • urbanistična in arhitekturna ureditev Muzejskega trga (Naročnik MOK l. 2006); • javni natečaj naročnika Luke Koper d.d. l. 2007 za izbiro strokovno najprimernejše rešitve za celovito prostorsko ureditev pristanišča za javni mednarodni promet v Kopru; • javni natečaj naročnika Univerze na Primorskem l. 2010 za izbiro strokovno najprimernejše rešitve in za izbiro izvajalca za izdelavo projektne dokumentacije za izdelavo objekta in zunanjo ureditev za Univerzitetni kampus Sonce v Kopru; • javni natečaj naročnika MOK l 2011 za izbiro strokovno najprimernejše rešitve za Športno rekreacijski park Bonifika z večnamensko športno dvorano – IZVEN OBMOČJA; • javni natečaj naročnika MOK l. 2004 za pridobitev arhitekturne rešitve za novo mestno šolo na Bonifiki v Kopru IZVEN OBMOČJA • urbanistična in arhitekturna ureditev območja med načrtovano Marino in Žusterno (Naročnik MOK l. 2006) • urbanistična ureditev Piranske ceste, ceste Zore Pirello Godina in območja parkirišča ob tržnici (Naročnik MOK l. 2006) • javni natečaj naročnika MOK l. 2016 za izbiro strokovno najprimernejše rešitve za ureditev trga Brolo v Kopru. 56


4.2.3

Mapiranje izbranih projektov V mestnem jedru: Luka Koper

Marina

11

Potniški terminal

13 12

8

7 4

3

Izven mestnega jedra (z vplivom): 7

mestno jedro Koper

1

ZAKLJUČNA DELA 1. Idejna zasnova prenove Servitskega samostana v Kopru Idejna zasnova prenove stare mestne porodnišnice v Kopru Univerzitetna knjižnica v kompleksu Servitskega samostana v Kopru 2. Idejna zasnova programske in arhitekturne prenove kompleksa sv. Bassa v Kopru 3. Prenova palače De Belli v Kopru 4. Pedagoška fakulteta v kompleksu Fontiko v Kopru 5. Prenova in dozidava palače Baseggio s poskusom upoštevanja principov trajnostne gradnje 6. Idejna zasnova stanovanj za mlade družine v mestnem jedru Kopra 7. Univerza v Kopru - študentske nastanitve 8. Idejna zasnova revitalizacije Muzejskega trga, Koper: Študentski domovi s spremljevalnim programom 9. Idejni projekt ureditve kreativnega inkubatorja na lokaciji zapuščenega gradbenega skeleta na Ferrarski cesti v Kopru 10. Zeleni sistem mesta Koper NATEČAJI 11. urbanistična in arhitekturna ureditev Nazorejvega trga 12. urbanistična in arhitekturna ureditev Vergerijevega trga v Kopru 13. celovita prostorska ureditev pristanišča za javni mednarodni promet v Kopru

5

9 6 2

ZAKLJUČNA DELA • Urbanistična in arhitekturna zasnova Univerzitetnega kampusa v Kopru in idejni načrti za tri fakultete (VZHODNO) • Urbanistična in arhitekturna zasnova Univerzitetnega kampusa Koper: knjižnica, študentski dom, športna dvorana (VZHODNO) • Idejna zasnova parkovne ureditve z veslaško-kajakaškim centrom na tretjem pomolu Luke Koper • PCK - Perenzana center Koper : mladinski hotel in muzej na območju nekdanje železniške postaje Sv. Nazarij v Kopru (JUŽNO) • Idejna zasnova dvonivojskega kamionskega terminala pred novim vhodom v Luko Koper • Urbanistična študija razvoja območja Tomos v Kopru in idejna zasnova nizke goste zazidave (JUŽNO) • Sovplivanje rab morja in kopnega: usmeritve za usklajevanje rab obalnega pasu med Koprom in Izolo • Potenciali za krajinsko oblikovanje valobranov ob slovenski obali TEORETSKA DOKTORSKA DISERTACIJA: Univerza in mesto: univerzitetne vsebine kot generator družbenega dogajanja NATEČAJI - objekt in zunanja ureditev za Univerzitetni kampus Sonce v Kopru - Športno rekreacijski park Bonifika z večnamensko športno dvorano - arhitekturna rešitev za novo mestno šolo na Bonifiki v Kopru

kakovostne arhitekturne ali urbanistične rešitve - izvedljive kakovostna zasnova krajinske zasnove - delno izvedljivo kakovostne arhitekturne ali urbanistične rešitve - neizvedljive

7 Slika 70. Mapa izbranih projektov z lokacijo v mestnem jedru Koper vir: GURS, 2019; lastna izdelava

50

100

m

merilo: 1:5000

Tjaša KOGOVŠEK. Idejna zasnova reurbanizacije mestnega jedra Koper. UL FA, Drugostopenjski magistrski študijski program URBANIZEM, Ljubljana, Magistrsko delo.

57


V

IDEJNA ZASNOVA REURBANIZACIJE - MAKROLOKACIJA

I. UVODNA POGLAVJA II. IZHODIŠČA

III. MESTNO JEDRO KOPER IV. ANALIZA REFERENČNIH PRIMEROV IN IZDELANIH PROJEKTOV V. IDEJNA ZASNOVA REURBANIZACIJE - MAKROLOKACIJA VI. IDEJNA ZASNOVA REURBANIZACIJE - MIKROLOKACIJA VII. MAKETA VIII. ZAKLJUČEK IX. VIRI IN LITERATURA X. PRILOGE


5

HISTORIČNO MESTNO JEDRO KOPER

Makrolokacija: Mestno jedro Koper - nivo strateške zasnove

Mikrolokacija: Lokacija Belveder - nivo situacije

Detajl: Muzejski trg z ulico Belveder - nivo tlorisa

Slika 71. Prikaz nivojev obravnave na satelitskem posnetku mestnega jedra Koper vir: Google Maps, 2019; lastna izdelava

50

100

m

Strateška zasnova - nivo mesta Strateška zasnova - nivo mestnega jedra Prostorski robovi Strateška zasnova poti in prometa Sinteza strateških zasnov načrtovanega razvoja

5.1 5.2 5.3 5.4 5.5

merilo: 1:5000

Tjaša KOGOVŠEK. Idejna zasnova reurbanizacije mestnega jedra Koper. UL FA, Drugostopenjski magistrski študijski program URBANIZEM, Ljubljana, Magistrsko delo.

59


Slika 73. Strateška zasnova na nivoju mesta Koper

5.1

vir: lastna izdelava

Slika 72. Satelitski posnetek mesta Koper vir: Google Maps, 2019

Strateška zasnova - nivo mesta

500

1000

občinske meje m

merilo: 1:25000

Tjaša KOGOVŠEK. Idejna zasnova reurbanizacije mestnega jedra Koper. UL FA, Drugostopenjski magistrski študijski program URBANIZEM, Ljubljana, Magistrsko delo.

60


Strateška zasnova - nivo mesta Zeleni pasovi

Zeleni pasovi povezujejo strnjeno naselje mestnega jedra Koper z drugim strnjenim naseljem Semedelo na zahodu in z vzhodnim Škocjanskim zatokom. Vzdolž obale se izmenjujejo sekvence različnih zelenih in nezelenih parkovnih površin, ki ustvarjajo obmorsko promenado. Namen zelenega pasu okoli mestnega jedra je poudariti obliko bivšega otoka in zaščititi odnos zgodovinskega mestnega jedra z novejšimi strukturami, ki degradirajo prostor; poslovno industrijski objekti na jugu in Luka Koper na severu.

Strnjena naselja

Koper se razvija z zgoščevanjem in zaokroževanjem obstoječih poselitvenih površin na treh območjih: v mestnem jedru, vzhodno na Semedeli in zahodno ob Škocjanskem zatoku. Naselje ob Škocjanskem zatoku je še zelo razdrobljeno, preprečuje se nadaljnjo stihijsko gradnjo in novogradnje strnjuje.

Povezava z morjem

Povezovanje naselij z morjem se uredi z ureditvijo zelenega obmorskega pasu in zelenim povezovanjem naselij do samega obalnega pasu. Nova obmorska promenada poleg urejenih pešpoti predvidi tudi urejeno kolesarsko povezavo, ki se z mestnega jedra skozi zeleni pas priključi obstoječi kolesarski poti Parenzana (pot, začrtana po bivši železnici od Trsta do Poreča) in obenem predstavlja športno pot z izmenjavanjem sekvenc različnih parkovnih in športnih površin.

LEGENDA: strnjena naselja razpršena gradnja, zelene površine zelene povezave Škocjanski zatok poslovno/industrijsko območje Luka koper Slika 73. Strateška zasnova na nivoju mesta Koper vir: lastna izdelava

Tjaša KOGOVŠEK. Idejna zasnova reurbanizacije mestnega jedra Koper. UL FA, Drugostopenjski magistrski študijski program URBANIZEM, Ljubljana, Magistrsko delo.


Slika 75. Strateška zasnova na nivoju mestnega jedra Koper vir morfološke podlage: GURS, 2019; lastna izdelava

5.2

Slika 74. Satelitski posnetek historičnega jedra Koper vir: Google Maps, 2019

Slika 76. Skice strateške zasnove mestnega jedra Koper vir: lastna izdelava

50

100

m

Strateška zasnova- nivo mestnega jedra

merilo: 1:5000

Tjaša KOGOVŠEK. Idejna zasnova reurbanizacije mestnega jedra Koper. UL FA, Drugostopenjski magistrski študijski program URBANIZEM, Ljubljana, Magistrsko delo.

61


Strateška zasnova - nivo mestnega jedra 1 Luka Koper Pristaniška dejavnost (+ turizem)

2

Marina

1

Potniški terminal

Kopališče

Stanovanjski del + družbeni + turistični (revitalizacija objektov, multifunkcionalnost)

stanovanjska nadstropja

družbeno/storitveno pritličje

3 3

Parkovne ureditve več zelenja + dreves

2 Historično mestno jedro Koper

4

Zeleni + stanovanjski del negrajeno : grajeno 75% : 25% zeleno : stanovanjsko +storitve nizka gradnja, skupnostna stanovanja, medgeneracijsko povezovanje

5

Poslovni del (+ stanovanjski) Slika 76. Skice strateške zasnove mestnega jedra Koper vir:lastna izdelava

4 5 Slika 75. Strateška zasnova na nivoju mestnega jedra Koper

vir morfološke podlage: GURS, 2019; lastna izdelava

Tjaša KOGOVŠEK. Idejna zasnova reurbanizacije mestnega jedra Koper. UL FA, Drugostopenjski magistrski študijski program URBANIZEM, Ljubljana, Magistrsko delo.

LEGENDA: zelene površine - javni in poljavni odprti prostor pretežno zeleni del - zeleni obrobni pas pretežno stanovanjski del pretežno poslovni del pretežno pristaniška dejavnost


5.3

Prostorski robovi Luka Koper

77.1 Kopališče

Potniški terminal

historično mestno jedro Koper

77.4 77.3 Slika 77.1. Rob mestnega jedra z Luko Koper odnos: neprimeren predlog rešitve: omilitev prehoda z zelenjem vir: Google Maps, 2019

Slika 77.3 Rob mestnega jedra z južnim parkiriščem odnos: neprimeren predlog rešitve: nadomestitev parkirišča z zelenim parkom, ki predstavlja zeleno povezavo med glavnima strnjenima naseljima, mestnim jedrom in Semedelo

77.2 250

500

m Slika 78. Smeri pogledov fotografij na shemi mestnega jedra Koper vir: GURS, 2019; lastna izdelava

vir: Google Maps, 2019

Mestno jedro Koper z ostrimi prostorskimi robovi izgublja prepoznavno zasnovno obliko otoka. Severno zahodni rob mestnega jedra meji z Luko Koper, kjer prostorski odnos ni neprimeren zaradi pogleda na delavne žerjave, ampak v večji meri zaradi prekomernega hrupa. Južni mestni rob predstavlja vizualno neprimerno podobo, kjer dobro ohranjeni manjši historični objekti mejijo na prometno cesto in ogromne poslovne in trgovinske hale. Odnos mesta na južni strani je neprimeren tudi na območju ob morju, kjer večji del površine s pogledom na morje zasedajo parkirišča. Severni mestni rob, mejoč na morje je primeren, vendar bi tudi tu bilo potrebno ponekod odstraniti tranzitni in mirujoči promet. Mestno jedro Koper je potrebno varovati tudi zaradi spoštovanja do kulturne dediščine, gre namreč za območje naselbinske dediščine, kjer sta količina in kakovost ohranjenih objektov sakralne in profane dediščine mestu celo utemeljila razglasitev spomenika državnega pomena.

Slika 77.2 Rob mestnega jedra s poslovno-trgovinskimi halami odnos: neprimeren predlog rešitve: omilitev prehoda z zelenjem

Slika 77.4 Rob mestnega jedra z morjem odnos: primeren vir: Google Maps, 2019

vir: Google Maps, 2019

Tjaša KOGOVŠEK. Idejna zasnova reurbanizacije mestnega jedra Koper. UL FA, Drugostopenjski magistrski študijski program URBANIZEM, Ljubljana, Magistrsko delo.

V strateški zasnovi se z obrobnim zelenim pasom delno rešijo prostorsko konfliktni odnosi z Luko Koper, prometom in poslovno trgovinskim delom. Zeleni obrobni mestni pas nudi zvočno bariero Luki Koper in prometnejšemu delu ob poslovno trgovinskem delu, nudi vizualno zaščito in poudari zasnovo bivšega otoškega mesta. 62


5.4

Strateška zasnova poti in prometa 1 Luka Koper

Mestno jedro Koper = peš mesto (umik tranzitnih poti in mirujočega prometa, nadomestitev z zelenimi površinami)

2

2

Marina

Obmorska promenada

Potniški terminal

Kopališče

3 1

Historično mestno jedro Koper Športna pot 5 min peš radij

4

4 Lokalna / kolesarska pot = ogrlica mestnega jedra Slika 80. Skice strateške zasnove poti in prometa vir: lastna izdelava

3

Slika 79. Strateška zasnova poti in prometa

vir morfološke podlage: GURS, 2019; lastna izdelava

50

100

LEGENDA: mestna pot (glavni osi) obmorska pot (promenada) športna pot lokalna cesta/kolesarska pot regionalna cesta peš mesto (izključno lokalni promet in avtobus) potniški terminal avtobusna postaja m

merilo: 1:5000

Tjaša KOGOVŠEK. Idejna zasnova reurbanizacije mestnega jedra Koper. UL FA, Drugostopenjski magistrski študijski program URBANIZEM, Ljubljana, Magistrsko delo.

63


Strateška zasnova poti in prometa Pet strateških stebrov

1. Spodbujanje pešačenja kot pomembnega potovalnega načina

• Ukrepi: izboljšanje infrastrukture za pešce, promocija in izobraževalne aktivnosti (pomen pešačenja in zdravja), povečanje prometne varnosti in občutka varnosti pešcev, izboljšanje načrtovanja mobilnosti pešcev.

2. Optimalno izkoriščanje potencialov kolesarjenja Slika 81. Sprememba prometnih prioritet v načrtovanju vir: MOK, 2017, lastna izdelava

• Ukrepi: vzpostavitev in vzdrževanje kolesarskega omrežja, zagotavljanje varnega parkiranja koles in učinkovitega sistema izposoje koles, promocija kolesarjenja kot sodobne in zdrave oblike prevoza, povečanje prometne varnosti in občutka varnosti kolesarjev, izboljšanje načrtovanja mobilnosti kolesarjev.

3. Oblikovanje prometa

privlačnega

javnega

potniškega

• Ukrepi: povečanje obsega ponudbe JPP (javnega potniškega prometa, informacijska nadgradnja ozaveščanja uporabnikov potniškega prometa, integracija različnih oblik mobilnosti, prilagoditev sistema JPP osebam z zmanjšano mobilnostjo, izboljšanje podobe JPP, vzpostavitev medobčinskih in meddržavnih povezav. Slika 82. Referenčni primer zelenega pokritega parkirišča vir: Inhabitat, 2019

4. Uveljavitev optimiziranega cestnega prometa

• Ukrepi: umirjanje prometa in povečanje prometne varnosti, ureditev mirujočega prometa, zmanjšanje odvisnosti prebivalcev od avtomobila, povečanje deleža okolju prijaznih vozil, zmanjšanje negativnih učinkov tovornega prometa v mestu, načrtovanje in demontiranje (umik) tranzitnega prometa skozi naselja, zagotovitev ločevanja daljinskega cestnega prometa od lokalnega (mestnega).

5. Vzpostavitev celostnega prometnega načrtovanja

Slika 83. Referenčni primer podzemnega parkirišča

• Ukrepi: vzpostavitev sistemskih, finančnih in upravnih pogojev za izboljšanje urejanja mobilnosti, vzpostavitev učinkovite povezave med različnimi načini mobilnosti, vključevanje javnosti v vse faze načrtovanja mobilnosti, uvedba orodij za sistematično spremljanje področja mobilnosti, integracija med različnimi načrtovalskimi sektorji znotraj MOK, prometno načrtovanje skladno s kraji in naselji. (povzeto po: MOK, 2017)

Strategija parkirišč

reševanja

problematike

Na ortofoto posnetku (slika 74 na strani 61) vidimo, kako velik del historičnega jedra in območja okoli njega zavzemajo parkirišča, ki niso zelena in pokrita. Določene parkirne površine bi bilo potrebno ozeleniti, saj bivanjske prioritete ne predstavlja avto, ampak ljudje. Težava je, da nekateri predeli v Kopru (in tudi drugod) zaradi pregrete pločevine v poletnih mesecih postanejo t. i. tople grede. Segreti avtomobili v kombinaciji s pomanjkanjem zelenih površin dvigujejo splošno temperaturo ozračja. Rešitev predstavlja umaknitev parkirišč iz samega mestnega jedra, bodisi na mestno obrobje ali pa v garaže izven, in s tem pridobitev prostora za zelene površine. Če se umaknejo parkirišča, je potrebno vzpostaviti trajnosten javni prevoz, ki ne pomeni samo rednih avtobusnih linij (ki bi zagotovo potovale po celotni ogrlici Kopra), ampak tudi kolesarsko mrežo s postajami za kolesa v privatni in javni lasti mesta Koper. Možnosti javnega prevoza predstavljajo tudi najemi motornih enoslednih vozil, skirojev ipd. Mreže javnih poti se dopolnjujejo, radij dostopnosti ljudi od javnih postaj do doma pa je cca 250 m oz. manj kot pet minut hoje. Seveda se iz Kopra ne umakne celoten promet, še vedno mora biti dostop mogoč kadarkoli ljudem, ki to potrebujejo: starejši ali gibalno ovirani, gasilci oz. intervencije, saj je poudarek javnih poti na dostopnosti vsem. Potrebno bi bilo tudi obnoviti določen del pešpoti, kjer trenutno ni mogoče potovanje z invalidskim vozičkom. Zmanjšanju prometa v samem mestnem centru lahko pripomore tudi določen avtomobilski urnik, to pomeni, da je določena cesta odprta samo ob določenih urah in imajo tako lahko vsi omogočen dostop do svoje hiše, v prometnih urah pa promet poteka umirjeno. Primerna nadomestna parkirišča izven mestnega jedra za ljudi, stanujoče v mestnem jedru, so lahko nadzemna ali podzemna (sliki 82 in 83). Nadzemna so ozeljena, kar preprečuje pregretost avtomobilov, in pokrita za zaščito vremenskih vplivov. Podzemno parkirišče za cca 500 avtomobilov se trenutno gradi pod Muzejskim trgom, možne lokacije pa so tudi na prvem pomolu Luke Koper, v obrobnih območjih, kjer so parkirišča že sedaj, in pa na območjih gradbenih jam, zapuščenih gradbiščih, kjer lahko parkirišče predstavlja začasno rabo (npr. zemljišče propadlega projekta Toncity).

vir: Architonic, 2019

Tjaša KOGOVŠEK. Idejna zasnova reurbanizacije mestnega jedra Koper. UL FA, Drugostopenjski magistrski študijski program URBANIZEM, Ljubljana, Magistrsko delo.

64


5.5

Sinteza strateških zasnov načrtovanega razvoja Luka Koper

Marina

Trenutno, zaradi gradnje garaže razdejan, Muzejski trg se urbanistično prenovi, ta predel pa potem predstavlja glavno severno vhodno točko v samo mestno jedro. Iz nižjega obalnega nivoja (1 m n. v.) do trga (12 m n. v.) je dostop možen peš po klančini, z zunanjim dvigalom ob mestnem obzidju ali pa skozi garažno hišo neposredno v središče trga. Muzejski trg s poudarjeno zgodovinsko vsebino poudari bistvo svojega imena; Muzej. Pot skozi trg poudari pot do pokrajinskega muzeja, zgodovinske vsebine pa prebivalce in obiskovalce učijo o preteklosti.

Potniški terminal

Kopališče

Historično mestno jedro Koper

Posebno pazljivost namenjamo zelenim površinam, ohranitvi le-teh in zasaditvi novih, umestitvi dodatnih športnih poti in vzpostavitve obmorske promenade. Vsa nepotrebna parkirišča ob morju se umaknejo, mesto pa z dodatnim zelenjem in drevesi zadiha in povrne prioriteto pešcem.

5 min peš radij

Slika 84. Sinteza strateških zasnov in načrtovanega razvoja mestnega jedra Koper vir morfološke podlage: GURS, 2019; lastna izdelava

Glavna poteza strateške zasnove mestnega jedra Kopra je preoblikovanje v peš mesto. Jedro je s središčne točke jedra na trgu Brolo prehodno v radiju 5 minut. Večina ulic v samem jedru bi se za promet zaprlo, parkirna mesta pa se vzpostavijo v trenutno grajeni garažni hiši pod Muzejskih trgom, ki bo nudila mesto 466 avtomobilom in na drugih obrobnih parkirnih lokacijah. Potniški vodni terminal namerava mestna občina Koper prenoviti, zanj je bil leta 2006 tudi izveden arhitekturno-urbanistični natečaj, vendar do realizacije projekta žal ni prišlo. Predlog strateške zasnove je multimodalen potniški terminal, kateremu se pridruži tudi močnejša avtobusna postaja z urejenim postajališčem za druga javno prevozna sredstva (kolo, motorno kolo do 25 ccm).

50

100

LEGENDA: mestna pot (glavni osi) obmorska pot (promenada) športna pot lokalna cesta/kolesarska pot regionalna cesta potniški terminal avtobusna postaja zelene površine - javni in poljavni odprti prostor pretežno zeleni del - zeleni obrobni pas pretežno stanovanjski del (peš mesto) pretežno poslovni del pretežno pristaniška dejavnost m

merilo: 1:5000

Tjaša KOGOVŠEK. Idejna zasnova reurbanizacije mestnega jedra Koper. UL FA, Drugostopenjski magistrski študijski program URBANIZEM, Ljubljana, Magistrsko delo.

65


VI

IDEJNA ZASNOVA REURBANIZACIJE – MIKROLOKACIJA

I. UVODNA POGLAVJA II. IZHODIŠČA

III. MESTNO JEDRO KOPER IV. ANALIZA REFERENČNIH PRIMEROV IN IZDELANIH PROJEKTOV V. IDEJNA ZASNOVA REURBANIZACIJE - MAKROLOKACIJA VI. IDEJNA ZASNOVA REURBANIZACIJE - MIKROLOKACIJA VII. MAKETA VIII. ZAKLJUČEK IX. VIRI IN LITERATURA X. PRILOGE


6.1

Slika 85. Prikaz območja situacijske obravnave - lokacija Belveder vir: Google Maps, 2019; lastna izdelava

URBANA REGENERACIJA NA LOKACIJI BELVEDER

50

100

Urbanistični koncept in programska shema Situacija - povezava z drugimi projekti Situacija - prikaz podzemne garaže pod Muzejskim trgom Situacija - ureditev lokacije Belveder m

6.1.1 6.1.2 6.1.3 6.1.4

merilo: 1:5000

Tjaša KOGOVŠEK. Idejna zasnova reurbanizacije mestnega jedra Koper. UL FA, Drugostopenjski magistrski študijski program URBANIZEM, Ljubljana, Magistrsko delo.

67


6.1.1

Urbanistični koncept in programska shema

PARK

KOPALIŠČE

POTNIŠKI TERMINAL

Urbanistični koncept

JAVNI PROGRAM zabavni

ZELENI BELVEDER

sprostitveni športni

NAZORJEV TRG

MUZEJSKI TRG

rekreativni

VERGERJEV TRG

kulturni

Slika 86. Programska shema vir: lastna izdelava

mestno jedro

Zeleni Belveder

Plaža/ Promenada

Morje

10

20

Morje Plaža/Promenada Zeleni Belveder (meja, zaščita in pogledi)

mestno jedro 100

Slika 87. Konceptni tloris in prerez

200

m

vir: lastna izdelava

Nazorjev trg

Slika 88. Prikaz urbanističnega koncepta na ortofoto vir: Google Maps, 2019; lastna izdelava

Muzejski trg

Vergerijev trg

100

Programska shema m

Ulica Belveder predstavlja novo zeleno mejo med historičnim jedrom in Luko Koper ter povezuje severne mestne trge z nižjim nivojem ob morju. Ulica z zasaditvijo zelenja zadiha, namesto avtomobilov pa se napolni z javnim programom in nudi ljudem prijetno, sproščeno, rekreacijsko pot. Javni program lahko razdelimo v glavne programske sklope z rekreativno, sprostitveno, kulturno in zabavno vsebino. Podrobnejši program se razvije v poglavju 6.2, kjer so pridobljene oblikovne in vsebinske ideje javnosti za prostorsko oblikovanje na območju Belveder. Situacija zajema celotno območje Belvederja in spoštuje tudi ugotovitve nekaterih drugih avtorjev magistrskih in natečajnih rešitev z lokacijo v Kopru, pridobljenih po analizi izdelanih nalog v četrtem poglavju naloge. Situacijska rešitev vključuje nekatere detajlne urbanistične rešitve posameznih območij teh avtorjev in jih smiselno umešča oz. povezuje v končno idejno zasnovo reurbanizacije mestnega jedra Koper.

Izolska vrata

50

Mestno jedro Koper z območjem Belveder na severnem robu dosega 12 metrov nadmorske višine. Z Belvederja se teren spusti na 1 do 2 m nadmorske višine, mejo med tema glavnima višinskima razlikama pa predstavlja severno mestno obzidje. Pod Muzejskim trgom se trenutno gradi nova garažna hiša in zavoljo tega se ulica Belveder upravičeno lahko zapre za javni promet. Urbanistični koncept temelji na vzpostavitvi dodatnih zelenih površin na trenutno asfaltiranih površinah, s čimer se zniža splošna temperatura ozračja. Prometna prioriteta temelji na peš gibanju, vzpostavi se uporaben javni program in s tem izboljša javni prostor za ljudi. Ulica Belveder se ozeleni in predstavlja zeleno mejo med mestnim jedrom na višjem nivoju in obalnim pasom na nižjem nivoju. Vsi trije severni mestni trgi; Nazorjev, Muzejski, Vergerijev, in območje nad Izolskimi vrati se prenovijo in predstavljajo glavne razgledne ploščadi s pogledom na odprto morje. Območje Belveder po prostorski preureditvi na podlagi tega urbanističnega koncepta lahko poimenujemo Zeleni Belveder.

m

Tjaša KOGOVŠEK. Idejna zasnova reurbanizacije mestnega jedra Koper. UL FA, Drugostopenjski magistrski študijski program URBANIZEM, Ljubljana, Magistrsko delo.

68


6.1.2

Slika 89. Zmagovalna natečajna rešitev Nazorjevega trga vir: Multiplan, 2019

Situacija - povezava z drugimi projekti

Slika 90. Zmagovalna natečajna rešitev Vergerijevega trga vir: Multiplan, 2019

Slika 91. Natečajna rešitev ureditve Potniškega terminala Koper vir: Kalamar, 2019

Situacija območja Belvederja spoštuje tudi ugotovitve drugih avtorjev magistrskih in natečajnih rešitev na tej lokaciji ter vključuje, povezuje nekatere njihove detajlne urbanistične rešitve posameznih območij.

Potniški terminal Vergerijev trg

Nazorjev trg

Slika 92. Prikaz povezave z izbranimi drugimi projekti na območju obravnavane situacije vir: Google Maps, 2019; lastna izdelava

Območja arhitekturnih/urbanističnih rešitev drugih avtorjev

Tjaša KOGOVŠEK. Idejna zasnova reurbanizacije mestnega jedra Koper. UL FA, Drugostopenjski magistrski študijski program URBANIZEM, Ljubljana, Magistrsko delo.

Območje obravnave

50

100

m 69


6.1.3

Situacija - prikaz podzemne garaže pod Muzejskim trgom V koprskem historičnem mestnem jedru so maja leta 2019 pod Muzejskim trgom pričeli z grajenjem garažne hiše, naročene s strani mestne občine Koper, odgovorni vodja projekta je Gorazd Črnko, univ. dipl. inž. grad. Vhod v podzemno garažno hišo

Vergerijev trg

Belveder Nazorjev trg

območje parkirišč podzemne garaže

Muzejski trg

obravnavano detaljno območje

25

50

Slika 95. Umestitev podzemne garažne hiše pod Muzejskim trgom vir: GURS, 2019; lastna izdelava

50

25 katastrske meje

linije geodetske izmere

m

robni objekti Muzejskega trga

Slika 93. Geodetski posnetek Muzejskega trga

vir: MOK, 2019

BB

16

20

15

19

14

18

13

17

12

4

3

2

1

9

8

7

6

5

Izhod iz garažne hiše

10

11

+2.00

+6.00 14

13

12

19

18

17

16

15

20

11

A2 10

Predvidena ureditev mestnega parka

9

8

7

6

5

4

3

2

1

A2

BB

10

+18.50 5N

±0.00 0 Parter -9.70 -3 klet

Slika 94. Tloris in prerez garažne hiše pod Muzejskim trgom

20

m

Predviden objekt P+4 Predvidena ureditev mestnega parka Izhodni objekt vhodni/izhodni tunel

Postavitev garažne hiše z namenom umika tranzitnega prometa v historičnem mestnem jedru Koper, ki je peš prehodno v zgolj nekaj minutah, je smiselna, vendar je lokacija pod Muzejskim trgom manj primerna. Na Muzejskem trgu so ob pričetku del garažne hiše maja in junija leta 2019 odstranili arheološke izkopanine; ostanke dominikanskega samostana in cerkve iz 13. in 17. stoletja, srednjeveške skeletne grobove, temelje avstro-ogrske kaznilnice, zgrajene po letu 1820 in vodno cisterno kaznilnice (Škamperle, 2014). Slednja predstavlja najpomembnejšo arheološko najdbo na Muzejskem trgu, kaznilniška vodna cisterna je bila namreč ohranjena skoraj v celoti (shema prikazana na sliki 133). Obstaja pa tudi nevarnost ustvaritve preobremenjenega prometnega vozlišča na severnem mestnem robu. Rušitev arheoloških izkopanih zavoljo novogradnje ni sprejemljiva, le te so namreč lahko načrtovane in vključene v projektiranje, četudi le to samo gradnjo podraži. Nestrinjanje z odstranitvijo arheoloških izkopanin v celoti je izrazila tudi stroka, nekateri prebivalci mesta Koper in širša javnost na okroglih mizah o arhitekturi mesta aprila in maja 2019 v Kopru (Bugarič idr., 2019).

Predviden objekt P+4 Izhod iz garažne hiše

+12.00

Podzemna garažna hiša bo nudila mesto 466 avtomobilom, od tega 23 za invalide. Dovoz in izvoz v parkirno hišo bo speljan s Kopališkega nabrežja skozi predor, izhodi in vhodi za pešce pa bodo trije, in sicer proti Mladinski ulici, Belvederju in Muzejskemu trgu (Bucik Ozebek, 2019).

LEGENDA garažna hiša obstoječi objekti novi objekti parcelna meja

Spoštovanje do arheološke dediščine, in kulturne dediščine na sploh, odraža spoštovanje do naših prednikov, zato je interpretacija arheoloških izkopanin vključena v idejno zasnovo ureditve Muzejskega trga. Idejna zasnova vključuje načrt garažne hiše, saj se ta že gradi, lastnica načrtov (sliki 93 in 94) pa je naročnica MOK (Mestna občina Koper). Vključen je geodetski posnetek, načrtovani garažni izhodi in nastavljeni temelji za predviden objekt. Detajl Muzejskega trga v magistrski nalogi načrtuje vodni motiv, ki je prezentacija bivše vodne cisterne (viden na geodetskem posnetku na sliki 93), preostali del arheoloških izkopanin pa je prezentiran v pohodnem tlaku.

vir: MOK, 2019

Tjaša KOGOVŠEK. Idejna zasnova reurbanizacije mestnega jedra Koper. UL FA, Drugostopenjski magistrski študijski program URBANIZEM, Ljubljana, Magistrsko delo.

70


6.1.4

Situacija - ureditev lokacije Belveder

Slika 96. Ambientni prikaz situacije ureditve lokacije Belveder vir: lastna izdelava

Obstoječe zel. pov.

Nove zel. pov.

Obstoječa drevesa

Nova drevesa

Slika 97. Tlorisni prikaz situacije ureditve lokacije Belveder

Tlakovano

Plaža

Cesta

Potniški terminal

Obstoječi objekti

Novi objekti

Zid

Območje obravnave

50

100

50

100

m

m

vir ortofoto podlage: Google Maps, 2019; lastna izdelava

Tjaša KOGOVŠEK. Idejna zasnova reurbanizacije mestnega jedra Koper. UL FA, Drugostopenjski magistrski študijski program URBANIZEM, Ljubljana, Magistrsko delo.

71


6.2

IDEJNA ZASNOVA DETAJLA MUZEJSKEGA TRGA ZA PRIDOBITEV MNENJ JAVNOSTI

Slika 98. Razstava zaključnih magistrskih del z lokacijo v Kopru, 2019; »Koper imaginarno«

Razvoj koncepta Situacija Tloris Rezultati javnomnenjske ankete

6.2.1 6.2.2 6.2.3 6.2.4

vir: Zbirnik, 2019

Tjaša KOGOVŠEK. Idejna zasnova reurbanizacije mestnega jedra Koper. UL FA, Drugostopenjski magistrski študijski program URBANIZEM, Ljubljana, Magistrsko delo.

72


6.2.1

Razvoj koncepta

Vergerijev trg

Muzejski trg

Nazorjev trg

Belveder Nazorjev trg

Muzejski trg z ulico Belveder

Muzej

Vergerijev trg Muzejski trg

celotno obravnavano detaljno območje

25

50

m

Slika 100. Prikaz območja obravnave detajla Muzejskega trga vir: GURS, 2019; lastna izdelava

1. Umestitev v prostor

1. Umestitev v prostor prostorska zamejitev

koncept mreže

Zeleno Urbano Zeleno Urbano Zeleno Urbano Zeleno Urbano

Muzejski trg predstavlja največji trg na severnem mestnem obrobju. S svojo centralno lego severnega mestnega obrobja bo v prihodnosti, po prenovi in ureditvi garaže pod njim, omogočil glavno vstopno točko v mesto in pomembno pot do Pokrajinskega Muzeja. Pomembno je, da je dobro povezan s sosednjimi trgi, potniškim terminalom na severu in Pokrajinskim muzejem na jugu. Prehodnost in pretočnost ljudi bo po vzpostavitvi podzemne garaže namreč večja.

2. Zasnova Muzejskega trga 2. Zasnova Muzejskega trga

MORJE ULICA TRGI

3. Zasnova ulice Belveder Slika 99. Razvoj koncepta idejne zasnove ureditve Muzejskega trga za pridobitev mnenj javnosti

Muzejski trg se v grobem razdeli na levi zeleni in desni urbani del. Oblikovne vsebine sledijo konceptu mreže in tako končen rezultat predstavlja preplet zelenega (travnik) in urbanega (tlakovane površine) mestnega prostora. Osrednja pot prečka glavni zgodovinski element na trgu, bivšo vodno cisterno. Bivše zgodovinske elemente je potrebno poudariti oz. v primeru njihove porušitve označiti s tematskimi tablami.

3. Zasnova ulice Belveder

Ulica Belveder se zapre za promet, ozeleni in povezuje vse severne mestne trge z nižjim obalnim nivojem. Pešcu nudi prijazno sprehajalno pot in omogoča pogled na morje. Napolni se z urbano opremo, raznolikimi sedalnimi in igralnimi površinami in tako omogoča več možnosti za srečanje in zadrževanje ljudi, uporabnikov.

vir: lastna izdelava

Tjaša KOGOVŠEK. Idejna zasnova reurbanizacije mestnega jedra Koper. UL FA, Drugostopenjski magistrski študijski program URBANIZEM, Ljubljana, Magistrsko delo.

73


6.2.2 Situacija

ca Ozelenela uli

Belveder

Belveder

Nazorjev trg

Muzejski trg z ulico Belveder

Vergerijev trg Muzejski trg

celotno obravnavano detaljno območje

25

50

m

Slika 102. Prikaz območja obravnave detajla Muzejskega trga vir: GURS, 2019; lastna izdelava

t Vodni elemenrna te (historična cis za vodo) a Zeleni del trg

Prva situacijska ideja Muzejskega trga je bila zasnovana po udeležitvi treh okroglih miz o arhitekturi in urbanizmu mesta Koper, izvedenih v letu 2019, kjer so strokovno in laično mnenje ter predloge za bodoče urbanistično in arhitekturno oblikovanje podajali stroka in javnost. V ideji se predvideva razdelitev trga na dva dela, levega (pretežno travnatega) in desnega (pretežno tlakovanega). Loči ju osrednja široka pot, ki predstavlja glavno vhodno pot v mesto, obenem pa tudi poudari pot do Pokrajinskega muzeja. Vodni element v sredini trga je interpretacija v letu 2019 podrte historične cisterne za vodo. Trg prečno prepletajo pohodne plošče, širine 50 cm, ki se v sredini trga dvignejo v klopi. Pod trgom se gradi garažna hiša, ta potrebuje 3 izhode, enega na zahodni strani in dva na vzhodni. Desni objekt je umeščen po načrtih garažne hiše (pridobljenih s strani arhitektov Kosi in partnerji), kjer so zanj nastavljeni temelji, ni pa jasno, ali se bo tudi zares gradil. Ulica Belveder se ozeleni.

Predviden objekt

l trga Tlakovani de

Slika 101. Situacija idejne zasnove ureditve Muzejskega trga za pridobitev mnenj javnosti vir: lastna izdelava

10

20

LEGENDA parkovne zelene površine obcestne zelene površine obstoječa drevesa nova drevesa tlakovano obstoječi objekti obstoječi teren parcelna meja m

Tjaša KOGOVŠEK. Idejna zasnova reurbanizacije mestnega jedra Koper. UL FA, Drugostopenjski magistrski študijski program URBANIZEM, Ljubljana, Magistrsko delo.

74


6.2.3 Tloris elveder B a c li u la e n Ozele žne hiše

Izhod iz gara

Belveder Nazorjev trg

Muzejski trg z ulico Belveder

Vergerijev trg Muzejski trg

celotno obravnavano detaljno območje

25

50

m

Slika 104. Prikaz območja obravnave detajla Muzejskega trga vir: GURS, 2019; lastna izdelava

t Vodni elemenrna te (historična cis za vodo)

Muzejski trg je namenjen pretočnosti večje količine ljudi in sprostitvi okoliških prebivalcev. Velika kapaciteta ljudi trg vsakodnevno prečka zaradi bližine potniškega terminala, nove in močnejše vzpostavljene avtobusne postaje in podzemne garažne hiše.

Predviden objekt

Namen je zasaditi čim več dreves, ki ne presegajo maksimalne obtežbe na garažno hišo. Poleg dreves senco ljudem nudijo tudi pergole. Celoten trg vsebuje preko 20 sedalnih površin. Desni objekt se predvidi s tremi nadstropji, višjim severnim delom in zeleno streho na južnem delu. Izhodi iz garažne hiše so pokriti, ob trgu pa se pojavi urbana oprema v obliki stojal za kolesa, košev za odpadke in vodnih pitnikov.

a Zeleni del trg l trga Tlakovani de

žne hiše

Izhod iz gara

LEGENDA parkovne zelene površine obcestne zelene površine obstoječa drevesa nova drevesa tlakovano obstoječi objekti obstoječi teren parcelna meja

žne hiše

Izhod iz gara

Slika 103. Tloris idejne zasnove ureditve Muzejskega trga za pridobitev mnenj javnosti vir: lastna izdelava

10

20

m

Tjaša KOGOVŠEK. Idejna zasnova reurbanizacije mestnega jedra Koper. UL FA, Drugostopenjski magistrski študijski program URBANIZEM, Ljubljana, Magistrsko delo.

75


6.2.4

Rezultati javnomnenjske ankete Kakšno je vaše mnenje o predlogu?

ESNE VRSTE VIŠJE DREV DEČI BOR, ,R (HRAST DOB J) D A NAV NI RU

OTROŠKO IGRIŠČE

TALNI , M E Z LJEVID A IL VOD

RAZGLEDNA

NI URBANI NETLAKOVATALKANJE) DEL (ZA KO

O ZAVETJE UDIJO VARN KLOPI NAJ N

VEČ KLOPI, LEŽALNIKI

/LITERARNI KUTLURNO ERI VEČ

A, VEČ ZELENJ CE N DREVES, SE EGA J TLAKOVAN

VRŠINE IGRALNE PO OMET) ŠARKA; NOG IGRIŠČE (KO

LETNI KINO

Ali bi se strinjali z umestitvijo tržnice oz. občasnega marketa (npr. art market) prostora v pritličnem delu objekta?

BJEKT KULTURNI O

Da Ne Delno

STORI ZA SKUPNI PROENJE DRUŽ KINOTEKA

EKT MANJŠI OBJ LOKAL GOSTINSKI JA ART GALERI E ŠČ LI A D GLE

IT JAVNE STOR

VE

Ali bi se strinjali z umestitvijo doma za upokojence v višjem delu objekta?

EJEM TRŽNICA, S

O PREKINJEN PROSTO/NE ENJE ZEL

HINJA ODPRTA KU

A ZGODBA POUDARJEN KLOSTI E IZ PRET EKLENI DEL (GRAFIKE/ST LOŠKIMI E NAD ARH OINAMI) IZKOPAN

Z POVEZAVA LOKALNIM MUZEJEM

Da Ne Delno

KNJIŽNICA

S KAVARNO

BAR

ONČENJE PLAŽA ZA S GREDE, DVIGNJENE E, ROŽE GRMOVNIC

Slika 105. Tloris idejne zasnove ureditve Muzejskega trga s programskimi predlogi javnosti vir: lastna izdelava

Da Ne Delno

ACIJSKE MEDGENER OSTI AKTIVN

E GLEDALIŠČ

ROSTEM FITNES NA P

Ali se strinjate s postavitvijo objekta nad garažno hišo?

SLOVNI DELJENI PO RI PROSTO INKUBATOR

A GALERIJA N M E PROST

GA, MAN VEČ ZELENE

TOČKA

ROSTOR ZA DRUŽBENI P EJŠE STAR VE E NASTANIT ŠTUDENTSK

KULTURNA ULICA

POD KNJIŽNICA MI KROŠNJA

Odlično Zelo dobro Dobro Sprejemljivo Slabo Na podlagi koga ali česa je bil narejen plan trga? Si ne predstavljam najboljše Neprepričljivo in zavajajoče

LEKTORJI SONČNI KO RK ZELIŠČNI PA

10

Slika 106. Rezultati javnomnenjske ankete vir: Google Forms, 2019; lastna izdelava

20

Kvantitativni rezultati javnomnenjske raziskave so prikazani v obliki tortnih diagramov (slika 106), kvalitativni rezultati oz. predlogi/spremembe/ideje/želje pa so označeni na karti tlorisa Muzejskega trga (slika 105). Pomembnejši ali večkrat ponovljeni predlogi so tekstovno bolj poudarjeni. m

Tjaša KOGOVŠEK. Idejna zasnova reurbanizacije mestnega jedra Koper. UL FA, Drugostopenjski magistrski študijski program URBANIZEM, Ljubljana, Magistrsko delo.

76


6.3

IDEJNA ZASNOVA DETAJLA MUZEJSKEGA TRGA Z ULICO BELVEDER

Slika 107. Prikaz območja detajlne obravnave - Muzejski trg z ulico Belveder vir: Google Maps, 2019; lastna izdelava

50

100

Koncept in program Tloris Prerezi Načrt namenske rabe prostora in urbanistični kazalniki Katalog urbane opreme Detajlni izseki

6.3.1 6.3.2 6.3.3 6.3.4 6.3.5 6.3.6

m

Tjaša KOGOVŠEK. Idejna zasnova reurbanizacije mestnega jedra Koper. UL FA, Drugostopenjski magistrski študijski program URBANIZEM, Ljubljana, Magistrsko delo.

77


6.3.1

Koncept in program Koncept

Luka Koper

Rdeča nit urejanja prostora Belvederja predstavljajo zelene površine, ki jih sedaj primanjkuje in so bile v javnomnenjski raziskavi po prvem osnutku načrtovane ideje ureditve Muzejskega trga septembra 2019 tudi večkrat izpostavljene kot nezadostne.

morje

Kopališče

Potniški terminal Belveder

Muzejski trg se razdeli na levi zeleni in desni urbani del, vendar se zeleni del poveča. Ulica Belveder se ozeleni in napolni z urbano opremo in programom, ki privablja prebivalce. Z dodatnimi zelenimi javnimi površinami mesto skupaj s stanovalci zadiha.

ulica

historično mestno jedro Koper

Tlakovani del trgov

Pot

250

500

m območje strateške zasnove - mestno jedro Koper območje situacije - lokacija Belveder območje detajla - Muzejski trg z ulico Belveder

Ulica Belveder

Zelenje

trgi

Slika 109. Prikaz nivojev obravnave vir: GURS, 2019; lastna izdelava 100% vegetacija

50% vegetacija

rni program Kultu Tlakovani del trgov

Pot

Zelenje

Skupnostni objekt

Otroško igrišče

(poslovno/ družbeno/ kulturno)

Kulturna pot

kavarna

Detajlna programska shema izhaja iz javnomnenjske raziskave izvedene septembra 2019 med prebivalci Kopra. Anketo je rešilo 75 ljudi, glavni rezultati pa so poudarjeni na sliki 105 na strani 76.

Knjižnica pod krošnjami

Odprta kuhinja

ram rog ni p

Urbani vrtički

ve ni pro gra m

Tržnica, sejem

Galerija na prostem

sti t

t Špor

Prosti zeleni park

ro Sp

Muzejski trg

Slika 108. Koncept idejne zasnove ureditve Muzejskega trga z ulico Belveder vir: lastna izdelava

Tlakovane površine omogočajo dostopnost vseh ljudi v vseh vremenskih razmerah. Doda se tudi talni taktilni vodilni sistem (TTVS) za slepe in slabovidne.

Program

50% tlakovano

50% tlakovano

Glavne površine, ki definirajo prostor, so zelene in tlakovane površine, ki jih v grobem lahko razdelimo v 3 skupine: • 100 % zelene površine • 50 % zelene + 50 % tlakovane površine • 50 % tlakovane površine Kombinacija teh ustvarja glavno obliko prostora.

Slika 110. Programska shema

Sama ideja trga je bila povprečno sprejeta, postavitev objekta na vzhodni strani pa malo manj. Vsebinski predlogi, ki se največkrat ponovijo, so: • več zelenja, dreves, • v celoti zelen prosti park • premalo poudarjene historične vsebine, • slaba povezava s Pokrajinskim muzejem, • vzpostavitev družbenega centra, • več sedalnih površin, • kavarna oz. restavracija, • knjižnica pod krošnjami, • muzejske razstave, • vzpostavitev tržnice. Programske predloge se v naslednjem poglavju implementira v projektno načrtovanje.

vir: lastna izdelava

Tjaša KOGOVŠEK. Idejna zasnova reurbanizacije mestnega jedra Koper. UL FA, Drugostopenjski magistrski študijski program URBANIZEM, Ljubljana, Magistrsko delo.

78


6.3.2 Tloris

Slika 111. Tloris idejne zasnove ureditve Muzejskega trga z ulico Belveder vir: lastna izdelava Obstoj. zel. pov.

Nove zel. pov.

Obstoj. drevesa

Nova drevesa

Tlakovano

Plaža

Cesta

Potniški terminal

Obstoj. objekti

Novi objekti

Tjaša KOGOVŠEK. Idejna zasnova reurbanizacije mestnega jedra Koper. UL FA, Drugostopenjski magistrski študijski program URBANIZEM, Ljubljana, Magistrsko delo.

Voda

Okolica

Vhodi

Zid

Območje obravnave

10

20

m 79


A

6.3.3 Prerezi

B

Belveder Nazorjev trg

Muzejski trg

A

B

Vergerijev trg

prerez

celotno obravnavano detaljno območje

25

50

m

Slika 114. Prikaz prerezov na lokaciji Belveder vir: GURS, 2019; lastna izdelava

Slika 112. Perspektivni prerez AA vir: lastna izdelava

Slika 113. Perspektivni prerez BB

10

20

vir: lastna izdelava

m

Tjaša KOGOVŠEK. Idejna zasnova reurbanizacije mestnega jedra Koper. UL FA, Drugostopenjski magistrski študijski program URBANIZEM, Ljubljana, Magistrsko delo.

80


6.3.4

Načrt namenske rabe prostora in urbanistični kazalniki

OSNOVNA RABA Velikost URBANIZIRANIH POVRŠIN območja (m2) Površine za oskrbo z javnimi dobrinami in storitvami: MS - območja za javne potrebe 379.6 območja za šport in igrišča

Skupna velikost območja (m2) 902.3

522,7

Zelene površine: PZ - območja javnih parkov in 10285.4 krajinskih ureditev Prometne in transportne površine: MP - območja mirujočega 1101.7 prometa PKP - območja peš in 2725.7 kolesarskega prometa Skupna vel. celotnega območja detajl. obdelave

10285.4

3827.4

Sistem za označevanje rabe površin v detajlnem urbanističnem načrtu izhaja iz logične razporeditve dejavnosti v prostoru. Opredeljujejo se zemljišča javne rabe z načrtovanjem dejavnosti v odprtem javnem prostoru in ne novo grajenih objektov (postavi se zgolj en nad garažno hišo), zato določitev nadzornih orodij, kot so kazalci izrabe prostora in gostot zazidave (količnik izrabe prostora, stopnja zazidanosti, gostota stanovanj …) v tem območju obravnave ni smiselna. Definirane in označene po velikosti (preglednica 9) so osnovne rabe urbaniziranih površin. Po geodetskih podatkih, pridobljenih v spletnem registru nepremičnin (2019), so vse parcele obravnavanega območja v lasti MOK (Mestna občina Koper).

15015.1

Preglednica 9. Velikosti osnovnih rab urbaniziranih površin vir: Čerpes, idr., 2008; lastna izdelava

LEGENDA: Površine za oskrbo z javnimi dobrinami in storitvami: MS - območja za javne potrebe območja za šport in igrišča Zelene površine: PZ - območja javnih parkov in krajinskih ureditev Prometne in transportne površine: MP - območja mirujočega prometa PKP - območja peš in kolesarskega prometa

Slika 115. Načrt namenske rabe območja detajla izdejne zasnove vir: GURS, 2019, IObčina, 2019; lastna izdelava

Tjaša KOGOVŠEK. Idejna zasnova reurbanizacije mestnega jedra Koper. UL FA, Drugostopenjski magistrski študijski program URBANIZEM, Ljubljana, Magistrsko delo.

obstoječi objekti okolica parcelne meje območje obdelave in opisi

10

20

m 81


6.3.5

Katalog urbane opreme

1.0

1.0

0.5

3.2

4.0

4.0

0.6

0.6

0.5

0.4

Klop

Klop

Klop

široka + vegetacija

široka

z naslonjalom

Tloris urbane opreme

Klop

Stojalo Tabla za kolesa

Koš

Pitnik

Ulična svetilka

Klop

Klop

Klop

široka + vegetacija

široka

z naslonjalom

Stranski pogled urbane opreme

Slika 116. Tloris in prerez urbane opreme GSPublisherVersion 0.0.100.93

vir: lastna izdelava

Klop

Stojalo za kolesa

1.1

0.8

0.5

0.8

1.2

0.5

2.0

2.4

0.1

Tabla

0,5

Koš

Pitnik Ulična svetilka 1

m

merilo: 1:50

Po celotnem Muzejskem trgu in ulici Belveder se ponavlja enaka urbana oprema, prikazana v tlorisu, prerezu (slika 116) in prostorskem pogledu (slika 117).

Slika 117. Prostorski prikaz urbane opreme

Urbana oprema je trajnostna, klopi so izdelane iz betona in lesa, lesena pa so tudi stojala za kolesa, označevalne table, koši za odpadke in delno pitniki za vodo. Javna razsvetljava poveča splošno varnost oz. občutek varnosti v mestu. Urbana oprema se implementira na območje in ponekod dopolnjuje z obstoječo. Klopi so umeščene tako, da se ljudje na njih počutijo varne. Za hrbtom je namreč bodisi zid ali pa gostejša drevesa, grmovnice.

vir: lastna izdelava

Tjaša KOGOVŠEK. Idejna zasnova reurbanizacije mestnega jedra Koper. UL FA, Drugostopenjski magistrski študijski program URBANIZEM, Ljubljana, Magistrsko delo.

82


6.3.6

Detaljni izseki

Stopnice Potniški terminal Kopališče Vergerijev trg

Belveder Nazorjev trg

detaljni izsek

Muzejski trg

25

celotno obravnavano detaljno območje

50

Slika 120. Prikaz območja detajlnega izseka stopnic

m

vir: GURS, 2019; lastna izdelava

Slika 118. Tloris stopnic

2,5

vir: lastna izdelava

5

m

merilo: 1:200

25

50

m

Slika 121. Obstoječe stanje - ortofoto vir: Google Maps, 2019

Slika 119. Prerez stopnic

2,5

vir: lastna izdelava

Obstoj. zel. pov.

Nove zel. pov.

Obstoj. drevesa

Nova drevesa

Tlakovano

5

m

URBANA OPREMA (tloris) Ulična svetilka Pitnik Koš Tabla Stojalo za kolesa Klop Klop - z naslonjalom Klop - široka Klop - široka + vegetacija

merilo: 1:200

Cesta

Obstoj. objekti

Novi objekti

Okolica

Vhodi

Tjaša KOGOVŠEK. Idejna zasnova reurbanizacije mestnega jedra Koper. UL FA, Drugostopenjski magistrski študijski program URBANIZEM, Ljubljana, Magistrsko delo.

Zid

Slika 122. Ambientni prikaz novega stanja vir: lastna izdelava

83


Detaljni izseki

Razgledna ploščad Potniški terminal Kopališče Vergerijev trg

Belveder Nazorjev trg

detaljni izsek

Muzejski trg

25

celotno obravnavano detaljno območje

50

m

Slika 125. Prikaz območja detajlnega izseka razgledne ploščadi vir: GURS, 2019; lastna izdelava

Slika 123. Tloris razgledne ploščadi

2,5

vir: lastna izdelava

5

m

merilo: 1:200

25

50

m

Slika 126. Obstoječe stanje - ortofoto vir: Google Maps, 2019

Slika 124. Prerez razgledne ploščadi vir: lastna izdelava

Obstoj. zel. pov.

Nove zel. pov.

2,5

Obstoj. drevesa

5

URBANA OPREMA (tloris) Ulična svetilka Pitnik Koš Tabla Stojalo za kolesa Klop Klop - z naslonjalom Klop - široka Klop - široka + vegetacija

m merilo: 1:200

Nova drevesa

Tlakovano

Cesta

Obstoj. objekti

Novi objekti

Okolica

Vhodi

Tjaša KOGOVŠEK. Idejna zasnova reurbanizacije mestnega jedra Koper. UL FA, Drugostopenjski magistrski študijski program URBANIZEM, Ljubljana, Magistrsko delo.

Zid

Slika 127. Ambientni prikaz novega stanja vir: lastna izdelava

84


Detaljni izseki

Urbani vrtovi Potniški terminal Kopališče Vergerijev trg

Belveder Nazorjev trg

detaljni izsek

Muzejski trg

25

celotno obravnavano detaljno območje

50

Slika 130. Prikaz območja detajlnega izseka urbanih vrtov

m

vir: GURS, 2019; lastna izdelava

Slika 128. Tloris urbanih vrtov

2,5

vir: lastna izdelava

5

m

merilo: 1:200

25

50

m

Slika 131. Obstoječe stanje - ortofoto vir: Google Maps, 2019

Slika 129. Prerez urbanih vrtov

2,5

vir: lastna izdelava

Obstoj. zel. pov.

Nove zel. pov.

Obstoj. drevesa

Nova drevesa

Tlakovano

5

m

URBANA OPREMA (tloris) Ulična svetilka Pitnik Koš Tabla Stojalo za kolesa Klop Klop - z naslonjalom Klop - široka Klop - široka + vegetacija

merilo: 1:200

Cesta

Obstoj. objekti

Novi objekti

Okolica

Vhodi

Tjaša KOGOVŠEK. Idejna zasnova reurbanizacije mestnega jedra Koper. UL FA, Drugostopenjski magistrski študijski program URBANIZEM, Ljubljana, Magistrsko delo.

Zid

Slika 132. Ambientni prikaz novega stanja vir: lastna izdelava

85


Detaljni izseki

Vodni motiv Potniški terminal Kopališče

10

20

m

Slika 133. Tloris in prerez bivše vodne cisterne vir: Lovrec, 2014

Vodna cisterna (slika 133), nahajajoča se na sredini Muzejskega trga je najbolje ohranjen del arheoloških izkopanin odkritih po natečaju za ureditev Muzejskega trga leta 2006. Arheološke najdbe so bile leta 2019 ob pričetku grajenja podzemne garažne hiše žal odstranjene, med njimi pa tudi cisterna, ki je služila kot vodni hranilnik za potrebe zapore od leta 1922 do njegove rušitve leta 1948. Cisterna je zbirala meteorno vodo, ki je s strehe in dvorišča zapora polnila zunanji prekat in se nato na poti do notranjega prekata prečistila preko sistemov filtrov (Lovrec, 2014). Detajl vodnega motiva je načrtovan na območju bivše cisterne, njegov material, širina in valoviti vrhnji profil (viden v prerezu na sliki 135) pa sta usklajena z bivšim notranjim vodnim prekatom, preko katerega se je včasih čistila voda.

URBANA OPREMA (tloris) Ulična svetilka Pitnik Koš Tabla Stojalo za kolesa Klop Klop - z naslonjalom Klop - široka Klop - široka + vegetacija

Slika 135. Prerez vodnega motiva vir: lastna izdelava

Slika 134. Tloris vodnega motiva

2,5

vir: lastna izdelava

Obstoj. zel. pov.

Nove zel. pov.

Obstoj. drevesa

Nova drevesa

5

m

Tlakovano

merilo: 1:200 Cesta

Obstoj. objekti

Novi objekti

Okolica

Vhodi

Tjaša KOGOVŠEK. Idejna zasnova reurbanizacije mestnega jedra Koper. UL FA, Drugostopenjski magistrski študijski program URBANIZEM, Ljubljana, Magistrsko delo.

Zid

Vergerijev trg

Belveder Nazorjev trg

detaljni izsek

Muzejski trg

25

celotno obravnavano detaljno območje

50

Slika 136. Prikaz območja detajlnega izseka vodnega motiva

m

vir: GURS, 2019; lastna izdelava

25

50

m

Slika 137. Obstoječe stanje - ortofoto vir: Google Maps, 2019

Slika 138. Ambientni prikaz novega stanja vir: lastna izdelava

86


Detaljni izseki

Sedalne površine (klopi) Potniški terminal Kopališče Vergerijev trg

Belveder Nazorjev trg

detaljni izsek

Muzejski trg

25

celotno obravnavano detaljno območje

50

Slika 141. Prikaz območja detajlnega izseka sedalnih površin

m

vir: GURS, 2019; lastna izdelava

Slika 139. Tloris območja sedalnih površin

2,5

vir: lastna izdelava

5

m

merilo: 1:200

25

50

m

Slika 142. Obstoječe stanje - ortofoto vir: Google Maps, 2019

Slika 140. Prerez območja sedalnih površin vir: lastna izdelava

Obstoj. zel. pov.

Nove zel. pov.

Obstoj. drevesa

2,5 Nova drevesa

5

m

URBANA OPREMA (tloris) Ulična svetilka Pitnik Koš Tabla Stojalo za kolesa Klop Klop - z naslonjalom Klop - široka Klop - široka + vegetacija

merilo: 1:200

Tlakovano

Cesta

Obstoj. objekti

Novi objekti

Okolica

Vhodi

Tjaša KOGOVŠEK. Idejna zasnova reurbanizacije mestnega jedra Koper. UL FA, Drugostopenjski magistrski študijski program URBANIZEM, Ljubljana, Magistrsko delo.

Zid

Slika 143. Ambientni prikaz novega stanja vir: lastna izdelava

87


Detaljni izseki

Ležalniki pod krošnjami Potniški terminal Kopališče Vergerijev trg

Belveder Nazorjev trg

detaljni izsek

Muzejski trg

25

celotno obravnavano detaljno območje

50

Slika 146. Prikaz območja detajlnega izseka ležalnikov

m

vir: GURS, 2019; lastna izdelava

25

50

m

Slika 147. Obstoječe stanje - ortofoto 2,5

5

vir: Google Maps, 2019

m

merilo: 1:200

Slika 145. Prerez območja ležalnikov vir: lastna izdelava

Slika 144. Tloris območja ležalnikov vir: lastna izdelava

Obstoj. zel. pov.

Nove zel. pov.

2,5 Obstoj. drevesa

5

m

Nova drevesa

URBANA OPREMA (tloris) Ulična svetilka Pitnik Koš Tabla Stojalo za kolesa Klop Klop - z naslonjalom Klop - široka Klop - široka + vegetacija

merilo: 1:200 Tlakovano

Cesta

Obstoj. objekti

Novi objekti

Okolica

Vhodi

Tjaša KOGOVŠEK. Idejna zasnova reurbanizacije mestnega jedra Koper. UL FA, Drugostopenjski magistrski študijski program URBANIZEM, Ljubljana, Magistrsko delo.

Zid

Slika 148. Ambientni prikaz novega stanja vir: lastna izdelava

88


Detaljni izseki

Otroško igrišče Potniški terminal Kopališče Vergerijev trg

Belveder Nazorjev trg

detaljni izsek

Muzejski trg

25

celotno obravnavano detaljno območje

50

Slika 151. Prikaz območja detajlnega izseka otroškega igrišča

m

vir: GURS, 2019; lastna izdelava

Slika 149. Tloris otroškega igrišča

2,5

vir: lastna izdelava

5

m

merilo: 1:200

25

50

m

Slika 152. Obstoječe stanje - ortofoto vir: Google Maps, 2019

Slika 150. Prerez otroškega igrišča vir: lastna izdelava

Obstoj. zel. pov.

Nove zel. pov.

2,5 Obstoj. drevesa

5

m

URBANA OPREMA (tloris) Ulična svetilka Pitnik Koš Tabla Stojalo za kolesa Klop Klop - z naslonjalom Klop - široka Klop - široka + vegetacija

merilo: 1:200

Nova drevesa

Tlakovano

Cesta

Obstoj. objekti

Novi objekti

Okolica

Vhodi

Tjaša KOGOVŠEK. Idejna zasnova reurbanizacije mestnega jedra Koper. UL FA, Drugostopenjski magistrski študijski program URBANIZEM, Ljubljana, Magistrsko delo.

Zid

Slika 153. Ambientni prikaz novega stanja vir: lastna izdelava

89


VII

MAKETA

I. UVODNA POGLAVJA

II. IZHODIŠČA III. MESTNO JEDRO KOPER IV. ANALIZA REFERENČNIH PRIMEROV IN IZDELANIH PROJEKTOV V. IDEJNA ZASNOVA REURBANIZACIJE - MAKROLOKACIJA VI. IDEJNA ZASNOVA REURBANIZACIJE - MIKROLOKACIJA VII. MAKETA VIII. ZAKLJUČEK IX. VIRI IN LITERATURA X. PRILOGE


7 Maketa Luka Koper

Kopališče

Potniški terminal Belveder

historično mestno jedro Koper

250

500

m

območje strateške zasnove - mestno jedro Koper območje situacije - lokacija Belveder območje detajla - Muzejski trg z ulico Belveder območje izreza makete Slika 154. Prikaz velikosti območja makete vir: GURS, 2019; lastna izdelava

Slika 155. Fotografija makete območja Belvederja izdelane v merilu 1:500 foto: osebni arhiv

Tjaša KOGOVŠEK. Idejna zasnova reurbanizacije mestnega jedra Koper. UL FA, Drugostopenjski magistrski študijski program URBANIZEM, Ljubljana, Magistrsko delo.

91


Maketa

Slika 156. Fotografija maketnega detajla 1; Muzejski trg proti morju

Slika 158. Fotografija maketnega detajla 3; Muzejski trg proti Pokrajinskemu muzeju

Slika 157. Fotografija maketnega detajla 2; Vergerijev trg ob razgledni ploščadi

Slika 159. Fotografija maketnega detajla 4; Nazorjev trg s ploščadjo in stopnice v terenu

foto: osebni arhiv

foto: osebni arhiv

foto: osebni arhiv

foto: osebni arhiv

Tjaša KOGOVŠEK. Idejna zasnova reurbanizacije mestnega jedra Koper. UL FA, Drugostopenjski magistrski študijski program URBANIZEM, Ljubljana, Magistrsko delo.

92


VIII ZAKLJUČEK

I. UVODNA POGLAVJA

II. IZHODIŠČA III. MESTNO JEDRO KOPER IV. ANALIZA REFERENČNIH PRIMEROV IN IZDELANIH PROJEKTOV V. IDEJNA ZASNOVA REURBANIZACIJE - MAKROLOKACIJA VI. IDEJNA ZASNOVA REURBANIZACIJE - MIKROLOKACIJA VII. PROSTORSKI PRIKAZI VIII. ZAKLJUČEK IX. VIRI IN LITERATURA X. PRILOGE


8 Zaključek

Slika 160. Razglednica Koper, 18. stoletje

Delovno hipotezo, ki trdi, da primeren koncept razvoja mestnega jedra Koper sloni na reurbanizaciji odpreta javnega prostora in da le-ta predstavlja generator razvoja mesta, lahko potrdimo. Glavni predlogi in želje prebivalcev mestnega jedra so bili povezani z vzpostavitvijo boljšega javnega prostora v smislu več zelenih površin za druženje, več prostega javnega prostora in manj graditev objektov v strogem mestnem jedru. Prva idejna zasnova ureditve na območju Belveder je bila zaradi premajhnega upoštevanja leteh slabše sprejeta, zadnja po javnomnenjski kritiki septembra 2019, pa je bila sprejeta pozitivno s strani prebivalcev in odločilnih akterjev mestne občine Koper. Reurbanizacija odprtega javnega prostora v Kopru lahko zviša kvaliteto življenja in zmanjša fizično in socialno degradacijo.

vir: Pokrajinski arhiv Koper, SI PAK KP

Tjaša KOGOVŠEK. Idejna zasnova reurbanizacije mestnega jedra Koper. UL FA, Drugostopenjski magistrski študijski program URBANIZEM, Ljubljana, Magistrsko delo.

94


IX

VIRI IN LITERATURA

I. UVODNA POGLAVJA II. IZHODIŠČA

III. MESTNO JEDRO KOPER IV. ANALIZA REFERENČNIH PRIMEROV IN IZDELANIH PROJEKTOV V. IDEJNA ZASNOVA REURBANIZACIJE - MAKROLOKACIJA VI. IDEJNA ZASNOVA REURBANIZACIJE - MIKROLOKACIJA VII. MAKETA VIII. ZAKLJUČEK IX. VIRI IN LITERATURA X. PRILOGE


9 Članki, knjige, publikacije, dokumenti in arhivi

Bernik, Stane. 1968. Organizem slovenskih obmorskih mest: Koper, Izola, Piran. Mladinska knjiga; Piran, Medobčinski zavod za spomeniško varstvo. Bugarič, Boštjan. 2004a. „Koper: možnosti in potrebe za novo univerzitetno središče: magistrsko delo“. B. Bugarič. ———. 2004b. Procesi v mestnih jedrih: primer umeščanja univerzitetnega programa v historično mestno jedro Kopra. ———. 2006. „Univerza in mesto: univerzitetne vsebine kot generator družbenega dogajanja: doktorska disertacija“. B. Bugarič. Bugarič, Boštjan, Tina Cotič, Mateja Filipič, Breda Čopi, Patricija Turnšek, in Tjaša Kogovšek. 2019. „Okrogla miza o mestu Koper: Zaparkiraj, 29.5.2019“. Koper. Bugarič, Boštjan, Alenka Korenjak, Maja Ivančič, Tomaž Krištof, Miha Dešman, Kristina Dešman, in Tina Cotič. 2019. „Okrogla miza o mestu Koper: O arhitekturi mesta, 18.4.2019“. Koper. Bugarič, Boštjan, Alenka Korenjak, Sonja Leboš, Rebeka Bratoš Gornik, Tina Cotič, in Bea Tomšič Amon. 2019. „Okrogla miza o mestu Koper: O začasni rabi prostora v mestu Koper, 9.5.2019“. Koper. Cotič, Tina, Tjaša Žakelj, Miha Koderman, Boštjan Bugarič, in Zdravko Mlinar. 2014. Koper živi? : vključevanje prebivalcev v urejanje javnega prostora. Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Univerzitetna založba Annales. Čebron Lipovec, Neža. 2012a. „Arhitekturni pomniki izgradnje Kopra po drugi svetovni vojni“. Znanstveno raziskovalno središče Republike Slovenije. ———. 2012b. „Building the brave new world in a contested land“. Univerza na Primorskem. Čerpes, Ilka, Gašper Blejec, in Janez Koželj. 2008. Urbanistično načrtovanje: raba prostora, tipologija stanovanjske gradnje, promet, parcelacija. Fakulteta za arhitekturo. Daniela, Tomšič, Mirjam Požeš, Andrej Mlakar, in Marina Furlan. 1999. Revitalizacija historičnega mestnega jedra Kopra : prostorska problematika revitalizacije mestnega jedra. Koper : Mestna občina Koper : Znanstveno-raziskovalno središče RS. Fister, Peter. 2003. „Prenova ali reurbanizacija mestnih jeder: arhitekturno-planerski vidiki“. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo 1: 12–17. Guček, Mojca. 1998. „Pomen anonimne arhitekture historicnega mestnega jedra kopra v prenovitvenih postopkih“. Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo. ———. 2000. Anonimna arhitektura v prenovi Kopra. Zgodovinsko društvo za južno Primorsko. Hočevar, Marjan. 1998. „Analiza revitalizacijske problematike koprskega mestnega jedra; fizični prostor in družbene vsebine“. Annales, Series historia et sociologia 8 (12): 79–94. ———. 2000. Novi urbani trendi: prizorišča v mestih-omrežja med mesti. Fakulteta za družbene vede. Hočevar, Marjan, Drago Kos, Jan Makarovič, Franc Trček, Janez Štebe, Matjaž Uršič, Blaž Lenarčič, in Tomaž Kaštrun. 2004. Vrednote prostora in okolja: 3. fazno in končno poročilo: sumarnik javnomnenjske raziskave-ankete in interpretacija rezultatov. Fakulteta za družbene vede. Jerant, Tabita. 2017. „Prenova večstanovanjskega objekta: vidik arhitekturne percepcije“. Univerza v Mariboru, Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in …. Katz, Bruce, in Luise Noring. 2017. „The Copenhagen City and Port Development Corporation: A Model for Regenerating Cities“. Korenjak, Alenka. 2015. „Celovita urbana prenova“. AB. Arhitektov bilten 45 (203/204): 40–42.

Viri in literatura Kos, Drago. 1995. „Sociološki vidiki prenove starih mestnih jeder“. Annales, Series historia et sociologia 5 (6): 25–28. Koželj, Janez. 2007. „Opredelitev sodobnega mesta“. O urbanizmu : Kaj se dogaja s sodobnim mestom? : zbornik. ———. 2016. „Merila in kriteriji za določitev degradiranih urbanih območij“. Ljubljana: Fakulteta za arhitekturo. Kralj Pavlovec, Jasna. 1999. „Edo Mihevc – urbanist, arhitekt in oblikovalec: vrednotenje povojnega urbanizma slovenske obale“. Urbani izziv 10 (2). Kresal, Janez. 2011. Edo Mihevc : 1911-1985 : ob stoletnici arhitektovega rojstva. Fakulteta za arhitekturo. Likar, Darko. 2013. „Odkrivanje ostankov notranjega mestnega starega obzidja v Kopru“. Annales 1 (23): 71–90. Lovrec, Domen. 2014. „Idejna zasnova revitalizacije Muzejskega trga, Koper: študentski domovi s spremljevalnim programom“. Fakulteta za arhitekturo. Mihelič, B. b. d. „s sod. 2007“. Prenova mesta: metodološka orodja za določanje in vrednotenje prednostnih območij in tipov prenove, 2006–13. MOK, Mestna občina Koper. 2017. „Celostna prometna strategija mestne občine Koper“. Koper. ———. 2018. „Strateška izhodišča prostorskega razvoja mestne občine Koper“. Koper. ———. 2019. „Podzemna garaža pod Muzejskim trgom, Koper“. Izdelal: Gorazd Črnko, univ.dipl.inž. grad. Nadin, V., W. Van der Toorn Vrijthoff, J. Zhou, A. Arjomand Kermani, in A. Mashayekhi. 2015. „A sustainable future for the historic urban core“. Final report of the EU JPI funded pilot project on planning and management of historic urban cores in the Ireland, Netherlands and the UK. Peterlin, Marko, Karolina Babič, Maša Cvetko, Darja Fišer, Blaž Habjan, Urban Jeriha, Jurman Jurman, idr. 2014. „Skupnostne prakse v urejanju prostora.“ Prostori sodelovanja, Inštitut za politike prostora, maj 2014, 1 izdaja, ods. 1. Pichler-Milanović, Nataša, Mojca Foški, in Alma Zavodnik Lamovšek. 2014. „Turas: Transitioning towards urban resilience and sustainability“. „Re Urban Mobil: Interim report on WP5 context and existing instruments of reurbanisation in each city: Work Package 5 – Economics, Law and Governance“. 2004. Scholes, Kevan, in Robert W. (Robert William) Sexty. 1989. Exploring strategic management. Scarborough, Ont.: Prentice-Hall Canada. S.HO.W. 2013a. „Javno mnenje - razstava ‚Koper živi?‘“ V . Koper. ———. 2013b. „Mapiranje in razvoj scenarijev javnega prostora Kopra“. Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče. Uršič, Matjaž, Marjan Hočevar, Breda Luthar, in Tanja Oblak. 2007. Protiurbanost kot način življenja. Fakulteta za družbene vede. Uršič, Matjaž, in Breda Luthar. 2003. Urbani prostori potrošnje. Fakulteta za družbene vede. Vičič, Aleksi. 2017. „Idejna zasnova prenove Servitskega samostana v Kopru: magistrsko delo“. A. Vičič. Žitko, Salvator, Edvilijo Gardina, Raul Šiškovič, Franc Kranjc, in Jaka Jeraša. 1988. Koper : turistični vodnik po mestu in okolici. Koper : Lipa. Žitko, Salvator, Slobodan Simič, Sandro Kravanja, Marko Gospodarič, Ksenija Davidovič, in Bogomir Strohsack. 1999. Koper: Capodistria. IKI-Institut za komunikacije in informatiko.

Tjaša KOGOVŠEK. Idejna zasnova reurbanizacije mestnega jedra Koper. UL FA, Drugostopenjski magistrski študijski program URBANIZEM, Ljubljana, Magistrsko delo.

96


Spletni viri

Archined. b. d. „Mathildeplein Eindhoven“. Archined. Pridobljeno 28. januar 2019. https://www.archined.nl/project/27962-mathildeplein-eindhoven/. Architonic. 2019. „Underground Parking Katwijk Aan Zee by Royal HaskoningDHV | Infrastructure Buildings“. Architonic. 2019. https://www.architonic.com/en/project/royal-haskoningdhvunderground-parking-katwijk-aan-zee/5105904. Bucik Ozebek, Nataša. 2019. „Parkirna hiša bo letošnja koprska največja naložba“. Dnevnik. 2019. https://www.dnevnik.si/1042887820. Bugarič, Boštjan. 2010. „Trajekt“. Mesta in nebo (blog). 2010. http://trajekt.org/. „BURO LUBBERS | krajinska arhitektura in urbano oblikovanje“. b. d. Pridobljeno 28. junij 2019. https://www.burolubbers.nl/projecten/1000_lichtplein.htm. Cobe, arhitekti. b. d. „Cobe - Nordhavn“. Pridobljeno 28. oktober 2019. https://www.cobe.dk/place/nordhavn. „Google Forms: Free Online Surveys for Personal Use“. 2019. 2019. https://www.google.com/forms/about/. GURS, Geodetska uprava Republike Slovenije. 2019. „e-Geodetski podatki“. 2019. https://egp.gu.gov.si/egp/. Hasna, A. M. 2007. „Dimensions of sustainability“. Journal of Engineering for Sustainable Development: Energy, Environment, and Health 2 (1): 47–57. „HISTRIA - Humanistično društvo - Società umanistica - Humanističko društvo“. 2019. HISTRIA. 2019. http://www.histriaweb.eu/wp/. Inhabitat. 2019. „Temporary Dutch Parking Garage Is as Green As It Looks“. 2019. https://inhabitat.com/temporary-dutch-parking-garage-is-as-green-as-it-looks/. IObčina. 2019. „IObčina: Mestna občina Koper“. 2019. https://gis.iobcina.sikoper. Kalamar, Andrej. b. d. „Andrej Kalamar / Studio Kalamar“. Pridobljeno 23. julij 2019. http://www.kalamar.si/. Katz, Bruce, in Luise Noring. 2017. „The Secret Copenhagen Model for Regenerating Cities“. 2017. https://nextcity.org/daily/entry/copenhagen-model-regenerating-cities-norbhaven. „Koper in Ankaran“. b. d. Malis nepremičnine. Pridobljeno 23. januar 2019. http://malis.si/ru/blog/55-koper-in-ankaran. Macdonald, Kit. 2019. „Alternative City Breaks: Utrecht, the Netherlands – Restaurants, Culture and Nightlife“. The Guardian, 2019, ods. Travel. https://www.theguardian.com/travel/2019/ sep/11/utrecht-alternative-city-guide-food-drink-beer-bars-culture. „Multiplan arhitekti“. 2019. http://multiplan.si/. Obala plus. 2019. „Mestna občina Koper je letos aktivno pristopila k pripravi Občinskega prostorskega načrta“. 2019. https://obalaplus.si/2019/06/12/mestna-obcina-koper-je-letos-aktivnopristopila-k-pripravi-obcinskega-prostorskega-nacrta/. „Odlok o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (OdSPRS)“. 2004. pisrs. 2004. http://pisrs.si. „OpenStreetMap“. 2019. OpenStreetMap. 2019. https://www.openstreetmap.org/. Pucer, Alberto. b. d. „Podnebje in vegetacija“. Društvo Boškarin. Pridobljeno 23. marec 2019. http://drustvo-boskarin.si/o-istri/podnebje-vegetacija/. Register kulturne dediščine SITULA. 2019. „rkd.situla.org“. 2019. http://rkd.situla.org/.

Viri in literatura „Solaripedia | Green Architecture & Building | Projects in Green Architecture & Building“. 2012. https://www.solaripedia.com/13/396/5785/highline_park_access_points_map.html. STA. 2010. „Kopru po mnenju Zares grozi demografski in finančni balon“. 2010. https://siol.net/kopru-po-mnenju-zares-grozi-demografski-in-financni-balon-152082. Surs, Statistični urad RS. 2014. „Koper - Slovenske regije in občine v številkah“. 2014. https://www.stat.si/obcine/sl/2014/Municip/Index/68. Škamperle, Tjaša. 2014. „Nihče ne ve, do kdaj bo koprski Muzejski trg razkopan“. RTVSLO.si. 2014. https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/nihce-ne-ve-do-kdaj-bo-koprski-muzejski-trgrazkopan/332359. „The High Line“. b. d. Pridobljeno 6. junij 2019. https://www.thehighline.org/. „Urbana prenova in urbana regeneracija“. b. d. IPoP - Inštitut za politike prostora (blog). Pridobljeno 5. februar 2019. https://ipop.si/urejanje-prostora/izrazje/urbana-prenova-in-urbana-regeneracija/. Vilfan, Tina. 2015. „Urbana regeneracija mestnega jedra z uvajanjem začasne rabe prostora“. OUTSIDER (blog). 2015. https://outsider.si/urbana-regeneracija-mestnega-jedra-zuvajanjem-zacasne-rabe-prostora/. „Zgodovina Kopra“. b. d. Samoupravna Skupnost Italijanske Narodnosti-Koper. Pridobljeno 23. januar 2019. http://www.cancapodistria.org/sl/component/content/article/2-contenuto/69zgodovina-kopra.html?Itemid=109.

Tjaša KOGOVŠEK. Idejna zasnova reurbanizacije mestnega jedra Koper. UL FA, Drugostopenjski magistrski študijski program URBANIZEM, Ljubljana, Magistrsko delo.

97


X PRILOGE

I. UVODNA POGLAVJA

II. IZHODIŠČA III. MESTNO JEDRO KOPER IV. ANALIZA REFERENČNIH PRIMEROV IN IZDELANIH PROJEKTOV V. IDEJNA ZASNOVA REURBANIZACIJE - MAKROLOKACIJA VI. IDEJNA ZASNOVA REURBANIZACIJE - MIKROLOKACIJA VII. MAKETA VIII. ZAKLJUČEK IX. VIRI IN LITERATURA X. PRILOGE


10.1

GRAFIČNE PRILOGE

Slika 161. Skica preoblikovanih Koprskih mestnih peš ulic

Strateška zasnova - razvoj mestnega jedra Koper Situacija - ureditev lokacije Belveder Detajl - Muzejski trg z ulico Belveder Ambientni prikazi

10.1.1 10.1.2 10.1.3 10.1.4

vir: lastna izdelava

Tjaša KOGOVŠEK. Idejna zasnova reurbanizacije mestnega jedra Koper. UL FA, Drugostopenjski magistrski študijski program URBANIZEM, Ljubljana, Magistrsko delo.

99


Luka Koper

1

5

Mestno jedro Koper = peš mesto (umik tranzitnih poti in mirujočega prometa, nadomestitev z zelenimi površinami)

Poslovni del (+ stanovanjski)

Luka Koper

6 Pristaniška dejavnost (+ turizem)

Kopališče

Potniški terminal Belveder

historično mestno jedro Koper

2

2

Marina

Obmorska promenada

Potniški terminal

6

Kopališče

7

1

8

stanovanjska nadstropja

250

Stanovanjski del + družbeni + turistični (revitalizacija objektov, multifunkcionalnost)

7 Historično mestno jedro Koper

Slika 164. Prikaz nivojev obravnave

Športna pot

družbeno/storitveno pritličje

8 Parkovne ureditve več zelenja + dreves

4

3

4 Lokalna / kolesarska pot = ogrlica mestnega jedra

9

9

Zeleni + stanovanjski del negrajeno : grajeno 75% : 25% zeleno : stanovanjsko + storitve nizka gradnja, skupnost. stanovanja, medgenerac. povezovanje

5 Slika 162. Strateška zasnova mestnega jedra Koper v merilu 1:5000 vir morfološke podlage: GURS, 2019; lastna izdelava

50

100

m

merilo: 1:5000

Tjaša KOGOVŠEK. Idejna zasnova reurbanizacije mestnega jedra Koper. UL FA, Drugostopenjski magistrski študijski program URBANIZEM, Ljubljana, Magistrsko delo.

Slika 163. Skice strateške zasnove mestnega jedra Koper

m

območje strateške zasnove - mestno jedro Koper območje situacije - lokacija Belveder območje detajla - Muzejski trg z ulico Belveder

3

5 min peš radij

500

vir: GURS, 2019; lastna izdelava

LEGENDA: mestna pot (glavni osi) obmorska pot (promenada) športna pot lokalna cesta/kolesarska pot regionalna cesta potniški terminal avtobusna postaja zelene površine - javni in poljavni odprti prostor pretežno zeleni del - zeleni obrobni pas pretežno stanovanjski del (peš mesto) pretežno poslovni del pretežno pristaniška dejavnost

10.1.1 Strateška zasnova razvoj mestnega jedra Koper

vir: lastna izdelava

100


Luka Koper

Kopališče

Potniški terminal Belveder

historično mestno jedro Koper

250

500

m

območje strateške zasnove - mestno jedro Koper območje situacije - lokacija Belveder območje detajla - Muzejski trg z ulico Belveder Slika 166. Prikaz nivojev obravnave vir: GURS, 2019; lastna izdelava

LEGENDA Obstoječe zelene površine Nove zelene površine Obstoječa drevesa Nova drevesa Tlakovano Plaža - pesek Prometna cesta Površine potniškega terminala Obstoječi objekti Novi objekti Zid Območje obravnave

Slika 165. Tlorisni prikaz situacije ureditve lokacije Belveder v merilu 1:2000 vir ortofoto podlage: Google Maps, 2019; lastna izdelava

Tjaša KOGOVŠEK. Idejna zasnova reurbanizacije mestnega jedra Koper. UL FA, Drugostopenjski magistrski študijski program URBANIZEM, Ljubljana, Magistrsko delo.

50

100

m

merilo: 1:2000

10.1.2 Situacija ureditev lokacije Belveder 101


Luka Koper

Kopališče

Potniški terminal Belveder

historično mestno jedro Koper

250

Tloris 10

20

m

merilo: 1:500

500

m

območje strateške zasnove - mestno jedro Koper območje situacije - lokacija Belveder območje detajla - Muzejski trg z ulico Belveder Slika 168. Prikaz nivojev obravnave vir: GURS, 2019; lastna izdelava

LEGENDA Obstoječe zelene površine Nove zelene površine Obstoječa drevesa Nova drevesa Tlakovano Plaža - pesek Prometna cesta Površine potniškega terminala Obstoječi objekti Novi objekti Voda Okolica Vhodi Zid Območje obravnave

Perspektivni prerez AA Slika 167. Tloris in prereza detajla Muzejskega trga z ulico Belveder v merilu 1:500 vir: lastna izdelava

Tjaša KOGOVŠEK. Idejna zasnova reurbanizacije mestnega jedra Koper. UL FA, Drugostopenjski magistrski študijski program URBANIZEM, Ljubljana, Magistrsko delo.

Perspektivni prerez BB 10

20

m

merilo: 1:500

10.1.3 Detajl - Muzejski trg z ulico Belveder 102


Slika 169.1 Stopnice, nova povezava ulice Belveder z mestnim kopališčem

Slika 170.1 Muzejski trg ob severnem mestnem vhodu ob vodnem motivu

Slika 170.2 Sedalne površine

Slika 170.3 Otroško igrišče

Slika 169.2 Novi park, kopališče

Slika 169.4 Ulica Belveder

Slika 170.4 Urbani vrtovi

Slika 170.5 Ležalniki, na dvignjenem terenu

vir: lastna izdelava

vir: lastna izdelava

vir: lastna izdelava

Slika 169.3 Mestna ogrlica z umirjenim prometom vir: lastna izdelava

vir: lastna izdelava

Slika 169.5 Razgledna ploščad, z Nazorjevega trga vir: lastna izdelava

vir: lastna izdelava

vir: lastna izdelava

vir: lastna izdelava

vir: lastna izdelava

Video ambientni prikaz je dostopen na: vimeo.com/403209926

170.3 170.1 170.5 169.5

169.3 169.1 169.2

170.2 169.4 170.4 170

Slika 169. Lokacija Belveder s ptičje perspektive vir: lastna izdelava

Tjaša KOGOVŠEK. Idejna zasnova reurbanizacije mestnega jedra Koper. UL FA, Drugostopenjski magistrski študijski program URBANIZEM, Ljubljana, Magistrsko delo.

Slika 170. Muzejski trg s ptičje perspektive

10.1.4 Ambientni prikazi

vir: lastna izdelava

103


10.2 Anketa o ureditvi Muzejskega trga

PRILOGA ANKETNEGA VPRAŠALNIKA Vizualizacija

Pozdravljeni, Sodeč po raziskavi »Koper živi« iz leta 2014 in anketi »Zaparkiraj«, opravljena v letu 2019, si večina prebivalcev starega jedra Kopra želi več zelenih površin in dreves. To je bila tudi glavna tema okroglih miz o arhitekturi in urbanizmu mesta Koper, ki so se zgodile v letu 2019. V teh dneh se na območju novega Muzejskega trga in nove garažne hiše pod njim gradbena dela že odvijajo. S seboj so že vzela večino velikih dreves na tem območju, kar še bolj zahteva dober premislek o novi ureditvi površin trga. Zato vas sprašujemo: Kakšne so vaše želje o ureditvi Muzejskega trga? Pred vami je osnutek ideje oblikovanja Muzejskega trga, ki se bo z vašo pomočjo še natančneje oblikoval. Prosim vas za komentar in predloge vsebin, ki si jih želite na novo urejenem trgu? Anketa vsebuje le nekaj vprašanj in vam bodo vzela cca. tri minute, ki pa imajo potencial, da pozitivno vplivajo na vaše boljše urbano okolje. Za odgovore se vam najlepše zahvaljujem! Tjaša Kogovšek (študentka Fakultete za arhitekturo), september 2019

OBLIKA TRGA

Pred vami je osnutek ideje oblikovanja Muzejskega trga v Kopru.

Tloris Slika 172. Ambientni prikaz idejne zasnove ureditve Muzejskega trga vir: lastna izdelava

1.

Kakšno je vaše mnenje o predlogu

• • • • • •

Odlično Zelo dobro Dobro Sprejemljivo Slabo Drugo:

2.

Kaj bi pri ideji spremenili?

Slika 171. Tloris idejne zasnove ureditve Muzejskega trga vir: lastna izdelava

Tjaša KOGOVŠEK. Idejna zasnova reurbanizacije mestnega jedra Koper. UL FA, Drugostopenjski magistrski študijski program URBANIZEM, Ljubljana, Magistrsko delo.

104


Priloga anketnega vprašalnika VSEBINA TRGA

8.

Predlogi vsebin na zeleni strehi?

Vsebina trga se lahko prosto spreminja glede na potrebe prebivalcev, kar omogoča umestitev raznolikih vsebin kot npr. otroško igrišče, fitnes na prostem, odprta knjižnica, prizoriščni prostor, letni kino …

3.

Prosim podajte svoje vsebinske predloge, želje.

MNENJE O VSEBINSKIH IDEJAH Prosim še za komentar k mojemu predlogu umestitve vsebin v objektu.

VSEBINA OBJEKTA

Objekt je predvidevan s strani investitorjev in projektantov garažne hiše, njegov obstoj zato ni nujen. Sestavljen je iz pritličnega dela in višjega dela (1-3 nadstropja). V njem sta 2 izhoda iz garažne hiše, pritlični del je v moji idejni zasnovi odprt in zelen.

4. •

• •

5.

Ali se strinjate s postavitvijo objekta nad garažno hišo? Da Ne Delno

Komentar k odgovoru, zakaj se (ne)strinjate?

9. Ali bi se strinjali z umestitvijo tržnice oz. občasnega marketa (npr. art market) prostora v pritličnem delu objekta? Da •

• •

Ne Delno

10. •

Ali bi se strinjali z umestitvijo doma za upokojence v višjem delu objekta?

• •

Da Ne Delno

11.

Ali želite še kaj dodati?

6. Tisti, ki ste se strinjali ali delno strinjali z umestitvijo objekta, kakšne vsebine predlagate v njem v pritličnem delu? 12. Najlepša hvala za odgovore, pripombe, kritiko in predloge. Mnenja bodo upoštevana v idejni zasnovi ureditve Muzejskega trga z ulico Belveder. Če želite biti obveščeni, kje bo projekt objavljen in razstavljen, lahko tu pustite svoj e-naslov oz. kontakt. 7.

Predlogi vsebin v višjem delu objekta? Hvala, lep pozdrav, Tjaša Kogovšek

Tjaša KOGOVŠEK. Idejna zasnova reurbanizacije mestnega jedra Koper. UL FA, Drugostopenjski magistrski študijski program URBANIZEM, Ljubljana, Magistrsko delo.

105


Zahvala Za usmeritve in pomoč pri izdelavi magistrskega dela za zahvaljujem mentorici izr. prof. dr. Alenki Fikfak in somentorju dr. Boštjanu Bugariču. Hvala vsem, ki so sodelovali pri izpolnjevanju ankete, hvala Jerneju za BIM usmeritve, Urški za krajinsko svetovanje, osebju iz knjižnice FA in Arhiva PAK za pomoč pri naboru literature in arhivske prostorske dokumentacije, in pa hvala vsem prijateljem s fakultete za moralno podporo ter za vse lepe trenutke tekom študija. Najlepša hvala tudi družini za podporo, predvsem mami za večno skrb in zaupanje. Szczególne i ogromne podziękowania za wszystko dla Ciebie, Ania. Bez Ciebie nie zrobiłabym tego. Mam nadzieję, że wspólnie będziemy stawać przed kolejnymi wyzwaniami.

Tjaša KOGOVŠEK. Idejna zasnova reurbanizacije mestnega jedra Koper. UL FA, Drugostopenjski magistrski študijski program URBANIZEM, Ljubljana, Magistrsko delo.

XIV