Issuu on Google+

Književnost med obema vojnama 1918 – 1941 Avtor: Robert Lang


Knji탑evnost med obema vojnama Ekspresionizem

Socialni realizem

1918 - 1930

1930 - 1941

Slovenci pridobimo na narodni zavesti.


Ekspresionizem  

lat. ekspressio – izraz, iztis Ekspresionizem je nastal v Nemčiji kot nasprotovanje impresionizmu. Najprej se je uveljavil v likovni umetnosti, nato tudi v literaturi, filmu, gledališču, glasbi. expressio – lat. izraz, iztis


Van Gogh: Zvezdno nebo Edward Munch: Krik

Oskar Kokoschka: Firence

Emil Nolde: CvetoÄ?i vrt


Primerjava tem, motivov impresionizem trenutni, bežni vtisi • notranja stiska •

ekspresionizem osamljenost in odtujenost • smrt • razbijanje vtisov •


Ekspresionizem na Slovenskem ČAS: 1918 – 1930 VZROKI ZA NASTANEK EKSPRESIONIZMA:

- bližajoča se vojna v Evropi, - v svetu se pojavijo kaos, zmeda, nesoglasje, - človek čuti notranjo stisko, tesnobo, bolečino, osamljenost, ogroženost, strah,


Ekspresionizem na Slovenskem ZNAČILNOSTI:  meščanstvo je krivo, da je življenje zašlo v popolno zmedo, kaos,  so proti romantičnim težnjam, naturalizmu in impresionizmu,  ekspresionisti predmetni svet razstavljajo na kose in ga potem ponovno sestavljajo v kaotično podobo,  prevladuje PESNIŠTVO,  pojavijo se primere iz industrijskega sveta,  nenavadne besede, težke metafore, poudarjen nemir  krčevit, napet slog  najpogostejši motivi so: smrt, trpljenje, vojna, samota, osamljenost, želja po svobodi, pravičnost, ljubezen …


Predstavniki      

Srečko Kosovel – pesnik Tone Seliškar – pesnik Mile Klopčič – pesnik Miran Jarc – pesnik Anton Vodnik – pesnik Slavko Grum – dramatik, pripovednik


Socialni realizem     

ČAS: 1930 – 1941 ZNAČILNOSTI: prevladuje PROZA, del pisateljev se zgleduje po MODERNI, opisuje socialne razlike, delavsko bedo, propad kmeta, pereča družbena vprašanja, kritika obstoječe meščanske družbe, zamisli o boljši in pravičnejši družbi, čim bolj zvesta podoba stvarnega sveta (REALIZEM!).


Predstavniki         

Tone Seliškar - pisatelj, Mile Klopčič - pesnik, Anton Ingolič - pisatelj, Ciril Kosmač - pisatelj, Prežihov Voranc - pisatelj, France Bevk – pisatelj, Miško Kranjec - pisatelj, Ivan Potrč - pisatelj, dramatik, Bratko Kreft - dramatik.


Rešitve delovnega lista a) Pavel Golia b) Igo Gruden c) Alojz Gradnik č) Ivan Pregelj d) Miran Jarc e) Anton Vodnik f) Srečko Kosovel g) Slavko Grum


Književniki in njihova dela a) Pavel Golia: karkoli b) Igo Gruden: karkoli c) Alojz Gradnik: karkoli č) Ivan Pregelj: Matkova Tina - novela d) Miran Jarc: karkoli e) Anton Vodnik: karkoli f) Srečko Kosovel: Pesmi, Integrali, Naša bela mačica g) Slavko Grum: Dogodek v mestu Gogi


h) Juš Kozak: karkoli i) France Bevk: Kaplan Martin Čedermac – roman, Krivda, Ljudje pod Osojnikom – povesti, Pastirci, Pestrna ... j) Prežihov Voranc: Požganica – roman, Doberdob - roman k) Tone Seliškar: Trbovlje – zbirka pesmi, Bratovščina Sinjega galeba – mladinska povest l) Mile Klopčič: Preproste pesmi - zbirka m) Bratko Kreft: Celjski grofje - drama n) Miško Kranjec: Povest o dobrih ljudeh, Strici so mi povedali ... o) Anton Ingolič: Lukarji, Tajno društvo PGC, Deček z dvema imenoma ...


Književnost med NOB