Issuu on Google+

Z glavo skozi zid

Vodarna ob izviru Hublja

Štrudlfest 2012 v znamenju Lokarja, od 27. do 30 septembra

Srečno, uspešno in veselo v šoli!

Nov cevovodni sistem preprečil pomanjkanje vode.

13

3

6

Čestitamo domačemu gospodarstvu!

Foto Anja Korenč

Foto Branko Lavrenčič

glasilo Občine Ajdovščina ajdovske. novice@ajdovscina.si Št. 14 • 18. september 2012, 6500 izvodov, brezplačen izvod

Uspešni dogovori, prestižne nagrade domačega gospodarstva. Ne spreglejte obvestil domače obrtne zbornice.

4

Veselo poletje po naših krajih

Kljub vročini in suši je bilo poletje v naših krajih bogato s prireditvami.

8,9

Ne spreglejte - napovedi športnih vadb za vse generacije!

19

Kmečka tržnica v Ajdovščini

13. oktober, Trg 1. slovenske vlade, info TIC Ajdovščina: 05 3659140

HVALA! Suša oklestila bandimo

Naši olimpijci

Še ne tako dolgo nazaj smo poslušali, da sami zase ne pridelamo dovolj, da je treba promovirati lokalno samooskrbo. Že dolgo poslušamo, da bi bilo treba po dolini urediti namakalni sistem. Zdaj, po suši, pa se govori, da bo treba kmetom pomagati, ker je škoda resnično velika. Krava in pujsek, ki ju kmet ne bo mogel preživeti, ker mu je suša požrla krmo, splošna gospodarska kriza pa denar, da bi jo kupil, ne bosta dočakala pomoči. Kmet bi rekel, da ju je „hudič vzel“, ki že dolgo jemlje slovensko kmetijstvo nasploh. Le-

Športno poletje 2012 je zaznamovala olimpijska vročica. Tudi Ajdovci smo v Londonu imeli svojo predstavnico.

tošnja jesen je za vipavskega kmeta žalostna in če ne bo „Bog pomagal“, bo še bolj žalostna pomlad. Droben prispevek k lokalni samooskrbi bo vaš obisk na kmečki tržnici, ki enkrat mesečno (drugo soboto v mesecu) poteka na Trgu 1. slovenske vlade, kjer se je z domačimi pridelovalci mogoče dogovoriti tudi za redno oskrbo. Kupujmo od domačega kmeta, dokler še lahko!

2

Polona Batagelj je kljub svoji mladosti fantastično opravila prvi čisto slovenski nastop na olimpijski cestni kolesarski dirki in je trenutno najboljša slovenska kolesarska! Domačini smo ji ob prihodu domov priredili sprejem, nanj pa povabili še Kristjana Korena iz Budanj, ki je odlično opravil svojo nalogo na zanj že tretjem Touru. Gostje sprejema pa so bili tudi preostali trije ajdovski olimpijci: Alojz Bajc (Rim 1960), Primož Štrancar(Sydney 2000) in

Marko Sever (Sydney 2000 in Atene 2004). Vsi naši vrhunski športniki poudarjajo, da je za uspeh potrebnega veliko trdega dela, vsem pa je skupno tudi veselje ob lastnih uspehih, no, pa tudi kolo. Naj bodo ti uspehi in to veselje motivacija in zgled mladini, ki je te dni ponovno začela drgniti šolske klopi. Predstavljamo vam naše olimpijce.

Če želite vedeti še več, pobrskajte po prenovljeni spletni strani Občine Ajdovščina:

www.ajdovscina.si

16


2

Suša

Št. 14 • 18. september 2012

Živi svet pred domačim pragom IRENA KODELE KRAŠNA

Ko si človek »podredi« naravo Začelo se je novo šolsko leto, pa bom začela še jaz svoj prispevek s to temo. Pred leti, ko so mi moji otroci še pustili pregledovati njihove zvezke, sem prav posebno radovedno pregledovala tiste, v katerih so bili zapiski predmeta spoznavanje narave. Seveda sta bila sinova ob tem deležna še moje poglobljene razlage obravnavane snovi. Poklicna deformacija pač… Večina prebranega je že davno šla v pozabo, en stavek pa mi še vedno ne da miru: »Človek si je naravo podredil«. Mogoče je bil uporabljen nedovršni glagol in je pisalo, da si človek naravo podreja, vseeno pa me je hudo zmotilo to, da je bil človek predstavljen kot gospodar narave. Še danes mi vsakič, ko se na to spomnim ali ko kje naletim na tak odnos do narave, zašumi v glavi in skočim pokonci. Podredil naravo?! Gospodar narave?! O, seveda – a le v naši glavi. Pred neprimernim vremenom smo se zaščitili s hišami, s podpornimi zidovi preprečujemo plazenje zemlje, s protivetrnimi ograjami se branimo burje, z utrjenimi strugami oziroma v kanale ujetimi potoki in rekami smo varni pred poplavami, z namakanjem pretentamo sušo… Vse to nam daje občutek, da smo si naravo podredili. Pa smo si jo res? Včasih se mi zdi, da je ta naš planet kot speči kralj Matjaž. Dokler spi, lahko počnemo karkoli nas je volja in si za te ukrepe pripenjamo medalje za zasluge. A ko se zbudi, ko se zemlja zatrese, ko vode prestopijo bregove, ko pridivja orkanski veter in odnaša vse na svoji poti, smo spet povsem nemočni, stokamo, jokamo in tuhtamo, kje smo ga polomili. Naša napaka je prav naša prevzetnost. Naj bo to orkanska burja, poplava ali huda suša, vedno smo sami krivi za katastrofalne posledice. Če si ne bi mislili, da lahko reko Vipavo ukrotimo, njene poplavne površine pa spremenimo v njive, letos v dolini ne bi imeli tako hude burje, ne bi trpeli tako hude suše in tudi hude poplave nam ne bi delale skrbi. Čeprav gre za tri različne pojave, je vzrok isti. Pred prihodom človeka je bila Vipavska dolina in njena okolica poraščena z gozdom. Drevesa so upočasnila sunke burje, tla so bila prekrita z rastlinsko odejo in zato veter ni odnašal prsti. V tleh je bilo veliko organskih delcev, tla so bila rahla in so kot spužva vpijala vodo ob dežju. Voda je iz pokrajine počasi odtekala, zato dolvodno ni bilo velikih poplav. Večino vode so vsrkala drevesa. Del vode so v procesu fotosinteze vezala v sladkor, višek pa je skozi listne reže izhlapel v ozračje. Ob izhlapevanju se je porabljala toplota iz ozračja in ga tako ohlajala, zato ni bilo ekstremno vročih poletij. Vlažni zrak, ki se je dvigal nad gozdom, se je v višjih zračnih plasteh ohlajal, vodni hlapi so kondenzirali in v obliki dežja spet padli na tla. Takemu kroženju vode v naravi pravimo mali ali zaprti vodni krog, saj voda kroži na majhni razdalji. To kroženje je hitro, padavine so pogostejše, a v manjših količinah. Izrazitih poplav ni bilo, suš pa tudi ne, saj voda ni odtekala iz doline, ampak je je večino ostalo tu. Zaradi pridobivanja novih obdelovalnih površin smo gozd izsekali, kasneje se je odstranilo še meje ob potokih in ob sami strugi reke Vipave. Tla so danes bolj ali manj gola, zato se ob deževju hranilne snovi izpirajo v podtalnico ali po površju odtekajo v reko Vipavo. Zaradi pobiranja pridelkov in dognojevanja tal z mineralnimi gnojili, je v tleh vedno manj organskih delcev. Tla so vedno bolj zbita, k čemur v veliki meri prispeva tudi uporaba težke mehanizacije. Taka tla imajo vedno slabšo sposobnost zadrževanja vode, svoje pa prispeva še melioracija. Drenažne cevi, široki in globoki jarki ter »urejena« struga reke Vipave odtekanje vode iz pokrajine še pospešijo. Voda odteka v Jadransko morje, kjer izhlapeva in če imamo srečo, vetrovi z vlago nasičen zrak prinesejo k nam. Če nimamo te sreče, imamo sušo. Izhlapevanje vode iz golih tal ali travišč je veliko manjše, kot je izhlapevanje vode (evapotranspiracija) v gozdu, zato je tudi učinek hlajenja ozračja slabši (prav zaradi tega je veliko prijetneje sedeti v senci drevesa ali pod latnikom, kot pa pod tendo). Padavine so redkejše, njihova količina pa niha. To so dejstva, ki so strokovnjakom znana že desetletja. Ne pravim, da moramo pustiti gozdu, da spet preraste dolino. Vsekakor pa moramo spremeniti naš odnos do narave in naše ravnanje. V zadnjih desetletjih se je pokazalo, da ne moremo posegati v naravo in jo »popravljati«, saj ne poznamo vseh njenih zakonitosti delovanja. Čeprav se nek ukrep kratkoročno izkaže kot uspešen, nas čez nekaj let doletijo njegove negativne posledice. Zato lahko na namakanje kar pozabimo! V svetu se že kažejo hude negativne posledice na območjih, ki so jih desetletja namakali, da je na njih lahko potekala intenzivna kmetijska pridelava. Danes so tiste površine povsem neplodne. Kaj pa potem lahko storimo? Lahko opazujemo naravo in prilagodimo svoje ravnanje njenemu utripu. Način kmetovanja bomo prej ali slej morali spremeniti. Ali bomo zaustavili odtekanje vode iz doline in sadili rastline, ki prenesejo občasno poplavljanje, ali pa bomo sadili rastline, ki so prilagojene sušnemu obdobju. Druge rešitve ni. Kakršni koli že bodo ukrepi, naj ne bodo na »horuk« in naj se pri njihovem načrtovanju in izvedbi upošteva mnenje pravih strokovnjakov. Na žalost se glas biologov oz. ekologov velikokrat presliši, pogosto pa nas poskušajo strokovnjaki različnih področij celo podučiti in prepričati, da se pri svojem delu motimo. Prav te dni smo lahko preko medijev priča, kako poskušajo politiki vplivati na odločitve naravovarstvenikov in tudi meni se je že zgodilo, da so mojemu strokovnemu mnenju oporekali gradbeniki, pravniki, elektroinženirji... »Le čevlje sodi naj kopitar!« je napisal Prešeren in če hočemo ali ne, v resničnem življenju to še vedno velja, če nočemo nositi posledic slabih odločitev. »Suša je pomanjkanje vode, ki pa ni vedno usodno. Ali je suša katastrofalna ali ne, je odvisno od tega, kako smo z naravo gospodarili v preteklosti ... Zaradi intenzivnega kmetijstva in slabega gospodarjenja lahko pričakujemo, da bo suša ena od glavnih katastrof širom po svetu... «, je leta 1985 napisal Lloyd Timberlake in marsikje se ta črnogleda napoved že uresničuje. Človek nikoli ni bil in ne bo gospodar narave. Smo le del narave, ki je obstajala še preden smo mi postali njen del in bo obstajala tudi takrat, ko nas že davno ne bo več.

Suho dolino sta si ogledala minister Bogovič in predsednik DZ Virant Naravne nesreče v Vipavski dolini žal postajajo stalnica. Lani so nas zalivale poplave, letošnjega februarja smo se spopadali z orkansko burjo, poleti pa je dolino ponovno pestila huda suša. Škodo sta si med drugim ogledala kmetijski minister Franc Bogovič in predsednik Državnega zbora RS Gregor Virant. Minister Bogovič se je na Vipavskem mudil 22. avgusta. Srečanja z njim, ki je potekalo v Biljah, so se udeležili tudi podžupan Občine Ajdovščina Igor Česnik, predsednik komisije za kmetijstvo ajdovskega občinskega sveta Radovan Štor, predstavnica občinske uprave Doris Grmek ter vodja KSS Ajdovščina Marta Koruza. Po orkanski burji, ki je odnesla lep del pridelka, je suša pridelovalce le še dodatno pahnila v nezavidljivo situacijo. Prvi obljubljen ukrep je sanacija zadrževalnika Vogršček, katere prvi del naj bi se po ministrovih besedah zaključil že to jesen, dokončno pa naj bi bil saniran prihodnje leto. Za ajdovske kmete bi

bilo nujno potegniti namakalni cevovodni sistem v zgornjo Vipavsko dolino. Čeprav naša dežela slovi tudi po mnogih vodnih virih, namreč le-ti v velikem delu kmetom za namakanje niso dostopni, saj jih varuje Natura 2000. Minister Bogovič je še pozval občine k čimprejšnjem popisu škode ter obljubil pomoč tako v obliki delnega odpisa najemnin in zmanjšanja prispevkov, kot tudi kar se da hitro izplačilo odškodnin, čeprav je dejstvo, da postopki zahtevajo svoj čas. Konec avgusta pa sta si posledice suše ogledala tudi predsednik DZ RS Gregor Virant in poslanka Katarina Hočevar. Na Ajdovskem sta

si ogledala območje okoli Dolenj in Vrtovč, predvsem vinograde, kjer bo končna škoda tudi največja. Strinjala sta se, da je sanacija Vogrščka nujna, prav tako pa tudi čimprejšnja pomoč kmetom. Napovedala sta sklic nujne seje odbora za kmetijstvo, kjer bodo poskušali najti hitre rešitve. Prizadete občine so morale do 5. septembra pristojnim posredovati preliminarno poročilo o oceni škode ter maksimalnih poškodbah na posameznih kulturah po posameznih katastrskih občinah. Na podlagi teh poročil bo Uprava za zaščito in reševanje RS izdala sklep o razglasitvi naravne nesreče ter določila rok za zbiranje ocen škode.

Škoda je velika Glede na intenzivnost kmetovanja je suša največjo škodo povzročila na območju občine Ajdovščina. Pridelek se je močno zmanjšal, dodatna težava pa bo pomanjkanje krme. Kmetje bodo brez pomoči težko ohranili obseg svojih kmetij. Prva letošnja suša je klestila že v zimskem času, vse do spomladi, ko je posevke, skupaj z zemljo, odnesla huda burja. Po spomladanski setvi pa se je pričelo dolgotrajno sušno obdobje s hudimi posledicami na prav vseh kulturah. Še najbolje jo je odneslo zgodnje sadje, čeprav se bodo posledice na sadnem drevju še pokazale, saj zaradi prezgodaj odpadlega listja les ne bo primerno dozoreval, kar se bo še posebej poznalo v mladih nasadih. Največja škoda je nastala v vinogradih. V povprečju bo letos kar za polovico grozdja manj, v posameznih vinogradih, predvsem na Vipavskih gričih, je uničenega tudi do 90 % pridelka. Še najbolje so jo odnesle stare vipavske sorte grozdja ter barbera. Veliko vinogradov po dolini pa je ostalo brez pridelka tudi zaradi burje, »šparoni« so bili namreč tako pomrznjeni, da niso odgnali. Posledice se bodo zaradi slabega dodelovanja rodnega lesa poznale tudi v prihodnji sezoni. Velik je tudi izpad pšenice in koruze. Namesto pričakovanih 7 ton pšenice jo je letos le za dobre 4 tone. Koruza je ostala nizka, po večini brez klasja in brez storže. Kmetje so

silirali vso koruzo, tudi tisto, ki so jo namenili za zrnje, pa niso niti do polovice napolnili silosov. Travniki so letos dali le za eno košnjo krme, dve košnji sta izpadli. Kmetom še poseben strah povzroča pomanjkanje krme, zaradi česar bodo morali tudi zmanjšati število živali. Dodaten problem živinorejcem povzroča odkup mleka, saj plačil ni. Slabo je obrodil krompir, še slabše jo je odnesla zelenjava, kjer je škode kar med 60 in 80%.

Na Kmetijsko svetovalni službi Ajdovščina so že pripravili prvo grobo oceno škode, ki bo zgolj na območju zgornje Vipavske doline verjetno presegla 8 milijonov evrov. Kmetje bi torej potrebovali takojšnjo pomoč, sicer bodo primorani zmanjševati kmetije. Politiki ugotavljajo, da v Sloveniji premalo pridelamo. Če ne bodo takoj pomagali slovenskemu kmetu, potem bomo pridelali še manj, kmetje pa bodo začeli opuščati kmetije. Se zavedamo posledic?

Projekt Solum obogatil dogajanje na poletnih kmečkih tržnicah Bogata ponudba kmečkih pridelkov in izdelkov iz naše bližine, nagradni kviz z ne pretežkimi vprašanji o čezmejnem projektu SOLUM, ustvarjalne delavnice za otroke in gospodinjska svetovalnica članic Društva gospodinj in dramske skupine s Planine so bili več kot dovolj velik razlog, da sta bili julijska in avgustovska kmečka tržnica na

Trgu 1. slovenske vlade posebej dobro obiskani. Na stojnici Razvojne agencije ROD so bile obiskovalcem na voljo informacije o projektu SOLUM, v sklopu katerega bo Občina Ajdovščina uredila prostor za trženje podeželskih izdelkov Vipavske doline. Ponudniki na tržnici so bili izredno radodarni, saj so na obeh tržnicah podarili toliko dobrot,

da so z njimi razveselili kar sedem srečnežev, ki so pravilno odgovorili na kvizkovo vprašanje in imeli srečo pri žrebu. Odslej bo kmečko tržnico napovedoval tudi transparent, ki bo krasil Hubeljski most v tednu pred sobotno kmečko tržnico. Koordinator sobotnih kmečkih tržnic je TIC Ajdovščina. Elizabeta Valič


Občina

Št. 14 • 18. september 2012

3

21. junija 2012 se je pred novo vodarno pri izviru Hublja v Ajdovščini odvila kratka slovesnost ob zaključku enega najpomembnejših projektov v občini Ajdovščina v zadnjih letih. Oskrba prebivalcev s pitno vodo na območju občine Ajdovščina je del skupnega projekta Varovanje vodnega vira Mrzlek in celovita oskrba prebivalstva s pitno vodo na območju Trnovsko – Banjške planote, Goriških Brd in Vipavske doline. Velik delež potrebnih sredstev so občine Ajdovščina, Nova Gorica, Brda in kasneje tudi Renče – Vogrsko pridobile iz Evropskega kohezijskega sklada. Župan Občine Ajdovščina Marjan Poljšak je izrazil veliko zadovoljstvo ob zaključku projekta, saj je ob prenovljeni vodovodni infrastrukturi urejen tudi najlepši kotiček našega mesta – območje ob izviru Hublja, naša voda pa je zaradi vseh sodobnih naprav še boljša. Simbolno sta trak pred vhodom v vodarno prerezala župan in Egon Stopar, direktor ajdovske Komunale, ki upravlja z vodarno. Dogodek je s svojim obiskom počastila tudi naša poslanka v DZ Eva Irgl. Slovesnost so zaokrožili fantje iz pevske skupine Šumljak iz Budanj, ki so peli ob spremljavi šu-

menja Hublja. Združitev občinam odprla možnost za nepovratna sredstva Obnovo vodarne, predvsem nov način čiščenja vode, je pogojevala zahteva Zdravstvenega inšpektorata RS, kajti hubeljska voda je občasno motna, težave so nastajale predvsem ob večjih nalivih. Projektna dokumentacija je bila izdelana že v letu 2003, takrat se je pričelo tudi iskanje finančnih virov. Za skupni projekt so se odločile tri primorske občine, ki se jim je kasneje priključila še novoustanovljena občina Renče – Vogrsko. Z združitvijo se je odprla možnost pridobitve nepovratnih sredstev iz Kohezijskega sklada EU in državnega proračuna. Marca leta 2008 je Služba vlade RS za lokalno samoupravo ter regionalno politiko izdala Odločbo o dodelitvi sredstev. Evropski kohezijski sklad je prispeval 47% od neto vrednosti investicije (39,17% bruto vrednosti), to je 2.342.324,49 evrov. Republika Slovenija je prispevala 43% od neto vrednosti investicije ter celotni

Jesenske obnove lokalnih cest

Cesta med Ajdovščino in Dolenjami je delno zaprta. Delna zapora bo trajala do konca meseca septembra. Dotlej bo cesta, ki je že pošteno potrebna prenove, dobila novo preobleko. Poleg omenjenega, dober kilometer dolgega odseka ceste med Ajdovščino in Dolenjami, ki bo v sklopu prenove razširjen in na novo prekrit z asfaltno prevleko, bodo do konca letošnjega leta obnovljeni še trije odseki lokalnih cest. Razširjena in na novo preplaščena bo lokalna cesta proti zgornjemu delu vasi v Vrtovinu, v dolžini 170 m. Cesta med Poto-

čami in Kamnjami bo razširjena ob novem naselju, v dolžini 260 m, prav tako tudi 60 m najožjega dela cesta med pokopališčem v Šmarjah in Zavinom, kjer bo zgrajena tudi nova kamnita zložba, cesta pa bo v dolžini 250 m dobila novo asfaltno prevleko. Skupna vrednost prenove teh lokalnih poti je 200.000 evrov, vključno z DDV – 129.950 za cesto Ajdovščina – Dolenje, 18.652 evrov za cesto skozi Vrtovin, 10.717 evrov za širitev ceste Potoče – Kamnje in 40.680 za cesto v Šmarjah. Projekt bo financiran iz dveh virov. Dobrih 40.000 evrov sredstev bo šlo iz občinskega proračuna, ostalo pa bo primaknilo Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. Občanke in občane, ki se vozijo po omenjenih cestah, prosimo za strpnost in razumevanje. O poteku del in morebitnih zaporah vas bomo sproti obveščali. SH

www.ajdovscina.si Spletna stran Občine Ajdovščina je dobila novo podobo. Pobrskajte! Na starem naslovu vas čaka prenovljena in posodobljena spletna stran Občine Ajdovščina z novimi vsebinami. Občinsko spletišče tako postaja spletna vstopna informacijska točka za Ajdovščino. Ob obveznih vsebinah, vezanih na delovanje Občine in uprave, po novem vsebuje tudi veliko splošnih informacij. Na novem spletišču bo veliko prostora za vseh vrst objave, tudi za vaše novice in sporočila, ki zaradi omejenega prostora ne bodo našle mesta v tiskanih Ajdovskih novicah. Zato nam sporočajte vse, kar bi želeli sporočiti našim sokrajanom in drugim obiskovalcem spletišča. Mi pa se bomo potrudili, da bo spletna stran vsak dan osvežena, da boste imeli kaj prebirati. Vabimo vas, da si stran ogledate, jo pokomentirate ter nam sporočite vaše mnenje. Še nimate interneta pri hiši? Nič hudega, po spletu lahko brezplačno pobrskate v Lavričevi knjižnici, na Ljudski univerzi, v mladinskem hotelu in še marsikje, uslužbenci ustanov vam bodo pri tem v pomoč.

DDV (52,50% bruto vrednosti), to je 3.139.711,56 evrov. Občina Ajdovščina pa je dodala 10% neto vrednosti investicije (8,33% bruto vrednosti), to je 498.366,91 evrov. Ob novi vodarni v Ajdovščini tudi obnova cevovodov Skupni medobčinski projekt se vsebinsko navezuje na dva vodna vira (Mrzlek in Hubelj) ter vključuje dva podprojekta. Na območju občine Ajdovščina se je izvajal projekt Oskrba prebivalcev s pitno vodo na območju Vipavske doline, vezan na vodni vir Hubelj. Ob izviru sta bili zgrajeni nova vodarna in čistilna naprava s kapaciteto čiščenja 150 l/s in sodobnim sistemom ultrafiltracije. V sklopu projekta pa je bilo na območju občine Ajdovščina obnovljenih tudi za približno 2,5 km vodovodne linije od izvira do mesta ter dobrih 10 km primarnega vodovoda od Lokavca do Zalošč. Suša novemu vodovodnemu sistemu ni prišla do živega Za nami je dolgo, vroče poletje, ko je suša terjala svoj davek. Marsikje po

Sloveniji so uvajali redukcije vode, v Ajdovščini pa teh težav nismo imeli. Aleš Brecelj, ki na ajdovski KSD skrbi za vodovodno oskrbo, je povedal, da se gre za nemoteno oskrbo z vodo preko poletja zahvaliti predvsem obnovljenemu vodovodnemu omrežju. Stare cevi so namreč močno puščale in so kar klicale po obnovi. Sicer pa nov sistem dobro deluje, prve poporodne težave na novih napravah v vodarni so reševali sproti, večjih težav pa ni bilo. Brecelj ugotavlja le,

Kanalizacija Žapuže 13. avgusta 2012 je bila z izbranim izvajalcem, CPG d.d. iz Nove Gorice, podpisana pogodba za investicijski projekt Varovanje povodja reke Vipave – Kanalizacija Žapuže. Vrednost pogodbenih del znaša 528.492,91 evrov (brez ddv). Evropski sklad za regionalni razvoj bo prispeval 169.131,50 evrov, preostala sredstva bo prispeval proračun Občine Ajdovščina. V sklopu investicije bo izgrajenega okrog 4 km javnega kanalizacijskega omrežja po naseljih Žapuže ter Kožmani. Obe naselji bosta povezani na že izgrajen kanalizacijski kolektor Vzhod, ki poteka do čistilne naprave

Ajdovščina. Dela bodo zaključena predvidoma do konca meseca avgusta 2013. Vzporedno z izgradnjo primarnih in sekundarnih vodov bo potekala tudi izgradnja kanalizacijskih priključkov za posamezne objekte. Kanalizacijski priključek se izvede na osnovi sklenjene pogodbe med Komunalno stanovanjsko družbo ter uporabnikom posameznega objekta. Pogodbo pripravi Občina Ajdovščina, za sklenitev pogodbe pa morajo zainteresirani izpolniti obrazec, ki ga dobijo pri predsedniku Krajevne skupnosti Žapuže, na vložišču Občine Ajdovščina ali na spletni strani

Foto Alenka Čadež Kobol

Nov vodovodni sistem preizkušeno deluje

da bi bilo v prihodnosti smiselno razmišljati o večji akumulaciji, ki je trenutno razmeroma majhna. Peter Kete in Sanda Hain

Občine Ajdovščina www.ajdovscina.si. Izpolnjene obrazce je potrebno osebno ali po pošti dostaviti na Občino Ajdovščina ali pa jih vrniti predsedniku Krajevne skupnosti. Cena posameznega priključka znaša 454,80 evrov. Ob izgradnji kanalizacije se bo dogradilo tudi vodovodno omrežje, vse stroške priključitve na novo vodovodno omrežje bodo morali poravnati lastniki objektov. Projektna dokumentacija je na vpogled v Domu krajanov Žapuže. Vsi, ki jih projekt podrobneje zanima, pa se lahko oglasijo tudi v Občinski upravi Občine Ajdovščina, pri Petru Kete, ali pokličejo na telefon 05/365 91 31. Peter Kete

Na izredni seji o ukrepih za reševanje trenutne gospodarske situacije V četrtek, 21. junija 2012, je potekala druga izredna seja v tem mandatu ajdovskih občinskih svetnikov, katere vsebina je bila aktualna gospodarska situacija. Uvodoma so se svetniki seznanili s stanjem v družbi Primorje, ki je ravno tega dne razglasila stečaj. Na Zavodu za zaposlovanje Ajdovščina so zabeležili 10% povečano brezposelnost, iz 12,2% se je s stečajem Primorja dvignila na 22,3%. Dobra polovica brezposelnih delavcev je starejših od 50 let, torej tudi težko zaposljivih. Svetniki so razpravljali o možnosti realizacije predloga o ustanovitvi Novega Primorja ter med drugim ugotavljali tudi, da so z razglasom stečaja vse niti v rokah stečajnega upravitelja. Tema izredne seje pa ni bilo zgolj Primorje, pač pa iskanje splošnih rešitev in mehanizmov za splošni dvig gospodarstva na območju celotne

občine. Vsi prisotni svetniki so podprli osem pripravljenih sklepov, ki so jih predhodno podrobno pregledali tudi pristojni odbori, sprejet pa je bil tudi na seji oblikovan deveti sklep, z namenom podpore kmetijski dejavnosti. Prvi sklep se navezuje predvsem na možnosti za oživitev propadlega gradbinca. Drugi sklep nadgrajuje že obstoječo finančno pomoč obrtništvu in malemu gospodarstvu predvsem v smeri še večjega zagotavljanja kreditnih sredstev. Tretji sklep predvideva spremembe Odloka o komunalnem prispevku ter nalaga upravi proučitev novih možnosti podjetniških spodbud, še posebej za delovno intenzivne panoge. Četrti sklep predvideva subvencioniranje najemnin ter pripravo kataloga prostih kapacitet poslovnih prostorov. Peti sklep bo poskušal urejati lastniška razmerja zemljišč znotraj

poslovnih in obrtnih con, da bodo laže dostopna potencialnim investitorjem. Šesti sklep nalaga nove obveznosti domači razvojni agenciji: oblikovanje regijske garancijske sheme ter informiranje o priložnostih in spodbudah za razvoj gospodarstva. Sedmi sklep poziva k aktivnemu sodelovanju z državnimi ustanovami in vlado. Osmi sklep je podlaga za ustanovitev sklada za sofinanciranje stroškov dela novozaposlenih. Deveti sklep so svetniki oblikovali na seji ter je namenjen podpori kmetijski dejavnosti, predvsem sadjarstva. . SH


4

Gospodarstvo

Št. 14 • 18. september 2012

Obvestila Obrtne zbornice Celostna grafična podoba organizacije in kako zvišamo vrednost blagovne znamke Sreda, 19. september ob 17. uri, Obrtni dom Ajdovščina Z vami bosta svetovalca specialista: Silva VOVK KETE, arhitektka – oblikovalka iz Ajdovščine in Bojan Tomc, spec. manag., IDEA, expertize, cenitve - poslovni svetovalec, tržni cenilec iz Kopra. Program delavnice: Celostna grafična podoba organizacije: Razlaga pojmov: Celostna grafična podoba (CGP), simbol organizacije, blagovna znamka. Kdaj je čas, da se odločimo za izdelavo ali preoblikovanje CGP? Kako v štirih korakih uspešno izpeljati projekt CGP? Kako zaščitite ime, kako ovrednotite blagovne znamke? Razlike med zaščito imena podjetja, spletne domene in blagovne znamke. Vrednotenje blagovne znamke kot sredstvo za optimiranje vrednosti podjetja. Vprašanja in odgovori, trije odlični primeri dobre prakse. Delavnica je namenjena obrtnikom in podjetnikom, vabljeni pa tudi študentje, dijaki, kmetje in ostala zainteresirana javnost. Kotizacija za člane OOZ Ajdovščina BREZPLAČNO, za ostale 15 €+ddv. Prijave sprejemamo na telefon 05 36 44 900 ali mail tea.gruden@ozs.si. Prenos dejavnosti samostojnega podjetnika Ste pred upokojitvijo? Kako prenesti dejavnost? Termin bo določen naknadno. Kotizacija: za člane s poravnano članarino brezplačno, za ostale 30 €+DDV. Prijave za seminar sprejemamo na OOZ Ajdovščina, na telefon 05 36 44 900 ali mail marko.rondic@ozs.si. Posvet na temo kriznih razmer v gradbeništvu: »V TEM TUNELU ŠE NI VIDETI IZHODA« Torek, 25. septembra ob 15.00 uri, kongresna dvorana hotela EPICENTER v Postojni. Na posvetu bodo prisotni predstavniki pristojnih ministrstev, župani, poslanci, vodje inšpektoratov in mediji. Predsedniki sekcij gradbincev in predstavniki območnih obrtno-podjetniških zbornic notranjsko-primorske regije so že pripravili nekatera izhodišča in zahteve, ki bi bile predstavljene na regijskem posvetu. Podjetje in stroški, oz., kako uspešno obvladovati stroške Četrtek, 18. oktober ob 17. uri, Obrtni dom Ajdovščina Stroški so v zadnjem času vse bolj pomemben dejavnik, ki bistveno vpliva na uspešnost poslovanja. Zato jim moramo v podjetju posvečati dovolj pozornosti. Na predavanju se bomo seznanili z vrstami stroškov in kako jih pravilno dokazujemo, da so tudi pri davčnih pregledih nesporni in priznani v celoti. Predstavljen bo tudi način ugotavljanja davčne osnove po normiranih stroških, ki ga lahko uveljavljajo samostojni podjetniki in predvidene zakonske spremembe pri tem načinu, ki se nam obetajo po 01.01.2013. Prav tako se bomo dotaknili tudi drugih aktualnih zakonskih sprememb, ki se nam obetajo v naslednjem letu. Predavanje je namenjeno računovodjem, samostojnim podjetnikom, ki si poslovne knjige vodite sami in vsem tistim, ki vas tematika posebej zanima. Predavala bosta Alenka in Mitja Premrl iz podjetja TAXA d.o.o. Kotizacija 25 eur, za člane Zavoda za izobraževanje Severno Primorske regije bo predavanje lahko BREZPLAČNO (odvisno od koriščenja sredstev), za člane zbornice BREZPLAČNO. ROK PRIJAVE: do srede, 10. oktobra 2012 na 041/641-311 ali info@zavodsp.si Vse informacije na 041/641-311, Tanja Štrancar RAZPIS za zbiranje ponudb za najem pisarne v Obrtnem domu v Ajdovščini (najem možen takoj) Pisarna se nahaja v 2. nadstropju Obrtnega doma v Ajdovščini, na Vipavski cesti 4. Kvadratura pisarne je 43 m2. Pisarna je klimatizirana, ogrevana, z internetno povezavo, s souporabo sanitarij. Ogled pisarne je možen do 20. septembra, po predhodnem dogovoru na telefon 05 36 44 900. Območna obrtno-podjetniška zbornica Ajdovščina bo pisarno oddala najboljšemu ponudniku. Prednost imajo člani OOZ Ajdovščina. Ponudbe z oznako »Prijava na razpis – najem pisarne« lahko pošljete na naslov Območna obrtno-podjetniška zbornica Ajdovščina, Vipavska cesta 4, 5270 Ajdovščina do 30.9.2012 Razstava novih slikopleskarskih tehnik in vzorcev novih materialov V avli in po hodnikih Obrtnega doma Ajdovščina so lahko ogledate najnovejše tehnike in proizvode proizvajalca Valpaint. Razstavo so pripravili OOPZ Ajdovščina, prodajalna Sigma in Jožef Kopačin. Ogled priporočamo! NUJNO OBVESTILO - Lažno predstavljanje za tržnega inšpektorja Zavezance, ki so v skladu s stvarno pristojnostjo lahko subjekti nadzora tržnih inšpektorjev, obveščamo, da na Tržnem inšpektoratu RS ni zaposlen inšpektor z imenom in priimkom Miran Zrimšek. Oseba, ki se je v elektronskem sporočilu zavezancu identificirala z navedenim imenom in priimkom, je na lažnem strežniku priredila elektronski naslov gp.tirs(at)gov.si (ki je sicer dejansko naš uradni elektronski naslov) in iz njega poslala zavezancu obvestilo, ki se navezuje na pristojnost Tržnega inšpektorata RS. Zavezance obenem obveščamo, da je na Tržnem inšpektoratu RS uveljavljena praksa, da tržni inšpektorji uvedejo inšpekcijski postopek zoper zavezance z uradnim dopisom, ki ga lahko pošljejo tudi preko elektronske pošte, vendar le-ta vsebuje podpis inšpektorja in žig, zato naprošamo vse, ki bi podvomili v verodostojnost prejetih sporočil in dopisov, da nas o tem nemudoma obvestite. Vir: www.ti.gov.si

Pipistrelova letala imajo odprto pot na Kitajsko Pomemben gospodarski dogodek tega poletja je julija podpisan sporazum, ki slovenskim proizvajalcem letal, predvsem domačemu Pipistrelu, odpira vrata na velik kitajski trg. Slovesnemu dogodku, ki je potekal v prostorih ajdovskega Pipistrela, je prisostvoval tudi župan Občine Ajdovščina Marjan Poljšak. Sporazum sta podpisala direktor Javne agencije za civilno letalstvo Republike Slovenije Žiga B. Kotnik in vodja Kitajske uprave za civilno letalstvo, gospa Yang Zhenmei. S sporazumom lahko odslej podjetje Pipistrel izvaža svoja letala na Kitajsko zgolj s slovenskimi certifikati, kar pomeni ogromen prihranek časa in denarja, saj ni več potrebno urejati certifikacije na Kitajskem. Kitajski trg je eden najhitreje rastočih trgov na svetu, bolj kot ZDA in Evropa hkrati, je poudaril direktor Pipistrela Ivo Boscarol. Slovenija je prva evropska država s tovrstnim dogovorom s Kitajsko, kar gre zagotovo pripisati prav slovesu in kakovosti Pipistrelovih letal. Vodja kitajske letalske agencije Yang Zhenmei je pohvalila slovensko zna-

nje in razvoj ter od sporazuma pričakuje obojestranske koristi. Nad podpisom sporazuma je bil navdušen tudi župan Občine Ajdovščina Marjan Poljšak. Poudaril je, da gre tudi za veliko čast in hkrati pomembno potrebo naše občine, saj bo podjetje z novim mogočnim trgom širilo svojo proizvodnjo, kar pa pomeni tudi nova delovna mesta. Prihodnje leto naj bi po prvih predvidevanjih na Kitajsko odletelo okoli 40 Pipistrelovih letal, z njimi bodo opremljene predvsem letalske šole.

Domača letalska agencija pa ima v načrtu še dodatni dogovor s Kitajsko, tehnični sporazum, s katerim bi bile v tej deželi priznane slovenske letalske licence, kitajski piloti pa bi se lahko šolali v Sloveniji. Gre torej za velikanski uspeh, ne zgolj za domače podjetje, pač pa za celotno slovensko letalsko industrijo. Do konca letošnjega leta pa se pričakuje še podpis podobnega sporazuma z ZDA. . SH

Pipistrelu prestižni nagradi na največji ameriški letalski prireditvi Podjetje Pipistrel se že desetletje udeležuje letalskega sejma in srečanja Oshkosh Airventure v ameriški zvezni državi Wisconsin, ene največjih letalskih prireditev na svetu sploh. Letošnji Airventure pa je bil za domače podjetje daleč najuspešnejši doslej. Na sejmu je Pipistrelovo novo dvosedežno motorno ultralahko letalo Alpha Trainer, namenjeno predvsem šolanju novih pilotov, pridobilo certifikat LSA (Light Sport Aviation) ameriških letalskih oblasti, kar pomeni neposredno prodajo tega letala na ameriški trg. Letalo, ki je bilo prvič predstavljeno številnim obiskovalcem

sejma, je poželo veliko zanimanja. Poleg uspešne predstavitve novega modela letala pa je podjetje Pipistrel na sejmu prejelo tudi dve pomembni nagradi. Nagrado Dr. August Raspet Memorial že od leta 1960 podeljuje združenje EAA (Experimental Aircraft Association, združenje za eksperimentalno letalstvo, ki povezuje več deset tisoč inženirjev, izumiteljev in graditeljev letal po vsem svetu). Letos je to nagrado kolektivno prejela ekipa Pipistrel , kar je nedvomno dokaz, da je Pipistrelova inovativnost končno priznana in cenjena tudi v zibelki in hkrati svetovni prestolnici letalstva - ZDA .

Drugo od obeh nagrad je prejel Tine Tomažič, Pipistrelov razvojni inženir. Prestižno nagrado PADA Trophy podeljuje Personal Aircraft Design Academy za izredne dosežke na področju načrtovanja in gradnje osebnih letal ter za dosežke na področju učinkovitosti in performanse letal. Tine Tomažič je član Pipistrelove razvojne ekipe ter idejni oče in vodja projekta Taurus G4, prvega štirisedežnega električnega letala na svetu, ki je zmagovalec lanskega natečaja NASA. Pipistrel tako znova potrjuje svojo pozicijo kot vodilni svetovni proizvajalec ultralahkih letal.

Primorsko-notranjska gazela podjetju Bia Separations iz Ajdovščine! Čestitamo! 6. septembra je v Novi Gorici časopisna hiša Dnevnik razglasila najhitrejše rastoče podjetje v regiji. Primorsko-notranjsko gazelo je osvojilo ajdovsko podjetje Bia Separations, ki je tako postalo prvi finalist izbora za naziv zlata gazela 2012. Čestitamo! Podjetje Bia Separations razvija in proizvaja inteligentne filtre za čiščenje biofarmacevtskih produktov. Je eno najnaprednejših podjetij na tem področju na svetu. V Ajdovščini posluje od novembra leta 2011, ustanovljeno pa je bilo leta 1998. Osvojena gazela nikakor ni prva nagrada podjetju in njenemu direktorju Alešu Štrancarju, ki ima v svoji zbirki že veliko prestižnih, tudi mednarodnih priznanj. Je pa lepa potrditev, da se kljub kriznim časom razvija in raste. Občina Ajdovščina je ponosna, da ima v svoji sredini uspešno visoko tehnološko podjetje ter direktorju in zaposlenim izreka čestitke za osvojeno priznanje.

Podeljena je torej prva regijska gazela, sledi še pete regijskih izborov, nato pa bo 25. oktobra v Ljubljani potekala tudi finalna

prireditev, kjer bo izbrana bronasta, srebrna in zlata gazela 2012. . SH


Gospodarstvo

Št. 14 • 18. september 2012

Prva trgovina z rabljenim v Ajdovščini

Na Lokarjevem drevoredu je zaživela prva trgovina z rabljeno otroško opremo v Ajdovščini. Slonček Dumbo vabi k nakupu, pa tudi k prodaji dobro ohranjenih oblačil in opreme za otroke. Ob našem obisku sta po trgovini brskali mamici, navdušeni nad bogato ponudbo, še bolj pa nad cenami, ki so resnično ugodne. Obe menita, da je trgovina z rabljenim dobrodošla ponudba, saj otroci hitro rastejo, za njimi pa ostajajo dobro ohranjena oprema in oblačila, ki bi marsikomu prišla prav. Z nakupom rabljenega pa je mogoče prihraniti kar lep denar. Zdaj je torej vse to dostopno tudi v Ajdovščini. Ornela se je odločila za odprtje trgovine z rabljeno otroško opremo, ker je, tako kot veliko mladih, brezplodno iskala službo. Pa tudi zato, ker je mlada mamica, in je že dlje časa razmišljala o tem. Po dobrih dveh mesecih od odprtja trgovine je

zadovoljna. Počasi se širi dober glas in kupci prihajajo. Preko poletja je na veliko prodajala rabljena kolesa, trenutno pa ima na zalogi precej vozičkov, tudi takšne za dvojčke, po zelo ugodni ceni. Ponudba trgovine Slonček Dumbo je bogata in pisana: otroška oblačila, posteljno perilo, igrače, previjalne mizice, stolčki za hranjenje otrok, stajice, še vedno je na prodaj tudi nekaj koles in še mnogo drugega. Zaradi povpraševanja bo v kratkem ponudbo rabljenega dopolnila z novimi in kakovostnimi čevlji za najmlajše, ki jih je že mogoče tudi naročiti. Njena želja pa je urediti tudi oddelek s podarjeno, torej brezplačno otroško opremo. Slaba stran trgovine Slonček Dumbo je nekoliko skrita lokacija – najdete jo na Lokarjevem drevoredu, zadaj za »Štekarjem«. Poiščete jo lahko tudi na Facebooku, ali pa lastnico Ornelo pokličite na 040-811-124. . SH

Prvo trajno je naredil pri šestih letih

Konec avgusta so v prostorih Obrtnega doma Ajdovščina predsednik domačega obrtnega združenja Peter Skapin, župan Občine Ajdovščina Marjan Poljšak in domača frizerska mojstrica Marija Stibilj sprejeli frizerja, na katerega smo Ajdovci lahko še kako ponosni. Rajko je namreč frizer svetovnega slovesa, ki je med drugim patentiral še do nedavnega zelo popularno električno frizersko krtačo. Rajko Ergaver izhaja iz družine z bogato, preko 130-letno tradicijo frizerske obrti. Prvo trajno je naredil pri 6 letih na svoji sestrični Niki. Takrat je za stavo tudi prvič obril moža in zaslužil »dva kila čokolade«. Frizerstvo ga je osvojilo in zasvojilo. Šolal se je na frizerski obrtni šoli v Mekinjah. Sodeloval je na mnogih frizerskih tekmovanjih, najprej v ta-

kratni Jugoslaviji, kasneje po vsem svetu. Živel je v Franciji, kasneje v Kanadi, kjer je imel tri frizerske salone in kjer živi še danes. V 80-ih letih je patentiral električno frizersko krtačo, ki so mu jo izdelovali v Hongk Kongu. Z njo je dosegel velikanski uspeh, v rabi je bila še do nedavnega. Upokojil se je zelo zgodaj, pri 46 letih, vendar še naprej nastopal na frizerskih prireditvah in predstavitvah. Skozi njegove roke je šlo veliko pomembnih glav, za model mu je bila tudi miss Evrope. Sodeloval je na predstavitvah in prireditvah po vsem svetu, nazadnje v Madridu v Španiji. Tudi pri svojih letih izredno lepo urejen mož za današnje za današnje frizure pravi, da so kriminal, ter da »strižejo, kot da so jih krave ujele«. Rajko je svetovljan, veliko potuje, v Sloveniji se je mudil zaradi udeležbe na srečanju nekdanjih dijakov frizerske in obrtne šole v Mekinjah. Med obiskom v Ajdovščini se je oglasil tudi v Pilonovi galeriji – v njegovem »pariškem času« se je namreč nekajkrat osebno srečal z Venom Pilonom, ki ga omenja tudi v svoji avtobiografiji Na robu. Sicer pa Rajko spremlja dogajanje v naših krajih preko interneta in domačih časopisov ter presenetljivo veliko ve o aktualnih dogodkih. . SH

5

Opravili smo poklicno maturo/zaključni izpit! V ponedeljek, 10. septembra, smo na Ljudski univerzi Ajdovščina razglasili rezultate poklicne mature in zaključnih izpitov. Vsi kandidati, udeleženci programov Ekonomski tehnik, Gostinski tehnik in Trgovec, so uspešno opravili izpite. Ena udeleženka je prejela spričevalo s pohvalo, saj je na zaključnem izpitu zbrala vse točke. V Knjigo vtisov so nam zapisali: »Čutimo neizmerno veselje, ki se ga ne da opisati.« Povedali so nam, da jim ni žal za vloženi trud in nekateri že razmišljajo o nadaljnji izobraževalni poti. Spraševali so nas kaj jim lahko ponudimo. V šolskem letu 2012/13 so za odrasle z različnimi predznanji in potrebami gotovo zanimivi programi: Osnovna šola za odrasle, Bolničar/ negovalec, Gastronomske in hotelske storitve, Nacionalne poklicne kvalifikacije (Zeliščar, Ekološki kmetovalec, Izdelovalec kruha, potic, peciva in testenin na tradicionalen način, Predelovalec mleka in Predelovalec mesa na tradicionalen način, Maser, Refleksoterapevt, Maniker, Pediker, Socialni oskrbovalec, Pomočnik kuharja, Pomočnik na-

takarja, Čistilec prostorov, Računovodja za manjše družbe, samostojne podjetnike in zavode) in študij na daljavo (Izobraževalni center ERUDIO iz Ljubljane): višješolski študijski programi Organizator socialne mreže, Gradbeništvo, Logistično inženirstvo, Ekonomist in visokošolski strokovni program Podjetništvo in mednarodno poslovanje.

Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije je objavil dva razpisa, ki omogočata sofinanciranje izobraževanja. Vabimo vas, da poiščite informacije na 36 64 750, 041 437 785, www.lu-ajdovscina.si ali na info@ lu-ajdovscina.si. Sodelujte in širite svoja obzorja z Ljudsko univerzo Ajdovščina tudi v letu 2012/13! . Helena Furlan, Ljudska univerza Ajdovščina

Šola podjetništva za mlade Kaj je šola podjetništva? Šola podjetništva je celoletni izobraževalni program, ki bo udeležencem omogočil pridobivanje temeljnih znanj za podjetništvo. Šola poteka v obliki predavanj, kjer udeleženci pridobijo nova teoretska znanja, delavnic, kjer nova znanja utrdijo in vaj, kjer pridobljeno znanje uporabijo v praksi. Šolo podjetništva udeleženci zaključijo z izdelanim poslovnim načrtom za svojo idejo / svoje podjetje. Komu je namenjena? Šola podjetništva je namenjena dijakom 3. in 4. letnikov, dodiplomskim in podiplomskim študentom ter brezposelnim mladim do 29. leta, ki želijo v prihodnosti kreniti na svojo podjetniško pot. Šola bo, v kolikor bo prijav dovolj, potekala ločeno v dveh skupinah (a) za dijake in (b) za študente in ostale mlade. Kdo vodi šolo podjetništva?

Šolo podjetništva vodijo izkušeni predavatelji in trenerji z večletnimi izkušnjami v podjetništvu. Posamezne učne sklope bodo popestrili posebni gosti – vodje velikih in majhnih podjetij. Predavatelji in trenerji bodo zahtevnost in obseg podajanih vsebin prilagodili zahtevam in potrebam skupine udeležencev. Kdaj in kje poteka? Šola podjetništva poteka dvakrat mesečno: vsak prvi in tretji četrtek v mesecu od 16. do 19. ure s predvidenim pričetkom oktobra 2012 in zaključkom maja 2013. Predavanja, delavnice in vaje bodo potekale v prostorih Mladinskega centra Hiša mladih v Palah. Kakšna je cena? Cena šole, ki vključuje vse stroške gradiva, predavateljev in aplikacij, je 250 EUR. Kandidatke in kandidati s stalnim bivališčem v občini Ajdovščina, ki bodo prijavi predložili

kvaliteten in realen opis svoje poslovne ideje, bodo plačila kotizacije oproščeni. Kako se prijavim? Prijavi se s prijavnico, ki jo dobiš na spletnem naslovu http://msa.si. Prijavnico je potrebno poslati na elektronski naslov sola-podjetnistva@ msa.si do 24. septembra 2012. Prijava je veljavna, če prejmeš potrdilo o prejemu prijave. Dodatne informacije Dodatne informacije lahko zainteresirani prejmete na spletni strani http://msa.si, na telefonski številki 040 475 677 ali preko elektronske pošte sola-podjetnistva@msa.si. Vprašanje nam lahko zastavite tudi na Facebook strani Mladinskega sveta Ajdovščina. Šolo podjetništva organizirajo: Mladinski svet Ajdovščina, Mladinski center in hotel Ajdovščina ter Razvojna agencija ROD.

Javno povabilo k sodelovanju v projektu SOLUM Projektni partnerji – MO Nova Gorica, Občina Ajdovščina, KGZ Nova Gorica, Pokrajina Ravenna, Občina Sauris, Občina Tresigallo, Pokrajina Gorica in Zavod za turizem Kranjska Gora - vabimo ponudnike tipičnih kmetijskih pridelkov in izdelkov, izdelkov domače in umetnostne obrti ter vinarje k sodelovanju pri projektu Solum. Projekt Solum je namenjen čezmejnemu povezovanju ponudnikov, skupni promociji in povečanju prepoznavnosti ponudbe območja. V ta namen bodo izdelane spletne strani

ponudnikov, urejena promocijski degustacijski center in vinoteka v Novi Gorici ter prostor za trženje podeželskih izdelkov v Ajdovščini, organizirane promocijske degustacije, izdelane predstavitvene brošure ter video predstavitve, potekala izobraževanja. Trenutno pa se oblikuje baza podatkov ponudnikov tipičnih izdelkov in storitev. Vprašalniki za posamezne zvrsti dejavnosti so vam na voljo na spletnih straneh projektnih partnerjev ter na Razvojni agenciji ROD, kjer vam bodo ponudili vse

dodatne informacije. Izpolnjene vprašalnike je potrebno oddati do 31. oktobra 2012. Več na www.ajdovscina.si.


6

Šola

Št. 14 • 18. september 2012

Šole so se napolnile

Naj bo pot v šolo varna

Dolge in letos še posebno vroče počitnice so nepreklicno zaključene, šolski zvonci pa zvonijo in budijo še nekoliko zasanjane šolarje. Naše osnovne šole so letos sprejele približno enako število otrok, kot v lanskem letu. V ponedeljek, 3. septembra, se je skozi šolska vrata ajdovskih osnovnih šol zapodilo 1607 šolarjev. Prvič je šolski prag prestopilo 171 prvošolcev, prvi dan še v spremstvu staršev, po nekaj dneh pa so že pogumno v šolo vstopali sami. Še zadnje leto osnovnega šolanja čaka 189 devetošolcev, pred njimi je pomembno leto, čakajo jih življenjske odločitve o poklicu, ki ga želijo opravljati. Lanske številke so zelo podobne: vsega skupaj so bili trije šolarji več, več je bilo tudi prvošolcev, skupaj 189, nekaj manj pa devetošolcev, v zadnji letnik jih je vstopilo 171. Največ šolarjev ima v letošnjem šolskem letu OŠ Danila Lokarja s podružnico v Lokavcu. Obiskuje jo 569 učencev, znotraj tega 54 prvošolcev in 71 devetošolcev. Po številu učencev je druga največja ajdovska šola OŠ Dobravlje, ki ima letos 468

Po dolgem in vročem poletju je tu september, ceste in ulice pa polne mladeži na poti v šolo. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Ajdovščina je tudi letos poskrbel za nadzor na šolskih poteh v prvih dneh pouka. Prav prve dni po brezskrbnih počitnicah je situacija na šolskih poteh najbolj nevarna, saj se morajo otroci ponovno privaditi na red in upoštevanje vseh varnostnih pravil na poti v šolo. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Ajdovščina z izdatno pomočjo prostovoljcev že tradicionalno v prvem šolskem tednu izvaja akcijo Varna pot v šolo. Letos je v akciji sodelovalo 18 prostovoljcev, ki so dežurali na 16 prometu najbolj izpostavljenih križiščih v mestu Ajdovščina, v Dobravljah, Črničah in na Colu. Šest prostovoljcev je prispeval AK motorsport Ajdovščina, dežuralo je po pet članov DU Ajdovščina in

učencev, 52 prvošolcev in 48 devetošolcev. Po številu podružnic pa je dobravska šola še vedno daleč na prvem mestu v Ajdovščini, pa tudi v Sloveniji, vsi dobravski nižješolci obiskujejo podružnice v Skriljah, Vrtovinu, Črničah, Vipavskem Križu in najmanjši podružnici pri nas, v Šmarjah. Druga mestna šola, OŠ Šturje s podružnico v Budanjah, ima letos skupaj 329 šolarjev, 40 prvošolcev in 42 devetošolcev. V OŠ Col s podružnico v Podkraju imajo 175 učencev, 17 prvošolcev in 21 devetošolcev. OŠ Otlica pa ima letos vpisanih 66 učencev, od tega 8 prvošolcev, 7 pa jih bo z letošnjim letom zaključilo osnovno šolanje. Čeprav je po številu učencev otliška šola najmanjša, pa ima zaradi svoje lokacije na Gori posebno mesto med domačimi šolami, kar je uvidelo tudi šolsko ministrstvo. Kljub nekaterim bojaznim zaradi varčevalnih ukrepov namreč šola za zdaj ostaja organizirana kot samostojna enota. Šolarjem želimo eno veselo šolsko leto in lepe uspehe! Občina Ajdovščina

Gradnja šole se bo nadaljevala v začetku 2013 Gradbišče nove osnovne šole v Ajdovščini sameva. Kljub velikim prizadevanjem za drugačno rešitev bo potrebno razpis za izvajalca del ponoviti. Gradnja pa se bo nadaljevala takoj po novem letu ter bo dokončana v avgustu 2014. Ob težavah s podpisom pogodbe s šolskim ministrstvom za sofinanciranje izgradnje nove osnovne šole v Ajdovščini se je zgodil še propad največjega domačega gradbinca, ki je bil izbran za izvajalca gradnje. Občinski politiki in uprava so prevetrili vse možnosti, da bi pogodbo kljub temu realizirali, vendar se je izkazalo, da takšnih možnosti ni. S strani stečajnega upravitelja je bil predlagan prenos dogovora na podizvajalca, podjetje Stavbenik, kar

pa po mnenju ministrstva za finance ni skladno z zakonodajo. Trenutno se preverja možnost prenosa del na drugega najugodnejšega ponudnika iz razpisa, verjetno pa tudi to ne bo mogoče. Zato je že vse pripravljeno za ponovitev razpisa, ki pa bo za razliko od prvega temeljil na PZI projektih. Po sedanjih načrtih naj bi bilo postopki končani še v letošnjem letu, takoj po novem letu pa se bo novi izbran izvajalec lotil nadaljevanja gradnje. Denar za naložbo, vredno 5,7 milijona evrov, bo založila Občina, ki bo za ta namen delno najela tudi posojilo. Država pa bo svoj obljubljeni delež, nekaj manj kot 3 milijone evrov, poravnala v letih 2015 in 2016. Občina Ajdovščina

V vrtec manj otrok kot je bilo vpisanih Vpis v Otroški vrtec Ajdovščina je potekal že v mesecu juliju, konec avgusta pa se je izkazalo, da bo vrtec obiskovalo manj otrok, kot je bilo načrtovano. S podobno situacijo se srečuje večina vrtcev v Sloveniji, najverjetnejši razlog za to pa je dejstvo, da starši ostajajo brez zaposlitve. Letošnjega julija je bilo v ajdovski vrtec vpisanih 1041 otrok, 779 naj bi jih obiskovalo vrtce na območju občine Ajdovščina, ostali pa v Vipavi. Na podlagi vpisa je bilo načrtovanih 59 oddelkov vrtca (44 v Ajdovščini, 15 v Vipavi), kar je 3 oddelke več kot v lanskem šolskem letu. Eden od načrtovanih oddelkov naj bi z delom začel v novembru. Občinske službe so si skupaj z osebjem vrtca prizadevale najti prostor prav za vse otroke, enega od oddelkov so nameravali urediti v stanovanju v C2.

Kot vse kaže, pa prostor za dodatni oddelek ne bo potreben, saj se je konec avgusta izkazalo, da je izpisanih 52 otrok (37 v Ajdovščini, 15 pa v Vipavi). V letošnji sezoni bo vrtec obiskovalo »le« 989 otrok (742 v Ajdovščini, ostali v Vipavi), ki so razporejeni v 56 oddelkov (42 v Ajdovščini, 14 v Vipavi). Starši izpisujejo večinoma otroke prvega starostnega obdobja, podobno se dogaja po večini vrtcev v državi. Sprememba števila vpisanih otrok pa zna vplivati tudi na ceno vrtca. Stanje se bo ustalilo sredi oktobra, ko bo pripravljen tudi nov preračun stroškov ter v primeru večjega odstopanja nova cena predlagana v sprejem občinskim svetnikom v Ajdovščini in Vipavi. Velja pa poudariti, da je ekonomska cena vrtca v novi sezoni za povprečno 11 % nižja od lanske.

PD Ajdovščina, letos se je z enim prostovoljcem akciji pridružila tudi Ekipa prve pomoči RK Ajdovščina, en prostovoljec pa ne pripada nobenemu društvu. Skupaj so opravili 90 ur prostovoljnega dela in pospremili vse šolarje varno v šolo. So pa prostovoljci opazili, da je na šolskih poteh vsako leto manj šolar-

jev, ki hodijo peš, več pa je staršev, ki jih pripeljejo z avtomobili. Občina Ajdovščina in Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu se vsem prostovoljcem zahvaljujeta za pomoč ter računata na sodelovanje tudi v prihodnje. Šolarjem pa želimo prijetno in uspešno delo. Jošt Černigoj

Sprejem prvošolcev letos bolj kulturen Prehod iz osnovne v srednjo šolo je vedno zahteven korak, za starše, profesorje, predvsem pa za otroke - dijake, na novo okronane srednješolce. Žal se je kar nekaj desetletij ta prehod izvajal tudi v obliki t.i. krščevanja fazanov, ki pa je zlasti v zadnjih letih prešel iz mladostniške navihanosti v globoko kršenje posameznikovega dostojanstva ter njegove zasebnosti. Prav zato smo se na Srednji šoli Veno Pilon strinjali, da je potrebno uvesti nov način sprejema prvošolcev. Razredničarke četrtošolcev smo se odločile, da svojim dijakom pokažemo, da je tudi sprejem prvošolcev lahko lep, mladostno domiseln in sorazmerno kulturen dogodek. Namesto delov telesa so raje popisovali papirnate rožice, namesto ponižujočih besed so prvošolcem zapisali lepo misel. Seveda so četrtošolci predlog svojih profesorjev sprva uporniško zavrnili, češ kako si sploh drznemo ukinjati tradicijo, in dodali tisti kli-

Lažji korak v novo šolsko leto

Vse več družin, ki so se znašle v socialni stiski, v strahu pričakuje začetek novega šolskega leta, saj pomeni priprava na šolo velik finančni zalogaj. Rdeči križ Ajdovščina je letos namenil pomoč socialno ogroženim otrokom v obliki bonov za delovne zvezke, novih torbic, zvezkov in podobno v vrednosti 2.000 evrov. Veseli smo, da nam je na pomoč priskočil tudi Mc Hiša mladih, ki nam je daroval zajeten kup šolskih potrebščin, učbenikov in delovnih zvezkov, zbranih v njihovi dobrodelni akciji. Za solidarnost se jim zahvaljujemo tudi v imenu družin in otrok, ki so jim olajšali korak v novo šolsko leto.

šejski “mi smo bili popisani - tudi ti bodo”. Toda profesorji smo bili na tovrsten odziv pripravljeni in smo trdno stali za prepričanjem, da delamo prav: “Ne ukinjamo tradicije, samo na drugačen, bolj kulturen, nivo jo bomo postavili.” Seveda ne moremo trditi, da zaveznikov stari tradiciji ni bilo, zagotovo pa lahko rečemo, da je bilo popisanih neprimerno manj dijakov kot za-

dnja leta. Prav zato se nadejamo, da bomo z novimi generacijami četrtošolcev vse bliže zastavljenemu cilju. Zavedamo se, da se globoko zakoreninjena prepričanja težko in počasi spreminjajo, hkrati pa verjamemo, da bosta angažiranost razrednikov in učiteljev ter podpora vodstva le obrodili kulturi primernejše sadove. Mag. Melita Lemut Bajec, razredničarka 4. d


Šola

Št. 14 • 18. september 2012

Nov delovni zvezek za pouk slovenščine v 7. in 8. razredu, avtorice dr. Petre Kodre, učiteljice na Osnovni šoli Danila Lokarja Ajdovščina V jesenskih mesecih pravkar začetega šolskega leta založba Rokus Klett izdaja novo učno gradivo za slovenščino, ki ga avtorica pa tudi učiteljica slovenščine na Osnovni šoli Danila Lokarja, pripravlja za učence 7. in 8. razreda. Večletni projekt slovenistov ajdovske osnovne šole, ki je sprva zajemal oblikovanje internega učnega gradiva za učence šole – učitelji slovenisti so s šolskim letom 2009/10 sami pripravljali DZ za učence od 6. do 9. razreda – se tokrat zaključuje z uradno pripravo in objavo učnega gradiva za 7. in 8. razred – v nadaljevanju se pripravlja s strani vseh treh slovenistov tudi gradivo za 6. in 9. – v obliki obširnega delovnega zvezka prek ene večjih slovenskih založb. Založba Rokus je v neki spletni anketi to gradivo označila z besedami „kakršnega v Sloveniji še nismo imeli“ – delovni zvezek je namreč učbenik, berilo in delovni zvezek v enem kosu, posebnost pa je še barvna didaktična zasnova, ki ima sporočevalni pomen. Avtorica je izvirni koncept prvič uporabila že v internem učnem gradivu za 8. in 9. razred in je kot tak

23 delodajalcev ponuja 147 štipendij Kot že nekaj let zapored je Posoški razvojni center (PRC), nosilec Regijske štipendijske sheme za Goriško regijo, konec marca 2012 objavil Javni poziv delodajalcem za vključitev v Regijsko štipendijsko shemo (RŠS) Goriške regije za sezono 2012/2013. Na poziv se je odzvalo 23 podjetij iz desetih občin. Skupno so prijavila 147 štipendij. Delodajalci so izkazali interes po 50ih štipendijah za dijake. Študentom na dodiplomskem študiju je ponujenih 86 štipendij, za podiplomski študij pa je razpisanih 11 štipendij. Trend povpraševanja delodajalcev po tehničnih smereh študija se tudi v letošnjem letu nadaljuje. Ponovno je največ zanimanja po strojnih tehnikih (15), tehnikih mehatronike (10) in elektrotehnikih (8), na dodiplomskem študiju pa po študiju strojništva (46), elektrotehnike (26) in 4 kandidatih gradbeništva. Povpraševanje je tudi po magistrih stroke, katerim je namenjenih 11 štipendij. Prednjačita podiplomski študij ekonomije (4) in splošne medicine (3),

tem poklicem pa se pridružujejo še študij fizike, gradbeništva, elektrotehnike in računalništva. Tako kot v lanskem letu, so tudi letos največ štipendij prijavila podjetja s sedežem v Občini Idrija – skupno 105 štipendij, sledi ji bovška občina z 1 delodajalcem, ki razpisuje 14 štipendij ter tolminska občina, kjer 4 delodajalci razpisujejo skupno 10 štipendij. V občini Ajdovščina 4 delodajalci ponujajo skupno 6 štipendij, sledita občini Vipava in Cerkno, vsaka s 3 ponudbami za štipendijo, občini Kobarid in Brda razpisujeta po 2 štipendiji ter občina Šempeter-Vrtojba in mestna občina Nova gorica s po 1 razpisano štipendijo. V letošnjem šolskem letu delodajalci ponujajo 7 štipendij več, kot so jih v lanskem šolskem letu. Posoški razvojni center bo Javni razpis štipendij Regijske štipendijske sheme Goriške regije za šolsko leto 2012/2013 objavil v teh dneh. Rok za prijavo bo 10. oktober, najdete pa ga na spletni strani Posoškega razvojnega centra: www.prc.si.

Že ob pisanju in dogovarjanju za objavo mojega »potopisa v šolo« sem urednici napovedal epilog – piko na „I“ mojega v dveh delih objavljenega prispevka. Pred tem bi, zaradi takrat pozor-

ali dveh moč sestaviti zgodbo, dve, tri,…, film življenja, ki se je odvil ob Uški poti – Tovarniški cesti – moji poti v šolo. Med urejanjem sem tako ugotovil od kot sta posneti fotografiji Temelji

nih opazovalcev in danes pozornih bralcev, opozoril še na eno markantno točko na moji in naši poti. »Pri topoli« se je reklo. Ogromna in od burje neštetokrat pretepena je rasla dobesedno na južni meji Repičevce. Manj kot sto metrov naprej od Ma-

predilnice in Repičevca, objavljeni v II. delu: iz tovarniškega dimnika, leta 1960 najvišje stavbe v Vipavski dolini. Vitek jeklen dimnik, ki se mi je zapisal v spomin, je bil postavljen leta 1954 in postavljanje (montažo po delih) so fotografirali. Za po-

rije v koraki, levo ob cesti, v smeri proti Ajdovščini (danes se približno tam na desno odcepi pot do CČN). Tam se je začela Tinetova senožet in za njo čudna Rackova njiva. Čudna, ker je burja odnašala zemljo, z vsako leto zorane njive je bil njen vrh opazno nižji od okoliških senožeti. In ne samo njen, pač pa vseh njiv daleč naokoli. Za uživanje šolskih počitnic sem odločno prestar, in ker se kot svež upokojenec še nimam od česa in s čim »od-dihati« (za „upokojenski regres“ me je prikrajšal ZUJF – Zakon o uravnoteženju javnih financ – Bog jim ga žegnaj!), sem od izida zadnjih Ajdovskih novic sredi junija lepo število dopoldnevov prebil v čitalnici PANG (Pokrajinski arhiv Nova Gorica). Urejal in opisoval sem fotografije iz fonda arhiva fotografij TTA, Tekstine d.o. in Tekstine d.d., podjetja, v katerem sem bil zaposlen natančno 40 (štirideset) let in 1 (en) dan. Dela mi še dolgo ne bo zmanjkalo, saj je fotografij nekaj sto. Najstarejše so iz leta 1954. In ko so v podjetju s fotoaparatom (ki je izginil, svetlomer pa je bil predan Tehničnemu muzeju v Bistri) dokumentirali za rast in razvoj pomembne in prelomne dogodke, so mimogrede, posebej na panoramskih posnetkih, posneli še velik del moje poti v šolo (vse od Repičevce do Babnika in »fbrških hiš«). Kljub temu, da je na vsaki fotografiji za vedno ujet le trenutek resničnosti, je iz škatle

znavalce gradnje (montaže) visokih gradenj, ljubitelje in bodoče raziskovalce početja prednikov neprecenljiv šopek malih fotografij. Pri tudi v II. delu objavljeni fotografiji Goriška cesta pa sem si zapisal ? (vprašaj). Ni dvoma, da je na fotografiji Goriška cesta, le na koga stotine čakajo moram preveriti. Na Tita gotovo. Napisal sem »ob pričakovanju maršala Tita in etiopskega cesarja«, toda po pozornem ogledu še vrste v škatlah najdenih fotografij istega dogodka sem podvomil. Postave in uniforme temnopoltih spremljevalcev govorijo bolj v prid dejstvu, da je bil obiskovalec egiptovski predsednik Naser. Da. V zbirki je tudi fotografija konvoja odprtih limuzin, ki se je zaustavila med mostom in tudi že nekoč Mlinčkom. Fotografija, posneta iz istega mesta (Kalček, med Kalčkom in Mlinčkom) ni dovolj ostra, zato dvom do nadaljnjih ugotovitev o priložnosti fotografiranja ostaja. Zgodba, ki jo pripoveduje le ena izmed stotin fotografij, pa se lahko nadaljuje. Bila je posneta skoraj »ilegalno«. Ni je posnel akreditiran novinar – fotograf kakšne časopisne hiše ali agencije, pač pa še neznani avtor, zaposlen v takratni TT Ajdovščina. Za objavo v epilogu pa sem izbral tudi cukrček, izbrskam med počitnicami - razglednico iz fonda razglednic Ajdovščine in okolice po letu 1945 novogoriškega pokrajinskega arhiva.

Foto arhiv PANG

zgled za oblikovanje vseh nastajajočih delovnih zvezkov, tudi za 6. razred, ki ga pripravljata učiteljica Damijana Dolenc in učitelj Peter Avbar. Posebnost novih delovnih zvezkov je tudi v vsebini, saj ta zajema tako obravnavo jezikovnega kot tudi književnega pouka, kar je posebnost v trenutni ponudbi tovrstnih učnih pripomočkov za učence osnovnih šol. Pri pouku književnosti se avtorica pri izboru besedil osredotoča na vsebine, ki jih otrok v tem razvojnem obdobju želi ali mora čustveno in čutno predelati; ljubezen, zaljubljenost, identiteta (narodna), etična načela, moralne norme … Pri tem gre izpostaviti pomen narodne zavesti, ki ga avtorica na subtilen način umesti v obravnavana književna besedila v poglavju Slovenskega naroda sin. Posebej gre omeniti preglednice na začetku in koncu učnega gradiva. Slednje omogočajo hiter vpogled bodisi v jezikoslovne bodisi literarnovedne pojme in njihovo strukturiranost. Tudi poglavje o pravopisnih vprašanjih, ki so podkrepljena s jasnimi pojasnili in praktičnimi vajami, smiselno dopolnjuje jezikovni in književni del učnega gradiva. Gradivo je tudi domiselno oblikovano. Ilustracije t. i. književnih moljev in z njima povezanih piktogramov v razlagalnih okvirčkih in zunaj njih so funkcionalne, saj dosledno poudarjajo in opozarjajo na obravnavane jezikoslovne izraze in literarnovedne pojme. Obenem pa učno gradivo ne vsebuje odvečnega slikovnega materiala, ki bi odvračal uporabnikovo pozornost. Iz povedanega sledi, da je gradivo tudi cenovno zanimivo, saj je uporabljeno kot berilo, učbenik in delovni zvezek obenem, v trenutni situaciji pa zagotovo mikavno tudi za šole in starše, ki skušajo na cenejši način omogočiti otrokom kakovostno izobraževanje.

Moja pot v šolo - epilog

Foto Robert Ferjančič

Od glasov do knjižnih svetov

7

Uška pot, moja pot v šolo, od Babnika do križišča z Goriško cesto. V sredini spredaj, za drevjem, je klavnica – danes gasilski dom. Skrajno levo spodaj je začetek poti na polje – danes cesta mimo Mlinotesta in ostalih podjetij naravnost na obvoznico. V sredini so »fbrške hiše«, železniška kurilnica - danes obnovljena stanovanjska stavba v C3 in skrajno levo še danes železniška postaja. Desno od cerkvenega zvonika je prvi blok v Lokarjevem drevoredu, levo pa dimnik in strehe Rizzatove žage izpred II. vojne, zametka povojne LIPE. Še bolj levo pa je med obema svetovnima vojnama zgrajena kasarna karabinerjev, danes sodišče. Čavna ne morete spregledati, kot tudi ne Lokavca in še nepozidanega Gradišča. Drevesne krošnje spodaj so mi pomagale pri določitvi mesta fotografiranja. Fotografijo za razglednico je še neznan fotograf posnel iz strehe stanovanjske hiše, ki je ni več (LIDL), ali pa skozi odprto okno zgornjega nadstropja ali celo strehe severozahodnega stolpa stare ajdovske predilnice (tistega s piramidasto betonsko streho), v katerem sta še danes dvigalo in stopnišče Fructala. Danes se velikega dela moje poti v šolo ne da niti prevoziti, niti prehoditi. Ker ga ni več. Ni več steze čez Mahnetovco, in trasa ceste iz Ustja v Ajdovščino je od Marije v koraku do Babnika nova. Staro so »povozili« hitra cesta in obvoznica, zbiralnik jezerce med njima in Špar ter tedaj prva nova, danes nič več predilnica, le ogromna stavba Yulona. Tudi takih razgledov, panoram in vedut, razen tiste proti Vipavskemu Križu, ni več. Ne, ne daje me nostalgija. Ponosen, jezen in žalosten sem! Ponosen sem, ker je velik del vsega kar je »povozilo« mojo pot in zastrlo poglede zraslo iz odgovornega, poštenega in trdega dela ter desetletij odrekanj Ajdovcev in Vipavcev, Gorjanov in mnogih drugih Slovencev in Jugoslovanov v obdobju od 1945 do 1990-2000, ker sem bil zraven. Jezen, ker si to obdobje upajo danes nekateri imenovati (vedno pogosteje tudi javno) za »čas, izgubljen za Slovenijo«. Da lahko tako na pamet, primitivno ter naučeno ponižujejo in žalijo. Žalosten, ker je od teh in njim podobnih velik del ustvarjenega danes, po roparskem in neodgovornem lastninjenju, tudi izgubljen, brez koristne vsebine, prazen in nem - zakockan. Od neodgovornih in primitivnih menedžerjev ter bankirjev (ljudi brez grama čustvene ali socialne inteligence) spajdašenih z (v pred II. vojno) restavrirano politiko, ki bi popravljala in »spravljala« za nazaj ter družbeno ureditev po nareku kapitala. Ker so, takrat že redka, »meriša« (ruševine) iz I. dela, ko sem septembra 1961 prvič krenil na pot, še dišala po zažganem, ob 70-letnici barbarskega požiga vasi napisano posvečam nedolžnim talcem in padlim iz Ustij, vsem padlim za svobodo in pravičnejši red in vsem povojnim generacijam graditeljev. Dušan Krečič


8

Krajevne skupnosti

Št. 14 • 18. september 2012

Smaragdna pot bogatejša za Šagra v Batujah obeležila preteklost in sedanjost ter promocijske vrečke in parkirne urice zabavala mlado in staro Konec junija se je zaključil projekt Promocijske vrečke in urice na Smaragdni poti. Projekt je ena od tržnih aktivnosti turistične destinacije Smaragdna pot. Z uspešno kandidaturo na razpis Ministrstva za gospodarstvo so bila zanj pridobljena sredstva za izvedbo aktivnosti regionalnih destinacijskih organizacij Evropskega sklada za regionalni razvoj Vrednost projekta je bila 7082,40 evrov, 50 % sredstev je bilo pridobljenih iz razpisa, ostalo pa so po posameznih deležih poravnale sodelujoče občine. Poleg Ajdovščine so namreč sodelovale še občine Kanal, Miren - Kostanjevica, Nova Gorica in Tolmin. Produkte je oblikovala ajdovska oblikovalka Silva Vovk Kete. Zasnovala je inovativno podobo, ki namesto običajnih fotografij vsebuje tekstovne elemente, izpeljane iz posebnosti, ki jih ponuja turistična dežela. Vrečke so izdelane iz papirja, s čimer je poudarjena tudi ekološka nota. Koncept so mnogi potrošniki že pohvalili, veseli pa so tudi vsepovsod uporabnih parkirnih uric. Natisnjenih je bilo 7200 vrečk in 7000 parkirnih uric, dostopne pa so tako na TIC-ih znotraj Smaragdne poti,

kot tudi na sejmih in ostalih promocijskih dogodkih v Sloveniji in tujini, kjer se predstavlja naša turistična destinacija. Občina Ajdovščina pa je se je vključila tudi v projekt Pot miru na Smaragdni poti, v okviru katerega je bila izdelana zanimiva zgibanka, ki popotnika popelje po vseh ključnih točkah Soške fronte, tudi na območju Vipavske doline. Tudi ta zgibanka je že na voljo na vseh TIC-ih in ostalih turističnih točkah po Sloveniji. .

financirana iz proračuna. Slavnostni govornik na slovesnosti je bil župan Marjan Poljšak, ki je poudaril pomen sodelovanja znotraj krajevne skupnosti. Prav sodelovanje, složnost in razumevanje med krajani in v svetih krajevne skupnosti so v zadnjih dveh mandatih Batujam prinesli veliko dobrega, večnamenski objekt ob igrišču je le zadnji uspeh. Ob izgradnji so poleg objekta namestili tudi otroška igrala, ki so del drugega projekta – opremljanje vasi z otroškimi igrali je sofinancira tudi Evropa. Trak pred novim objektom, ki bo

služil predvsem športnim, pa tudi drugim dogodkom na igrišču, sta prerezala župan Marjan Poljšak in predsednik KS Batuje Ivan Vodopivec. Vaški župnik, gospod Maslo, pa je prispeval blagoslov. Predsednik Ivan Vodopivec je ob tej priložnosti predstavil še eno iz pozabe rešeno batujsko zanimivost – Batujski štruklji so svojevrstna kulinarična posebnost, ki jo je raziskala Slavica Plahuta. Polnjeni so z orehi in jajčno skuto. So se vam pocedile sline? Potem pa pot pod noge in v Batuje na pokušino. . SH

TIC Ajdovščina

Na Mali gori košnja po starem

Kamenjski planinci skrbimo, da so travniki okrog naše koče na Mali gori lepo urejeni in pokošeni. Dolgo pa je tlela v nas želja, da bi se lotili košnje po starem, tako kot so to storili naši predniki, zadnjič pred oseminšestdesetimi leti. V tej nameri so nas podprli tudi prijatelji iz slovenskega planinskega društva iz Gorice, ki so se z veseljem udeležili, že skoraj pozabljenega kmečkega opravila. Zbrali smo se v Kamnjah. Oprtani z nahrbtniki in kosami na ramah smo krenili po tematski poti koscev in grabljic, mimo studenca v Risah, ki nam zaradi prevelike suše ni nudil niti kapljice osvežilne vode. Pot nas je vodila naprej čez Koromajnk in Planino do Šije, kjer smo si ob mizi pod smreko oddahnili in nadaljevali čez Kopice do Male gore. Po krajšem počitku se je že zaslišalo klepanje kose – nekateri izmed nas, to še zmeraj znajo. Ostrino kosam pa so dodali še kosci, ko so jih z oslami nabrusili. Podali smo se na

Konec julija so v Batujah potekala praznovanja ob šagri sv. Ane. Prav na god vaške zavetnice so Batujci postavili obeležje na arheološkem najdišču Sv. Jurij, ki priča o slovanski poselitvi območja že v 9. stoletju. Petkova noč je bila rezervirana za mlade, že 10. edicija Rocka Batuje je vabila z zvenečimi glasbenimi imeni in pritegnila ogromno množico. V nedeljo pa so v Batujah svojemu namenu slovesno predali večnamenski objekt ob Športnem igrišču Batuje. Kot uvod v nedeljsko šagro so se v senci borovcev v bližnjem gaju že v drugo zbrali kovači, nekdanji zaposleni v TPO Batuje, in obujali spomine na stare dobre čase. Na čase, ko je bilo dela na pretek, delavce so menda celo »uvažali« iz Prekmurja. Na čase, ko so imeli lepe plače in dobre obete … Stare spomine vestno beležijo in se že veselijo srečanja prihodnje leto. Predsednik krajevne skupnosti Ivan Vodopivec pa je že hitel na drugi konec prizorišča, k novemu večnamenskemu objektu, ki je čakal le še na uradno predajo – ognjeni krst je namreč odlično prestal že na petkovem rockovskem koncertu. Izgradnja objekta je občinska investicija,

travnik. O kakšni rosni travi ni bilo ne duha, ne sluha, saj je bilo precej toplo in pihala je rahla burja, pa tudi trava je bila od suše ovenela in precej suha. Čeprav so bile kose dobro pripravljene, nam je košnja povzročala kar nekaj preglavic, saj se je drobna trava pod koso le upognila in za nami so ostajale kar velike sledi. Kljub temu smo vztrajali in hrib nasproti koče je bil kmalu pokošen. Takoj za kosci smo travo pograbili in jo skrili globoko v grmovje, kajti namen košnje ni bil pridobivanje krme za živino, ampak ohranjanje travnikov na Mali gori. Na velikem travniku smo si pri košnji pomagali tudi s kosilnico, ker bi drugače bil to prevelik zalogaj za priložnostne in dokaj neizkušene kosce. Namen je bil dosežen. Druženje, obujanje tradicije košnje na Mali gori, ohranjanje travnikov in urejenost okolice naše koče. . JV

Krajevni prazniku na Ustju v znamenju složnosti, dobre volje in pozitivne energije Krajani Ustja so prvi avgustovski konec tedna praznovali svoj krajevni praznik. Ob spominu na krute dogodke iz leta 1942 je letošnji praznik zaznamovalo odprtje novega večnamenskega objekta. Lavričeva knjižnica pa je praznik obogatila z izdajo Lokarjeve knjižice Tri novele. Složnost, dobra volja in pozitivna energija so bile osrednje misli na vrhuncu praznovanj, proslavi, ki je potekala v nedeljo, 5. avgusta popoldan, pred novozgrajenim objektom, z lično urejeno okolico. Veliko krajanov in drugih obiskovalcev se je po maši zbralo na vaškem trgu, prvi jih je pozdravil predsednik krajevne skupnosti, David Vovk: »Spomin na 8. avgust leta 1942 je še kako prisoten pri ljudeh, ki ste bili takrat priča temu zločinu in ste danes tukaj med nami. Vi ste tisti, ki ste takrat naši ranjeni in požgani vasi, ki je bila takrat na kolenih, pomagali vstati na noge. Starejši ste nam zato na vasi vzor, iz katerega tudi mi črpamo energijo in delovne navade ter skrbimo, da se vas dobro razvija še naprej.« Tudi župan Občine Ajdovščina, Marjan Poljšak je govoril o složnosti, povezanosti krajanov, ki po duhovni plati zagotovo temelji tudi na krvavi

zgodbi, ki se je 8. avgusta 1942 odvila na Ustju. Zgodbo je v literarno zgodovino za večno zapisal ajdovski pisatelj dr. Danilo Lokar. O Lokarju, novi knjigi in razlogih zanjo je spregovoril direktor knjižnice, Artur Lipovž. Dogodek pa so na proslavi slikovito uprizorili člani KUD Javorov hudič. Kulturni del proslave je imenitno zaokrožilo petje domačega cerkvenega pevskega zbora. Vrhunec dogajanja pa je bilo odprtje novega, večnamenskega prostora, ki ga je blagoslovil koprski škof dr. Jurij Bizjak. Prostore je ob tej priložnosti že krasila razstava domačih ustvarjalcev, uredil jo je najimenitnejši domači umetnik,

kipar Silvo Fakuč. Tudi sicer pa so krajani ogromno prispevali k izgradnji prostorov – tako s prostovoljnimi prispevki, kot tudi z delom, ki se je zaključilo z urejanjem okolice, dvorišče nove hiše je namreč že v cvetju. Praznovanja pa so se pričela z imenitnim koncertom na petkov večer, v čudovitem ambientu ob cerkvici sv. Janeza, ko je pred nekajstoglavo množico zagodla »izštekana« varianta pivške skupine Ana Pupedan. Sobota je bila tradicionalno športna, odvijal se je malonogometni turnir, nedeljski večer pa so na Ustjah sklenili z domačo in priljubljeno narodnozabavno zasedbo Gorski cvet.

KS Ajdovščina želi obuditi turistično društvo Krajevna skupnost Ajdovščina želi več pozornosti posvetiti razvoju turističnih dejavnosti in prireditev v svojem okolišu. Zato vabi svoje krajane z ustvarjalnimi idejami in voljo do dela, da ponovno oživijo turistično društvo. Člani sveta Krajevne skupnosti Ajdovščina so na seji v začetku julija obravnavali problematiko prireditev, pa tudi turističnega razvoja znotraj svojega območja. Ugotavljajo, da kljub množici aktivnosti kraju manjka povezovalni člen, ki bi organizirano pristopil k razvoju turističnih dejavnosti, urejanju turistične infrastrukture ter prirejal krajevne dogodke, pa tudi večje promocijske prireditve. Zato vabijo svoje krajane, da se aktivno vključijo v razvoj teh dejavnosti in kraja samega, tako z idejami, kot tudi s članstvom in seveda aktivnim delom v turističnem društvu. Takšno društvo je mesto že imelo, sedaj pa je čas in očitno tudi prava volja, da se ga ponovno oživi. Krajevna skupnost bo vesela vaših pobud in idej, posredujte jih preko e-naslova ks-ajd@ volja.si ali pa osebno na sedežu krajevne skupnosti, v Domu krajanov, vsako sredo med 8.30 in 12. uro.


Krajevne skupnosti

Št. 14 • 18. september 2012

Angleska nedelja 2012

Tradicionalna Angelska nedelja je letos že šestič potekala v organizaciji Turističnega društva Okno iz Otlice. Poleg domačinov se že po tradiciji na prvo septembrsko nedeljo na Otlico zgrnejo Gorjani, raztepeni po svetu, dobrodošli pa so tudi vsi ostali obiskovalci. Dogodek za predstavitev svojega dela izkoristijo mnoga domača društva, rokodelci, obrtniki in turistični ponudniki, organizatorji pa poskrbijo tudi za turistične informacije, da o lepotah teh krajev izvedo obiskovalci. Kljub temu, da je vreme ves teden pred dogodkom nagajalo, je v nedeljo posijalo sonce. Prvi so na Otlico že v dopoldanskem času prišli pohodniki, mnogi od njih tudi zaradi slovesne maše v vaški cerkvi Angelov varuhov. Za popoldansko zabavo je letos skrbel ansambel Akordi iz Postonjskega, ki goji pristno narodnozabavno glasbo, s štiriglasnim petjem ob spremljavi diatonične harmonike. Program so obogatili še plesalke orientalskega plesa iz plesne skupine SURAYYA ter člana žonglerske skupine Čupakabra Simona in Jernej, ki sta v mraku navdušila tudi z ognjenim šovom. Tudi letos so se mladi obiskovalci lahko preizkusili v tekmovanju v streljanju na tarčo s paintball markerjem, zmagal je Erik Furlan. Veliko zabave pa je bilo tudi s srečelovom in pobiranjem stav za težo pršuta – še posebej in najlepša

hvala vsem sponzorjem, ki ste pomagali društvu, saj so bile letošnje nagrade še posebej lepe. Pohvale in zahvale pa si zaslužijo tudi vsi člani društva in prostovoljci v šankih in na rediteljskih mestih, pa kuharjem Lojzki, Bruni, Goranu in Tomažu ter Krajevni skupnosti Otlica – Kovk. S skupnimi močmi je prireditev odlično uspela, to pa je tudi dodatna motivacija in zagon članom TD Otlica za nadaljne delo. Humanitarna akcija za nakup defibrilatorja za Goro TD Otlica konec septembra zaključuje veliko humanitarno akcijo »Sekunde rešujejo življenje«, ki se je pričela v juniju. Skupaj s krajani Predmeje, Otlice in Kovka ter ostalimi dobrotniki zbiramo sredstva za nakup defibrilatorja, ki je na Gori nujno potreben. S potekom akcije smo zelo zadovoljni, najlepši pa je pozitiven odziv prebivalcev Gore in širšega okoliša. Za vse prejete donacije se donatorjem že sedaj iskreno zahvaljujemo. V mesecu oktobru bo potekalo prvo srečanje na temo »prva pomoč«, kjer se boste vsi zainteresirani lahko vpisali v skupine za učenje, kako defibrilator sploh deluje. O datumih vas bomo pravočasno obvestili.

Od kulturne dediščine – k nam ... tukaj in zdaj. Mlade in odrasle vabimo, da se nam pridružite v študijskem krožku. Srečanj je največ 10. Prvo srečanje v novem krogu: 28. septembra ob 19.30. Datum in uro srečanja ustrezno prilagodimo skupini na 1. srečanju. Dobimo se v: Dvorana KS Gojače-Malovše oz. v stari šoli med Malovšami in Gojačami. Se želiš pogovarjati o slovenščini skozi zgodovino? Ti je pri srcu ljudsko slovstvo? Te zanimajo ostale lingvistične vede, kot je npr. sociolingvistika? Morebiti pa se želiš izražati bolj pisno ali pa vidiš slovenščino skozi znake in simbole, ali še kako drugače ... Vabim te, da v dobri družbi in prijetnem vzdušju deliš in spoznavaš raznolikost in dragocenost slovenskega jezika ... V študijskem krožku ponavadi sodelujejo ljudje, ki izžarevajo svojo energijo in ustvarjalno moč, organizirajo predavanja, kakšno prireditev in še marsikaj. Študijski krožki so majhne skupine za neformalno učenje, kjer se zbirajo, učijo in družijo radovedni ter s svojimi zanimivimi rezultati prispevajo k razvoju domačega okolja. Udeležba je brezplačna. Informacije in prijave najkasneje do 25. septembra na tel. št.: 05 368 91 40 ali na mobi: 040 322 528, Katja. Veselimo se srečanja z Vami!

9

Bobarska noč četrtič ŠKD Bob je četrtič na največjem družabnem dogodku v Višnjah združil staro in mlado. Prva nedelja v avgustu tudi za naprej tradicionalno ostaja naša. Vsako leto nam gre bolje, ekipa je uigrana, obiskovalci zadovoljni in se radi vračajo. To je dobra spodbuda. Čeprav smo majhni, smo toliko bolj srčni in veseli. Dokazali smo, da nam primarni cilj ni dobiček, pač pa združevanje in druženje ljudi iz lastne vasi, pa tudi iz bližnje in daljne okolice. Tudi Višenjskih sosedov smo zelo veseli, saj je vsak dober sosed vreden zlata. Naši gostje radi kaj dobrega spijejo in še boljšega pojedo, tudi zato, ker so cene vsa štiri leta enake, pridnih pekov in kuharjev pa v Višnjah ne manjka. Tudi srečelov je šel „za med“, hvala našemu sponzorju Kolektor Koling, za glavno nagrado – klimatsko napravo. Tudi prazne srečke so imele pomembno vrednost, saj je naš predsednik izžrebal srečno dobitnico srnjaka. Omembe je vredna tudi pršuta, ki jo je prispeval eden od naših najaktivnejših članov – dobil jo je obiskovalec, ki je do grama natančno ocenil težo. Iz Višenj je odšla direktno na Pag, in verjetno jo po počitnicah za domov, na Gorenjsko, ni več dosti ostalo.

Za ples je godel ansambel Jerneja Kolarja in navdušil – plesalci so brusili pete na posebej za to priložnost postavljenem plesišču. In bilo je zares veselo in prijetno, saj nas Dolenjci kar niso mogli zapustit, krepko čez uro so raztegnili našo veselico. Vmes pa so eno rundo prevzeli tudi domači gostje, Trio Gregorja Kobala. Nenapovedano je na oder stopil tudi eden izmed naših obiskovalcev in nam zaigral dve veseli na svoje orglice. Brez naših zvestih sponzorjev pa tudi letos ni šlo. Zato vsem, malim in velikim, iskrena hvala. Zlasti zato,

ker nam priskočite na pomoč tudi v teh težkih časih, ko vam gotovo ni lahko. In odzovete se vedno znova zelo velikodušno. Pa tudi vam, spoštovani obiskovalci, hvala, ker nas obiščete vsako leto znova, Bobarska noč je namenjena vam. Skupaj se že veselimo prve obletnice. Pet let se mogoče ne sliši dosti, za nas pa je pomembno, da smo preživeli in si nabrali koristnih izkušenj. Vabljeni na 5. Bobarsko noč, prvo nedeljo v avgustu 2013! Robert Kobal

Gaberci gostili 7. srečanje vasi Gab(e)rje Gaberje na Vipavskem so sredi junija gostile tradicionalno srečanje vasi z imenom Gab(e)rje. Na 7. srečanju se je zbralo več kot 550 Gab(e)rcev iz devetih krajev. Srečanja so se udeležile Gabrje pri Tolminu, Gabrje pri Dobrovi, Gabrje pri Jančah, Gabrje pod Špilkom, Gabrje pod Gorjanci, Mestna četrt Gabrje pri Celju, Gabrje pri Dobovi in Gaberje pri Lendavi. Gab(e)rce so domačini pričakali z

vipavsko dobrodošlico, sledil je kulturni program, obisk znamenitosti v okolici, v popoldanskih urah pa so potekale vaške igre v katerih so se morali tekmovalci preizkušati v prenašanju »oren« (posode za grozdje) v katerih so bila dekleta in v še v nekaterih drugih igrah. Srečanja že tradicionalno potekajo v veselem vzdušju in marsikateri Gaberc si želi, da bi bila večkrat v letu. Erika Zavnik

Društvo Doli z osmimi pari konj pelje zvon na Sveto Goro Ob 90-letnici prevoza zvonov na Sveto goro bo Društvo Doli iz Lokavca z osmimi pari konj in originalnim restavriranim vozom konec septembra prikazalo to zgodovinsko popotovanje. Zgodovina zvonov na Sveti gori je pestra, saj na tej gori skoraj neprekinjeno zvoni že vse od leta 1541. Med vsemi zanimivimi zgodbami zvonov iz Svete gore pa je najzanimivejša tista, o popotovanju treh zvonov, ki zvonijo še danes, iz leta 1922 in so šele pet let kasneje dobili svoj zvonik. Septembra 1922 so tri težke zvonove vozili tri dni, prvega z desetimi konji, drugega s štirinajstimi in tretjega, najtežjega, ki je s svojimi 4335 kg še danes največji bronast zvon v Sloveniji, s kar šestnajstimi konji. V letošnjem letu je cerkveni zvonik prenovljen, kar je dodatni razlog za praznovanje. Društvo Doli ob obletnici pripravlja posebno zanimiv prikaz. Štirje pari konj bodo z repliko zvona na pot krenili v nedeljo, 30. septembra ob 9.30, iz Travnika v Gorici. Do cilja se bodo večkrat ustavili,

vpregi pa se bodo priključevali novi pari konj. V Solkanu bo privez petega para konj, v Oddihu šestega para, na Prevalu pa še sedmega in osmega para konj. Sledi še strma pot do vrha, kamor naj bi prispeli ob 16.30. Tu jih bodo pričakali škof Metod Pirih in župniki, postregle jih bodo žene v narodnih nošah, zvonili in igrali jim bodo Pritrkovalci iz Lokavca in Tamburjaši iz Vipave, pri maši pa bodo sodelovali pevke in pevci iz Vipavske in Goriške.

Praznovanja, ki jih skupaj prirejajo Svetogorski Frančiškani, Goriški muzej in Društvo Doli, se pričnejo že v petek, 28. septembra, s koncertom pevskih zborov v cerkvi sv. Štefana. V soboto, 29. septembra ob 19.30, pa bo v dvorani ob cerkvi Kristusa Odrešenika potekala okrogla miza na temo Odnos Slovencev do zvonov, na kateri bodo sodelovali različni strokovnjaki, vodila pa jo bo dr. Mojca Kavčič, strokovnjakinja na področju pritrkavanja.


Tretje življenjsko obdobje

Št. 14 • 18. september 2012

Foto Branko Lavrenčič

10

Starost je vseeno lahko lepa branko.lavrencic@siol.net BRANKO LAVRENČIČ

V zadnjem času nekako ni primerno govoriti ali pisati o lepih rečeh. Večina naših pogovorov v družbi, pa tudi časopisni članki ter radijska in televizijska poročila, se osredotočajo na gospodarsko in politično situacijo, ki seveda je slaba in tudi napovedi niso rožnate. Opravičeno smo vsi skupaj lahko zaskrbljeni za naš jutri. Potem je tu še vročina in suša, ki je uničila letino ter veter, ki to poletje kar noče prenehati. Pa podražitve hrane in goriva, nižanje pokojnin, omejevanje pravic itd. Če želimo prav iskati razloge za slabo voljo lahko najdemo še tigraste komarje in seveda ambrozijo (zelo strupen plevel) in še kaj bi se našlo. Seveda pa to ne pomeni, da ni ničesar lepega, da se moramo predajati malodušju ali celo obupu. Obratno. Prav sedaj moramo iskati svetle strani in optimizem. Tudi starejši, katerim je namenjena stran Tretje življenjsko obdobje v Ajdovskih novicah. Zanimivo je vprašanje staranja. Kdaj se pričnemo starati, kdaj postanemo starejši in kdaj stari. Kateri so znaki staranja? Staranje je proces, ki se začne že ob rojstvu. Nekje do tridesetega leta starosti označujemo ta razvoj kot zorenje, po tej starosti pa prihaja do sprememb, ki pomenijo počasno slabšanje vseh organskih sistemov. Morda bo večina pomislila »že, že, vendar ne že po tridesetem letu«. Seveda so te spremembe najprej počasne. Vendar že podatek, da se veliko športnikov po tej starosti pripravlja na konec kariere, velika večina pa že pred štiridesetim letom, potrjuje to ugotovitev. Po stališču Svetovne zdravstvene organizacije se šteje, da starost nastopi po 60 letu življenja vendar se običajno, v praktični uporabi, omenja kot pričetek obdobja starosti 65 let. Povprečno pa se problemi vezani na starost pojavljajo šele po 75. letu starosti. V tej številki namenjam osrednji prostor prispevku »Gibanje za lepšo starost«, ki sva ga pripravila skupaj z diplomirano fizioterapevtko Tjašo Rupnik iz Centra starejših Pristan Vipava. Idejo za pisanje o tematiki telesne aktivnosti starostnikov, sem dobil prav v tem centru , kjer sem opazoval kako vadijo tudi telesno prizadeti stanovalci centra. Zakaj vsakodnevno vadi nekdo, ki s težavo hodi ali je celo na vozičku, ima težave z uporabo rok ali probleme s hrbtenico itd. Bo morda zaradi tega več časa živel? Odgovor se glasi, da morda tudi to, predvsem pa bo živel veliko lepše, boljše in lažje. Članek »Pieteta« govori o žalostnem dogajanju na ajdovskem pokopališču, kjer kradejo rože, sveče in celo križ z nagrobnika. Svoje študijsko leto pričenja z oktobrom Univerza za tretje življenjsko obdobje – društvo Most Ajdovščina. Njihova zelo bogata dejavnost je bila v Ajdovskih novicah že predstavljena. Vabim vas, da jih obiščete v njihovih uradnih urah – vsak ponedeljek med deveto in deseto uro na sedežu društva v prostorih Krajevne skupnosti Ajdovščina (pri starem mlinu). Zakaj ne bi na »stara leta« postali študentje? Študijske smeri so zelo različne. Od učenja jezikov do ustvarjalnih delavnic in na primer plesa, novinarstva ali računalništva. Pred 20 leti je bil mobilni telefon redkost. Danes ga ima skoraj vsak otrok in tudi starostnik. Podobno je sedaj z računalnikom in internetom. Ima ga praktično vsaka hiša. Zakaj se ga ne bi naučili uporabljati tudi starejši. Marsikaj zanimivega lahko izveš. Ko sem v sklopu akcije »znaš, nauči drugega« pomagal kolegu pri osnovnih korakih uporabe interneta, si je zaželel spoznati ptico, ki jo je opazil na svojem vrtu. Hitro sva jo našla. Pravijo, da na internetu izveš vse. Od tega kaj se dogaja v naši občini in dnevnih informacij po svetu do, na primer, vseh podrobnosti vesolja. Tudi društvo Rekreativček uvaja posebne programe za starejše. Predvsem bi izpostavil program Vadba v zrelih letih, ki poteka vsak petek med 18,00 in 19,00 v dvorani podjetja Marc v Ajdovščini ter plavanje za odrasle z 16 urnim tečajem prsnega plavanje v notranjem bazenu Police. Program plavanje bo potekal ob torkih in četrtkih med 16,00 in 17,00. Jesen pa postavlja pred nas še eno zahtevo. Sedaj je čas, da posrkamo vase zadnje sončne žarke, da si naredimo zalogo zdravja in odpornosti ter se tako dodatno zavarujemo pred tegobami kratkih vlažnih dni ter zime in mraza.

Gibanje za lepšo starost

Človeško telo je ustvarjeno za gibanje. Vsak, ki se vsaj malo ukvarja

s kakršnokoli telesno dejavnostjo, lahko pritrdi, da gibanje blagodejno vpliva tako na fizično kot tudi duševno zdravje. Dokazano je, da je redna telesna dejavnost eden od glavnih dejavnikov, ki pomagajo krepiti in ohranjati naše zdravje. Nenazadnje redna telesna aktivnost zmanjšuje tveganje za nastanek številnih bolezni, zaradi katerih danes najpogosteje zbolevamo. Pomembno je, da smo telesno aktivni celo življenjsko obdobje, tako v otroštvu kot v odrasli dobi in v starosti. Mnogi se boste vprašali, zakaj, čemu in kako naj bom telesno akti-

ven v starosti? Kaj mi je tega treba, saj že celo življenje delam, pa mi še sedaj v starosti ne pustite počivati? Vse te športne aktivnosti sploh niso zame, to je le za mlade, zdrave, bogate ... Kot fizioterapevtka v Centru starejših Pristan na taka in podobna vprašanja in trditve tudi sama vedno znova iščem pravilne, ustrezne, bolj ali manj prepričljive odgovore. Zakaj je gibanje koristno? Na splošno naj bi se starostniki ukvarjali s telesno aktivnostjo zato, da bi si podaljšali in razširili neodvisen način življenja. Aktivnosti morajo biti prijetne in morajo nujno voditi k razvoju pozitivnega odnosa do zdravja. Telesna zmožnost s starostjo pada. Mišična masa počasi izginja, veča pa se maščobno tkivo, kar ni le posledica staranja, temveč tudi neuporabe mišic, torej nedejavnosti. Ta proces lahko sami spremenimo in zaustavimo. Telesna aktivnost ima mnoge pozitivne učinke. Med prvimi je prav gotovo podaljšanje neodvisnosti oz. samostojnosti. To pomeni zmožnost, sam poskrbeti za osnovne potrebe, kot so oblačenje, slačenje, skrb za osebno higieno in urejenost ter skrb za redno uravnoteženo prehrano. To pa posledično vodi v neodvisnost od ožjega in širšega socialnoekonomskega okolja. Če je starostnik močan, gibljiv, spreten in telesno vzdržljiv, si s tem krepi srce, mišice in kosti, krepi si imunski sistem ter tako postane bolj odporen proti boleznim. Vsi ti dejavniki pripomorejo k podaljšanju samostojnega življenja. Telesna aktivnost ima ugodne učinke na zmanjševanje stresa, depresije, strahu in osamljenosti, saj spodbuja splošno dobro počutje in samozavest. Po upokojitvi se mnogo starostnikov odtuji od družbe in se izolira od vseh zunanjih stikov. Socialne koristi skupinskih gibalnih ali športnih dejavnosti so za take skupine ljudi neprecenjivega pomena. Starostnika postavi v neko novo situacijo, kjer se spozna z novimi lju-

dmi in se pogovarja o novih temah. S takim početjem se ohranja mentalna svežina in samozaupanje. Fizična aktivnost mnogokrat spremeni tudi način življenja, saj vzpodbuja redno prehrano, zadosten in kakovosten počitek, koristno razporejen čas in je v veliko pomoč pri opuščanju kajenja, alkohola ter drugih razvad. Telesna dejavnost pomaga vzdrževati normalno telesno težo, upočasni izgubo kostne mase, zmanjša možnost za padce. Razgiban, aktiven starostnik ima manj možnosti za poškodbo kot pa telesno nedejaven posameznik. Prav tako so včasih čustvene koristi še bolj pomembne kot dobra telesna vzdržljivost. Okrepi se samozavest in pozitivna samopodoba, razpoloženje se izboljša, hitreje se odpočiješ in nadomestiš porabljeno energijo. Redna telesna dejavnost v veliki meri pripomore, da telesne in miselne sposobnosti ne zakrnijo in da ostanemo dolgo vitalni. Kakšno gibanje je priporočljivo zame? Kako pa naj bo starostnik telesno dejaven? Morda si mnogi predstavljate, da dosežemo zdravstvene koristi s telesno aktivnostjo le z visokointenzivno vadbo, npr. v fitnes centrih ali drugih organiziranih oblikah skupinske in individualne vadbe. To seveda ni res, saj je telesna dejavnost za starostnike lahko že hoja, igra z vnuki, hoja po stopnicah, pospravljanje, vrtnarjenje ... Želim poudariti, da med koristne oblike telesne dejavnosti poleg strogo športnih aktivnosti prištevamo tudi druge oblike gibanja, ki so del našega življenjskega sloga (npr. hoja in različna domača opravila ...). Praviloma pa je to dejavnost, pri kateri porabimo tudi določeno energijo. Velja poudariti, da so domača opravila res koristna, nimajo pa takega razvedrilno-sproščujočega učinka, kot ga ima npr. neka skupinska vadba na prostem. Kalorije bomo porabljali že med polurno zmerno hojo, ki ima za

posledico rahlo zadihanost, povečan srčni utrip in občutek povečane telesne temperature. Lahko se tudi nekoliko oznojimo. Idealno je, da smo vsakodnevno telesno aktivni, lahko v enkratnem časovnem terminu ali v krajših terminih po 10–15 minut, predvsem takrat, ko nam dnevne obveznosti ne dopuščajo vsaj pol ure skupaj. Vrsto telesne dejavnosti izbirajte glede na letni čas, vremenske razmere, splošno telesno počutje, glede na osebe, ki jih imate okrog sebe ... Telesna dejavnost naj bo čim bolj raznovrstna. Izbirajte med tistimi, ki jih lahko opravljate brez večjega naprezanja in so vam všeč. Učinki gibanja na telo Zelo je pomembno, da v naš vsakdan vključimo čim več gibalnih oz. športnih dejavnosti. Skrb za srce je prvovrstnega pomena, saj ohranja in izboljšuje splošno vzdržljivost. To pomeni, da kljub pravilni telesni dejavnosti brez pretiravanj ne bi smeli ostati popolnoma brez sape. Primerna dejavnost za krepitev srca je lahko že hitra hoja, tek ali kolesarjenje, tudi ples. V starosti se zmanjša mineralna kostna gostota, večinoma pri ženskah, poznana kot osteoporoza. Za to je potrebno izvajati tisto vrsto aktivnosti, ki kost mehansko obremeni. To so npr. vaje z utežmi ali drugimi obremenitvami. S takimi vajami dolgoročno zmanjšamo nevarnost za nastanek osteoporoze in tveganje za zlom kolka. Z vajami za ohranjanje in krepitev mišične moči pa varujemo sklepe pred poškodbami in obrabo. Omenila bi še vadbo za gibljivost ter vaje za krepitev trebušnih in ledvenih mišic, ker vzdržujejo našo pokončno držo in hojo. Nikoli ni prepozno. Telesna dejavnost je zelo pomembna tudi za vse tiste starostnike, ki so težje gibljivi, zaradi bolezni prikovani na invalidski voziček. Gibanje je pri takih posameznikih še posebej pomembno, saj se le tako ohranja telo v dobri kondiciji. S tem vsak posameznik največ doprinese prav sebi, saj se bo naučil npr. namesto poškodovane desne roke uporabljati nespretno, vendar zdravo levico, ali namesto hromih nog okrepil mišice rok, ki mu bodo pomagale pri presedanju iz postelje na invalidski voziček. Skratka, pomembno se je naučiti in okrepiti tiste mišice, ki bodo nadomestile poškodovano, prizadeto telesno področje. Gibanje je osnovna človekova potreba tako kot zrak, hrana, voda in svetloba. S pravilno in prilagojeno telesno aktivnostjo bolezen ne sme biti ovira na vaši poti do čim lepše in kakovostnejše jeseni življenja. Vedno se najdejo razlogi, s katerimi opravičujemo svojo nedejavnost. Vendar, če dobro premislimo, hitro ugotovimo, da opravičila največkrat ne vzdržijo. Če imamo pred seboj jasen cilj, ga bomo uresničili na tak ali drugačen način. Telo potrebuje gibanje v vseh starostnih obdobjih, od rane mladosti do pozne starosti. Zato bodite telesno dejavni danes tudi zaradi zdravja jutri. Predvsem pa se pri tem lepo imejte. Tjaša Hladnik, dipl.fizioterapevtka


Mladi

Št. 14 • 18. september 2012

10 let rocka v Batujah Letošnja edicija RockBatuje je bila že 10. po vrsti. Zaznamovali so jo zvezdniški izvajalci, nekajtisočglava množica navdušenih obiskovalcev in nepozabna zabava. Festival, ki postaja vedno bolj prepoznaven v Sloveniji, pa tudi izven nje, so pred 10. leti „zakrivili“ domači Skalpi. Doslej se je na velikem odru Športnega parka Batuje zvrstilo že veliko odličnih glasbenikov, pred njim pa vsako leto več mladih, tudi takšnih po srcu. Letošnji nabor glasbe pa je izzval pravo evforijo – Sidharta, Pero Lovšin, Requiem so v Batuje pripeljali nekajtisočglavo množico zabave željne mladine. Če se je do letošnjega koncerta Rock Batuje vzpenjal, se je ob deseti obletnici trdno usidral v vrh najboljših slovenskih rockovskih festivalov, sploh na Goriškem. Organizatorji poleg dobre zabave

Smo prosti in smo na voljo Deluj prostovoljno tudi ti, pomagaj drugim in obenem obogati samega sebe, pa še kvaliteta bivanja v naši okolici bo mnogo boljša. Kako? Obišči nas v MC Hiša mladih in se nam pridruži v razno raznih prostovoljnih projektih. Prostovoljno delo je po definiciji neplačano delovanje v korist drugega ali v korist skupnosti. Vendar je obenem tudi mnogo več kot le to. V Ajdovščini in okolici deluje veliko prostovoljcev, ki opravljajo plemenito in koristno delo, predvsem pa je pomembno, da imajo ob svojem delu zadovoljstvo in korist. To izhaja iz zavesti, da so darovali svoj čas, energijo, znanje in prispevali k boljšemu življenju drugih oseb ali svojega kraja nasploh. Razvijajo se nove vezi, nova prijateljstva, pridobijo se nova znanja in spoznanja. Predvsem v današnjih časih, ko mladi težko dobijo službo, je prostovoljstvo še toliko več vredno, saj poleg novih izkušenj in znanj prinaša tudi nova poznanstva in kontakte, ki so že marsikomu pomagali pri iskanju prave zaposlitve. V MC Hiša mladih smo izjemno ponosni in zadovoljni z vsemi, ki nam vedno, ko je potrebno, priskočijo na pomoč. Verjetno se marsikateri izmed dogodkov ali projektov ne bi zgodil, če ne bi bilo mladih, ki nam prostovoljno priskočijo na pomoč. Še posebej pa smo ponosni na skupino prostovoljcev, ki že več let redno

ponujajo tudi brezplačno šotorišče, kar je še dodatna privlačnost za obiskovalce iz oddaljenejših krajev. Dobro pa so poskrbeli tudi za parkirišča, varnost in ostale nujne servise takšnega festivala. Dejstvo, da je festival tradicionalno

11

MC Hiša mladih obvešča

sestavni del batujske šagre, pa govori, da so ga tudi domačini iz Batuj sprejeli za svojega. Vse najboljše za rojstni dan in že komaj čakamo na napoved Rock Batuje 2013! SH

Poletni fotokros

Zmagovalka fotografskega natečaja, Poletni fotokros 2012, ki ga organizira MC Hiša mladih,   je postala KARIN TROŠT s spodnjo fotografijo, ki je dobila največ točk, tako s strani komisije, kot tudi s strani Facebook glasov. Devet najbolje ocenjenih fotografij pa bo že prav kmalu

na ogled v antičnih termah na ajdovski tržnici. Čestitamo zmagovalki in obenem hvala tudi vsem ostalim, ki ste sodelovali v natečaju. Nasvidenje spet, ko bo na sporedu jesenski fotokros 2012!!! Zahvala tudi sponzorju, Soča Fun park Solkan.

obiskujejo naš program in po svojih močeh pomagajo sovrstnikom pri težavah z učenjem in podobno. Posebno mesto pri prostovoljnem delu v MC Hiša mladih pa ima EVS - Evropska prostovoljna služba. Mladinski center Hiša mladih Ajdovščina vabi vse mlade, da se pridružijo Evropski prostovoljni službi in si tako pridobijo neprecenljive izkušnje dela in življenja v tuji državi. Ker ima MC Hiša mladih tudi status pošiljajoče organizacije, se lahko kdorkoli obrne na nas in tako po-

stane član EVS službe. Marsikdo se je v zadnjem času spoznal z Violeto Juste Diaz, ki je kot EVS prostovoljka delovala v MC Hiša mladih med avgustom 2011 in julijem 2012. Na podoben način pa lahko tudi vi odidete na delo in življenje v tujino. Vse, ki vas to zanima prostovoljno delo vabimo, da se oglasite v naših prostorih, kjer vas bomo postregli z vsemi informacijami, ki jih potrebujete za odločitev. MC Hiša mladih

18. september - spoznajte EFT metode za doseganje čustvene svobode V torek, 18. septembra 2012 ob 19h, vas vabimo v MC Hiša mladih na predstavitev EFT metod za doseganje čustvene svobode. Delavnico bo vodil Darko Peršin. Udeležba je brezplačna in primerna za vsakogar. EFT tehnika je precej nenavadna, hkrati pa enostavna in zelo učinkovita. Je oblika samopomoči, ki združuje znanje akupunkture, akupresure ter spoznanja zahodne psihologije. EFT je akupresurna tehnika, nova metoda za balansiranje energije, enostavna procedura za samopomoč. Je primerna če ste si zaželeli, da bi si lahko pomagali sami pri npr. stresu, lajšanju bolečine, krvnemu tlaku, strahovih in fobijah (kače, plazilici, strah pred višino, pred javnim nastopanjem, vodo, dvigalo, pred neuspehom). Je pa poleg tega tehnika učinkovita tudi pri tesnobnosti, jezi (ko vas razjezi šef ali partner, učitelj, profesor), težavah v odnosih, alergijah, duševnih pretresih, slabi samopodobi, odvisnostih, ženskih težavah, težavah z dihali, depresiji, hujšanju, otroških težavah, težavah v šoli, pri športu, pri spolnih odnosih, trpljenju in žalosti, nespečnosti (težave s spanjem) in nočnih morah, občutku krivde, sramoti in še mnogo drugih zadevah. 24. september - Midva in najin otrok V Mladinskem centru Hiša mladih pričenjamo s serijo predavanj in izkustvenih delavnic, kjer boste pridobili znanje in izkušnjo kako narediti močno partnerstvo, ki je pomembno za vajin odnos in prav tako za zdravo odraščanje vajinega otroka. Namenjeno je vsem parom, staršem, tistim, ki pričakujejo otroka in tistim, ki otroke že imajo. Prvič na sporedu v ponedeljek, 24. septembra, ob 19h. Predavanja bo vodila Nina Baša.Prva delavnica in predavanje bo na temo; Kako kvalitetno živeti s partnerjem? (biti dober starš, ljubimec, biti zavesten partner) 25. september - potopisno predavanje; Welcome to India V MC Hiša mladih Ajdovščina nadaljujemo z zanimivimi potopisnimi predavanji. Novo sezono bo odprl Matej Košir s svojim popotovanjem po Indiji in Nepalu. V torek 25. septembra 2012, ob 20h. 5. do 7. oktober - MC dnevi arhitekture MC Hiša mladih skupaj z arhitekturnim društvom Forum iz Ajdovščine prireja dneve arhitekture v MC Hiša mladih, ki bodo potekali od petka 5. do nedelje 7. oktobra 2012. V okviru dogodka se bo zvrstilo vrsto predavanj na temo arhitekture, fotografska razstava, pričetek arhitekturnega tečaja, arhitekturne delavnice za otroke, voden sprehod po mestu Ajdovščina, okrogla miza, obenem pa bo tudi v letu 2012, MC Hiša mladih Ajdovščina odprl svoja vrata ob dogodku Odprte hiše Slovenija, ko se za javnost brezplačno odprejo vrata približno 100 hiš po vsej Sloveniji. Voden ogled Hiše mladih, pod vodstvom arhitekta Janka Rožiča, bo v nedeljo 7. oktobra 2012, ob 11h. Še več informacij najdete na www.mc-hisamladih.si . Vabljeni.

Otroški ringaraja v Gojačah in Malovšah

V organizaciji Medobčinskega društva prijateljev mladine Ajdovščina se je v dvorani KS Gojače-Malovše med 27. in 31. avgustom 2012 odvijal drugi del poletnih brezplačnih delavnic za otroke. Tokrat se je našemu poletnemu ustvarjalnemu ringaraji pridružil še malce razposajeni direndaj, za piko na i pa smo se, verjeli ali ne, po svoje zaljubili v glasbeno pravljično igrico Mavrična ribica. Otroci so uživali v raznovrstnem ustvarjanju morskih živali, izdelovanju zapestnic iz obrežnih kamenčkov ter v risanju in barvanju na polžke. Med tem ustvarjanjem je nastalo še veliko drugih posrečenih izdelkov, izstopale so tudi ladjice iz drevesnih palčk, nekateri pa so risali tudi na kamenčke iz obrežja. Sredi ene izmed delavnic se je odvijala celò otroška modna revija. Bilo je zabavno.

Že prvi dan delavnic so nekateri otroci vadili pravljično glasbeno igrico Mavrična ribica najde svojo srečo. Vsaka vaja je doživljala svojo zgodbo in vendar je bila vsaka vaja sestavni del naslednje, ne da bi se kdo od sodelujočih tega sploh zavedal. Nastopajoči so se iz vaje v vajo kar vrstili, saj so našli svoje vloge in sebe v njih. Prave otroške zvezde so se kar naenkrat znale poslušati, obenem pa sodelovati z ostalimi. Igrica je bila zelo doživeto in sproščeno tudi zaigrana – v užitek vseh. Bili smo vedno bolj polni cvetoče ter zdrave energije, vedno bolj polni nasmejanih, ustvarjalnih in odprtih idej ter dogajanj. In prav takšna so bila tudi naša srca. V polnem doživljanju dojemanja prijateljstva in ljubezni. Dojemanja te sreče, ki izhaja prav iz nas. Katja Krkoč


12

Dediščina

Št. 14 • 18. september 2012

Rimskodobni ajdovski kovači

Drobci preteklosti za danes in jutri

Kakorkoli že gledamo na sedanjost, ima Ajdovščina nedvomno bogato vsaj preteklost.

DUŠAN KREČIČ

Foto arhiv PANG

O drobcih preteklosti Zgodba o fužinah in Hublju, vodi življenja, ki je skozi dolga stoletja politično razmejevala in gospodarsko združevala ter s svojo neustavljivo energijo bila razlog in pogoj za začetek ter dolga desetletja tudi razvoj, najprej fužinskega, potem ajdovsko – šturskega in na koncu in na kratko ajdovskega gospodarstva, je bila letošnjega maja nepričakovano in grobo prekinjena. Stano (g. Bačar), od bolezni oropan moči za pisanje, je na tem mestu objavil le še fotografije. Zadnja je bila načrt - prikaz odvzema vode za predilnico in barvarno. Med pozornim opazovanjem slik sem se spomnil, da sem v fondu razglednic PANG našel fotografijo »Motiv iz Ajdovščine – Šturij, Deželna meja«, posneto iz šturskega mostu.

Foto arhiv PANG

Na naslednji, gotovo eni prvih ajdovskih panoram, pa je Jochmannov mlin (levo), Barvarna (zidan dimnik) in Predilnica (ogromna stavba za gozdom na robu polja). Zadaj je Planina in Dolenje pod njo. Fotografija je bila posneta pred katastrofalnim požarom aprila 1894, ker so po požaru predilnico povečali – podaljšali in dozidali nova stolpa, ki ju na razglednici še ni. O groznem požaru, ki je stal prigaranega kruha stotine in stotine delavcev, Ajdovcev, Šturcev in prebivalcev okoliških vasi, in njih stiski, so pisali vsi takratni časniki: Slovenec, Edinost, Soča, ... Na kraj požara je prišel tudi fotograf Jerkič.

Drobci preteklosti. Samo drobci preteklosti? Stano jih je objavljal za danes in jutri! Kdo že in kdaj je zapisal: »Ko se drevesa korenin zavedo«! P.s.: Stano, ker mi je bil učitelj, mentor in sodelavec med nasledniki tistih stotin ajdovskih tekstilcev.

Vemo, da so bile na vzpetini Školj, na severnem obrobju mesta, odkrite sledi prazgodovinske poselitve, približno na območju današnjega mestnega jedra pa je v rimski dobi stala obcestna postaja Mansio ad Fluvio Frigido. Izgradnjo mansia povezujemo z izgradnjo državne ceste, ki je vodila iz Ogleja (Akvileja) v Ljubljano (Emona) v času cesarja Avgusta, v začetku 1. stoletja. Kot so razkrile arheološke raziskave, je bila rimska naselbina v Ajdovščini v 3. stol. obdana z obzidjem in stolpi, raziskane stavbe znotraj obzidja pa so v večini datirane v 4. stoletje. V tistem času so naselbino preimenovali v Castra, kar bi lahko preprosto prevedli utrdba. Ta je imela pomembno vlogo v sklopu zidanih alpskih zapor, to je obrambnega sistema, s katerim so takrat skušali zavarovati dostop v Italijo čez Vipavsko dolino. Na staro tradicijo metalurške obrti v Ajdovščini in njeni okolici kažejo različni stari zapisi in zgodbe, ki pripovedujejo o izkoriščanju železove rude. Pavel Plesničar, rojen leta 1880, je v svoji Zgodovini Ajdovščine in Šturij zapisal (objava 1997, str. 88): »Prvi početki obhubeljske industrije segajo po ljudskem izročilu v rimsko dobo. Pod Sinjim vrhom na Kovku so baje že takrat stali plavži, v katerih so topili železno rudo, ki so jo potem nakladali v posebne koše in jo po pobočju strme gore spuščali k fužinam pod izvirki Hublja. Ta doba pa ni trajala dolgo. Po razsulu rimske Kastre so razpadle tudi fužine in smrtna tišina je zavladala ob Frigidu za dolga stoletja…« Tudi Edmund Čibej v svojih kroniških zapisih piše da: »...Dobro se še pozna kraj, kjer so Rimljani topili železo. Značilno je tudi to, da so postavili prav na vrh gore ‘kamen križ’, ki je sedaj razbit: kar je bilo znamenje in dokaz, da so bili Rimljani že takrat pokristjanjeni.« In še: «...Železo so topili uže Rimljani pod Sinjim vrhom, na Kolku. Železna ruda se je dobivala v tamkajšnji okolici in topila v plavžih tam gori, pod vrhom gore. Kosi železa so se potem vkladali v posebne, za to napravljene koše, in se spuščali po pobočju gore na fužine ob izviru Hublja, naravnost v tovarne...« (E. Č. Zbrani spisi, ur. F. Černigoj 2005, str. 108, 159). V rimski dobi sta bili najbolj uporabni kovini bron in železo. Železovo rudo so kopali po celi Evropi, najbolj znana pa so bila nahajališča rude na otoku Elbi, v Španiji, v Britaniji in na območju današnje Češke in Poljske. Železo je bilo dragocena dobrina, saj je bilo nepogrešljivo v gradbeništvu, uporabljali so ga za izdelavo kuhinjskega posodja, za dele pohištva in nakita. Zelo pomemben potrošnik železa je bila nedvomno rimska vojska, saj je ena legija za oborožitev in opremo približno šestih tisoč mož potrebovala okoli 168 ton železa. Zelo kakovostno ˝noriško železo˝, ki je imelo jeklu podobne lastnosti

Arheološke raziskave na Cesti 5. maja. Območje, kjer so bili odkriti temelji zidov in večja količina žlindre. Vse skupaj je pokrivalo nasutje, v katerem je bilo veliko rimskodobnih najdb. Foto: J. Jerončič (vsebnost ogljika), so v antiki pridobivali na prostoru današnje avstrijske Koroške in Gorenjske, z obrtniškim in trgovskim centrom na Magdalensbergu, to železo so poimenovali kar ¨Ferrum noricum¨. Rimljani so že v 1. stol. pr. n. št. na tem prostoru organizirali trgovske mreže za odkup surovin in polizdelkov; pozneje pa so uvedli obvezne dajatve v obliki polizdelkov in organizirali transport do bližnjih industrijskih centrov. Za naš prostor je bila kot tak center pomembna zlasti Akvileja (Oglej). Tu so železo predelovale delavnice, t. i fabricae, ki so menda zaposlovale od 200 do 5000 delavcev. Delavnice so bile specializirane za posamezne vrste izdelkov, obrtniki (kovači) pa so se povezovali v kovaške cehe. Za predelavo polizdelkov so bile potrebne tudi velike količine oglja, obstajala je celo oblika davka, ki se je izplačeval v oglju. Nahajališča rude v posameznih regijah so najbolje poznali domačini, staroselci. Kljub tisočletni uporabe rude je bilo v rimski dobi največ rudišč še vedno površinskih, le v izjemnih primerih, predvsem za dragocene kovine, so se odločali za podzemne rove z vso potrebno infrastrukturo. Za predelovanje rude so se uporabljale topilne peči. Poznamo predvsem dva tipa peči, to sta jaškasta peč (v uporabi že v železni dobi) in rimska vetrna peč. V postopku taljenja rude je bilo pomembno vzdrževanje stalne temperature nad 1000o C, za kar so potrebovali kakovostno oglje. Površinska najdišča rude, ki so se velikokrat nahajala na gorskih pašnikih ali gozdovih, so bila uvrščena med zemljišča, imenovana javna posest – saltus publicus. Saltus je bil lahko v lasti države ali skupnosti in je bil posebej obdavčen. Davki so se delno izterjali v obliki blaga ali obveznih oddaj. Verjetno se je davek lahko plačeval tudi v obliki železa ali železarskih izdelkov. V Ajdovščini je bil najden rimski nagrobnik P. Publicija Ursiona, čuvaja in nadzornika take javne posesti. Ta naj bi domnevno obsegala gorske pašnike in gozdove od Čavna do Nanosa. Arheološke raziskave (P. Bratina, ZVKDS OE Nova Gorica), ki so potekale ob obnovi mestne infrastrukture v Ajdovščini leta 2007, so

obsegale dve ulici na zahodni strani mestnega obzidja. Vzdolž Ceste 5. maja je bilo približno na globini od 70 cm do 1,30 m odkritih več temeljev zidov in nasutji, ki jih datiramo v rimsko obdobje. V njih so bile odkrite najdbe lončenine, novci, bronasti in železni predmeti iz časa od konca 1. do začetka 5. stoletja. Našo pozornost je pritegnila večja količina železove žlindre na tem prostoru. Ilovnata površina med izkopanimi zidovi je bila v obsegu dobrih 10 m zaradi oglja iz žlindre črna in ponekod rdeče prežgana. Čeprav v skromnem obsegu arheoloških raziskav (jarek širine 2,5 m) nismo odkrili kovaške peči, vsekakor menim, da taka količina žlindre kaže, da se je verjetno v bližini nahajal kovaški obrat. Analiza žlindre, ki jo je opravila geologinja dr. Sabina Kramar, je pokazala, da je žlindra nastala pri taljenju oksidne železove rude. Velika prisotnost železa (FeO) v žlindri dokazuje, da je bila železova ruda slabo izkoriščena in da gre za star način taljenja. Večina analiziranih vzorcev žlindre pripada t.i. kovaški žlindri, posamezni vzorci pa bi lahko pripadali talilniški žlindri. Ugotovljeno je še bilo, da je žlindra nastala pri taljenju na temperaturi od 1100ºC do 1250ºC in da so ji kot talilo dodajali kalcij, najverjetneje apno, za gorivo pa so uporabili les in oglje. Seveda nas je zanimalo, če so v rimskem času ajdovski kovači, ki so kot kaže svoje delo tehnološko dobro obvladali, talili in kovali lokalno rudo. V analizo smo poslali še nekaj vzorcev železove rude, pobrane pod Otliškim oknom in nad Podkrajem. Vendar je ugotavljanje možnih izvornih območji rude zapleteno, predvsem bi potrebovali večje število vzorcev, tako žlindre kot rude, da bi lahko statistično opredelili katero izvorno območje je najverjetnejše. Izkazalo se je, da poslani vzorci rude ne ustrezajo povsem mineraloški sestavi žlindre. Vendar, ker starih pripovedi o Rimljanih in železovi rudi pod Sinjim Vrhom ne gre metati v koš, in kot pravi rek »kuj železo, dokler je vroče«, bomo morali glede na analize poiskati nahajališče sideritne, s kalcijem bogate železove rude. Ta se ponavadi nahaja v plasteh med dolomitom in apnencem. Vesna Tratnik


Kultura

Št. 14 • 18. september 2012

Ajdovščina bo konec septembra na križišču gledališča, plesa, glasbe in filma. Po navdihu izrednega domačina, Danila Lokarja, zdravnika in pisatelja, upodabljavca ljudi in življenja Vipavske doline, smo iz njegove novele, Z glavo skozi zid, črpali slogan, rdečo nit leto��njega festivala. Štrudlfest se tako v letu 2012, ko mineva 120 let od njegovega rojstva, poklanja imenitnemu domačinu, na katerega spomin še živi. Tako z Njim, v dolino in širše, ponovno prihaja kultura z veliko začetnico. V nadaljevanju vam ponujamo program letošnjega Štrudlfesta. Četrtek, 27. september 19.00, Trg prve slovenske vlade – koncert Kvarteta Nova, Glasbeni šepet festivala Letošnji glasbeni šepet Vam prinašajo mlade in prodorne glasbene ustvarjalke iz domačih logov: Tina Grego, Mojca Batič, Barbara Grahor in Polona Soban, vse so tudi članice Mladinske Filharmonije Nova, tam so se njihove poti srečale in prepletle v Kvartet Nova. Pod mogočnimi krošnjami, ki objemajo Trg prve slovenske vlade, boste lahko prisluhnili šelestenjem večne klasike, filmske glasbe, popa, rocka … 20.00, Dvorana prve slovenske vlade - OTVORITVENA SLOVESNOST V spomin in čast vsem, ki širijo kulturo, zaradi kulture same, za tiste, ki so in bodo in ustvarjajo ajdovsko kulturo v preglednem kolažu projektov letošnjega zares kulturnega leta za Ajdovščino in okolico. Režija: Peter Avbar 21.00, Dvorana prve slovenske vlade – Sosedska (ne)ljubezen KID Teodozij (Vrhpolje) in DD studio predstavljata čisto pravi domači film. Zgodbo preobratov, zgodbo resnič-

nosti. Zgodbo vsakdana. Zgodbo ljubezni. Zgodbo veselja in zgodbo žalosti; posodobljeno romanco o Romeu in Juliji, ki je pridobila »naše« korenine in večno srečni epilog. Medsosedska resničnost … Petek, 28. september 10.00 in 11.00, Dvorana prve slovenske vlade – Pošastozavri in jabolko spora – za otroke Ceratozaver, Alozaver in Tiranozaver; druščina pogumnih dinozavrov bo radovedne in zvedave gledalce popeljala po poti norčavih vragolij in zmešnjav ter postregla s čisto pravo »zavrovsko« pustolovščino. 17.00, Lična hiša – Fotografska delavnica Ljubitelji fotografije se pridružite mojstrici Ani Kete, ki Vam bo razkrila svet umetnosti fotografiranja. 19.00, Trg 1. slovenske vlade – Skias Onar – poulično gledališče Skias Onar je tradicionalno grško senčno gledališče, imenovano Karagijozis, po glavnem liku, ki vam bo predstavil humorno interpretacijo mita o Argonavtih. Avtor in lutkar: Dimitris Karoglou; poslovenjenje: Monika Furlan 21.00, Dvorana prve slovenske vlade – Happy bones – gledališka predstava Neskončno zabaven in inovativen animator (ali lutkar z doktoratom iz Prage), bo v predstavi Happy bones (Vesele kosti) predstavil čisto novo dimenzijo gledališča. Avtorstvo, izvedba: Matija Solce. Sobota, 29. september 9.00, Dvorana prve slovenske vlade – Cirkuška delavnica Pisane žoge, mojstrske vragolije in veščine, čarobne paličice, izginjajoči predmeti in bleščeči trakovi … bodo najmlajše festivalske obiskovalce popeljale v čarobni cirkuški svet. Mentorica: Senka Božič

Z GLAVO SKOZI ZID

v Ajdovščini od 27.9. do

30.9. Križišče gledališča, plesa, glasbe in filma

v Dvorani 1. slovenske vlade in na ostalih prizoriščih

www.strudlfest.com

strudlfest.ajdovscina@gmail.com Vsi dogodki so brezplačni!

PROGRAM

10.30, Dvorana prve slovenske vlade – Glavko in Zbrk – za otroke Glavko in Zbrk sta pravljični bitji, ki potujeta po svetu in otrokom pripovedujeta zgodbe, ki sta jih nabrala na svojih dolgih popotovanjih. Bimbo Teater predstavlja zgodbo o (ne tako) strašnem zmaju. 17.00, Trg 1 slovenske vlade, mali oder – Klepet ob kavi – Damjana Golavšek Prisrčno, čutno in prijetno, taka je tudi njena glasba, jo bomo spoznavali na čisto sproščenem Klepetu ob kavi. 18.00, Trg 1. slovenske vlade – Art market – kotiček ustvarjalnega duha Za vse tiste, ki cenijo, občudujejo ali ustvarjajo … Soorganizatorja: Lična hiša in Mladinski center Hiša mladih 20.30, Dvorana prve slovenske vlade – Hoja za besedo – gledališka predstava, domača produkcija KUD Javorov hudič predstavlja sprehod skozi besedo domačih ljudskih pripovedi, anekdot in bajk iz okoliških vasi ter Gore, ki jih je zbral in zapisal Franc Črnigoj v knjižici Hoja za besedo. 22.30, Bar Hiša mladih – Stand up s Klemnom Bučanom Popolna sprostitev ob šalah na vse in vsakogar, z enim izmed najboljših »stand up-erjev« mlajše generacije v Sloveniji – Klemnom Bučanom. Soorganizator MC Hiša mladih. Nedelja, 30. september 9.30, Dvorana prve slovenske vlade – Otroški program z Damjano Golavšek Uvodno predstavo letošnje sezone otroškega abonmaja Zveze kulturnih društev Ajdovščina gosti prav najslajši festival v dolini - Štrudlfest. V sodelovanju z ZKD Ajdovščina. 10.30, Lična hiša – Likovna delavnica. Čisto prava umetniška delavnica za otroke. Mentorice: Ana, Aleksandra 16.30, Dvorana prve slovenske vlade – Strašno, špasno in pošastno, lutkovna predstava, domača produkcija OŠ Danila Lokarja predstavlja najstrašnejšo predstavo. Ste vedeli, da strahci iz majhnih puhlic zrastejo v odrasle pošasti takrat, ko koga zares dodobra prestrašijo? 18.00, Dvorana prve slovenske vlade – Dekameron, okostnjak v omari, gledališka predstava, domača produkcija Dijaki SŠ Veno Pilon Ajdovščina predstavljajo napeto zgodbo, ki že z naslovom obeta zaplet; dvojno pričakovanje; okostnjak, omara; smeh, ali čisto resna drama … 20.00, Dvorana prve slovenske vlade – ZAKLJUČNA SLOVESNOST Nekaj za navdih vsakemu in vsem, za zaključek in poudarek rdeče niti festivala; da je kultura jezik srca, da je umetnost ples domišljije in nepresahljivi vir doživetja in poživljanja. Režiser, avtor: Polona Krušec 21.00, Dvorana prve slovenske vlade – Misterio Bufo – gledališka predstava Gledališče Glej predstavlja predstavo o revoluciji po revoluciji pred revolucijo. Soorganizator dogodka in partner festivala je Klub ajdovskih študentov.

Pokrajine življenja Vladimirja Klanjščka Foto Primož Brecelj

ŠTRUDLFEST 2012- z glavo skozi zid

13

Od začetka junija pa vse do konca avgusta si je bilo v Pilonovi galeriji moč ogledati razstavo, podnaslovljeno Vladimir Klanjšček Slike. Galerija znotraj svojega strokovnega in razstavnega programa spremlja tudi ustvarjalnost slovenskih umetnikov, ki delujejo onkraj naših mej, to je izseljenskih in zamejskih likovnih ustvarjalcev. Tokratna razstava razgrinja slikarski opus slovenskega slikarja, živečega v Italiji. Na ogled je bilo postavljenih okrog 30 Klanjščkovih del, izbor iz opusa, ki ga je zamejski slikar ustvaril v zadnjih petih letih. Klanjšček (rojen 1944), ki je študiral na oddelku za likovno umetnost Pedagoške akademije v Ljubljani, kjer se je pri prof. Marku Šuštaršiču izpopolnjeval tudi v grafiki, je diplomiral na Državnem zavodu za umetnost v Gorici. Vmes je obiskoval tudi Akademijo lepih umetnosti v Benetkah ter tam sledil predavanjem tamkajšnjega znamenitega profesorja, italijanskega modernista Emilia Vedove. Od leta 1970 pa vse do upokojitve v letu 1994 je poučeval likovno vzgojo na slovenskih srednjih šolah v Gorici. Javnosti se je prvič predstavil s svojimi deli leta 1962 na skupinski razstavi v Galeriji tržaškega Prosvetnega doma, njegovo prvo osebno razstavo v goriški Galeriji Pro loco v letu 1969 pa je profesor Milko Rener pospremil z ugotovitvijo, da mladi Klanjšček ne sledi slepo »modnim« tokovom na likovni sceni, temveč išče svojo lastno pot, obenem pa ni neobčutljiv za moderne umetniške struje. In to je njegovo vodilo tudi dandanes, ko ustvarja v rodnem Števerjanu – narava, genius loci je ostal bistvenega pomena za Klanjščkovo slikarsko izražanje in njegova »duhovna podoba« je vsakič znova zajeta v slikarjevo govorico. Klanjšček se je posvečal tudi grafiki, ukvarjal pa se je tudi z ilustracijo ter knjižnim in grafičnim oblikovanjem. V svojem več kot štiridesetletnem obdobju razstavljanja se je predstavljal na več kot 45 osebnih razstavah ter sodeloval na številnih skupinskih razstavah v Italiji, Sloveniji in Avstriji. Vse od leta 1977 se Klanjšček udeležuje mednarodnih slikarskih kolonij in ekstemporov ter natečajev, na katerih je do danes prejel kar nekaj nagrad. Je član Društva likovnih umetnikov severne Primorske (DLUSP) in Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov (ZDSLU). Vladimir Klanjšček prihaja iz Števerjana (San Floriano del Collio), iz italijanske strani Brd. Obkroženemu s specifičnim naravnim okoljem, z značilno gričevnato pokrajino, ki jo objemajo terase s trto, se mu je - senzibilnemu likovnemu ustvarjalcu in opazovalcu -, njena podoba za vselej

vtisnila v slikarsko govorico. V spomin se mu je zapisovala raznoterost pogledov na krajino, ki je ustvarjala ne-stereotipno kodo videnja in občutenja kraja, njegovega duha in tako se je genius loci izoblikoval v temeljno snov njegovega slikarskega izražanja. Njegove pokrajine so neke vrste slikarske pesnitve ponotranjenih krajin, prepoznavne le v obrisih, fragmentih in aluzijah (Trte, 2008, Človek in zemlja, 2008, Pokrajina, 2008). Klanjšček je izjemno subtilen kolorist - tehnika lazurnega slikanja, nalaganja bolj in bolj zredčenih in zato prosojnih plasti akrilnih barv -, vodi k žarenju barvnih odlomkov in celote. V prejšnjih letih je slikar posegel po še bolj sugestivni rabi barv - prefinjena paleta s stopnjevanji in prelivanji toplih zemeljskih in rdečih tonov (Proti večeru, 2010) in hladnejših odtenkov rožnate, zelene in vijolične (Zarja, 2008) ter globokih modrin (Globina vode, 2008) je medse sprejela temne, zamolkle črnjave, bolj intenzivne barve (Jata, 2010). Na nedavno nastalih delih se Klanjšček predstavlja tudi z novimi motivi, s skozi domišljijo presnovljenimi prizori: pojavila so se mitska bitja - vile, katerih včasih komaj zaznavna telesa bivajo nekje med stvarnim in nepredmetnim. Slike Selivci, Gaj ter Vile, sestavljene iz manjših platen, ki so s svojo likovno izpovedjo ustvarjale na galerijskih stenah večjega razstavnega prostora prepričljive slikarske zgodbe, nosijo letošnjo datacijo. V malem razstavnem prostoru pa so bila - ambientu primerno - na ogled intimnejša dela večidel manjših formatov, nastala v obdobju med letoma 2008 ter 2011 (Komarji, 2009, Mlaka, 2011, Kačji pastir, 2011 ...). Klanjščkove slike so po svoji vsebini velikokrat zaznamovane z noto ironije, praviloma pa za svojo podlago jemljejo življenje samo. Tudi naslovi, prepesnjena vprašanja, ki bi sodila bolj ko ne na polja refleksivnega in razmišljenega, se večkrat ozirajo onkraj slavospevov materi Naravi. In - delom prav tako ne manjka ščepca duhovitosti, ki enakovredno stopa vštric z liričnostjo - splet obojega pa nas gledalce primakne bliže k razumevanju naslikanega. Klanjščkove slike je namreč potrebno najprej občutiti in šele nato dojeti z razumom, racionalno. Njegova dela so bolj ko ne prepesnjene notranje krajine, pokrajine, ki jih snuje in oblikuje življenje samo. Odprtja razstave se je med številno publiko udeležila tudi prof. Noemi Rener, Klanjščkova prva slikarska mentorica na učiteljišču v Gorici in dolgoletna prijateljica. S svojim darilom - karikaturo Vena Pilona v risbi s tušem, delo Roberta Hlavaty-ja iz leta 1967 - je nekdanja profesorica obogatila Zbirko prijateljev Vena Pilona. Ob razstavi je izšel manjši dvojezični (slo. - it.) katalog z reprodukcijami Klanjščkovih del z besedili kustosinje Tanje Cigoj, oblikovanje in fotografija pa sta delo Primoža Breclja. TC


Knjižnica

Št. 14 • 18. september 2012

Lavričeva knjižnica je dobila nov bibiliobus

Gotovo ste že opazili, da je konec poletja po cestah ajdovske in vipavske občine začel voziti nov bibliobus, ki bo zamenjal prejšnje, s črkami popisano vozilo. Nujnost nabave nove potujoče knjižnice so se v Lavričevi knjižnici zavedali že kar nekaj let, posebej pa po letu 2005, ko so odkupili staro vozilo, ki so si ga v letih 1995-2001 delile kar 3 knjižnice – Knjižnica Cirila Kosmača iz Tolmina, Goriška knjižnica Franceta Bevka ter Lavričeva knjižnica; v letih 2001-2005 pa zadnji dve. Ko je bil marca 2011 objavljen ciljni razpis za sofinanciranje nakupa bibliobusov v Sloveniji, smo vedeli,da je ob odobrenih sredstvih s strani tedanjega Ministrstva za kulturo, potrebno drugo polovico sredstev zagotoviti s strani naših ustanoviteljev. Z velikim veseljem smo zato pozdravili odločitev Občine Ajdovščine

in Občine Vipave, ki sta prisluhnili našim potrebam ter predvideli svoj delež sredstev v letu 2012, Vozilo nam je izdelalo podjetje AS DOMŽALE. Spremljali smo njegovo nastajanje, izražali želje in pomisleke , jih usklajevali in skupaj strmeli k istemu cilju - KVALITETNEMU BIBLIOBUSU. Poslanstvo potujoče knjižnice se lahko uresničuje z bogato obloženimi policami, z vabljivo notranjostjo ter čarobno zunanjostjo. Vse nam je uspelo povezati med seboj in taki prihajamo, se vozimo k vam – otrokom v šolah in vrtcih, zaposlenim v podjetjih, gojencem v centrih ter domovih – k ljudem, KI LJUBIJO KNJIGE. Obiskujemo vas 10 mesecev v letu, s seboj prevažamo okrog 6.000 enot knjižničnega gradiva, povemo vam pravljico in poiščemo vam dobro knjigo.

V času od 6. do 8. septembra je v Mariboru ter na Ptuju potekalo Strokovno posvetovanje Sekcije za splošne knjižnice, Sekcije za potujoče knjižnice ter Sekcije za mladinsko književnost. Udeležili smo se ga tudi zaposleni iz Lavričeve knjižnice Ajdovščina. V Maribor smo se odpeljali z novim bibliobusom. Dana nam je bila možnost, da smo na posvetovanju sodelovali s prispevkom, ki je predstavljal kratko zgodovino potujočega knjižničarstva na našem območju in pot naše ustanove, ki nas je v lanskem ter letošnjem letu pripeljala do nove potujoče knjižnice. Tej predstavitvi je sledila »filmska zgodba« starega in novega vozila, zgodba našega terena in naših ljudi. Udeleženci posvetovanja so nam prisluhnili z velikim zanimanjem, ustavljali so se ob našem novem vozilu, ga občudovali in nam postavljali vprašanja. Še zlasti smo bili zanimivi za vse domače ter tuje potujoče knjižničarje, ki so se udeležili posvetovanja. Ponujali smo jim našo zgibanko, kazalke, razporede obiskov ….Ob novem bibliobusu pa smo na srečanju predstavljali tudi našo Vipavsko dolino – želeli smo, da jo ljudje zaslutijo skozi reklamno gradivo, lokalne časopise ….Uresničili smo naše cilje – obiskovalci naj nas spoznajo, naj si nas zapomnijo in naj nas pridejo obiskat, zato smo iz Maribora in s Ptuja odhajali srečni. Vabimo vas z novimi plakati in razporedi. Naj bodo dnevi, ki jih preživite z nami, lepi. Marija Bajc

Potujoča knjižnica v oktobru PONEDELJEK, 1. oktober Vrtec Ribnik 10.00 – 11.45; DSO 11.50 – 12.45; Podgrič 14.15 – 14.40; Lozice 14.50 – 16.30; Podraga 16.45 – 17.45 TOREK, 2. oktober Vrhpolje – Vrtec 10.30 – 11.15; Sanabor 12.45 – 13.15; Goče 13.45 – 15.30; Manče 15.40 – 16.55; Lože 17.00 – 17.50 11.20-12.45; Goče 13.45 – 15.30; Manče 15.40 – 16.55; Lože 17.00 – 17.50 SREDA, 3. oktober Pipistrel 11.15 – 11.50; Otlica 12.30 – 14.00; Predmeja 14.15 – 14.45; Male Žablje 15.45 – 16.15; Velike Žablje 16.20 – 17.30 ČETRTEK, 4. oktober Fructal 9.30 – 11.30; Vipavski Križ 11.50 – 13.00; Duplje 13.20 – 14.20; Vrhpolje 14.45 – 15.30; Dolga Poljana 15.40 – 16.40 PETEK, 5. oktober Vrtec Vipava 8.45 – 9.40; Fama 9.45 – 10.10; Klet Vipava 10.15 – 10.45; VDC Vipava 10.50 – 11.30; Pristan Vipava 12.45 – 13.30; Gradišče pri Vipavi 13.40 – 14.15 PONEDELJEK, 8. oktober Podkraj 9.00 – 11.15; Col – šola 11.30 – 13.45; Col – dom krajanov 13.50 – 14.20; Lokavec – Na Brodu 15.00 – 15.45; Lokavec – šola 15.50 – 16.30 TOREK, 9. oktober Selo – vrtec 10.30 – 11.15; Črniče 11.30 – 13.15; Ustje 13.40 – 14.30; Slap 14.50 – 15.45; Log 15.55 – 16.55; Budanje 17.00 – 17.50 SREDA, 10. oktober Bia Separations 12.00 – 12.45; Gaberje 14.15 – 16.00; Erzelj – šola 16.15 – 16.50; Erzelj – Lenivec 16.55 – 17.15; Planina 17.30 – 18.20; ČETRTEK, 11. oktober Črniče – Vrtec 10.30 – 11.00; Vrtovin 12.00 – 13.00; Batuje 13.50 – 14.15; Gojače 14.30 – 15.30; Gojače – pravljica 15.30 – 15.50; Malovše 16.00 – 16.50; Dobravlje 17.00 – 17.50 PONEDELJEK, 15. oktober Skrilje 11.00 – 11.45; Cesta 12.00 – 12.45; Selo 14.00 – 15.50; Kamnje 16.00 – 17.00; Stomaž 17.20 – 17.50 TOREK, 16. oktober Vrtovče 11.30 – 11.50; Šmarje 12.00 – 13.30; Zavino 13.50 – 14.50; Brje 15.20 – 16.30 Lavričeva knjižnica Ajdovščina Tel: 05 3661 328, GSM: 041 596 130 e-pošta: potujoca@ajd.sik.si

ZKD Ajdovščina z novim vodstvom v nove kulturne zmage

Tradicionalno srečanje pod modrim nebom

ZKD Ajdovščina je na spomladanski, volilno-programski skupščini, izvolila novo vodstvo. Predsednik je postal Artur Lipovž, tajnik pa Marjan Krpan. Z novo kulturno sezono pa pričenja tudi uresničevati zastavljene programske cilje. ZKD si bo prizadevala povečati članstvo ljubiteljskih društev s področja kulture ter v družbo doslej

Prireditev poteka šesto leto, prva štiri v Ajdovščini, že drugič pa so bili gostitelji kulturnega dogodka KS Batuje in MoPZ Napev iz Batuj. Kljub vročemu avgustovskem popoldnevu se je v zbralo veliko poslušalcev in prisluhnilo nastopajočim. Vse prisotne je pozdravil predsednik KS Batuje Ivan Vodopivec. Spodbudne besede je povedal tudi nov predsednik Zveze kulturnih društev Ajdovščina Artur Lipovž, ki je poudaril, da so taka srečanja dragocena, saj bogatijo stike in vzpodbujajo potencialne ustvarjalce: pevce, kiparje, slikarje, gledališčnike, …, ki s svojim delom bogatijo življenje v naših naseljih.

Jesenske serenade Glasbeni abonma Zveze kulturnih društev Ajdovščina že sedmo leto zapored v sodelovanju z Glasbeno mladino ljubljansko pripravlja »Jesenske serenade«, koncerte mladih glasbenih ustvarjalcev. Tudi letos smo vam pripravili štiri koncerte in sicer dva v Pilonovi galeriji in dva v grajski kleti v Vipavskem Križu. Tako se nam je v soboto, 8. septembra, v Pilonovi galeriji že predstavil Gregor Fele na violončelu, katerega enourni nastop je z besedo spremljala igralka Tina Uršič, teden kasneje pa še tolkalci Akademije za glasbo in pevka Nuška Drašček. V soboto, 21. septembra, se selimo v Vipavski Križ s koncertom Pihalnega kvinteta Noobsayswhat in povezovalko Tino Uršič. 28. septembra pa prav tam zaključujemo »jesenske serenade« s koncertom Vokalne

prevladujočih pevskih zborov povabila predvsem društva iz drugih področij kulturnega ustvarjanja – gledališke, likovne, glasbene in drugih dejavnosti. Zveza želi tudi postati aktiven soustvarjalec kulturne politike v občini, tako pripravljajo temelje za podeljevanje priznanj kulturnikom, pod svoje okrilje bodo prevzeli organizacijo občinskega obeleževanja

kulturnega praznika. Sodelovati pa želi tudi pri snovanju pravilnika, na podlagi katerega se dodeljuje proračunska kulturna sredstva ter iskati nove finančne vire. Posebno skrb bo zveza namenila strokovni rasti društev ter še naprej skrbela za „kulturno hrano“ občanov, vključno s ponudbo abonmajev.

skupine Jazzva, povezovalec Dejan Pevčević. Oba koncerta bosta ob 20. uri. Zelo dober izbor vrhunskih mladih glasbenikov ponuja vsem ljubiteljem glasbe odlične koncerte, za katere si želimo, da bi jih obiskalo čim večje število poslušalcev. Mladi ustvarjalci si to nedvomno zaslužijo. Žal pa moramo ugotoviti, da obisk, vsaj na prvem koncertu, ni bil tak kot bi si želeli. Pogrešali smo predvsem učence glasbene šole, ki bi jih obisk nedvomno spodbudil k še bolj zagnanem in ustvarjalnem študiju instrumentov, ki so si jih izbrali, pa tudi njihove mentorje - profesorje. Morda pa bo že na naslednjem koncertu obisk boljši, še posebej, ker je tudi cena za posamezno glasbeno doživetje zelo prijazna, zgolj 7 evrov za odrasle in 3 evre za študente in dijake. Abonmaji ZKD Ajdovščina Zveza kulturnih društev Ajdovšči-

na vabi , da se jim pridružite tudi na letošnjih gledaliških predstavah, ki bodo predvsem, razvedrilno obarvane, saj smo vam pripravili štiri vrhunske gledališke večere za sprostitev, v programu pa imamo tudi glasbeni spektakel - muzikal “Čarovnice iz Eastweeka”, ki ga bomo obiskali v Mestnem gledališču Ljubljana. Pripravljamo in dogovarjamo se za obisk SNG Nova Gorica in predstavo Krojači sveta, v Ajdovščini pa bomo gostili Šentjakobsko gledališče s komedijo “Mali diktator”, predstavo v sklopu Linhartovih srečanj, in predstavo GodArt - Live ( Jure Godler in Tilen Artač ). Prav kmalu bosta pripravljena tudi programa Škratkovega za najmlajše in Ostržkovega abonma za malo starejše otroke. Za začetek ste lepo vabljeni na prvo predstavo, v okviru letošnjega Štrudlfesta, kjer se bo že mogoče tudi vpisati.

Na prireditvi so prepevali:MoPZ Napev, MoPZ Vinograd, Oktet Castrum, MePZ Srečko Kosovel, ŽePZ Večernica, MePZ Primorje, zaigral je Tamburaški orkester Danica, s šaljivim skečem pa sta navdušila člana dramske skupine Zarja DU iz Ajdovščine. Svoja dela so na ogled postavili člani Kulturno umetniško izobraževalno društva POC iz Ajdovščine in poželi priznanje vseh prisotnih. V želji, da bo nekoč Modro nebo dobilo tudi streho nad glavo, petje, igranje, ročne dejavnost in druženja ne bodo zamrla, saj volje do dela ne manjka. Nevenka Vidmar Foto Nevenka Vidmar

14


Literarni natečaj

Št. 14 • 18. september 2012

Zaključek literarnega natečaja v Lavričevi knjižnici Lavričeva knjižnica Ajdovščina je tudi letos v sodelovanju s časopisom Ajdovske novice in v letošnjem letu s podjetjem Mlinotest za osnovnošolce pripravila literarni natečaj Melje, melje mlinček . Osnovnošolce smo povabili, da napišejo zgodbico, ki bo

povezana z mlini, z vsem, kar nam mlin lahko namelje, s kruhom, testeninami, pecivom in ostalimi dobrotami. Prejeli smo sedemnajst prispevkov. Komisija je izbrala pet najboljših, ki so jih napisali Elizabeta Petrovčič,

Niceja Cigoj, Anže Štrancar, Lucija Pišot in Matic Zavnik in jih skupaj s predstavniki Mlinotesta nagradila s praktičnimi nagradami. Njihove zgodbice pa boste lahko prebirali tudi v Ajdovskih novicah. Gostja letošnjega zaključnega sre-

Dedkova in Pilonova žemlja

zavrgli edninski izraz žemlja. Žemlja je namreč ovalno oblikovano pecivo iz kvašenega testa z zarezo po dolžini, posebna oblika pa je primorska žemlja, pri kateri je vsaka polovica oblikovana iz zvitega testa. Aprila 2004, mesec dni pred vstopom Slovenije v Evropsko zvezo, so namesto ajdovske žemlje začeli prodajati jezikovno spakedranko »beli dvojček«. Ajdovsko žemljo, velikonočno, nebeško hrano so poimenovali tako grdo, da moj dedek preklinja kot Krjavelj, ko jo jemlje iz najlonskega ovoja z nagnusno nalepko. Ajdovsko žemljo oziroma beli dvojček bi lahko − tako se razvnema moj dedek − poimenovali Pilonova žemlja. Saj ima, za vraga, več skupnega s slikarjem Pilonom, kot imajo Mozartove kroglice z glasbenikom Mozartom! Lahko bi jo dražje prodajali, tako kot to počne nekdanja KVZ Vipava z nanoškim sirom! To bi bila krasna reklama za Vena Pilona, za Ajdovščino, pa dodatni prihodek za Mlinotest! Ja, moj dedek zna biti tudi zelo jezen, čeprav se razneži ob spominu na svoje otroštvo v revščini. Niceja Cigoj

perature preden so dali peči kruh, so jo morali zakuriti dve uri prej. Medtem ko se je peč grela, je postalo v prostoru topleje in je gospodinja lahko zamesila kruh. Moko je najprej presejala, da je bil kruh bolj rahel. Dodala je mleko s kvasom in sladkorjem ter sol, olje in mlačno vodo, ki jo je dolivala po potrebi. Gospodinja je zamesila testo, ter ga dolgo gnetla, da so se vse sestavine dobro premešale. Testo je pustila vzhajati na toplem skoraj eno uro. Medtem je očistila krušno peč. Počistila je pepel in preverila, če je peč dovolj vroča. To je storila tako, da je zmečkan časopisni papir postavila v peč. Če se je papir vžgal, je bila peč prevroča, če pa je papir samo porjavel, je bila ravno pravšnja. Gospodinja je iz testa oblikovala hlebčke ali štručke in jih pustila še nekaj minut vzhajati. Hlebčke je zvrnila na lopar, ki ga je potresla s koruzno moko, da se testo ni prijelo. V peč je dala pet do šest hlebcev, odvisno od njihove velikosti. Preden je zaprla vratca od peči je gospodinja hlebce prekrižala. Ko je menila da je kruh pečen, ga je vzela iz peči in po njem potrkala. Če je votlo zabobnel, je bil pečen. Po prostoru je omamno zadišalo, ko ga je gospodinja vzela iz peči. Otroci so zelo radi jedli sveže pečen kruh. Da bi ga imeli več časa, so jim starši naročili, da morajo počakati dokler se ne ohladi. Danes nona le ob posebnih priložnostih peče kruh v krušni peči, saj ji vzame veliko časa preden pripravi »zaspano« peč. Zakuriti jo mora vsaj dan pred peko. Včasih so potrebovali veliko več časa za peko kruha kot danes. S pomočjo strojev se delo zelo skrajša. Kruh stoji na dnu prehrambene piramide in ima v prehrani zelo pomembno vlogo. Ne znam si predstavljati začetka dneva brez dobrega kosa kruha. Elizabeta Petrovčič

To je zgodba o ajdovski žemlji, o najboljši vrsti kruha, kakor jo pripoveduje moj dedek vsaj enkrat na leto, ob velikonočnem zajtrku. Sredi petdesetih let se je pozimi iz ene revščine priselil v drugo revščino v Ajdovščino. Prišla je pomlad in z njo velika noč. Moj dedek in njegov oče sta se vrnila sama od jutranje maše, mama je prišla pozneje, ker je bila v cerkvi ostala pri blagoslavljanju jedil. Takoj je pripravila skromen pogrinjek: za vsakogar majhen košček kuhanega pršuta, pirh in blagoslovljeni kruh. Toda to ni bil tisti navadni črni ali beli kruh v štruci. Bilo je nekaj lepega že na pogled, saj je imelo njemu dotlej neznano obliko, omamno je dišalo in bilo je nebeško dobro. Ja, žemlja. Ajdovska žemlja. Leta pozneje sta se velikonočnemu zajtrku pridružila tudi potica in masleni kruh, imenovan pinca, toda dedku ostaja v spominu ajdovska žemlja kot prva praznična jed. Dedek govori o ajdovski žemlji, Slovar slovenskega knjižnega jezika (SSKJ) o primorski žemlji. Po obliki in po okusu je drugačna, boljša od ljubljanske ali katere koli druge. O njej ve povedati, da je to bila odlična vrsta kruha, ki so jo iz Ajdovščine vozili v Ljubljano, ko je v Slovenijo prihajal sam maršal Tito. Izumil naj bi jo po obliki in po okusu ali pa recept iz Furlanije prinesel »ta stari Pilon«, torej oče slikarja Vena Pilona. Z rokami jo je mesil in jo pekel tudi »ta stari Lenščak«, mož slikarjeve sestre, ki se je bil k Pilonovim priženil iz Šempasa. Po nacionalizaciji so jo še v začetku šestdesetih let pekli v Parni pekarni, kjer je sedaj Pilonova galerija, in prodajali v trgovini, kjer je danes prodajalna igrač Mali ježek. Potem ko je bilo ustanovljeno podjetje Mlinotest, so zgradili novo pekarno pod železniško postajo, žemlje so začeli mesiti in oblikovati strojno, tako da niso bile več tako lepe kot poprej, toda okus je ostal. In dedek se začne jeziti. Pravi, da so v Mlinotest prišli tujci in v nasprotju z zapisom v SSKJ v devetdesetih letih

MELJE, MELJE MLINČEK

Zelo rada imam kruh. Danes poznamo več različnih vrst kruha. Izdelajo ga s pomočjo različnih strojev. Nekoč pa … V Kamnjah so bili trije mlini. Po domače se jim je reklo Jernejev, Kovačev in Blažkov. Kmetje iz Kamenj in okoliških vasi so v te mline nosili žito. Mleli so po potrebi, vendar se je moralo vseeno nabrati dovolj žita. Ostanki Jernejevega mlina stojijo blizu potoka za našo hišo. Otroci so se poleti radi hodili kopat v bajer. V njem je bila akumulirana voda. Ker potok ni imel dovolj pretoka, so na mlinsko kolo spuščali vodo iz bajerja. Kolo se je vrtelo in poganjalo mlinske kamne, ki so zmleli žito. Ko je gospodinja imela moko, je lahko začela s pripravami na peko kruha. Najprej je pripravila primerna drva in papir, da je zakurila krušno peč. Da se je ta ogrela do primerne tem-

ŽITNO ZRNO

Zjutraj me je zbujalo sonce. V vlažni, topli zemlji sem se počutilo udobno. Posejal me je kmet skupaj z mojimi bratci. Zdaj se z njimi ne morem več pogovarjati, a družbo mi delata črv in krt. Sonce me je grelo, dež me je zalival in raslo sem. Počasi, a kmalu je pokukalo steblo iz zemlje, zatem pa še listki, na koncu pa je steblo zraslo v pokončno veličastno zlatorumeno rastlino: pšenico. Na steblu je že zraslo klasje. Zdaj, ko me je veter zibal, sem se že lahko pogovarjal s svojimi bratci in prek cele njive so se širile govorice, da nas bodo pobrali z nekim strojem. Prvi dan julija sem zaslišal hrumenje in brnenje. Kmet je sedel

15

čanja je bila mlada ajdovska pisateljica Danila Žorž z izredno zanimivo interaktivno predstavitvijo knjige Primer letečega kovčka. Prisotni so skupaj s pisateljico s pomočjo filma, časopisnih člankov in še česa sestavljali možen potek detektivske zgodbe in zaključek dogajanja in si za nagrado lahko prislužili tudi kakšno

avtoričino knjigo. Prav vsi, ki so napisali zgodbice, pa so dobili priznanja, praktične nagrade in bili deležni slastnih dobrot Mlinotesta.

na čudnem stroju, ki je žel pšenico. Kmalu sem se znašel v stroju, ki nas je odrezal, v notranjosti nas je omlatil in zrnje vsul v vreče. Preden je na polje prihrumel ta čuden stroj, mi je ptica uspela povedati, da nas bodo nas, zrna, po žetvi odpeljali v mlin. Komaj čakam, zelo sem razburjeno! V mlinu so nas je zmleli stari mlinski kamni in postali smo moka. Vsuli so nas v kilogramske vrečke. S tovornjaki smo se vozili ure in ure, zdelo se mi je že, da ne bom zagledal sončne svetlobe. Kmalu smo prispeli pred nekakšno trgovino, kjer je v izložbi stal kruh. Aha, to je torej pekarna. Pek je plačal tovornjakarju. Srce mi je razbijalo, upalo sem, da bo vzel vrečko, v kateri sem bil. Želja se mi je uresničila, pek je prijel moj paket in ga peljal v pekarno. Na pult je potresel moko, na sredo kupčka je naredil jamico in vanjo je nalil mlačno mleko, dodal nekaj kvasa in žličko sladkorja. Spoprijateljil sem se z novimi prijatelji. Pek nas je vse zamesil v testo, ki ga je gnetel in gnetel. Nato ga je pustil počivati. Pokril ga je s toplo krpo in čakali smo, da vzhajamo. To je trajalo približno eno uro. Kmalu se je pek vrnil. Tokrat je močneje mesil in nas oblikoval v 8 hlebčkov kruha. Pazljivo nas je položil na pekač in zopet počakal, da smo zrasli. Nato nas je dal v pečico. V pečici je bilo prijetno toplo. Čez pol ure nas je vzel iz pečice in zopet pokril s toplo krpo, da se ne bi ohladili. Vzšlo je sonce in skozi okna pekarne so posijali sončni žarki. Šele zdaj sem se zavedel, da je pek moral vstati zelo, zelo zgodaj zjutraj, da nas je spekel pravočasno. Opazil sem tudi, da je spekel tudi drug kruh. Koruzne hlebčke, polnozrnate velike hlebce kruha, žemljice in ostalo pecivo. Pek nas je postavil v pleteno košaro in jo nesel na prodajalni pult, zraven pa obesil listek s ceno. Kmalu je zvonček pri vratih zacingljal in v prodajalno je vstopila stara gospa. Zazrla se je v košaro s hlebčki in kupila tri hlebčke. Nasmehnila se je in se poslovila. Bil sem srečen, ker sem nekomu polepšal dan. V pekarno je vstopil še moški v službeni obleki z aktovko, takoj ko je zagledal mojo košaro, je naročil peku, naj mu zaračuna tiri hlebčke zanj in za njegovo ženo. V košari je sameval samo še en kruhek iz moje moke. Zvonček je zacingljal in neki deček je stekel k pultu, se hrepeneče zazrl v zadnji hlebček, mamo pa nato proseče pogledal, češ naj me kupi. Ženska se je zasmejala, odprla denarnico in peku plačala, nato pa se s fantkovo roko v svoji odpravila nazaj domov. V drugi

roki je fantek držal moj hlebček in zagrizel vame. Oba sva bila srečna. Deček, ker je dobil lepo zlatorumeno zapečen sladek kruhek, jaz pa, ker sem opravil svojo nalogo. Lucija Pišot

Zdenka Žigon

Kruhek zdrav?

O, saj vem, Kateri kruh je zdrav. Tak, ki je bolj rjav! Toda jaz bistre sem glave in hitro rešim ta problem. Vzamem žemljo belo in namažem jo z nutelo. Tako zadovoljni smo vsi: mama, ki zaradi barve mi »teži«, in moj želodček, ki si bel kruh in nutelo želi.

Zdrav kruhek

Vedel sem, da rjava je bolj zdrava. Toda kupil sem belo, da namažem jo z nutelo. Doma štručko belo namazal sem z nutelo in postala je rjava ter bolj zdrava. Matic Zavnik

Lavričeva knjižnica Ajdovščina v septembru Četrtek, 27. september 2012, ob 18.30 Srečanje s pisateljem Borisom Pahorjem in predstavitev njegove knjige Knjiga o Radi. V knjigi pisatelj spregovori o svoji ženi Radoslavi Premrl Pahor, sestri Janka Premrla Vojka. Vendar knjiga ni samo njuna življenjska zgodba, ampak se nam odstirajo dogodki, srečanja, razmišljanja, ki jih avtor vestno zabeleži. Primorci beremo 2012 Vabimo vas, da z letošnjega zanimivega in pestrega seznama Primorci beremo 2012 preberete pet knjig in eno pesniško zbirko in si prislužite priznanje in knjižno nagrado. Vabljeni! Bralni krožki in srečanja Sreda, 19. september 2012, ob 14.30 - Bralni krožek v centru starejših Pristan v Vipavi. Četrtek, 20. septembra 2012 ob 18. uri - Bralni krožek Čitalnica: Pogovarjali se bomo o knjigah, ki smo jih prebrali čez poletje. Torek, 25. september 2012, ob 9.00 - Knjižna srečanja ob kavici. Urnik matične in krajevnih knjižnic: Ajdovščina: ponedeljek, torek, sreda, petek od 9.00 do 18.00; četrtek od 10.00 do 18.00; sobota od 8.00 do 13.00. Dobravlje: sobota od 9.00 do 11.30. Vipava: ponedeljek od 9.00 do 12.00; sreda od 15.00 do 18.30; petek od 12.00 do 16.00 Podnanos: sreda 11.00 do 14.00 in petek 17.00 do 19.00


Naši olimpjci

Št. 14 • 18. september 2012

v ekipi. Polona pravi, da so se športniki med seboj dobro razumeli, da so bili sproščeni.„Sodelovanje na olimpijskih igrah mi je pomenilo uresničene sanje! Prineslo mi je veliko izkušnjo, nekaj kar ne doživi vsak športnik, prav vsakemu pa bi to privoščila, saj so občutki, ki te preplavijo, res neverjetni!“ In še športni cilj za prihodnost? Rio 2016!

Polona je naša najmlajša in najbolj sveža olimpijska tekmovalka – v šahu nas je držala to poletje, na igrah v Londonu, in navdušila s pogumom in z rezultatom. Poloni je ob napornih treningih uspelo tudi študirati, do zaključka zahtevnega študija prava ji manjka le še diploma! Tik pred oddajo Ajdovskih novic v tisk pa smo izvedeli še eno imenitno športno novico – naša Polona je prvo ime slovenske ženske ekipe na svetovnem kolesarskem prvenstvu na Nizozemskem! Kolesarjenje je precej zapostavljena športna disciplina pri nas. Kljub množici rekreativcev in vseh sort kolesarskih prireditev je za profesionalne športnike-kolesarje slabo poskrbljeno. Tako morajo dobri domači športniki iskati gostoljubje drugje. Tudi Polona je že zamenjala nekaj klubov v tujini, se pri tem tudi »opekla«, kljub temu je vztrajala. Zdaj trenira v slovenskem klubu Garmin Polet, pod vodstvom trenerja Saša Rupnika. Za seboj ima izredno naporno sezono, sredi zahtevnih priprav so jo pestili še padci in poškodbe. V letošnjem letu se ji je izpolnila največja želja – nastopiti na olimpijskih igrah. Takole je strnila vtise: »Nobena priprava na tekmo in sam nastop na tekmi se ne more primerjati z nastopom na olimpijskih igrah. Občutki, misli in nasploh dirkanje, so čisto drugačni. Najbolj mi je ostalo v spominu število ljudi ob progi, ki so navijali za nas, dekleta, kljub dežju. Kaj takega do tedaj še nisem videla.« Zadovoljna je tudi z rezultatom: „Imela sem postavljen cilj, da dirko končam v prvi polovici nastopajočih, kar mi je uspelo. Izjemno sem bila zadovoljna!“ Čeprav je uradno pristala na 22. mestu, pa je v cilj prikolesarila v skupini z enakim, četrtim časom, takoj za prvimi tremi ubežnicami. Torej je bila tudi naša Polona četrta! Bila je prva Slovenka na olimpijski cestni kolesarski dirki (prvič je imela Slovenija predstavnico na kitajskih igrah, vendar je za nas nastopala Sigrid Teresa Corneo, po rodu Italijanka). To je največji uspeh ajdovskih olimpijskih športnikov doslej! Čeprav velja poudariti, da je velikanski dosežek že uvrstitev v olimpijsko ekipo. »Olimpijske igre vidim kot proces športnikovega razvoja skozi štiri leta. Ne gre samo za pripravo v zadnjem letu, ampak skozi daljše obdobje, seveda pa za končno pripravljenost poskrbijo zadnji meseci treninga. Priprave in treningi so težki, potrebnega je veliko odrekanja,« je povedala Polona. Za dober nastop pa je na tako velikem tekmovanju pomembno tudi vzdušje

Foto Robert Ferjančič

Alojz Bajc

Sedaj osemdesetletni Alojz Bajc je prvi, najstarejši in zelo dolgo tudi edini ajdovski olimpijec. Že kar malo davnega leta 1960 se je z Jugoslovansko reprezentanco udeležil Olimpijskih iger v Rimu na dirki posameznikov. V tistih časih je bila Ajdovščina z okolico zelo močno kolesarsko središče. Najprej je bil tu Franc Lulik, nasledili pa so trije mladi fantje iz Dupelj, najprej Alojz Bajc in kasneje brata Franc in Anton Ukmar. Alojz Bajc je svojo bogato športno pot pričel s 17 leti pri ekipi Železničarja iz Nove Gorice. Leta 1953 je prestopil v ljubljanski klub Odred, kjer je leta 1970 kot poklicni trener tudi končal svojo aktivno športno kariero. To obdobje je zaznamoval z vrsto vrhunskimi rezultati. Že na svoji prvi dirki, gorsko prvenstvo Slovenije leta 1949, je osvojil 3. mesto. Kasneje je postat večkratni prvak Slovenije v vseh disciplinah. V kronometru, na cestni dirki in na gorskih tekmovanjih. Na Vršiču je bil praktično nepremagljiv. Dolga leta je bil državni reprezentant v reprezentanci takratne Jugoslavije. Sam pravi, da se je bilo v dvajset milijonski Jugoslaviji zelo težko prebiti v reprezentanco. Še posebej ker so favorizirali srbske kolesarje. Po približnem podatku je vsaj 300 krat oblekel reprezentančni dres. V to številko za zajete tako etape, kot posamezne dirke. Sedemkrat je nastopi na dirki po Jugoslaviji in bil vedno uvrščen v prvo deseterico. Alojz Bajc je bil seveda uradno in dejansko amater. Delal je na Lipi v Ajdovščini in za tekmovanja je imel dogovorjen brezplačen dopust. Že naslednji dan po tekmi se je moral javiti na delo. Nadomestilo za izgubljeni zaslužek mu je običajno povrnil klub, reprezentanca pa je bila bolj škrta. Seveda pa so bile amaterske reprezentance v konkurenci Rusov, Slovakov itd. takrat izredno močne. Ena zadnjih tekem na kateri je nastopil je bila Tour de l'Avenir leta 1961 v Franciji. To je bila tekma, ki je potekala vzporedno s tekmo profesionalcev na Tour de France tako, da so amaterji startali pol ure pred njimi. Kako močni so bili amaterji pove

podatek, da jih profesionalci niso nikoli ulovili, čeprav so bile proge iste. In še nekaj je zanimivo. Tudi v tistih časih so tekme kolesarjev spremljali tisoči ljudi ob cesti in nepregledne množice na cilju. Kljub dolgi tekmovalni karieri in nastopom na veliko tekmah po celi Evropi, je za Alojza Bajca udeležba na olimpijskih igrah vseeno nekaj posebnega. Sodelovanje v povorki s športniki iz celega sveta, biti del tega velikega dogodka, ti ostane v neizbrisnem spominu. Za olimpijske igre so se pripravljali 14 dni v Beogradu in en teden v Dubrovniku, v Rimu pa so bili 10 dni. Takrat je bilo najpomembneje biti v reprezentanci. O plačilu niso veliko razmišljali. Alojz Bajc je sedaj upokojenec in živi v Ajdovščini, v hiši kjer je imel pred leti kemično čistilnico. Vendar je športno zelo aktiven upokojenec. Kolesarstvo je še vedno njegov šport in še vedno se zapelje na 30 in več km dolge izlete. Razen zadnji dveh let se je 10 krat udeležil dirke na Vršič in bil vedno med prvimi v svoji kategoriji. Seveda uporablja pravo dirkalno kolo s karbonskim okvirjem ter dres in čelado, tako da na cesti ne boste ugotovili, da vas je prehitel osemdesetletnik.

Marko Sever

„Sodelovati na olimpijskih igrah je nekaj nepozabnega, ko v množici najboljših športnikov zastopaš svojo državo, sklepaš poznanstva in si v središču dogajanja. V spominu so mi še posebej ostale paraolimpijske igre v Sidneyu, tam smo spoznali tudi naše zdomce in si še sedaj z njimi dopisujem,“ se spominja Marko. Je pa trening dolgotrajen, trd in poln samoodrekanja. „Slogan važno je sodelovati ne drži čisto, vsi si želimo čim boljše uvrstitve, ta pa je precej odvisna tudi od psihe in sreče,“ je pošten Marko. Svoje cilje je na paraolimpijskih igrah dosegel, obakrat je tekmovanja končal med prvo polovico tekmovalcev. Sodelovanje mu, tako kot vsem športnikom, pomeni potrditev, da delo ni bilo zaman, ulilo mu je samozavesti, da če hoče, tudi zmore. Dodatno veselje so mu pripravili domači in sokrajani, ki so ga pospremili na oboje iger ter ob vsaki vrnitvi priredili bučne sprejeme. Šport še naprej ostaja Markova prva dejavnost. Za sodelovanje na olimpijskih igrah je potrebno izpolniti normo, kar je Marku doslej še vedno uspelo. Zadnje dvoje iger so ga na cedilu pustile „kvote“, zaradi omejenega števila sodelujočih športnikov ni bil uvrščen v ekipo. To pa mu ne bo vzelo poguma. Še naprej bo trdo treniral, vzdrževal kondicijo in nabiral točke za normo ter upal, da v tretje ne bo „presežna kvota“. Držimo pesti, da bomo za Marka Severja navijali na olimpijskih igrah v Riu!

Primož Štrancar Foto Robert Ferjančič

Foto Robert Ferjančič

Polona Batagelj

Foto Robert Ferjančič

16

Marko Sever je invalid, doma iz Dobravelj. Šport mu ogromno pomeni, treningom posveti večino svojega časa. Rezultat trdega dela je tudi dvoje paraolimpijskih igrah, leta 2000 je odpotoval v Sydney, štiri leta kasneje pa se je udeležil iger v Atenah. Marko je hudo nesrečo doživel kot mlad fant, prikovala ga je na invalidski voziček. Športno udejstvovanje je njegova glavna preokupacija. No, v zadnjem času ga je sem in tja mogoče videti tudi na plesnem podiju, saj so ga povabili k sodelovanju pri zelo uspešnem projektu Plesni čeveljci. Aktiven pa je tudi pri vseh akcijah ter tudi na „žurih“ v vasi. Dobravci ga imajo za svojega, spremljajo njegove uspehe in ga podpirajo. Osnovno šolo je Marko obiskoval v rodnih Dobravljah, šolanje nadaljeval na poklicni elektro šoli v Kamniku, nato izpopolnjeval še v Novi Gorici. Marko dneve večinoma preživlja na treningih – če se vozite po vipavskih cestah, ste ga gotovo tudi vi že opazili, voziček ima zaradi lastne varnosti opremljen z visoko plapolajočo zastavico. Njegova paraolimpijska športna disciplina je maraton na vozičkih, v zadnjem času pa se preizkuša tudi kot paraolimpijski kolesar na posebnem vozičku, kjer pedala vrti z rokami.

Primož Štrancar, doma iz Slejkotov, je gorski kolesar, ki je zastopal Slovenijo in Ajdovščino na olimpijskih igrah leta 2000 v Sydneyu. Še vedno je tesno povezan s športom, tudi tekmuje. Je eden aktivnejših vodilnih članov MBK Črni Vrh, za katerega je tekmoval v svojem olimpijskem času. S športom pa je povezana tudi njegova poslovna kariera. Za vsakega športnika so olimpijske igre nekaj posebnega, tudi Primožu so pustile lepe vtise. Odločitev, da bo nastopil v Sydney 2000, je sprejel že 4 leta prej, na svetovnem prvenstvu

v Avstraliji. »Spomnim se, da sem takrat kupil majico z naštetimi vsemi olimpijskimi igrami moderne dobe, seveda vključno s prihajajočimi. In s to majico se je začela pisati moja zgodba o pripravah na olimpijske igre«, pripoveduje Primož. Zgodba je trajala polna 4 leta, potrebnega je bilo veliko odrekanja, veliko prekolesarjenih kilometrov po dežju, blatu, pa tudi snegu. V teh štirih letih je tako-rekoč prepotoval skoraj ves svet, spoznal veliko novih ljudi, sklenil nova prijateljstva. Razlog za vse to pa je bil le eden - nabrati zadostno število UCI točk, da bo imela država Slovenija kvoto za olimpijske igre, ki je predpogoj za udeležbo. »Bolj kot same igre si človek zapomni vse te priprave, treninge, za katere mi niti malo ni žal«, pravi Primož. Igre pa si je še posebej zapomnil po neverjetnih občutkih, ki jih je doživljal, ko je stal na stadionu pred 120.000 ljudmi ob otvoritvi. »Občutka, ko je štarter rekel »minuta do štarta« mi prav tako nihče ne more vzeti.« Z doseženim rezultatom sicer ni bil najbolj zadovoljen, saj ni bil odraz njegovih sposobnosti, pač pa splet okoliščin, vendar pa danes to ni več pomembno. Pravo vrednost svojega dela je doživel ob prihodu domov, na Slejkote - starši, sorodniki, prijatelji, znanci so mu pripravili takšen sprejem kot da je olimpijski prvak. »To so trenutki, ki jih ne pozabiš, to je tisto za kar sem delal štiri leta.« Danes je Primož Štrancar zastopnik za blagovno znamko koles ORBEA ter sponzor svojemu klubu, ima pa tudi lastno prodajalno koles in športne opreme v Ljubljani. Športne in tekmovalne izkušnje mu še kako koristijo pri svetovanju strankam ob izbiri koles. Nepogrešljivi del trgovine je tudi servis, kjer vam spravijo kolo v vrhunsko formo. Gorsko kolesarstvo ima pred seboj pestro prihodnost, to Primoža veseli. Kros kot olimpijska disciplina je do neke mere omejen, sam se sedaj usmerja v nove discipline, ki so popularnejše za širšo množico. Seveda mora človek imeti rad gorsko kolo in uživati v vožnji z njim. Ostaja v kontaktu z vrhunskimi tekmovalkami in tekmovalci, še vedno rad da nasvet ali pokaže kakšno ''linijo'', ko jih srečuje na prizoriščih tekmovanj. Morda pa ga srečate kakšen dan na kakšni potki okrog Ajdovščine, kjer so krasni tereni za gorske kolesarje. Mimogrede, prav Primož Štrancar je pred leti zasnoval doslej edine predloge turističnih kolesarskih tur po naši deželi, ki so se odlično prijele. Vipavska dolina je raj za kolesarjenje, torej ni naključje, da so vsi domači olimpijci kolesarji. Branko, Sanda, Primož


Šport

Št. 14 • 18. september 2012

17

Zavod za šport vedno bolj privlačen za priprave vrhunskih športnikov

Kristjan Koren odlično opravil svojo nalogo na Touru

Ajdovščina je nekdaj bila meka športnikov, ki so tu opravljali priprave. Ti časi se očitno vračajo, saj je to poletje v Ajdovščini na pripravah preživljalo kar nekaj športnih ekip. Najprej so hostel in športne kapacitete koristili italijanski odbojkaši selekcije U16 ter ženska odbojkarska ekipa iz Triestine, nato odbojkaši iz ACH Bled, za zaključek pa smo v Ajdovščini gostili tudi evropsko ekipo in sicer rokometašice iz ŽRK Krim. Ja, lahko rečem, da smo letos imeli odlično sezono zasedenosti dvoran in hkrati tudi mladinskega hotela v času počitnic. Saj praktično ni bilo več prostega termina. Tako zasedene športne infrastrukture še ni bilo. Še bolj pa me veseli to, da so vsi zgoraj navedeni uporabniki bili več kot zadovoljni tako s športno infrastrukturo kot tudi nastanitvijo in si želijo dolgoročnega sodelovanja z nami. To nam dokazuje, da delamo pravilno, da smo sposobni gostiti tako domače kot tuje vrhunske športnike ter da razpolagamo s kvalitetno športno infrastrukturo, opremo in kadrom. Ne smemo pozabiti še mestnega stadiona, na katerem so se odvijale tudi mladinske reprezentančne aktivnosti. Jasno je, da športni klubi ne pridejo sami od sebe k nam. Najprej se je bilo potrebno postaviti na zemljevid, kot potencialni športni center za izpeljavo priprav športnikov. Nato sledi najtežji del in sicer prepričeva-

Kristjan Koren iz Budanj, član italijanske ekipe Liquigas, je imel na letošnjem Touru zahtevno nalogo pomočnika, ki jo je tudi odlično opravil. Favoritom svoje ekipe je pomagal do odličnih uvrstitev, na koncu je Peter Sagan osvojil drugo mesto – tudi zaradi dobrega dela našega Kristjana, najboljšega Slovenca iz lanskega Toura. Slovenci pa smo lahko več kot zadovoljni tudi z leto-

šnjim 9. mestom Janija Brajkoviča. Z odličjem pa je Kristjan zaključil letošnjo dirko po Sloveniji konec junija. Končal je na 3. mestu, zablestel pa je tudi z izjemno zmago v zadnjem kronometru. Tik pred izidom Ajdovskih novic pa nas je razveselila tudi novica, da je Kristjan član slovenske kolesarske odprave na svetovnem prvenstvu, ki te dni poteka na Nizozemskem.

Idrijski ekipi kolesarjev je uspelo na ultramaratonski dirki preko Amerike doseči največ v vseh zgodovini slovenskih ekip na tej težki kolesarski preizkušnji – dosegli so 3. mesto! Ekipo so sestavljali Alen Štucin, Damjan Rupnik, Dean Bratuš in tudi »naš« Luka Vodopivec iz Kamenj. Kolesarili so v spomin na Jureta Robiča, nepremagljivega RAAM-ovca, ki je že v svojem prvem nastopu na

tej dirki osvojil drugo mesto, ki mu je v naslednjih letih sledilo še pet prvih mest. 6 dni in 20 minut je uradni rezultat idrijske ekipe, neuradno pa so fantje z okoli 5000 km in hudi vročini – temperatura se je gibala od 30 pa celo do 45 stopinj v kalifornijski puščavi - na cilj prišli prej kot v 6 dneh. Ponosni predvsem na našega Luko Vodopivca čestitamo idrijski ekipi!

Vrhunski uspeh idrijske ekipe z domačim članom na RAAM-u nje potencialnega uporabnika, da je naša ponudba zanimiva in omogoča optimalne priprave. Veliko lažje je pridobiti klub, ko imaš določene reference in predvsem poznanstva v športnih krogih. Športne infrastrukture je v Sloveniji veliko, ki nudi priprave vrhunskim športnikom, tako, da je za nas vsaka izvedba priprav velik uspeh. Načrti bodo v prihodnje bazirali na obstoječih športnih ekipah, saj nimamo več prostih terminov v času poletja, nato pa se s prvim šolskim dnem dvorana ponovno zapolni s šolami, našimi športnimi društvi ter športnimi programi, ki jih bo zavod začel izvajati v oktobru mesecu. Za letos smo še v pogovorih za izpeljavo priprav moške rokometne reprezentance iz Kazahstana. Stadion bomo polnili z aktivnostmi mladinske reprezentance, ki bo ne-

dvomno še v tem letu gost naše športne infrastrukture, v pogovorih smo tudi s tujimi klubi za izvedbo priprav, vendar imamo veliko težavo z burjo, ki je zadnje čase stalna spremljevalka v vseh letnih časih in za „tujca“ predstavlja veliko oviro. Iščemo rešitve z goriškimi klubi (burje v večini primerov nimajo), za sodelovanje v smislu najema igrišča, ko je pri nas zunanja vadba nemogoča. Tu je še problem nočitvenih kapacitet, saj nogometne profesionalne ekipe potrebujejo hotel z vsaj 36-imi ležišči, kjer so nastanjeni v sobi po dva. Tega v mladinskem hotelu ne moremo zagotoviti in ne malo jih nato odstopi od nadaljnjih pogajanj. Povezali smo se s hotelom Gold club, ki je pripravljen sodelovati z nami in v bodoče se nam obeta prihod zvenečih reprezentančnih in klubskih imen.

SH

Na olimpijadi modelarskih športov in radioamaterstva

Uroš Pintar, mag.

Prehrana ali trening? David Koren je uspešen tekmovalec v fitnesu in bodybuildingu in je pod vodstvom trenerja Boštjana Čebrona v spomladanskem delu dosegel izjemne rezultate. Tako se je najprej udeležil avstrijskega prvenstva federacije WFF in v močni konkurenci v kategoriji atletik do 35 let osvojil 3.mesto. Nato je formo še stopnjeval in na svetovnem prvenstvu federacije WFF v kategoriji performance do 35 let osvojil 2.mesto. Takoj naslednji dan po svetovnem prvenstvu se je v Kopru odvijalo državno prvenstvo federacije IBFF, kjer se je David pokazal v najboljši formi in na tekmi suvereno postal državni prvak v fitnes kategoriji. Sam pravi, da so bile letošnje pri-

prave izjemno naporne, saj je bilo treningov veliko, na prehrano pa je še bolj pazil kot kdajkoli prej. Meni, da je prehrana bolj pomembna od treninga, čeprav se eno z drugim povezuje in je končni rezultat odvisen tako od prehrane kot od treninga. Mnenje javnosti je, da je to samo umetna prehrana z raznimi športnimi dodatki, vendar pa je potrebno tukaj povedati, da to ni tako. ''Tisti, ki se s tem ukvarjamo, se prehranjujemo zelo zdravo, vsak dan imamo na jedilniku belo, rdeče meso, ribe, jajca, veliko zelenjave, nekaj zdravih maščob, polnozrnate ogljikove hidrate. Kdor je mnenja, da stradamo se zelo moti. Prehrana je zelo »clean« kot rečemo mi v žargonu. Ne posegamo po nobenih

slaščicah, predelanih ogljikovih hidratov, alkoholu, nezdravih maščobah. Okrog treninga pa si pomagamo tudi s športnimi dodatki, osebno uporabljam dodatke Maxximuma, ki nam pomagajo pri boljši regeneraciji in splošnemu zdravju in počutju.'' Brez strokovnega znanja in spodbude njegovega trenerja Boštjana Čebrona, s katerim skupaj trenira v Healthy life fitnesu, nebi dosegel takih rezultatov. Veliko spodbude in podpore pa mu daje tudi družina, za kar ji je iskreno hvaležen. David se trenutno pripravlja na jesenski del sezone. V načrtu ima udeležbo na dveh svetovnih prvenstvih in državnem prvenstvu, kjer želi ponovno poseči po visokih uvrstitvah. PS

Slovenska reprezentanca z lokavškim modelarjem srebrna na EP v Toskani! To poletje si bomo v Ajdovščini zapomnili po odličnih športnih uspehih in podvigih. Čestitke gredo tudi Dušanu Slokarju iz Lokavca, članu slovenske modelarske reprezentance, ki je na evropskem prvenstvu v Toskani osvojila srebro. Od 4. do 12. avgusta je v italijanski pokrajini Toskana, v kraju Lucca Capannori, potekalo evropsko prvenstvo v prostoletečih jadralnih modelih kategorij F1A, F1B in F1C. Reprezentanca slovenskih modelarjev za kategorijo F1B (gumenjaki),

ki so jo sestavljali Dušan Slokar, član ŠMD Lokavec ter Tomaž in Luka Hribar, oba člana AK Celje, je  osvojila srebrno medaljo in tako postala druga najboljša v Evropi. Prvo mesto je zasedla reprezentanca Finske in tretje reprezentanca Latvije. Že sicer uspešni domači modelarji so tako ponovno dokazali, da so mojstri svojega tehničnega športa. Čestitke Dušanu!

2.6.2012 se je v Murski Soboti odvijalo 36. Državno tekmovanje in srečanje modelarjev in radioamaterjev osnovnih šol Slovenije. No, modelarjev je bilo več kot nas, radioamaterjev. Mladi radioamaterji Radio kluba Ajdovščina smo potovali s kombijem OŠ Dobravlje. Tako številčno ekipo je imela le še OŠ Sevnica. Med potjo smo veselo klepetali in se smejali… Neumnosti seveda ni manjkalo… ☺ Tekmovanje je potekalo v bližini mesta. Naj povem, da smo se izgubili že čisto na začetku na poti na kraj tekmovanja. Zaradi slabega vremena so start nekoliko prestavili. No, kot smo pričakovali je bil teren razmeroma raven – koprive, teh je bilo pa veliko… Pričakovali smo tudi dež, a ga ni bilo. Ko smo teka-

li po travi in med grmičevjem, smo tudi mi postali mokri. Jaz prvih 45. min nisem vedela kam dokler mi ni nekdo približno povedal, kje bi lahko bil en oddajnik. Tistega sem potem odkrila prvega. Drugega sem našla čisto sama, tretjega bi tudi, a mi je fant, ki ni iz našega konca, kar tako povedal, kje je oddajnik. Proti cilju nisem zmogla hitro teči (nimam dovolj kondicije ☺),vendar sem srečna z vsemi odkritimi oddajniki prišla na mesto z naslovom CILJ! To je bilo moje prvo tekmovanje. Vsi nastopajoči smo bili uspešni, saj smo odkrili vse oddajnike. Tudi tehnika je brezhibno delovala. Zelo uspešni so bili tudi jadralni modelarji iz OŠ Ajdovščina. Nika Pregelj, 12 let, OŠ Col.

Imamo prvakinjo! Ana Čufer je 15. septembra postala svetovna podprvakinja v KV tehniki med radioamaterji do 19 let. To je tudi letošnja najboljša uvrstitev slovenskega tekmovalca na svetovnem prvenstvu na Kopaoniku v Srbiji! Čestitamo! Več pa v naslednji številki Ajdovskih novic.


18

Šport

Št. 14 • 18. september 2012

Ajdovci uspešni na rokometni mivki Ajdovski rokometaši znova s člansko ekipo

Slovenci smo lahko uspešni tudi v rokometu na mivki, mlajšem bratu dvoranskega rokometa. To dokazujejo primorski fantje in dekleta iz letos ustanovljenega Rokometnega kluba Mivka, ki domuje v Vipavski dolini. Kljub pomanjkanju treninga, saj v Sloveniji praktično ni igrišč, ki bi omogočala vadbo te športne panoge, so konec julija v madžarskem kraju Letenye na turnirju evropske serije EBT, nad katero bdi Evropska rokometna zveza, zasedli drugi mesti v ženski in moški konkurenci. To je doslej največji uspeh kake slovenske ekipe v tem tekmovanju. »Turnir na Madžarskem je bil vrhunec naše uvodne sezone delovanja. Z drugima mestoma ženske in moške ekipe Beach Balls na turnirju serije EBT, smo zelo zadovoljni, še zlasti ker smo napredovali iz tekme v tekmo,« je povedala predsednica RK Mivka Mateja Kavčič. Ta skupaj z Markom Cencičem in Ano Žigon tudi bdi nad organizacijskim in strokovnim delovanjem kluba. Vsi trije

so junija na Portugalskem uspešno pridobili licenco Evropske rokometne zveze za trenerja rokometa na mivki. Od Primorcev sta bili v Letenyu boljši le madžarski ekipi Balatonboglar in Letenye Vig-world, pri čemer velja poudariti, da je rokomet na mivki pri naših vzhodnih sosedih zelo razvit. Na turnirju, ki se je odvijal v termalnem bazenskem kompleksu, sta bila sicer za najboljšega vratarja in vratarko izbrana Martin Marc in Aneja Ličen iz ajdovskega kluba Pred tem sta se ekipi Beach Balls v juliju udeležili tudi odprtega prvenstva Opatije, kjer so moški zasedli prvo, dekleta pa tretje mesto. Do uspehov so v RK Mivka prišli zgolj s prirejeni treningi na blazinah v dvorani. »Za nadaljnji razvoj bi potrebovali pravo igrišče z mivko, kjer bi lahko vadili specifične elemente. Imamo več idej, kako bi popularizirali rokomet na mivki tudi v Sloveniji. To želimo predstaviti Rokometni zvezi Slovenije. Nenazadnje gre za v Evropi in svetu prepoznavno športno panogo z evropskimi in svetovnimi prvenstvi, v prihodnosti pa bi zaradi atraktivnosti lahko postala tudi del olimpijski iger,« je poudarjajo v RK Mivka. Rokomet na mivki se od dvoranskega rokometa razlikuje v tem, da atraktivni zadetki, kot sta gol iz piruete ali cepelina, ter zadetki vratarjev štejejo dve točki. Igra temelji na fair playu, zato prekrškov skorajda ni. V klubu vabijo vse, ki jih rokomet na mivki zanima, da se jim pridružijo (rkmivka@gmail.com).

Ajdovski moški klubski rokomet se je v minuli sezoni z zmago kadetske ekipe na zaključnem turnirju v Ajdovščini umestil v sam kadetski rokometni državni vrh. Sezono je s 7. mestom v prvi mladinski državni ligi zaključila uspešno tudi mladinska ekip v konkurenci s podmladki najboljših članskih ekip v državi. Rokometni klub Ajdovščina tudi v novo tekmovalno sezono vstopa z visokimi cilji, kar se tiče obeh mladih ekip. Po premoru, ko je ostal brez članske ekipe, pa se znova predstavlja tudi z ekipo članov. Odločitev je drzna, saj bodo člansko ekipo v 2. članski ligi sestavljali povečini mladinci. Nekaj pa bo – zdi se, da ravno zaradi te drznosti - nekdanjih igralcev, ki so nekoč trenirali v klubu in bodo pomagali mlajšim kolegom; ali kot pravijo, bodo »dali roko«. Vodstvo kluba je ocenilo, da je čas da klub znova začne graditi člansko ekipo in da fantje dobijo potrebne izkušnje tudi na tej tekmovalni ravni. To je prvi cilj. Zato si zelo visokih pričakovanj glede članske vrste v novi sezoni niso zastavili. Zavedajo se, da bo zahtevna in naporna – večina fantov bo namreč nastopala v sobotah v članski ligi, ob nedeljah pa b 1. mladinski ligi. Ob tem bo pet fantov študiralo v Ljubljani, dva v

Kopru, kar bi lahko vplivalo na prisotnost na treningih. Sestava članske ekipe RK Ajdovščina bo zanimiva tudi zato, ker v njihovi mladinski vrsti pomagajo trije fantje iz Rokometnega kluba Col - ti pa bodo sicer njihovi nasprotniki v članski konkurenci, v kateri so s Primorske ob RK Col še Mitol Sežana in Nova Gorica. Kakorkoli – prvo tekmo bo RK Ajdovščina v prvem kolu z rokometaši Cola odigrala v četrtek 13. septembra ob 18.10, naslednja tekma v šestnajstini pokala pa bo prav tako v domači dvorani ŠC Police v Ajdovščini z ekipo RK Moškanjci Gorišnica v sredo 19. septembra ob isti uri. Klub je s treningi začel že poleti, da bi pridobili dragocene izkušnje,

vzdržljivost in moč v tekmovalni sezoni. Opravili so tudi že nekaj gostovanj. Želja je, volja tudi – počakajmo, kaj bodo prinesli dosedanje izkušnje in znanje, ajdovska trma in tudi nekaj sreče. Ne bo pa šlo brez tistih, ki jim je športno prizadevanje namenjeno – gledalcev. Zato vse tri izpostavljene rokometne vrste in vse mlajše selekcije (na teh klub načrtno gradi bodoče čvrste višje vrste) Rokometnega kluba Ajdovščina vabijo gledalke in gledalce, starše in podpornike športa, da z udeležbo na tekmah in s podporo s tribun – tako veliko, kot so je bili igralci deležni v minuli uspešni sezoni! – pokažejo, da so na igrišču s svojimi rokometaši! Al

Športno poletje Zavod za šport Ajdovščina je v dolgem in vročem poletju poskrbel za osvežitev, rekreacijo in zabavo otrok in mladine. Skozi štiri tedne aktivnega dogajanja se je na bazenu in ob njem v programih zvrstilo kar 250 otrok. Skozi Športne počitnice smo plavali, brcali žogo, dirkali z avtomobilčki ... in uživali brezskrbno poletje. Otroške počitnice na bazenu sta sofinancirali Fundacija za šport in Občina Ajdovščina, hvala!

Dež osvežil tekače na prvem gorskem teku od izvira Hublja do Otlice

Športno kulturno turistično društvo Sinji vrh je v nedeljo, 26. avgusta 2012, izpeljalo 1. gorski tek od izvira Hublja do Otlice. Po slabe 4 kilometre dolgi progi z okoli 500 metri višinske razlike se je zapodilo 40 tekačev, ki so na vrh prišli utrujeni, vendar zadovoljni. Absolutni zmagovalec Simon Alič je progo pretekel v 26 minutah in 5 sekundah. Panoramska pohodna pot od izvira Hublja do Otlice, po kateri se običajno vije promenada pohodnikov, se je tisto nedeljo spremenila v tekaško progo. »Huda ura«, ki je po večtedenski suši končno namočila deželo, ni ustavila tekačev, kar 40 se jih je

zapodilo po razmočeni progi in prav vsi so srečno prisopihali na cilj. Progo so ocenili za dobro pripravljeno, pohvalili so tudi organizacijo. Med 40 udeleženci teka so bila štiri dekleta, najmlajši udeleženec pa je bil komaj 9-letni Matej Miklavčič. Prvi je bil na vrhu Simon Alič iz ŠD Nanos (26,05 min), takoj za njim pa sta pritekla Marko Tratnik iz Nanosa in Uroš Vodopivec iz ŠD Nanos. Najhitrejša dekleta so bila Irma Pivk iz ŠD Nanos, Ana Čufer iz Dobravelj in Darja Jejčič iz TD Burja. Tokrat so tekači tekli za veselje in medalje organizatorja, že prihodnji tek pa bo štel za pokal Primorskih novic, tako je zagotovil tudi Darko Hrovatin, znani domači tekač in sodelavec primorskih tekov. Pri organizaciji je pomagalo preko 40 prostovoljcev iz ŠKTD Sinji vrh, TD Okno, SD Gozd, Društva lokalnih turističnih vodnikov Ajdovščina in drugi. Za varnost na progi je skrbela ekipa gorskih reševalcev iz ajdovske skupine Tolminske GRS. Odlično pašto za tekmovalce je skuhala Lojzka iz Predmeje. Za dobro vzdušje pa so poskrbeli tudi navijači, ki se jih je kljub slabemu vremenu nabralo precej. Sh

Matija Stupar, KK Črn trn, mlade uvaja v svoj šport

Opravili smo vozniški izpit

Peter Kalin se je veliko naučil od mladih nogometašev

Najlepše je pod vodo

Turbo Valiča lovita veter in otroke

Čakajoči na malico, najbolj lačna je tršica…


Rekreacija

Št. 14 • 18. september 2012

19

Šahovski kotiček Najbrž ste se že kdaj vprašali kaj žene ljudi, da sedijo ure in ure za mizo in premikajo črno bele figure gor in dol po šahovnici, pri tem pa nemalo-kdaj pozabijo na svet okrog njih. Na to vprašanje vam ne bi znal dati odgovora, kot ga tudi ni znal dati znan angleški pisatelj H.G. Wells, ko je napisal, da je strast do igranja šaha mogoče ena izmed največjih nerazložljivih strasti na tem svetu. Vem samo to, da obstaja veliko razlogov in raziskav, ki priporočajo igranje šaha. Šah je že dolgo igra, ki prinaša veliko koristi človekovemu razvoju, še posebej če se ga začne učiti z mladimi leti. Med drugim razvija logično mišljenje, izboljša koncentracijo, uri spomin, uči neodvisnost, kaže, kako je trdo delo nagrajeno z uspehom, je družabna igra, ki jo je mogoče igrati z ljudmi vseh starosti. Torej, kako sploh začeti igrati šah? Kje začeti, ko pa je potrebno osvojiti toliko znanja, da se že na začetku prehitro izgubiš v gori informacij?

vpis za predšolske otroke MIGETALNICA telovadnica OŠ Danila Lokarja

nAVIHANČKI četrtek ob 17.00 (otroci od 3-5 let) mIGETALČKI četrtek ob 18.00 S STARŠI (otroci od 1.5-3 let) Najlažje je v šahovskem klubu, kjer z izkušenimi šahisti odkrivate svet konjev in kraljic. Šahovski klub je kraj, kjer boste počasi, korak za korakom, začeli odkrivati pomen razvoja figur, centralnih polj, prednost prostora in še tisoč drugih skritih pravil. Če vas ta igra zanima, vas člani šahovskega društva Čaven lepo vabimo, da se nam pridružite pri šahovskih srečanjih, ki jih imamo ob sre-

dah zvečer v prostorih stare občine na Gregorčičevi 20. Ni pomembno ali ste začetnik ali velemojster, veseli bomo vsakega. Prav delo z novimi in mladimi člani je prioriteta šahovskega društva, poudarjena na občnem zboru dne, 5. septembra 2012. Za posladek pa še nepozaben fotografski trenutek, ko David Trebižan, prvak ŠD Čaven za leto 2012, v dilemi modruje: Igrati s konjem ali ne?

Alpinistična šola Ajdovski taborniki dopolnili svoje vrste Vabljeni k vpisu v Alpinistično šolo, prvo srečanje in uvodno predavanje bo potekalo 5. oktobra ob 20. uri v prostorih PD Ajdovščina (Gregorčičeva 20). Alpinistična šola je namenjena vsem, ki bi se radi naučili varnega gibanja in plezanja v gorah (in plezališčih) v poletnih in zimskih razmerah. Primarno podaja tehnična znanja, ki so nujno potrebna za alpinistično udejstvovanje. Seveda pa bodo v okviru šole podana tudi gorniška in ostala znanja, ki se jih alpinisti poslužujemo. Vabi vas Alpinistična sekcija PD Ajdovščina.

Prvi septembrski petek so ajdovski taborniki Rod Mladi bori v grajskem obzidju pripravili propagandni tabor. Na ogled tabora in predstavitev taborniških veščin so šolarje vabili z obiski po šolah. Odziv je bil zelo dober, vpis pa tudi. Rod se je pošteno okrepil z novimi mladimi močmi. Prva akcija, ki je pred njimi, je izlet na Kras, v Škocjanske jame in v Lipico. Dotlej pa bodo pridno obiskovali redne tedenske sestanke v MC Hiša mladih v Palah: Regice (1. r) - petek ob 17:00; Hrčki (2.r) - ponedeljek ob 16:00; Kačke (6.r) - sobota ob 11:00; Rakci (3.r) - četrtek ob 16:00; Tigri

Programi Zavoda za šport Ajdovščina Vsi programi se pričenjajo z mesecem oktobrom 2012 ter potekajo v Športnem centru Police v Ajdovščini. Terapevtska vadba – sreda, med 20. in 21. uro v mali dvorani Terapevtska vadba je namenjena iskanju lastnega zadovoljstva, zabave, sprostitve, obenem pa odpravlja mnoge zdravstvene težave. Poleg vadbe na žogi vključuje tudi elemente pilatesa, ki posamezniku pomagajo razviti uravnotežen mišično-skeletni sistem, boljšo držo ter optimalno fizično in duševno počutje. Aerobika TNZ Torek med 19. in 20 uro in petek med 18. in 19. uro v mali dvorani Specialno vadbo za trebuh – noge – zadnjico, sestavljajo specifični TNZ aerobni del na stepu ter skrbno izbrane vaje za krepitev določenih mišičnih skupin. Na vadbi se sprostite, porabite veliko kaloriji in oblikujete telo. Pilates Ponedeljek in sreda od 19. do 20. ure v mali dvorani Pilates je za vsakogar primerna vadba, ki nežno stimulira globoke mišice in krepi središče telesa. Pri vadbi izvajamo gibe zelo zavestno in z visoko stopnjo koncentracije. Gre za individualno, zelo učinkovito vadbo, prilagojeno posameznikovi moči in njegovim sposobnostim. Zumba Torek od 20. do 21. ure v mali dvorani Nova, dinamična, plesno športna vadba ZUMBA združuje ritme latino glasbe z eksotičnim plesnim gibanjem. Ohranja formo, uči korake latino plesov, pokuri odvečne kalorije in zabava.

Z oktobrom odpiramo pokriti bazen! Urnik: od ponedeljka do petka med 16. in 21. uro, razen ob sredah, ko je bazen namenjen organiziranim skupinam; sobota od 14. do 21. ure Velikost bazena je 20 krat 10 m; globina 90 in 135 cm; temperatura vode 29 C°, temperatura zraka 30 C°. Praznovanje rojstnih dni za otroke od 4. do 14. leta Ob sobotah od 14:00 ure dalje Naj bo otrokov rojstni dan poseben, aktiven in zabaven! Športno obarvano zabavo vodijo izkušeni animatorji, ki otroke popeljejo skozi zanimiv program, z mnogimi športnimi in drugimi rekviziti, v trim kabinetu, mali dvorani in pokritem bazenu. Vodna aerobika Sreda od 20:15 do 21:15 pokriti bazen Gibanje v vodi, ki premaguje odpor v različne smeri in z različno hitrostjo. Pritisk vode izboljša pretok krvi, zniža srčni utrip v mirovanju, povzroča poglobljeno izdihavanje in s tem krepitev dihalnih mišic. Voda nudi tudi rahlo masažo, ki daje vadečim občutek sproščenosti Vadba v vodi za najmlajše, od 4 mesecev do 1 leta ter od 1 do 4 let Dojenčki – sreda ob 15.30 do 16.30, malčki sreda od 16.45 do 17.45 Cilj vadbe je dojenčke čim bolje privaditi na vodo ter jih razmigati z različnimi gibalnimi vajami v vodi. Poteka skupaj s starši, udeležita se ga lahko dva odrasla spremljevalca. Info: Zavod za šport Ajdovščina, Cesta 5 Maja 14, tel.: 05-364-47-22 (delavniki 8:00 – 16:00), tel.: 05-364-47-24, mobi: 051-442553 (od 16:00 dalje); e-pošta: info@zs-ajdovscina.si

(4.r) - sobota ob 10:00; Veveričke (9.r) - sobota ob 10:00; Mucke (5.r) - petek ob 17:30; Dowje Mačke (7.-8. r) - petek ob 17:00.

vpis za otroke od 1. do 3. razreda osnovne šole OSNOVNA ŠOLA GIMNASTIKE Krožki bodo potekali v popoldanskem varstvu na osnovnih šolah po Vipavski dolini. Ponujamo Vam možnost darilnih bonov!

začetek: v oktobru prijave: migetalnica@gmail.com

ŠPORTNI PROGRAMI ZA VSE GENERACIJE 2012/2013 (PRIČETEK V OKTOBRU)

MIX AEROBIKA

(PRVI OBISK BREZPLAČEN) Trajanje: 1x do 2x tedensko (možnost kombiniranja s fitnesom !!!!!) Kraj: - Ajdovščina (večnam. prostor SŠ Veno Pilon); TOR 1900-2000 in PET 1945-2045 - Col (telovadnica OŠ Col); SRE 1900-2000 - Črniče (telovadnica OŠ Črniče); PON 1830-1930 - Gaberje (dom krajevne skupnosti); TOR 1900-2000 - Šmarje (gasilski dom); PON 2015-2115 in ČET 2030-2130 - Budanje (telovadnica); ČET 1845-1945 - Slap (dom krajevne skupnosti); SRE 1900-2000

VADBA V ZRELIH LETIH – ZA ZDRAVJE IN VITALNOST (PRVI OBISK BREZPLAČEN)

Preprosta in enostavna oblika vadbe, ki ohranja zdravje srca in ožilja, skrbi za vašo vitalnost in pomaga pri izgubi odvečne teže. Trajanje: 1x tedensko Kraj: Ajdovščina (dvorana podjetja Marc); PET 1800-1900

Športna društva vabijo k vpisu Mini Olimpijada 2012 Prireditev je 12.9. organizirala Športna zveza Ajdovščina v sodelovanju z Olimpijskim komitejem Slovenije ter Osnovno Šolo Danila Lokarja Namenjena je bila spoznavanju novih športnih panog otrokom od 1. do 4. razreda. Učenci so se ob 9:00 uri zbrali v dvorani športnega centra Ajdovščina. Po začetnem pozdravu in nagovoru organizatorjev je sledila olimpijska himna in slovesna olimpijska prisega. Učenci so se na dogodku spoznavali z različnimi športnimi panogami, katere so predstavila posamezna športna društva ter otroke povabila k včlanitvi. Udeleženci MINI OLIMPIJADE 2012 vabijo k vpisu: ŽENSKI ROKOMETNI KLUB AJDOVŠČINA, Jure Pergar 041-505888, e-pošta: zrk.mlinotest.ajdovscina@gmail.com MODELARSKO DRUŠTVO VENTUS, David Marc 041-621-587, e-pošta: zides.david@siol.net KOŠARKARSKI KLUB AJDOVŠČINA, Jan Zavrtanik 041-711-742,

ŠOLA PLAVANJA za OTROKE (4-12 let)

Trajanje: 1x, 2x ali 3x tedensko Urnik: PON (1600-1700); SRE (1700-1800); PET (1600-1700) Kraj: Ajdovščina (notranji bazen Police)

REKREATIVNO PLAVANJE za ODRASLE

Trajanje: 16 ur (2x tedensko); začetni in nadaljevalni tečaj Termini: 1. termin 9. oktober - 4. december 2012 2. termin 3. januar – 26. februar 2013 3. termin 5. marec – 25. april 2013 Urnik: TOR (1600-1700); ČET (1600-1700) Kraj: Ajdovščina (notranji bazen Police)

Več o programih na http://rekreativcek.gmajna.eu Prijave na elektronskem naslovu rekreativcek@gmail.com ali po telefonu 041 472 128/040 348 264

e-pošta: jan_zavrtanik@hotmail.com, Spletna stran: www.kosarkarska-sola-ajdovscina.tk PLESNI KLUB ADC, Alice 040305-778, Elena 031-555-626, e-pošta: plesni.center.adc@gmail.com, Spletna stran: www.plesni-center-adc.si SPORT KLUB DOL, Tomaž Bizjak 040-545-109, e-pošta: bizjak.tom@ gmail.com DRUŠTVO TABORNIKOV ROD MLADI BORI, Matevž Brataševec 041-429-109, e-pošta: matevzbratasevec@gmail.com ŠKD BUDANJE-LOKOSTRELSTVO, Keti Bratina 031-458-421,

e-pošta: keti.bratina@gmail.com Sofinancerji projekta: Občina Ajdovščina, Fundacija za šport, SKB, MAGISTRAT international.


20

Društva

Št. 14 • 18. september 2012

PIETETA – veliko, globoko spoštovanje (SSKJ) Grobovi prednikov so eden temeljev, s katerim je prepojena vsa evropska in svetovna civilizacija. Pieteta (spoštovanje) do pokojnih je ena osnovnih vrednot človeške družbe od nekdaj pa do danes. Vendar, ali to sploh še drži? Zakaj pišem o tej vrednoti, ki jo večina ljudi spoštuje in ceni? Ta žal ne drži vedno za pokopališče v Ajdovščini. Primer, ki ga opisujem, ni osamljen ali enkraten. Tudi osebno sem ga izkusil. Ko sva pred časom z ženo prišla do groba njenega očeta, na žalost je pred kratkim postal to tudi grob njene mame, sva z

začudenjem ugotovila, da manjkajo rože. Nekdo je ukradel rože, vsajene na majhni gredici. Na sliki se lepo vidi praznina na desni strani. To ni bil prvi primer na našem grobu in to sploh ni nobena redkost na ajdovskem pokopališču. Nekdo krade na pokopališču. Posamezniki brez vsake morale kradejo mrtvim. Ne samo cvetje in zelenje v vazah, sveče, kradejo tudi vsajene rože. Seveda tiste najlepše. Človeka najprej popade žalost. Skrbiš za grob, sadiš in zalivaš tistih par rožic ali grmičkov. Potem pride nekdo in jih odnese. To ni vandalizem.

Rože niso iztrgane ali pomečkane. Ne, zelo lepo so izkopane s korenino in zemljo. Najprej si žalosten, potem ogorčen. Pogovarjal sem se z drugimi na pokopališču. Izvedel sem za žensko, ki naj bi imela poln balkon rož, nakradenih na grobovih. Ne morem jo imenovati in obtožiti. Vendar pa njej in vsem njej podobnim izražam prezir in zaničevanje. Kraja je obsojanja vredna. Kraja na grobu pa je skrajno sprevrženo dejanje. Sprašujem se, kakšno spoštovanje imate do umrlih in do njihovega poslednjega počivališča? Branko Lavrenčič

Oratorij v Križu Foto Miran Peršolja

Srečanje članov DI Ajdovščina – Vipava na Nanosu

Sredi julija je potekalo tradicionalno srečanje članov DI Ajdovščina – Vipava na Nanosu. Letošnje leto domače društvo praznuje 30. obletnico delovanja in še posebej skrbno pripravljajo vse dogodke, ki se odvijajo skozi leto. Osredji dogodek se bo zgodil 19. oktobra v Dvorani prve Slovenske vlade v Ajdovščini, kjer bo še posebej slovesno. Na Nanosu pa se vsako leto zbere veliko članov, ki jim pripadnost društvu in druženje, pomeni veliko. Letošnje udeležence je najprej pozdravil predsednik DI Ajdovščina – Vipava Miran Peršolja. Sledil mu

je podžupan Občine Vipava Alojz Durn,ki se je dotaknil delovanja društva skozi tridesetletno obdobje. Župan Občine Ajdovščine Marjan Poljšak pa je spregovoril o aktualnih temah današnjega časa. Društvo je v goste povabilo tudi sorodna društva iz Idrije ,Cerknega, Tolmina, Nove Gorice, Dornberga, Vrhnike, Logatca in Metlike. V današnjih časih, ki ne prizanašajo niti najbolj ranljivim skupinam, so takšna srečanja dobrodošla. Druženje je potekalo ob prijetnih zvokih ansambla Javornik in zabavnem srečelovu. Nevenka Vidmar

»Jaz sem ta biser našel kar v sebi«

Letošnji dogodki Društva animatorjev Norma 7, ki že petnajsto leto potekajo v okviru Normafesta z naslovom »Jaz sem ta biser našel kar v sebi«, so se odvijali tudi med poletjem, čeprav so zaradi vročine nekateri preloženi na jesenske mesece. 6. maj: Druženje članov invalidskih društev Slovenije in gostujočih ustvarjalcev v ZAPLANI, v obliki celodnevnega kulturnega dogodka, je bilo namenjeno ustvarjalni energiji in življenjski moči slikarke Polone Kresal Bizaj iz Ljubljane in mladi literarni ustvarjalki, že prepoznavni

avtorici številnih stripov, Urški Nemec iz Logatca. Vaščanom in številnim zunanjim obiskovalcem so se v zaključnem programu predstavile članice Bralne skupine Društva paraplegikov ljubljanske regije in nekateri ljubitelji recitiranja posameznih društev. V likovni delavnici je sodelovala skupina slikarjev, tudi iz Vipavske doline, ki je s priložnostno skupinsko razstavo bogatila tako z ljubeznijo predstavljeno besedno govorico kot spremljajočo ljudsko pesem, ki sta jo predstavila Nives in Vojteh Ferjančič.

V tednu od 20. do 24. avgusta 2012 se je število prebivalcev Vipavskega Križa močno povečalo, saj se je v Kriškem samostanu, kot vsako leto, odvijal Kriški oratorij. Vendar je bilo letos prvič malo drugačen, saj je potekal skupno za otroke in najstnike v istem terminu, tako se nas je v tem tednu zbralo kar 170 otrok in najstnikov in 60 pogumnih, neustrašnih animatorjev, ki smo mladino mirili, ji poskušali čimbolj približati Boga in oratorij, jim dati zgled in jih tudi kaj novega naučiti. Za letošnji lik Kriškega oratorija smo si izbrali lik Kekca, ki s svojo preprostostjo, radoživostjo in prijaznostjo zelo spominja na Jezusa, kljub svojim človeškim napakam. Vsak dan smo pri dramatizaciji spremljali Kekčeve dogodivščine, se nato o njih pogovarjali pri katehezi in pozneje v skupinah. Ker je bil Kekec pastir smo tudi našim starejšim udeležencem (najstnikom) pripravili pravo pastirsko doživetje ter jih tako neki dan zbudili zelo zgodaj, jih odpeljali nakrmit živali in jim postregli s pravim pastirskim zajtrkom. Mlajši otroci tudi niso bili za nič prikraj-

šani, saj se je samostanski vrt za ves teden spremenil v velik pašnik s kozami, ovcami in oslom, ki so si jih lahko ogledovali, jih krmili in božali. Za udeležence je ekipa animatorjev v torek 21. 8. 2012 pripravila pot preživetja, ki je potekala od Vipavskega Križa do Planine. Na pot smo se podali že zgodaj zjutraj in hodili ves dan do 16h, ko je na Planini potekal zaključek poti s sv. mašo. Kljub dolgi poti in vročini, je pot potekala zelo hitro, saj je bila prepletena s številnimi točkami, na katerih so imeli udeleženci možnost piti in izvršiti različne naloge, ki so jim krajšale čas, jih osvežile in jim tudi dale pogona za naprej. Zvečer je bil za najstnike organiziran večer z Meto Horvat, ki je bila sicer tudi animatorka oratorija. Meta je izvrstna pevka, večkratna zmagovalka Ritma duha, ki nam je s svojim petjem pričevala Boga in nam vsem s svojim glasom polepšala večer. Prav tako so nas v četrtek 23. 8. 2012 s svojim petjem razveselili naši animatorji združeni v skupini Vozel, ko so na oratoriju pripravili koncert

za širšo publiko. Veliko se je plesalo, pelo in švicalo. Po tem zelo energičnim nastopom, je sledilo umirjeno čaščenje najsvetejšega za najstnike in animatorje v samostanski cerkvi od 23h naprej. Vsaka najstniška skupina je pol ure bdela v cerkvi in s pesmijo, molitvijo in tišino hvalila Boga, se mu zahvaljevala, ga prosila. Bdenje se je zavleklo dolgo v jutro, ampak poleg rahle utrujenosti nam ni bilo hudega. In je že sledil zadnji dan, ki je bil predvsem v znamenju čiščenja in pospravljanja, saj je ob 16h potekala zaključna maša in konec oratorija. Pri maši smo sodelovali vsi udeleženci in animatorji in jo tako še s prošnjami, pesmimi, molitvami, uvodi dodatno obogatili. K našemu oratoriju pa je veliko pripomogla majhna skupine hitroprstih tehnikov, ki so nam kupovali hrano, pripravljali teren, lovili živino. Oratorij je letos vodila malo mlajša zasedba Ana Raspor, Ines Vodopivec, Matija Čufer, Urban Štrancar in brat Joško.

16. junij: V barvah najmlajših je v prostorih stare šole na Brjah potekala ustvarjalna likovna delavnica »Smrkuljčki ustvarjajo…« , v kateri je sodelovalo 11 brejskih otrok, starih do 7 let. Pod mentorstvom delovne terapevtke in slikarke Tine Šerko iz Ljubljane so ob izbrani zgodbici in glasbi risali svoje smrkuljčkaste umetnine, sobotno druženje pa živahno zaključili z recitiranjem, petjem in plesom. Risbe in skulpture, ki bodo nastale v prihodnji delavnici (sobota, 22. september), bodo javnosti predstavljene 2. oktobra 2012, v avli Dvorane prve slovenske vlade v Ajdovščini, kot dopolnitev vsebine VI. Literarnega maraton Rdeča jabolka Ajdovščina 2012. 19. junij: Na sedežu Dnevnega

centra ŠENT (slovensko združenje za duševno zdravje) je potekla Kulturnica: »Beseda je most«, namenjena literarnemu ustvarjanju pesnice Darinka Slanovec, članice Društva paraplegikov Gorenjske. Obiskovalci dnevnega centra, ki pišejo ali slikajo že več let sodelujejo v posameznih projektih Društva Norma7: literarni maraton; ulični radio; ustvarjalne delavnice- kulturnice; likovna kolonija; predstavitev skupinske likovne razstave. 7. julij: Društvo Norma7 je na Brjah v sodelovanju s Krajevno skupnostjo Brje in Društvom vinogradnikov in vinarjev Brje predstavilo glasbeno literarni recital Shema časa in tako izkazalo priznanje vaščanu Brij Miranu Rustji, pisatelju,

glasbenemu pedagogu, skladatelju, zborovodji mnogih zborov doma in v zamejstvu, ki je letos obogatil svoj literarni opus z izidom že četrte pesniške zbirke in tretje knjige razmišljanj. Nosilec literarnega dela recitala je bila Dramska skupina Norma7, ki so jo za ta večer sestavljali Peter Bajnoci, Majda Birsa, Nastja Franko, Andreja Plahuta, Darinka Slanovec. Glasbeni del pa je prevzela nadobudna Fantovska pevska skupina Anton Klančič iz Mirna, pod zborovodjo Janija Klančiča. Ob recitalu je bila na ogled dana zanimiva razstava glinenih skulptur amaterske medgeneracijske skupine ILO, ki deluje že osem let, njeni člani pa prihajajo iz vse Vipavske doline.

Sara Trošt, animatorka

IK


Pisma

Št. 14 • 18. september 2012

Čestitamo zlatoporočencema Metki in Jožefu Fišer iz Vrtovina OLGA LIČEN

Kako prepričanja nastanejo? So slaba in dobra. Mi bomo spreminjali slaba prepričanja. Največ prepričanj se je oblikovalo v času vašega otroštva. Nastala so iz neke negativne izkušnje. Na osnovi te izkušnje ste morebiti zamerili neki osebi ali pa vas je pretresel neki dogodek in to vlečete skozi svoje življenje, ne da bi se tega zavedali. Ko se zadeve zaveste, ugotovite, da se neki dogodek ali situacija kar naprej ponavlja. In se ga ne morete znebiti. Lahko kar naprej srečujete jezne šefe ali si ne najdete pravega prijatelja/ partnerja. Človeku je življenje PODARJENO. Nič niste plačali zanj, dano vam je zastonj. Človek je kot miza ali kakšen drug predmet narejen iz energije in materije. Bog (Energija, Prana, Či, Prasila . . . ) je vse ustvaril iz enake snovi in to so znanstveniki že dokazali. Vendar je človeku dan Duh. Po njegovi zaslugi ima človek svobodno izbiro in sam odloča o svojem življenju. Vsako vaše negativno prepričanje (če ga imate) ima moč, ker ima veliko energije za obstoj. Veste zakaj? Ker vaša energija, ki jo vsak dan namenjate nekemu negativnemu dogodku, na osnovi katerega se je izoblikovalo določeno prepričanje, odhaja direktno tja. Vsak dan se zavestno ali nezavedno vračate k temu dogodku in mu namenjate svojo energijo. Vi se »borite« za to, da bi imeli dobre odnose, hišo, nov avto, šli na lepo potovanje itd., ampak vaša energija, ki bi jo radi vložili za dosego vaših sanj, odhaja drugam, naravnost k določenemu negativnemu dogodku, ki se vam je pripetil mnogo let nazaj. Hranite ga s svojo energijo. Več je takih dogodkov – manj boste dosegli. Ampak sedaj ste že odrasli, niste več otroci. Zato se morate zavedati položaja, ga pogledati od strani in si reči: ja (na primer) moji starši so živeli tako, vendar to ne pomeni, da bom živel/a enako tudi jaz. Jaz lahko živim drugače. In v tem trenutku lahko izbirate! Izbirate svojo realnost. Tisto, ki bo vam ljuba, v kateri se boste počutili varno. V tem je umetnost življenja. Če se hočete osvoboditi svojih slabih prepričanj, morate stvari pogledati od strani, si priznati sedanjo realnost, odpustiti vsem igralcem v »igri« ter sprejeti odločitev o njeni spremembi. In ni važno koliko ste stari, 60 ali 20 let. Vesolje deluje za vse enako. Pomembno je tudi ponavljati afirmacije, ki vas bodo prepričevale o vaši novi realnosti. Afirmacije, so lahko tudi naše vsakodnevne besede in način izražanja. Z njihovo pomočjo boste gradili drugačno, novo življenje. Torej, kako lahko odkrijete svoja negativna prepričanja? Tako, da pogledate na svoje življenje od strani. Preglejte vsako svoje področje, ga priznajte, odpustite, pošljite mu ljubezen ter oblikujte svojo novo realnost. Če na primer govorimo o denarju, lahko povem, da se veliko negativnih prepričanj rodi zaradi slabe samopodobe. Ta prepričanja nam dajejo občutek, da si nečesa ne zaslužimo. Tudi razmišljanje o tem, da je edino pomembno biti duhovno bogat, nam na podzavestni ravni lahko služi kot alibi za revščino. Pri tem pa ne razmišljamo o tem, da je za užitek v svojem duhovnem bogastvu, potrebno tudi denarno bogastvo. Človek, ki se ukvarja z duhovnim razvojem, si lahko zastavi samo eno vprašanje: "Je to res življenje, ki ga Bog hoče zame? Po kaj smo prišli na ta svet? Samo trpeti, biti revni, se nekako preživljati iz meseca v mesec in pri tem govoriti, da rastemo duhovno?" Ali menite, da vam Bog (Energija, Vesolje, Prasila, Prana, Či ... glede na vašo vero) želi srečo ali stalen stres in strah? Kakšen je potem smisel, da smo tukaj na Zemlji? Da bi trpeli? Ali da živimo polno in srečno življenje zase in za druge? Menite, da duhovnost in bogastvo lahko živijo skupaj? Poslušajte sami sebe, poslušajte svojo intuicijo in pri tem izklopite um. Ne poslušajte drugih, le vi sami veste odgovore na vsa vprašanja. V vas je sila, ki vam jo je dal Bog.

Planinci iz Žapuž v visokogorju dolgo pot proti Razorju in Planji, kjer je bil gorski cilj prvega dne. Na razpotju se je večina odločila za Razor, ker je bil »bliže nebesom«, manjša skupina pa je šla po žig na Planjo. Po uspešnem vzponu smo sestopili do koče na Krških podih. Ohladili smo si noge ter osončili hrbet. Prijazni študentje, ki so bili kot uglajen orkester, so nam postregli z osvežujočo pijači ter okusno hrano. Ob zahodu smo občudovali škrlatne barve, ki so v temo potopile vršace Križ, Stenar in Bobški Gamsovec. Prav slednji je bil naša ciljna višinska točka naslednjega dne. Po jutranji kavi in čakanju na prve sončne žarke smo se odpravili na stezo. Ob poti smo opazovali visokogorske rogate živali. Imeli smo srečo, da smo se jim lahko približali na nekaj metrov. Za spomin smo jih ujeli s kamero. Po izjemno lepem razgledu iz Bov-

14. julija 2012 sta praznovala zlato poroko Metka in Jožef Fišer iz Vrtovina. V najlepšem letnem času sta si obljubila zvestobo v dobrem in slabem, ki traja že 50 let. V zakonu sta se jima rodili trije otroci: dva sinova, Tomaž in Jožko, ter hči Marjetka. Za dobro počutje in razvedrilo pa poskrbijo njuni štirje vnuki in tri vnukinje. Poroko ima lahko kdorkoli, a zlate ne dočaka vsak. Da bi bila zdrava in srečna, in da bi se jima izpolnila še kakšna skrita želja, jima želijo vsi domači.

Domska skupina Burja se odpravi na potep Zbudili smo se v lepo poletno jutro, vsi polni pričakovanj. Kaj ne, saj to je dan, ko gremo na naš zaključni izlet. Vsi, ki se srečujemo v skupini BURJA  v Domu  ostarelih v Ajdovščini vsak torek v tednu, smo uspešno opravili zaključni izpit. Ob uspešnem zaključku že tretjega letnika šolanja se res spodobi, da to okronamo z lepim izletom. Zjutraj, ko še ni bilo prevroče, in po nekaj zapletih, je pred domom kar nekaj vrveža in razporejanja v avtomobile. Spraševali smo drug drugega ali imamo vse s seboj, ali si ti naložil to in ali imaš pokrivalo, da nas ne bi sonce presenetilo. Končno se odpeljemo doživetjem naproti. Po   prevoženih nekaj sto metrih Hilda kot skrbna gospodinja še enkrat preveri, ali imamo vse s seboj. Hitro ugotovi, da nam manjka škatla z malico, ki smo jo odložili pred domom. Stojan, naš današnji šofer in dobra duša, je že obračal nazaj. Naložili smo škatlo in se končno odpeljali. Ko smo na Colu zavili levo proti Predmeji, smo v avtu že na ves glas prepevali. Štefan je bil zelo uspešen pri izboru pesmi. Skrbno je pazil, da smo peli lepe slovenske pesmi, ki opevajo ljubezen in lepoto naše čudovite zemljice. Med veselim petjem smo občudovali lepe hiše in hišice,  več ali manj odete v pisano cvetje, lepo pokošene travnike in niti približno nismo imeli občutka, da sonce tako močno pripeka – termometer se je dvignil nad 36 stopinj - saj je klima v avtomobilu brezhibno delovala. Oho, ura je že deset in čas za do-

škega Gamsovca, kjer smo videli skoraj vse koče okrog Triglava, smo se napotili v dolino Zadnjice preko Luknje. Sestop je potekal v pričakovanju ohladitve v bistri studenčnici iz hribovja, ki je bilo izpolnjeno prav na končni postaji, kjer je postaja žičnice na Krške pode. Vse do tam so bile struge suhe. Tam pa smo se lahko končno osvežili v ledeno mrzli vodi. Povratek je bil zopet v pričakovanju lepega sprejema marljivih gospodinj iz Žapuž in zelo dobrega kuharja. Pogostili so nas s podaljšano mineštro ter okusnimi štruklji. Kmalu smo pozabili na utrujene noge in pričeli načrtovati izlet za v prihodnje. Aleš Brecelj

Foto Vlasta Ferjančič

Prepričanja

Letošnje izredno vroče poletje je bilo povod za obisk visokih hribov okrog Triglava. Društvo DEŠK iz Žapuž je organiziralo izlet v visokogorje za ohladitev že dodobra pregretih planincev iz doline. Zbralo se nas je 21, z avtobusom smo se pripeljali do startne točke na Vršiču. Že prvi pogledi so segali globoko v osrčje Alp. Sonce je začelo ogrevati vrhove Mojstrovke, Mangarta in Jalovca, ki so bili kot na dlani. Po začetni gasilski fotografiji smo se odpravili na 4 ure

21

poldansko malico. V prijetni senci smrek na počivališču na Lokvah smo na mizo zložili dobrote, ki so nam jih pripravili v domu. Darja ni pozabila niti na kavico in sladico. Pridružili smo se žgolenju ptic med vejevjem tudi z našo ubrano pesmijo. Naš naslednji cilj je bilo romarsko svetišče na Sv. Gori. V hladu svetogorske bazilike smo zapeli nekaj Marijinih pesmi in pozorno poslušali razlago o zgodovini prikazovanj in bazilike. Iz hladne cerkve smo stopili v pravi tropski dan in hitro poiskali senco, ker je sonce pošteno pripekalo. Pot do Kobjeglave, kamor smo bili namenjeni, se je kar pošteno vlekla. Ker je naš avto vozil prvi, smo kar večkrat pogledali nazaj ,če nam Boris sledi. Končno: Kobjeglava. Skozi široko odprt porton lepe kraške hiše smo zapeljali na dvorišče, kjer nas je pričakala gostiteljica Lojzka s šilcem »tamočnega«, domačega seveda. Povabila nas je v svojo lepo opremljeno hišo, kjer se je miza šibila od dobrot, ki jih je

sama pripravila: pogača z ocvirki, suhi ocvirki, orehovi štrukeljčki, sir, olive, teran in še več. Zelo dobro joto iz repe in s klobaso smo pripeljali s seboj. Gospa Lojzka je zelo svetla in topla oseba, z večnim nasmehom na ustnicah, dobro voljo in veliko pozitivnimi mislimi. Uživali smo v njeni družbi in v prijetnem hladu hiše, saj se nam ni nikamor ni mudilo. Naša uradna fotografinja Vlasta pa je imela toliko dela, ker je hotela ovekovečiti vsak detajl hiše in borjača. Seveda je fotografirala tudi nas. Ker so bile med nami kar tri Lojzke, ki te dni godujejo, smo slavljenke obdarili z lepimi šopki in jim zapeli nekaj pesmi ter jim zaželeli vse najlepše. Veseli in zadovoljni smo bili z dnevom, ki smo ga čudovito preživeli, polni lepih vtisov in spoznanj, da nam je lepo, če smo prijatelji in zmoremo živeti življenje s sončne plati. Sonce sije vsak dan, le videti ga moramo. Marija Vrtovec

v četrtek, 4. oktobra, in petek, 5. oktobra 2012, od 7. do 13. ure v Mladinski center in hotel Ajdovščina ter v ponedeljek, 8. oktobra 2012, od 7. do 13. ure v Vojašnico Janko Premrl Vojko Vipava. Za vašo udeležbo se vam že vnaprej zahvaljujemo!


22

Podjetno

Št. 14 • 18. september 2012

Aktualni javni razpisi in pozivi (pripravlja Razvojna agencija ROD; E: ra.rod@siol.net) Razpisovalec

Naziv razpisa

Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije

Slovenski podjetniški sklad

Ministrstvo za kmetijstvo in okolje

Ministrstvo za kmetijstvo in okolje

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo

Slovenski okoljski javni sklad – Eko sklad

Slovenski okoljski javni sklad – Eko sklad Slovenski okoljski javni sklad – Eko sklad

Upravičenci

3. Javno povabilo za zbiranje ponudb v okviru programa delodajalci »Usposabljanje in izobraževanje zaposlenih 2011« - 3. JP UIZ (131. JP) Javni razpis za neposredno sofinanciranje kadrovskih štipendij delodajalci delodajalcem za šolsko/študijsko leto 2012/2013 (142. javni razpis) Mikro, mala in srednje velika podjetja, ki so v procesu uvajanja tehnoloških izboljšav ali tehnološke prenove obstoječih proizvodnih sistemov, v procesu iskanja novih rešitev, produktov P1 TIP 2012 Garancije Sklada za ali storitev, s poudarkom na bančne kredite za tehnološko lastnem znanju ali znanju širšega inovativne projekte raziskovalno razvojnega tima, ki se odraža v komercializaciji novih rešitev, produktov ali storitev. Pri garancijah za nova podjetja morajo biti le ta mlajša od 42 mesecev in so si izplačala že vsaj 3 mesečne plače. - kmetijska gospodarstva, ki opravljajo kmetijsko dejavnost na ozemlju RS Kadar so vlagatelji kmetijska gospodarstva, ki niso 2. javni razpis za ukrep pravne osebe oz. s.p. posamezniki, 121-Posodabljanje kmetijskih potem se kot vlagatelj razume gospodarstev za leto 2012, za nosilca kmetijskega gospodarstva. naložbe na področju rastlinske namen: pridelave naložbe na področju sadjarstva, oljkarstva, vinogradništva, vrtnarstva in novih izzivov v kmetijstvu Ukrep 132: Sodelovanje kmetijskih proizvajalcev v shemah kakovosti hrane - II. javni razpis kmetijska gospodarstva za ukrep Podpora kmetijskim gospodarstvom, ki sodelujejo v shemah kakovosti hrane Javni razpis za sofinanciranje daljinskega ogrevanja na lesno podjetja biomaso za obdobje 2011 do 2015 (DOLB 3) Javni razpis za sofinanciranje operacij za povečanje učinkovitosti rabe električne energije v podjetja gospodarstvu za obdobje 2011 do 2013 – UREE1 Javni razpis za sofinanciranje operacij za energetsko učinkovito občine prenovo javne razsvetljave za obdobje 2011 do 2013 – UJR1 Javni poziv 13SUB-OB12 Za nepovratne finančne spodbude občanom za nove naložbe rabe občani obnovljivih virov energije in večje energijske učinkovitosti večstanovanjskih stavb Javni poziv za nepovratne finančne spodbude občanom za baterijska in občani električna vozila 15SUB-EVOB12 Nepovratne finančne pomoči pravnim osebam za baterijska pravne osebe električna vozila16SUB-EVPO12

Zavod RS za zaposlovanje

Usposabljanje na delovnem mestu 2012/2013

delodajalci

Slovenski okoljski javni sklad – Eko sklad

Javni poziv za kreditiranje okoljskih naložb 48PO12

pravne osebe

Slovenski okoljski javni sklad – Eko sklad

Javni poziv za kreditiranje okoljskih naložb občanov 47PO12

občani

Slovenski podjetniški sklad

Javni razpis za garancije Sklada za bančne kredite s subvencijo obrestne mere – P1 2012

Slovenski regionalno razvojni sklad

Javni razpis za ugodna posojila podjetništvu in projektom kmetijske predelave, trženja ter dopolnilnih dejavnosti

Slovenski regionalno razvojni sklad

Javni razpis za primarno kmetijsko pridelavo

JAPTI

Evropski teden podjetništva; 1520.10.2012

Rok za predložitev vlog do razdelitve razpoložljivih sredstev oziroma najkasneje do 30. 6. 2013

http://www.sklad-kadri.si/

29. 3. 2013

http://www.sklad-kadri.si/

05.10.2012, 05.11.2012 in 05.12.2012, oziroma do porabe sredstev.

http://www.podjetniskisklad. si/37/2012/p1-tip-2012garancije-sklada-za-bancnekredite-za-tehnoloskoinovativne-projekte.html

30.9.2012

http://www.mko.gov.si/si/ javne_objave/javni_razpisi/

do porabe sredstev oz. objave o preklicu na spletni strani ministrstva

http://www.mkgp.gov.si/si/ javne_objave/javni_razpisi/

do porabe sredstev oziroma najkasneje do 05.09.2013

http://www.mg.gov.si/

do porabe sredstev oziroma najkasneje do 6.3.2013

http://www.mg.gov.si/

do porabe sredstev, vendar najkasneje do 9.1.2013

http://www.mg.gov.si/

do porabe sredstev oziroma najkasneje do 31. decembra 2012

http://www.ekosklad.si

do porabe sredstev oziroma najkasneje do 31. decembra 2012

http://www.ekosklad.si

do porabe sredstev oziroma najkasneje do 31. decembra 2012

http://www.ekosklad.si

do porabe sredstev oz. najpozneje do 1.6.2013 do porabe sredstev oziroma najkasneje do 31. januarja 2013 do porabe sredstev oziroma najkasneje do 31. januarja 2013 Roki prijave: 10.10.2012 in 10.11.2012 oz. do porabe sredstev.

mikro, mala in srednje velika podjetja, registrirana najkasneje do 30.06.2012 velika, srednje velika, mala in mikro podjetja in sicer: - gospodarske družbe, samostojni podjetniki posamezniki in obrtniki, registrirani z dejavnostjo po Zakonu o gospodarskih družbah 15. 10. 2012 - zadruge ter zadružne zveze po Zakonu o zadrugah - pri namenu A2 lahko kandidirajo tudi kmetijska gospodarstva, vpisana v evidenco kmetijskih gospodarstev kmetijska gospodarstva

Razpisna dokumentacija in dodatne informacije

30.9.2012 prijava poslovnega dogodka do 15.10.2012

Razvojna agencija ROD iz Ajdovščine je vodilni partner v projektu iCON., ki je sofinanciran v okviru Programa čezmejnega sodelovanja Slovenija – Italija 2007 – 2013 iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj in nacionalnih sredstev. Namen projekta je povečanje konkurenčnosti malih in srednje velikih podjetji na čezmejnem območju s pomočjo mreženja in povezovanja. V okviru projekta je bil vzpostavljen integriran sistem regionalnih informacijskih pisarn. V vsaki regiji (na obeh straneh meje) je po ena pisarna, ki zagotavlja podjetnikom ter malim in srednje velikim podjetjem vrsto storitev iz različnih področji, kot so podjetništvo, inovacije in internacionalizacija. Pisarne se nahajajo v Kopru, Gorici, Trstu in Ajdovščini. V pisarnah se podjetja lahko informirajo o možnostih financiranja inovacij, podjetništva in internacionalizacije. Podjetjem nudijo pomoč

pri odkrivanju čezmejnih sinergij in poslovnih priložnostih ter iskanju partnerjev. Poleg tega pa je v okviru pisarn nudena tudi splošna pomoč pri ustanavljanju podjetji in svetovanju mladim podjetnikom. Možno je tudi individualno svetovanje ter pomoč pri dostopu do finančnih instrumentov, podpora internacionalizaciji (analize določenih trgov, oblikovanje skupnih strategij internacionalizacije za podjetja), oblikovanje inovacijskih strategij in poslovnih načrtov, ki so prilagojeni določeni skupini podjetji, poslovno načrtovanje za mlade podjetnike ter podpora čezmejnim partnerstvom. Do opisanih pisarn, lahko pristopajo vsa mala in srednje velika podjetja ter vsi podjetniki, ki si želijo informacij iz omenjenih področji. Več o informacijskih regionalnih pisarnah in samem projektu ICON si lahko preberete na http://www.icon-project.eu/.

Status regionalne razvojne agencije Goriške razvojne regije s 1. julijem podeljen RRA Severne Primorske d.o.o.

http://www.podjetniskisklad.si

S 1.7.2012 je vlogo nosilne razvojne agencije v mrežni povezanosti v Goriški razvojni regiji prevzela RRA severne Primorske d.o.o. Nova Gorica, in sicer do 31.12.2013. V Goriški razvojni regiji se tako ohranja mrežna povezanost štirih razvojnih agencij. Mrežo tvorijo: RRA severne Primorske d.o.o. Nova Gorica, Razvojna agencija ROD, Posoški razvojni center in ICRA d.o.o. Severnoprimorsko MRRA čaka do

http://www.regionalnisklad.si/ razpisi/aktualni-razpisi

Praznovali 35-letnico delovanja krvodajalskega društva

http://www.ess.gov.si/ delodajalci/financne_spodbude/ razpisi/razpisi?aid=385 http://www.ekosklad.si http://www.ekosklad.si

http://www.regionalnisklad.si/ razpisi/aktualni-razpisi http://www.japti.si/novinarskosredisce/dogodki-japti/evropskiteden-podjetnistva/prijaviteposlovni-dogodek

KAM ODLOŽIMO ODPADNO EMBALAŽO TETRA PAK? Tetra Pak embalaža je sestavljena iz kartona, polietilena (plastične mase) in aluminija. Med takšno sestavljeno embalažo sodi tetrapak embalaža sokov, mleka, jogurtov, paradižnikovih omak, smetane in drugih tekočih živil. TETRA PAK EMBALAŽO ODLOŽIMO V RUMEN ZABOJNIK z napisom EMBALAŽA, v katerega odlagamo tudi plastično, kovinsko in ostalo sestavljeno embalažo. Embalažo pred odložitvijo v zabojnik izpraznimo, po potrebi izperemo z vodo, nato odvihamo robove in jo stisnemo. Če ima pokrovček, jo tudi zapremo. Tako zavzame embalaža do 20-krat manj prostora v zabojniku kot embalaža, ki je ne zložimo.

POZOR!!! Embalaža Tetra Pak NE SODI V ZABOJNIK ZA PAPIR!

Razvojna agencija ROD - Regionalna informacijska pisarna v okviru projekta iCON

V začetku septembra je Združenje prostovoljnih krvodajalcev Sovodnje ob Soči praznovalo 35-letnico delovanja. Na praznovanje so bili povabljeni tudi predstavniki Območnega odbora RK Ajdovščina in Škofja Loka, ki z njimi že od začetka sodelujemo. Sodelovanje med OZ RK Ajdovščina in Združenjem prostovoljnih krvodajalcev Sovodnje ob Soči se je začelo že pred mnogimi leti. Ajdovci so društvu nudili pomoč pri izobraževanju o prvi pomoči, pri organizaciji zdravstveno-vzgojnih predavanj med krajani in na osnovnih šolah. Izmenjevali so si izkušnje na področju krvodajalstva. Stiki so kmalu začeli dobivati še drugo, morda še večjo vrednost. Med njimi so se spletle tudi čisto prave prijateljske vezi, ki še danes trajajo. Neprecenljiva sta njihov prispevek v humanitarnih akcijah OZ RK Ajdovščina ter materialna in finančna pomoč oskrbovancem v Varstveno delovnem centru Vipava. Vsako leto jih presenetijo s svojimi drobnimi pozornostmi in finančnimi prispevki, ki jih namensko darujejo člani društva ali drugi občani namesto novoletnih daril ali cvetja ob slovesu od svojih dragih. Da je prišlo do sodelovanja in spletanja

konca letošnjega leta obilica dela, saj mora regija v tem obdobju pripraviti Regionalni razvojni programa za obdobje 2014-2020 (RRP). RRP je temeljni programski dokument na regionalni ravni, v katerem se uskladijo razvojni cilji v regiji, določijo instrumenti ter ocenijo viri za njihovo uresničevanje. RRP je sestavljen iz strateškega in programskega dela. Severnoprimorska MRRA

takih vezi, ki še vedno trajajo, je predvsem zasluga Marinke Batič – Tomšič, naše občanke, ki jo je ljubezen pripeljala v Sovodnje ob Soči. Bila je med ustanovitelji društva v Sovodnjah, kjer ji je uspelo s svojim delom in zgledom nje in njene družine pritegniti tudi veliko prostovoljcev in to dejavnost razširiti še na ostale vasi v zamejstvu. Veseli smo, ker njeno pot nadaljujejo mladi z njenim sinom, ki je zadnjih 5 let predsednik društva. Na praznovanje se pripravljajo tako člani društva kot vsi občani. Najprej pripravijo zelo slovesno sveto mašo in ob zaključku molijo posebno molitev krvodajalcev. V govoru jim vso podporo, hvaležnost za njihova humana dela in molitev izreče tudi duhovnik. Po sv. maši se v sprevodu s pihalnim orkestrom sprehodijo do spomenika padlim, kjer jim položijo venec. Pot nadaljujejo do kulturnega doma, kjer orkester zaigra krvodajalsko himno. V dvorani po kulturnem programu in svečani podelitvi priznanj krvodajalcem, večer zaključijo z družabnim srečanjem. Vse poteka tako spontano in prisrčno, da ostaneš brez besed in o tem srečanju še dolgo razmišljaš. Vera Kodrič, predsednica OZRK Ajdovščina


Koledar

Št. 14 • 18. september 2012

Koledar prireditev za SEPTEMBER 2012

Koledar prireditev za OKTOBER 2012

torek, 18. september

ob 20:00 MC Hiša mladih Ajdovščina

Spoznajte EFT metode za doseganje čustvene svobode Udeležba brezplačna. Info: 05 368 93 83

četrtek, 20. september

ob 20:00 Dvorana v Žapužah

Uvodna v tečaj trebušnega plesa Info: Ana Furlan, 040 157 080 Kulturni večer posvečen Mojci Klemenčič Info: Pilonova galerija Ajdovščina, 05 368 91 77

petek, 21. september

ob 18:00 Pilonova galerija Ajdovščina

petek, 21. september

ob 20:00 Jesenske serenade - Grajska srečanja Grajska klet v Vipavskem Križu Vstopnina: 7 € odrasli, 3 € študenti in dijaki. Info: ZKD Ajdovščina, Marjan Krpan, 041 754 753

sobota, 22. september

ob 10:00 Prostori stare šole Brje

Ustvarjalna delavnica: Smrkuljčki ustvarjajo Info: Društvo Norma7, 05 36 47 507

sobota, 22. september

ob 16:00 Hrušica pri Podkraju

Vodstvo po Arheološkem parku Ad Pirum Info: NMS, 01 241 44 00

sobota in nedelja, 22. in 23. september

sobota od 10:00 do 18:00, nedelja od 9:00 do 15:00 letališče v Vipavi

Tekma za evropski pokal radijsko vodenih jadralnih modelov v kategoriji F3J Info: David Marc, 041 621 587

nedelja, 23. september

odhod avtobusa iz AP Ajdovščina ob 5.00

Pohod na Bovški Gamsovec Vodi Valter Pirjevec, prispevek 14 € (otroci do 15. leta brezplačno); prijave do 21. septembra na TIC Ajdovščina (Pale) ali v četrtek med 16. in 18. uro na sedežu društva (Gregorčičeva 20, Ajdovščina) Info: 031 323 780

nedelja, 23. september

ob 20:30 Dvorec Zemono

Dobrodelni koncert na Zemonu vstopnina 5 €

ponedeljek, 24. september

ob 19:00 MC Hiša mladih Ajdovščina

Mi dva in najin otrok: Kako kvalitetno živeti s partnerjem? Info in prijave: nina@nadeja.si, 041 911 179

torek, 25. september

ob 16:00 Ljudska univerza Ajdovščina

E-info dan na Ljudski univerzi Ajdovščina Info: 05/ 366 47 50, 366 47 53, 041 437 785

torek, 25. september

ob 20:00 MC Hiša mladih Ajdovščina

Potopisno predavanje Welcome to India Info: 05 368 93 83, 041 945 392

sreda, 26. september

ob 19:00 Ajdovščina - OŠ Šturje

Uvodno predavanje o pomoči in izcelitvi po duhovni poti s pomočjo učenja Bruna Gröninga Info: 031 584 898

sreda, 26. september

ob 20:00 dvorana Doma Krajanov Ajdovščina

Zvočno potovanje Prijave so zaželene: 031/ 719-992, mirjam. cigoj@gmail.com. Vaš prispevek 8 €.

od četrtka, 27. do nedelje, 30. septembra

različne lokacije v mestu Ajdovščina

Štrudlfest 2012 križišče gledališča, plesa, glasbe in filma, vse brezplačno Info: KUD Javorov hudič, 041 259 159 Polona Krušec

četrtek, 27. september

ob 20:00 Kulturni dom Selo

Zvočno potovanje Prijave so zaželene: 031/ 719-992, mirjam. cigoj@gmail.com. Vaš prispevek 8 €.

petek, 28. september

ob 19:30 Dvorana KS Gojače-Malovše (stara šola)

Od kulturne dediščine - k nam ... tukaj in zdaj - začetek krožka Udeležba je brezplačna! Informacije in prijave: Katja 040 322 528, 368 91 40

petek, 28. september

Ob 20:00 Jesenske serenade - Skodelica glasbe Grajska klet v Vipavskem Križu Vstopnina: 7 € odrasli, 3 € študenti in dijaki. Info: ZKD Ajdovščina, Marjan Krpan, 041 754 753

sobota, 29. september

ob 21:00 Oktoberfešta – Big foot mama Pri bivši kasarni Srečka vstopnina 5 € Kosovela (blizu UE Ajdovščina) Info: Damjan Čoha, 040 438 406

sobota in nedelja, 29. in 30. september

sobota ob 17:00 nedelja ob 15:00 dvorišče pred šolo

STALNE ZBIRKE:

PILONOVA GALERIJA Vabljeni na ogled stalne zbirke Pilonovih likovnih del in fotografij ter gostujočih razstav. Urnik stalne zbirke del Vena Pilona: od torka do petka med 8.00 in 16.00. Urnik v času gostujočih razstav: od torka do petka med 8.00 in 17.00, nedelja od 15.00 do 18.00. Ponedeljek, sobota in prazniki zaprto. Za ogled gostujočih razstav je urejen tudi dostop za invalide. Info: 05/368 91 77, pilonova.galerija@siol. net, www.venopilon.com MUZEJ V AJDOVŠČINI Odprto: vsako soboto in nedeljo od 13.00 do 18.00 ure ZBIRKA FOSILOV Staneta Bačarja in razstava FLUVIO FRIGIDO – CASTRA – FLOVIUS – AJDOVŠČINA, s poudarkom na rimskodobni Ajdovščini, avtorice arheologinje Beatriče Žbona Trkman. Na ogled razstava arheoloških najdb, ki so bile odkrite lani jeseni, ob izkopavanjih dveh ajdovskih ulic. Avtorica arheologinja Vesna Tratnik. Organizirane so skupine tudi izven omenjenega termina, po predhodni najavi na TIC Ajdovščina, 05/36 59 140. LIČNA HIŠA AJDOVŠČINA Naprodaj umetniški izdelki, grafike, nakit, keramika. Dobrodošli! Odprto: vsak dan med 10.00 in 13.00 ter med 16.00 in 19.00, sobota med 9.00 in 12.00 Info: 05/368 19 29, 040 839 729, info@

Šagra sv. Mihaela v Kamnjah Info: ŠKTD Kamnje-Potoče, Marčela 041 345 394

licnahisa.com, www.licnahisa.com ETNOLOŠKA ZBIRKA DUŠANA BIZJAKA, PREDMEJA 148 Zbirka obsega vojaške predmete iz 1. in 2. sv. vojne, gospodinjske pripomočke naših dedkov in babic, na ogled je spominska Laskarjeva soba ter največja zbirka starih smuči v Sloveniji. Zbirko si lahko ogledate po predhodni najavi na tel: 05/ 36 49 303, 041 561 226. KOVAŠKI MUZEJ MIHAELA KUSSA, LOKAVEC 45 Muzej je odprt vsako soboto in nedeljo med 8.00 in 17.00 ali po predhodni najavi pri Stanislavu Černigoju na tel: 05/36 42 015. ETNOLOŠKA ZBIRKA BATIČEVA HIŠA, LOKAVEC 64 Notranjost 200 let stare hiše je skozi ves ta čas ostala nedotaknjena. Črno kuhinjo sestavljajo leseno ognjišče, ki še vedno deluje, krušna peč in napa. V nadstropju nad ognjiščem je tudi kadilnica, iz kuhinje, ki bolj spominja na večjo spahnjenico s svojim vhodom, pa se odpira kambra. Sledi še izba ali soba. Za ogled zbirke je potrebna predhodna najava: 031 489 623 (Andrejka) ali drustvo@doli.si.

OBVESTILA: MARTA JAKOPIČ KUNAVER PRAVLJIČNE SLIKARSKE SANJE Do 30. oktobra 2012 - Galerija Lična hiša Ajdovščina

ponedeljek, 1. oktober

ob 10:00 Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina

VI. Literarni maraton Rdeča jabolka Ajdovščina 2012 Info: Društvo Norma7, 05 36 47 507

torek, 2. oktober

ob 15:30 avla Dvorane prve slovenske vlade Ajdovščina

Odprtje razstave Smrkuljčki se predstavljajo Info: Društvo Norma7, 05 36 47 507

četrtek in petek, 4. in 5. oktober

od 7:00 do 13:00 Mladinski center in hotel Ajdovščina, Pale

Krvodajalska akcija Info: 05 366 49 30 ali 051 430 722

petek, 5. oktober

ob 11:00 ali 13:00 Podjetje Mlinotest

Dan odprtih vrat podjetja Mlinotest Za skupine je obvezna najava na 05 364 45 26 ali na marketing@mlinotest.si

petek, 5. oktober

Od 8:00 do 14:00 Podjetje Fructal

Dan odprtih vrat podjetja Fructal Najava na maja.cigoj@fructal.si, 05 369 13 73 najkasneje do 28. septembra 2012.

petek, 5. oktober

ob 19:00 Dvorana Edmunda Čibeja Lokavec

Lokavški kulturni dnevi - Predavanje Igorja Benka o lokavških plazovih in odprtje istomenske razstave Info: KS Lokavec, Bojana Pižent Kompara, 040 383 168

petek, 5. oktober

ob 20:00 prostori PD Ajdovščina (Gregorčičeva 20, Ajdovščina)

Alpinistična šola Ajdovščina - uvodno predavanje Za prijave in informacije: PD Ajdovščina, 051 346 076, 041 311 192

petek, 5. oktober

ob 21:00 Oktoberfešta – Mambo kings Pri bivši kasarni Srečka vstopnina 3 € Kosovela (blizu UE Ajdovščina) Info: Damjan Čoha, 040 438 406

od petka do nedelje, 5. MC Hiša mladih Ajdovščina do 7. oktober

Dnevi arhitekture v sklopu mnogih prireditev bo v nedeljo ob 11. uri potekal voden ogled Hiše mladih z arhitektom Jankom Rožičem

sobota, 6. oktober

ob 19:00 Dvorana Edmunda Čibeja Lokavec

Lokavški kulturni dnevi - Nastop folklorne skupine Tine Rožanc Info: KS Lokavec, Bojana Pižent Kompara, 040 383 168

nedelja, 7. oktober

pohod poteka iz različnih smeri

Spominski pohod na Golake Info: PD Ajdovščina, Bogdan Kodele, 031 853 405

ob 7:00 sveta maša, ob 8:00 pohod (zbirno mesto pred Dvorano Edmunda Čibeja)

Lokavški kulturni dnevi - Sveta maša in pohod čez Slano blato, Stogovce in Slokarje pohod vodi Igor Benko Info: KS Lokavec, Bojana Pižent Kompara, 040 383 168

nedelja, 7. oktober

nedelja, 7. oktober

ob 9:00 pred stavbo MC Hiša mladih Ajdovščina

Art market Ajdovščina in izmenjava oblačil Info: Lična hiša Ajdovščina, 05 368 19 29 in MSA, Janja Jazbar, 041 983 209

ponedeljek, 8. oktober

od 7:00 do 13:00 Vojašnica Vipava

Krvodajalska akcija Info: 05 366 4930, 051 430 722

sreda, 10. oktober

Dom krajanov Ajdovščina

Začetek tečaja Kako do pozitivnega mišljenja – uvodno srečanje Zaželene prijave: Ogla Ličen, 051 453 737

četrtek, 13. oktober

Test hoje na 2 km ob 8:00 Info: Zdravstveno vzgojni center Ajdovščina športni park Ribnik Ajdovščina 05 36 93 123

sobota, 13. oktober

ob 8:00 Trg 1. slovenske vlade Ajdovščina

Kmečka tržnica v Ajdovščini Najem stojnice 6 €. Prijave do 9. oktobra na TIC Ajdovščina, 05 36 59 140, tic. ajdovscina@siol.net

nedelja, 14. oktober

izhodišče teka Podnanos

Gorski tek na Nanos Info: Sandi Nabergoj, 041 961 598, info@ pd-podnanos.si

sobota, 20. oktober

ob 7:30 Trg 1. slovenske vlade Ajdovščina

143. Bolšja tržnica Info: Društvo zbiralcev Ajdovščina - Nova Gorica, 040 188 305 (Vladimir) Pot v neznano Info: PD Ajdovščina, Bogdan Kodele, 031 853 405

nedelja, 21. oktober nedelja, 21. oktober

ob 11:00 Izhodiše pohoda Lozice

Pohod v Reber Info: Branko Skupek, 031 274 104

ponedeljek, 22. oktober

ob 19:00 MC Hiša mladih Ajdovščina

Mi dva in najin otrok: Ali sem zavesten starš? Cena 10 €; info in prijave: nina@nadeja.si, 041 911 179

sobota, 27. oktober

ob 21:00 MC Hiša mladih Ajdovščina

Klubski maraton Radia Študent Info: MC Hiša mladih, 05 368 93 83

nedelja, 28. oktober

telovadnica OŠ Col

Colski glasbeni oder Info: Društvo Trillek, Sandi Škvarč, 041 621 669

sreda, 31. oktober

ob 14:00 Lože in okolica

Jesenski tek - Lože Info: Darko Hrovatin, 040 589 057

Vabljeni na ogled razstave Marte Jakopič Kunaver Pravljične slikarske sanje. Urnik razstave: od ponedeljka do petka med 10. in 13. uro in med 16. in 19. uro, v soboto med 9. in 12. uro. Nedelja in prazniki zaprto. RAZSTAVA NA KRILIH RAZIGRANEGA POLETJA Do 7. oktobra 2012 - MC Hiša mladih Ajdovščina MDPM Ajdovščina - Medobčinsko društvo prijateljev mladine je v času poletnih počitnic organiziralo fotografski natečaj z naslovom Na krilih razigranega poletja. Vabljeni na ogled fotografske razstave, v kateri gostujejo: Liza Skrt, Anja Kravos, Tej Skomina, Pija Brecelj, Teo Gabršček, Karolina Šavli in Zala Drofelnik.

RAZSTAVA SLIK IN RISB MILANA KLEMENČIČA Od 17. do 28. septembra 2012 - Pilonova galerija Ajdovščina Vabljeni na ogled donacije slik in risb Milana Klemenčiča, ki jih je galeriji podarila slikarjeva hčerka Mojca Klemenčič. Kustosinja razstave je Tanja Cigoj. RAZSTAVA JERNEJ KRAIGHER ARHITEKTURNA RISBA Od 5. do 28. oktobra 2012 - Pilonova galerija Ajdovščina Vabljeni na ogled razstave Jerneja Kraigherja. Kustosinja razstave je Nataša Kovšca. PD AJDOVŠČINA Gregorčičeva 20, Ajdovščina Tajnica: Marjana Soban, 041 573 319

23

Dobrodelni celovečerni koncerti DU Ajdovščina vabi na dobrodelne koncerte, katerih izkupiček bo namenjen v sklad za opremo novih prostorov društva upokojencev. Po majskem obisku domačih zborov v Makedoniji gostje vračajo obisk, skupaj bodo pripravili imenitne celovečerne koncerte: 22. septembra ob 19. uri v Solkanu 23. septembra ob 20.30 na dvorcu Zemono 24. septembra ob 20. na gradu Dobrovo Koncertni program sestavljajo: glasbena veseloigra VASOVALCI, nastopila bosta dr. Ljuba Prener in Janko Gregorc, režiser Trajko Jordanovski, dirigent Tomislav Šopov; nastop ŽePZ Večernica z dirigentom Miranom Rustjo in Komorni pevski zbor France Prešeren iz Skopja z dirigentom Tomislavom Šopovom. Vstopnina 5 evrov.

Svetopisemski maraton

V Ajdovščini bo od petka, 5. 10. do nedelje, 7. 10. potekal mini svetopisemski maraton. Svetopisemski maraton ni kako hitrostno branje Svetega pisma ali športni dogodek. Ime maraton nas skuša opomniti in spomniti na vztrajno in nepretrgano branje Svetega pisma. V Ljubljani je bil prvič organiziran pred petimi leti, v Ajdovščini pa bo mini maraton letos prvič. Kaj pomeni mini maraton? Za branje Svetega pisma si bomo vzeli 3 dni časa in nepretrgano brali Novo zavezo. Ob branju Svetega pisma, ki bo potekalo v ajdovski župnijski cerkvi, se bodo dogajali tudi spremljevalni dogodki, med drugim predavanje škofa Jurija Bizjaka v petek zvečer v Dvorani prve slovenske vlade, ki bo hkrati otvoritveno dejanje. V soboto dopoldne bo program za otroke v Domu krajanov v Ajdovščini, popoldne pa bodo sledila različna predavanja za mlade in odrasle. Mini svetopisemski maraton se bo zaključil v nedeljo ob 16h. Več informacij pri koordinatorki dogodka, Darji Brecelj Ipavec, 031 578 358. Helena R. Uradne ure: vsak četrtek med 16. in 18. uro (možen vpis na izlete in plačilo letne članarine) DU AJDOVŠČINA sobota, 29. september - enodnevni izlet v Zagreb torek, 2. oktober - Festival za tretje življensko obdobje v Cankarjevem domu Ljubljana torek, 2. oktober ob 17.00 uri – pričetek Rekreacije v dvorani na ŠC Ajdovščina sreda, 3. oktober ob 18.00 uri – začetek vodene rekreacije v bazenu ŠC Ajdovščina Info: DU Ajdovščina, Metka Marušič, 05/366 13 83, 031 303 109, duajdovscina@volja.net (uradne ure na sedežu društva, Cesta IX. Korpusa 1, Ajdovščina, ob ponedeljkih, sredah in petkih med 9.00 in 11.00 uro)


24

Zadnja plat

Št. 14 • 18. september 2012

Natura 2000 v dolini Branice

Nova Vipavska vinska kraljica je Katja Blagonja iz Zavina Na prireditvi Vipavska trgatev je bila okronana nova Vipavska vinska kraljica. Katja Blagonja prihaja iz Zavina. Za leto dni je prevzela pomembno poslanstvo – promocijo vipavske vinske ceste in njenih vinogradnikov. Okronal jo je predstavnik Občine Ajdovščina, Radovan Štor, predsednik komisije za kmetijstvo. Želimo ji uspeha in prijetnih dogodivščin! Več o naši novi kraljici pa v naslednji številki Ajdovskih novic. SH

Skozi projekt so bili izvedeni popisi varovanih vrst na območju ter številne delavnice in naravoslovni dnevi, na katerih so domačini in obiskovalci doline spoznavali varovane vrste tega območja. Organizirano je bilo medobčinsko tekmovanja osnovnošolcev o poznavanju območij Natura 2000 in doline Branice.  Izdelana so bila strokovna izhodišča za načrt upravljanja ter predstavljena na poljuden način v publikaciji »Natura 2000 v dolini Branice«, nastajali pa so tudi drugi zanimivi materiali: koledar in razglednice, ki mnogo pripomorejo k prepoznavnosti odmaknjene doline. Na zaključni prireditvi, ki je privabila veliko obiskovalcev, pa je bil premierno prikazan tudi dokumentarni film s čudovitimi posnetki doline Branice in njenih varovanih vrst snemalca Cirila Mlinarja. Film je navdušil, za sedaj je brezplačno na voljo v Hiši posebne sorte v Kodretih.

Vse, ki se ob pogledu na spodnjo sliko spomnite časov, ki ste jih kot otroci preživeli v "Mladinskem domu Toneta Tomšiča" v Št. Petru na Krasu (sedaj Pivka) v letih 1946 do 1953 naprošam, da se mi oglasite na tel.: 05/ 680 11 27 (zvečer) ali na mobi 031-539-028. Želel bi obuditi spomine na tiste čase in organizirati srečanje še živečih, ki so prebili svojo mladost v tem domu. Vladimir Grželj

Naravoslovni izziv

Bi želeli povečati prepoznavnost vašega podjetja? Bi radi v vašo trgovino privabili še več kupcev? Ponujate nov izdelek? Imate zanimivo storitev? Povejte to na glas! Naš glas seže v vsako ajdovsko vas – oglašujte v Ajdovskih novicah!

Pojdite v gozd ter naberite plodove in semena različnih dreves! Ali poznate drevesa, katerim ti plodovi in semena pripadajo? Pomagajte si s priročniki ali interaktivnimi določevalnimi ključi, ki jih lahko najdete na spletni strani www.siit.eu. Iz plodov in semen, ki jih boste nabrali, lahko naredite različne okraske. Pošljite nam fotografije in objavili jih bomo na spletni strani našega zavoda www.rdeci-apolon.si.

V primeru večkratnih objav nudimo do 30% popusta! Več informacij: ajdovske.novice@ajdovscina.si, 051-304-607, 05/36 59 155

NKBM

* HIŠNA ŠTEVILKA...

ZDRAVSTVENI DOM

URNIK: PON,SRE,PET

* VRIS OBJEKTA V KATASTER

50 x 65 50 x 107 50 x 276

26,00 43,00 110,00

107 x 100 107 x 157 107 x 196

80,00 126,00 157,00

163 x 100 163 x 157 163 x 232

114,00 179,00 265,00

220 x 100 220 x 157 220 x 232

143,00 224,00 331,00

275 x 393

648,00

ELA

ABANKA

* GEODETSKI NAČRT za ADAPTACIJO, NOVOGRADNJO

* ZAKOLIČBA

cena v EUR (brez vključenega DDV)

GORIŠKA CESTA

HOTEL

15% POPUST NA VSE STORITVE

mera (dolžina x višina) v mm

POLICIJA

UGODNE geodetske storitve

* MEJNIKI NA PARCELI

Cenik oglaševanja v Ajdovskih novicah

LJ

GEODELA * DELITEV PARCELE

sredstvi Evropskega sklada za razvoj podeželja. Čeprav je marelica precej delikatno drevo, pa je zagotovo zelo zanimiva za domače pridelovalce – v Sloveniji jo namreč pridelamo zanemarljivo majhne količine. Še posebej ugodne lege so na Vipavskem, prav na Planini jih pridelajo največ. Letos so odlično obrodile, veliko pa pove tudi dejstvo, da gredo odlično v promet.

HUBE

Ste tudi vi razmišljali, da bi letošnjo zimo pocenili ogrevanje od 40 do 60%? Varčno, zdravo, toplo: nizka investicija BIROCENTER Miran Kobal s.p. Goriška cesta 27a Ajdovščina tel.:041 470500 www.ekosen.si

Med 13. in 15. julijem 2012 je na Planini pri Ajdovščini potekala prva razstava marelic, ki bo vsled velikega zanimanja obiskovalcev zagotovo doživela svoje ponovitve. Na ogled je bilo kar 33 različnih sort marelic, nekaj manj tudi na pokušino, razstavo so dopolnjevale tudi jedi iz marelic. Marmelade iz različnih sort marelic je kuhala Darja Marc, kmetijska svetovalka in tudi koordinatorka dogodka, ki je potekal v organizaciji KGZ Nova Gorica. Članice domačega Društva gospodinj pa so iz marelic pripravile kar celotno kosilo, katerega posladek je bila kar 8 metrov dolga palačinka. Razstava marelic na Planini je bila del projekta Pridelajmo in predelajmo na kmetiji, ki je podprt s

SVET R ZVON E KA

IR PANELI „SUNLIE“tehnologija nove generacije

Spoštovane občanke in občani Občine Ajdovščina

Oglas v Ajdovskih novicah seže v vsako ajdovsko vas!

SH

ZNIŽAJTE STROŠKE OGREVANJA!

Vipavska – dežela marelic

GEOD

Konec avgusta se je zaključil leto dni trajajoči projekt Natura 2000 v dolini Branice. Namen projekta – seznaniti prebivalce z varovanim območjem ter skupaj z njimi izdelati načrt upravljanja – je dosežen. Projekt je vodila Irena Kodele Krašna, sodelavka nosilca projekta, Zavoda RS za varstvo narave. Vanj so bili aktivno vključeni še Hiša posebne sorte, KD Karla Štreklja in CRP Trg Vipava, sofinanciran pa je bil iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Prebivalci območja danes poznajo smisel varovanja narave v okviru Nature 2000, z novimi spoznanji pa se je izgubil tudi marsikateri predsodek. Kulturna krajina potrebuje človeka za svoj razvoj, saj so si mnoge živalske vrste svoj življenjski prostor našle na travnikih, v sadovnjakih, gozdovih, pa tudi v neposredni bližini človeka, celo v njegovih bivališčih. Ljudje se moramo torej nazaj naučiti sobivanja z naravo.

kontakt: Marko Breščak

tel. (041) 28-38-29 -

pisarna: Goriška c. 25a, 5270 Ajdovščina e-mail: info@geodela.si internet: www.geodela.si

KOLOFON: Ajdovske novice so mesečno glasilo Občine Ajdovščina. Izdajatelj je Občina Ajdovščina, Cesta 5. maja 6a, 5270 Ajdovščina, www.ajdovscina.si, obcina@ajdovscina.si Odgovorna oseba izdajatelja: župan Marjan Poljšak; Odgovorna urednica: Aleksandra Hain Programski sodelavci uredništva: za krajevne skupnosti Mojca Božič, za družbene dejavnosti Tanja Cigoj, za državo in regijo Suzana Ž. Ferjančič, za gospodarstvo Marko Rondič. Oblikovanje: Silva Vovk Kete Grafična priprava za tisk: Prograf d.o.o., Vipava Tisk: SET Vevče E-uredništvo: ajdovske.novice@ajdovscina.si, ajdovske.novice@siol.net Telefon: 05/36 59 155, Ajdovske novice lahko berete tudi na spletu: www.ajdovscina.si/ajdovske-novice


Ajdovske novice, 14. številka