Issuu on Google+

Gorenjski slavček 20. maja zvečer na ajdovskem placu, vstopnine ni!

Glas je odtis osebnosti

Poslovili smo se od Staneta Bačarja

Klepet z Jerico Rudolf

23

12

2

glasilo Občine Ajdovščina ajdovske. novice@ajdovscina.si Št. 12 • 17. maj 2012, 6500 izvodov, brezplačen izvod

Predsednik Türk obiskal Ajdovščino

Venčko 3. junija vabi na dobrodelni koncert

Nastopil bo odlični virtuoz na harmoniki, ki nastopa v različnih znanih zasedbah, Marko Hatlak.

13

Kresovanje z ajdovskimi taborniki

Predsednik RS je 24. april preživel v Ajdovščini, kjer se je seznanil tako z gospodarskim stanjem, kot z družbenimi dejavnostmi. Ogledal si je razstavo ajdovskih tabornikov v preddverju Dvorane prve slovenske vlade, se sprehodil po Mlinotestovi pekarni, se seznanil z delovanjem kompresorske postaje. Nato je obiskal Visoko šolo za vinarstvo in vinogradništvo ter se ustavil tudi v Lavričevi knjižnici in si še pred odprtjem ogledal razstavo o Lokarju, svoj prvi del obiska pa zaključil v mladinskem hotelu. Tu se je imel priložnost srečati s Stanetom Bačarjem, tudi avtorjem razstave o tehnični dediščini Hublja. 6

SREDNJEVEŠKI SEJEM IN PRAZNIK TELOVEGA V VIPAVSKEM KRIŽU

Vesela prireditev in mogočen kres ob jubileju.

9. IN 10. JUNIJ 2012

Oživimo izročilo naših prednikov s prikazom srednjeveškega sejma, življenja gospode in tlačanov v igri, plesu, petju in z razstavo starih predmetov

9

Bogato v Mladinskem centru

Teden mode, umetniški projekt Bit&Beat, javna tribuna Skupaj na delu in še marsikaj...

Dom je jezik; jezik je dom V letošnjem letu se nam bo ponudilo obilo priložnosti za spoznavanje življenja, predvsem pa dela ajdovskega literarnega mojstra Danila Lokarja. 9. maja smo obeležili 120-letnico njegovega rojstva. Lokarjeva hiša je z razstavo učencev OŠ Danila Lokarja odprla vra-

ta predvsem likovni umetnosti, do konca leta pa bo v hiši urejena tudi muzejska pisateljeva knjižnica. Našemu Prešernovemu nagrajencu v čast pa je potekala tudi veličastna slovesnost, ki so se je udeležili tudi Lokarjevi sorodniki.

SOBOTA, 9. 6. 2012, ob 19.00 sprejem obiskovalcev sejma z rožmarinom in nageljnom, ob 19.30 prihod grofovske družine in Janeza Svetokriškega; začetek prikaza življenja v srednjeveškem Križu, ob 21.00 zabava z živo glasbo. NEDELJA, 10. 6. 2012, ob 9.30 budnica godbe na pihala v središču Vipavskega Križa, ob 10.00 maša s procesijjo po Križu okrašenim z vejevjem. Po procesiji godba na pihala, skupno druženje s kosilom in družabnimi igrami. Lepo vabljeni! Turistično društvo Vipavski Križ, krajani Križa In okoliških vasi

Kmečka tržnica v Ajdovščini sobota, 9. junij 2012 20

Prijavite se v TIC Ajdovščina, 05 36 59 140

Čestitamo petomajskemu in občinskim nagrajencem ter gostom županovega sprejema!

3,4,5

7


2

V slovo

Št. 12 • 17. maj 2012

Stane Bačar Prav na dan občinskega praznika, 5. maja 2012 v zgodnjih jutranjih urah, je po dolgi in težki bolezni umrl Stanislav Bačar, zbiralec fosilov, bibliofil in raziskovalec tehnične dediščine, pa tudi redni sodelavec Ajdovskih novic. Naš sodelavec Branko Lavrenčič je Staneta nameraval predstaviti v svojih portretih, pa ga je prehitel čas. Zato sem sama pobrskala po svojem času sodelovanja s Stanetom in na svoj način zapisala njegov potret.

Čeprav zadnje dni pričakovana novica je vendarle šokirala na praznično jutro. Takšna moč, takšna energija se ne more kar končati ... pa vendar je bil prav Stano tisti, ki je stalno zagovarjal dokazljiva, trdna in realna tla umrljivosti. V pripravah na njegovo zadnje slovo ugotavljam, kako malo vem o njem, čeprav je bil zame prav on neizčrpen in neusahljiv vir preverjenih informacij o vsem mogočem. Sama sem Staneta spoznala v njegovem “drugem življenju”, v času intenzivnega zbiranja fosilov, odpiranja muzejske zbirke v Ajdovščini ter razstavljanj vsepovsod - kot eden redkih ljubiteljskih zbiralcev je dobil

priložnost svojo zbirko razstavljati celo v prirodoslovnih muzejih v Ljubljani in v Trstu, kar je velika čast. Za ajdovsko zirko fosilov je prejel Valvasorjevo priznanje, ki je najvišje priznanje na področju muzealstva v Sloveniji. “S svojo izredno sposobnostjo prijazne komunikacije se je povezoval s paleontologi, ki smo radi sodelovali z njim in mu svetovali. Bil je namreč izredno natančen ... “, je med drugim povedala dr. Turnškova v poslovilnem nagovoru. V svoje vneto iskanje in zbiranje ostankov preteklega življenja je pritegnil tudi vnuke, in ponosno pripovedoval kaj so našli, kaj vse že zmorejo, ... V svetovno zgodovino paleontologije se je jasno zapi-

sal z enkratnimi in prvinskimi najdbami fosilov, ki so bili najdeni prvič na svetu, določeni ter poimenovani po kraju, eden od fosilov pa tudi po njem (Bacarela Vipavica). O teh fosilih so napisane znanstvene razprave, o njih razpravljajo na pomembnih znanstvenih ustanovah po svetu. Predvsem pa je nam, domačinom, pa tudi Slovencem in svetu ponovno in na novo odkrival in približal lepoto, pestrost in vrednote naše preteklosti, naše narave, naše naravne in kulturne dediščine. Tako nam je predstavljal tudi pomembne osebnosti iz naše preteklosti. Matija Vertovec bi zagotovo še dolgo počival v miru, ako ga Stano ne bi na ustvarjalen način znal priklicati nazaj v življenje, da nas ponovno drami s svojimi modrimi nauki. Bil je pobudnik in organizator prvih pohodov po Vertovčevih poteh, ustanovni član in prvi predsednik Društva Matija Vertovec, ustanovljenega z namenom vzdrževanja pohodnih poti in negovanja lika in dela Matija Vertovca. Zadnja leta se je Stane ukvarjal z raziskovanjem preteklosti - fužinarstvo, tehnična dediščina ob Hublju, nato obdobje intenzivnega in naporenga uredniškega dela za zbornik Njim vsem pripada slava, pa nazaj k starim mojstrom - obeleževanje 450. obletnice delovanja ajdovskih fužin je tako-rekoč njegovo delo. V zadnjih mesecih pa je do zadnjega, zbiral po-

Nagovor župana na pogrebu Staneta Bačarja Spoštovana soproga, hčerki, zeta, vnukinje in vnuki, sestri ter ostalo sorodstvo, sprejmite naše sočutje in sožalje. Dragi Stane, osebno se ti zahvaljujem za vse pogovore, nasvete, kritike in predloge. Sodelavci, soborci, prijatelji, sokrajani, znanci Staneta! Stane je bil izjemna osebnost, imel je izredne darove, sposobnosti, vrline in vrednote: telesna moč, inteligenca, pridnost, samoobvladovanje, samopremagovanje, vztrajnost, poštenje, pravičnost, preprostost, domiselnost, solidarnost, vedoželjnost. S temi lastnostmi je Stane doprinesel svoji družini in vsem sredinam, v katerih je deloval. Kakšne okoliščine so gradile značaj in lastnosti Staneta? Stane se je rodil leta 1938 v času najhujšega fašizma pod italijansko okupacijo v revni delavski družini v Dolenjah in še kot otrok s trdim delom doprinašal k preživetju družine. Oče je padel v partizanih. Da bi pomagal družini, se je Stane leta 1953 zaposlil kot ključavničar ter pozneje ob delu opravil srednjo delovodsko šolo in višjo ekonomsko šolo. Z namenom izboljšanja življenja za svoje in za skupnost se je vključil v delo sindikatov in v komunistično stranko, v kateri je pozneje opravljal tudi pomembne

funkcije. V politiki in nasploh je bil razumevajoč do drugače mislečih. V političnih organizacijah, posebno v partiji, je zaviral tiste, ki so hote ali nehote želeli povzročati nerazumne in škodljive poteze. Vedno je bil neposreden, ni dajal navodil iz ozadja, pač pa je pri vsaki akciji deloval v ospredju. Vsako zadevo je predhodno premislil, tudi večkrat. Ko je opravljal razne dolžnosti v Novi Gorici, je vedno posebej skrbel tudi za Ajdovščino. Tako je zgradil svoj politični karakter za skupnost, sodelovanje in solidarnost ter tak ostal do konca. Kot načelnik Oddelka za obrambo Občine Ajdovščina od leta 1978 do leta 1982 in kot predsednik Izvršnega sveta Občine Ajdovščina med leti 1982 in 1986 je vplival na odprtost ter dostopnost dela občinske uprave in politike. V času njegovega neposrednega dela na občini so bili glavni dosežki: srednješolski center, dozidave osnovnih šol, industrijski obrat na Predmeji, priprave na gradnjo nove občinske stavbe. Izredno delo je opravil pri melioraciji Vipavske doline, kmete je prepričeval k sodelovanju. Izjemno zavzeto je bilo njegovo delovanje v času osamosvojitvene vojne in sodelovanje s takratnim občinskim vodstvom. Leta 1992 je

prejel častni znak svobode RS za izjemne zasluge pri obrambi svobode in uveljavljanju suverenosti med osamosvojitvijo. Izredno obsežno je njegovo strokovno delo za skupnost, ki ga je zadnja desetletja opravil brezplačno ter v večji meri na svoje stroške. Neprecenljivo je njegovo zbirateljsko delo, bil je bibliofil, zbiral je fosile in predmete naše tehnične ter druge dediščine. Slovencem je na novo odkril Matija Vertovca, ter osvetlil naše velike osebnosti, kot sta Martin Bavčer, Janez Svetokriški in drugi. Raziskoval je našo preteklost. Nikoli mu ni bilo žal časa za pogovor, nasvete in pomoč v korist skupnosti. Bil je stalno vpet v delo, vedno dobre volje, vsak trenutek je izkoristil za dejavnost ali študij. Imel je veliko načrtov. Še deset dni pred smrtjo je kljub bolezni predsedniku države razlagal tradicije fužinarstva na Hublju. Žal ni dokončal že začetega dela evidentiranja nekdanjih mlinov in drugih obratov na Hublju, Vipavi, Lokavščku in drugih potokih. Občina je sicer Stanetu leta 1986 podelila Petomajsko priznanje, ki pa je skromno v primerjavi z njegovim doprinosom in mu ostajamo dolžniki. Hvala Stane in slava tvojemu spominu! Župan Marjan Poljšak

datke in pripravljal knjigo o mlinih ajdovskih potokov in rek. Velika želja Staneta Bačarja je bila, da bi se naša tehnična dediščina - tista ob Hublju, pa tudi na drugih lokacijah - zaščitila in ohranila, pa da bi se pretekle zgodbe raziskale, da bi vendarle izvedeli, kaj je bilo tisto, kar je gnalo takratne ljudi v te naše grape, da so si tu ustvarili svoj kruh. Morebiti bi odgovor pomagal razrešiti tudi zagate današnjih časov. No, vsekakor je bilo Stanetu jasno, da je lep košček kruha za domače ljudi lahko tudi v turizmu, zato je bila njegova pomoč pri vseh mnogih projekti, pa najsi bo to besedilo za zgibanko ali tablo, iskanje lokacije na terenu, postavitev razstave, vodenje obiskovalcev ali pa predavanje ali prireditev, neprecenljiva. Pravzaprav Stane nikoli ni preveč spraševal za razloge, pač pa je enostavno naredil kar je lahko in še več: napisal poglavje v knjigi, tekel odpret muzej, peš odnesel razstavne eksponate do cerkvice sv. Marjete ter postavil razstavo, brskal po svojih arhivih in knjižnici ... Knjižnica je sploh posebno poglavje v Bačarjevi zgodbi. Gostila je mnoge zanimive obiskovalce, privlačila pa predvsem študente, ki so bili v tistih, s knjižnimi policami natrpanih, kletnih sobicah dobrodošli. Kdove koliko seminarskih in diplomskih nalog med viri navaja prav njegove knjige, dokumente, fotografije ali pričevanja. Vse to in še več, človek na mestu, ki je s svojim nalezljivim zgledom kazal poštenost, pripravljenost, prijaznost, predvsem pa neizčrpno moč in energijo. Močan in odločen pa je bil vse življenje. Kot sedemletnemu dečku mu je med vojno padel oče, ostal je z mamo in dvema mlajšima sestricama, ki jima je nadomestil očeta. Morebiti je prav zaradi trdega otrošta v svoji lastni družini negoval posebno prijazne in tople odnose. Hkrati pa trdo delal in se šolal ob delu. V služ-

benem življenju je zamenjal nekaj pomembnih položajev v različnih družbenih organizacijij. Bil je tudi predsednik Izvršnega sveta Občine Ajdovščina, torej župan, kariero pa je zaključil kot direktor Policijske uprave Nova Gorica, kjer je bilo njegovo delo najpomembnejše pa tudi najbolj odgovorno v času osamosvojitvene vojne. Takrat je aktivno sodeloval kot član koordinacijske skupine za Severnoprimorsko, posebno pozornost je posvečal osamosvajanju mejhnih prehodov z Italijo. Stane Bačar je prejemnik častnega znaka RS za izjemne zasluge pri obrambi svobode in uveljavljanju suverenosti med osamosvojitvijo. Po končani vojni je postal prvi predsednik novoustanovljenega Območnega združenja Veteranov vojne za Slovenijo ter aktivni član policijskega združenja Sever. Predvsem in ob vsem tem pa je bil Stane v času svoje upokojitve eden najboljših nonotov (ob svoji Rozani, ki je najboljša nona). Zaradi vsega tega obžalujemo, da je Stane odšel in bomo pogrešali njegov (pre)močan stisk roke, njegov gromek širok nasmeh. Pogrešali bomo celo njegovo včasih do konca tečno natančnost in včasih predogla pripovedovanja ravno v nepravem času. Pogrešali bomo njegovo prepričanost in trdnost, ki tako olajšano pomirja. Pogrešali bomo vse njegove ideje in vso energijo, ki je tudi v najbolj kritičnih trenutkih vztrajala, da zmoremo in smo zares zmogli. Njegova sestra Srečka je zapisala: “Prva misel je, da za dobrim očetom otroci ne jokajo, ker jih je pripravil za življenje in za vse preizkušnje, ki jih prinaša. Zato vas prosim, da si zapomnite in s seboj odnesete vtis, da smo vsi imeli posebno priložnost za veliko spoznanj, ko so se naše življenjske niti tako ali drugače prepletle s Stanotom.” Hvala za vse, Stano in počivaj v miru! Sanda


Praznik občine Ajdovščina

Št. 12 • 17. maj 2012

3

Foto: Matjaž Slejko

5. maj – praznik občine Ajdovščina V soboto, 5. maja 2012, je v Dvorani prve slovenske vlade v Ajdovščini potekala slavnostna seja ob prazniku občine Ajdovščina, s katerim se spominjamo ustanovitve prve slovenske vlade po drugi svetovni vojni, 5. maja 1945. Slavnostni govor je pripravil župan Marjan Poljšak. Kulturni program slovesnosti je zaznamoval Danilo Lokar, katerega 120-letnico rojstva smo praznovali 9. maja ter mu posvečamo letošnje kulturno leto, pel pa je MoPZ Napev pod vodstvom Matjaža Remca iz Batuj. Osrednje dejanje slavnostne seje ob prazniku občine je podelitev občinskih priznanj. V letošnjem letu je Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja predlagala, Občinski svet Občine Aj-

dovščina pa potrdil, da petomajsko priznanje prejme David Nabergoj, direktor podjetje Mlinotest, občinska priznanja so prejeli Stanko Čufer, ajdovska skupina gorskih reševalcev ter Tamburaški orkester

Danica. Na slovesnosti ob 60. obletnici delovanja pa je bilo Društvu tabornikov Rod Mladi bori podeljeno spominsko priznanje.

Foto: Matjaž Slejko

Slavnostni govor župana Občine Ajdovščina

5. MAJA, si vsako leto, kot v evangelijih, povemo iste besede o slavnem dogodku, v spomin na katerega imamo občinski praznik. Občina Ajdovščina si je po drugi svetovni vojni za dan svojega občinskega praznika izbrala 5. maj, to je dan, ko je bila leta 1945 v osvobojeni Ajdovščini ustanovljena Narodna vlada Slovenije in je za nas najpomembnejši zgodovinski dogodek, ki se je zgodil na našem ozemlju. Temeljno vsebino tega dogodka in našega praznovanja opisuje določilo v Statutu naše občine: »V spomin na osvoboditev izpod fašizma in priključitev Primorske Sloveniji praznuje občina 5. maja, ko je bila ustanovljena Narodna vlada Slovenije, svoj praznik.« To Narodno vlado Slovenije smo po drugi svetovni vojni imenovali Prva slovenska vlada, kakor je bilo pred letom 1995 tudi navedeno v aktih naše občine: »Občina Ajdovščina praznuje 5. maja občinski praznik v spomin na ustanovitev prve slovenske vlade«. Zaradi zgodovinske simbolike in našega ponosa smo obdržali ime Prva slovenska vlada pri imenu Dvorana prve slovenske vlade in pri imenu Trg prve slovenske vlade. Ponosni smo na ustanovitev Narodne vlade Slovenije v Ajdovščini 5. maja 1945, ker to razumemo, kot enega najpomembnejših dejanj boja za obstoj in razvoj Slovenskega naroda, še posebej na Primorskem. Vsako leto si na praznik občine ponovimo tudi slavnostne besede o duhovni vsebini naših rodov in naše skupnosti. Na občinski praznik

občanke in občani ajdovske občine praznujemo tisto, kar smo in imamo zapisano v sebi, bistvo vsakega izmed nas, naših rodov, naših malih in velikih skupnosti; od pradavnine do danes zbrane izkušnje, spoznanja in sposobnosti, zapisane v našem nezavednem, v naši zavesti, neizbrisno zapisane v naših genih, v naši krvi. Spominjamo se naših prednikov in njihovega boja za obstanek ter razvoj skozi zgodovino. Slavimo njihovo ter našo voljo do preživetja in polnega življenja, njihovo ter našo pridnost in zagrizenost za delo, njihovo ter naše poštenje, bratsko sodelovanje in medsebojno pomoč. Kljubovali so vseh vrst okupatorjem, režimom in izdajalcem. Kot so oni zmogli obstati, bomo tudi mi. Vsako leto se na občinski praznik veselimo naših uspehov z novimi OBČINSKIMI NALOŽBAMI. Glavne naložbe, zaključene v letu dni od prejšnjega občinskega praznika do današnjega, so: - glavna vodovodna linija od Batuj do Lokavca, - izgradnja glavnih kanalizacijskih linij za naselja Ustje, Dolenje, Budanje in Lokavec, - cesta proti Izviru Hublja od Pal do fužinske cerkvice, - glavna komunalna oprema stanovanjske soseske v Grivčah in Lavričevi ulici, - obnove občinskih cest po krajevnih skupnostih, - sodelovanje pri dokončanju ceste nad plazom Stogovce, - dom krajanov Črniče, - novi strehi na domu krajanov Kamnje in na bivši stavbi občine, - športno igrišče v Lokavcu . Pričete naložbe in naložbe v teku so: - kanalizacijski priključki za naselja Ustje, Dolenje, Budanje in Lokavec, - vodovod Malo Polje – Avžlak, - celovita ureditev Vilharjeve ulice, - večnamenski objekt na Ustjah, - spremljajoči objekt pri športnem igrišču Batuje, - športno igrišče Selo, - nova mrliška vežica in širitev pokopališča v Podkraju.

Dokončani so projekti za preureditev stare šole na Brjah in idejni projekti za razstavno prodajni prostor pridelkov ter izdelkov Vipavske doline v Palah. Gradnja nove Osnovne šole Ajdovščina ne teče tako kot potrebujemo in želimo, sedaj čakamo na sprejetje rebalansa državnega proračuna, v katerem je predvideno sofinanciranje te investicije. Urejamo pogoje, da v Ajdovščino pride Center odličnosti za biosenzoriko, instrumentacijo in procesno kontrolo - COBIK, ki dela na različnih raziskovalnih projektih visoke tehnologije s ciljem ustanovitve in razvoja novih inovativnih podjetij. Te projekte podpira Republika Slovenija in Evropska Unija. Za pomoč in sodelovanje pri financiranju občinskih naložb se zahvaljujemo ministrstvom in službam vlade Republike Slovenije. Ministrstvu za kmetijstvo in okolje ter Ministrstvu za infrastrukturo in prostor se zahvaljujemo za sanacijo državnih cest čez plaz Znosence in nad plazom Stogovce. KAKO ODGOVARJAMO NA SESUVANJE AJDOVSKEGA GOSPODARSTVA Letošnje praznovanje je zagrenjeno zaradi še povečanega sesuvanja gospodarstva v naši občini, ki je sicer del sesuvanja slovenskega gospodarstva. To sesuvanje je v interesu centrov moči in mrež svetovnega kapitala ter kapitalizma. Njihovi sodelavci – kolaboranti so tisti slovenski politiki, ki so v Sloveniji ponovno uvedli izkoriščevalski kapitalizem in so vodili ter vodijo prodoru tujega, posebno ameriškega kapitala ter kapitalizma naklonjeno politiko, družbeno ureditev in pravni sistem. Bolj ali manj smo za naše težave krivi tudi tisti Ajdovci, ki bi lahko bili bolj uspešni pri ohranjanju slovenske ali še bolje ajdovske lastnine oziroma delavskega delničarstva v naših podjetjih in pri povečanju dodane vrednosti ter razvoju novih izdelkov in tehnologij v »starih« ter novih podjetjih. Tako bi še bolj omilili udarce svetovnih špekulacij. Krivi in obsojanja vredni so tisti »naši« vodilni, ki so posredno ali neposredno podjetja spravili v stečaj ali/in v

prodajo tujim lastnikom. Leta 2000 bi lahko obdržali lastništvo v Fructalu, le za upor bi se morali odločiti kompetentni predstavniki delavcev. Nista se formirali uspešni ajdovski skupini vodilnih, ki bi preprečili stečaj Lipe in ogromno zmanjšanje obsega proizvodnje ter števila zaposlenih v Tekstini. Tudi v teh dveh podjetjih je bil poizkus olastninjenja s strani delavcev oziroma zaposlenih in bivših zaposlenih neuspešen. Verjetno se Hubelj ni mogel ubraniti prevzema s strani Mercatorja, vendar je ta vsaj zaenkrat še v slovenski lasti. Ajdovsko in slovensko lastništvo je uspelo le v Mlinotestu, ki edini od »starih« podjetij napreduje v poslovanju, investicijah in številu zaposlenih. To spoznanje in priznanje predstavlja tudi letošnje petomajsko priznanje predsedniku uprave Mlinotesta. V Primorju, ki je bilo videti neomajno, so bili nerazumno in nekoristno iztisnjeni mali delničarji, pa tudi vodenje zadnja leta ni bilo poslovno uspešno. Kakšna je politika vodenja lastnikov Holdinga Primorje je že, in bo še bolj vidna iz rezultatov. Slovenska vladajoča politika ni pripravljena rešiti Primorja in grozi stečaj. Pomembne v sedanji vladi sem doslej neuspešno nagovarjal, da bi kljub njihovi opredelitvi za neoliberalni kapitalizem, uporabili socialistične ukrepe za obstoj slovenskega gospodarstva, tudi za obstoj Primorja. Sesuvanje slovenskega gospodarstva je del uresničevanja družbenega reda svetovnega kapitalizma. Naraščanja brezposelnosti zaradi propadanja »starih« ajdovskih podjetij ne morejo nadomestiti naša nova uspešna podjetja kot so Pipistrel, Incom, BIA Separations in druga. Bilo bi še slabše, če ne bi z zaupanjem volivcev v preteklosti postavili občinske politike podpore urejanju obrtnih con in oprostitve komunalnega prispevka za proizvodne dejavnosti ter posebne podpore visoki tehnologiji, vse za nova delovna mesta. Verjamemo, da imamo tudi v podzavesti lastnosti naših prednikov, ki niso obupali, ko so bile razmere še mnogo hujše – spomnimo se itali-

janske in nemške okupacije v prejšnjem stoletju. Mogoče se bodo naše današnje razmere celo še poslabšale. Če kdo v Ljubljani misli, da se bomo sprijaznili z obupnim stanjem v večini našega gospodarstva, se moti. S slabšanjem razmer se spreminja tudi naše razmišljanje, občutenje stvarnosti, zavest, nameni in dejanja. Naše duhovno stanje postaja vedno bolj odločeno reševati razmere in bo prešlo v upor. Osnova vsakega poštenega upora pa je bratstvo. Še bolj bomo oblikovali medsebojno razumevanje, sodelovanje, solidarnost in skupnost med nami. Tudi čustva za obstoj slovenskega naroda in za pravice delovnih ljudi bomo še poglobili. Tako ojačani z zavestjo in občutenjem skupnosti bomo skupaj z ostalimi po Sloveniji poiskali izhode iz krize, da se ponovno oblikuje politika in družbeni sistem, ki bo ljudem dajal možnost poštenega dela in poštenega zaslužka, mladim pa možnost oblikovanja družin z otroci. Najbolj radikalni v Sloveniji, med njimi sem tudi sam, ugotavljamo, da je potrebno spremeniti družbeni red, v katerem bodo delo in rezultati dela na prvem mestu ter bosta kapital in kapitalizem podrejena oblasti dela ter delovnih ljudi. Mogoče je primerna definicija: s socializmom omejen kapitalizem. Obstaja še neporušena velika organizirana moč dela in delavskega razreda – to so sindikati. Ti lahko organizirajo zvezo za osvoboditev slovenskega naroda izpod nadvlade svetovnega kapitalizma, oziroma njegove slovenske različice. Veselimo se našega bratstva in naše odločnosti za boj, za boljši jutri ter obstoj slovenskega naroda! Čestitam letošnjim nagrajencem: prejemniku petomajskega priznanja, prejemnikom občinskih priznanj in prejemniku spominskega priznanja ter se vam zahvaljujem za vaš prispevek! Spoštovane občanke in občani občine Ajdovščina, ob občinskem prazniku petem maju Vam prisrčno čestitam! Župan: Poljšak Marjan


4

Praznik občine Ajdovščina

Št. 12 • 17. maj 2012

David Nabergoj, predsednik uprave družbe Mlinotest d.d.

Podjetje Mlinotest je s svojo bogato 200-letno tradicijo ponos Ajdovskega obrtništva, podjetnosti in industrije, njegovi mlini neumorno meljejo skozi dobre in slabe čase. Zadnjih 16 let je predsednik uprave podjetja David Nabergoj, ki mu je z uspešnim krmarjenjem uspelo obiti najhujše grožnje gospodarske krize, se ogniti težavam ter podjetje pripeljati v stabilno pozicijo, z dobro vizijo za prihodnost. David Nabergoj, rojen v marcu leta 1962, je osnovno šolo obiskoval v Vipavi, v Ajdovščini pa končal gimnazijo. Šolanje je nadaljeval na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, smer agronomija ter septembra 1987 diplomiral. Dve leti kasneje se je zaposlili v podjetju Mlinotest, kot vodja domačega odkupa žit. Nato je opravljal delo vodje izvoza ter si v tem času

podobnih izdelkov podjetju omogoča, da ostaja v vrhu živilsko predelovalne industrije v Sloveniji. Še korak dlje pa je razvoj ekoloških izdelkov v zadnjih nekaj letih, ki so v celoti pripravljeni iz ekološko pridelanih surovin. Vodstvo družbe se zaveda svoje odgovornosti do okolja, saj je podjetje v letu 2010 izvedlo investicijo v izgradnjo ekološke kotlovnice ter zemeljski plin nadomestilo z lesno biomaso. Uspešno poslovanje omogoča, da ostaja podjetje v večinski domači lasti. Družba se je pod vodstvom Davida Nabergoja uspešno ubranila mogočih prevzemov, še več, v svoj koncern ji je uspelo privabiti celo nove družbe. Tako podjetje Mlinotest trenutno šteje preko 500 zaposlenih, v skupini Mlinotest pa število zaposlenih presega 830. Poudariti velja, da se družba trudi vsem svojim zaposlenim zagotavljati prijazno, ustvarjalno in vzpodbudno delovno okolje ter jim ponuditi možnosti za izobraževanje in za osebno rast. Mlinotest daje "kruh" mnogim Ajdovcem. Je pa tudi še eno zadnjih in zelo redkih podjetij, ki dejansko živi z našimi kraji in podpira tudi družbeno - športno, kulturno in družabno življenje naših ljudi. Mlinotest je sponzor mnogim društvom in posa-

ter vrednote", je za enega slovenskih medijev pred kratkim izjavil predsednik uprave Mlinotesta, David Nabergoj. Mlinotest je še edini preživeli predstavnik ajdovskega podjetništva iz samih začetkov in zametkov razvoja gospodarstva v naših krajih. Hkrati pa je edino veliko podjetje, ki v današnjih, kriznih časih, uspešno kljubuje težavam ter ob tem še napreduje. Zasluge za vsestranski in uspešen razvoj gredo vodstvu družbe, predvsem pa predsedujočemu. Uspelo mu je ohraniti in še povečati ugled, uspelo mu je ohraniti in še povečati ponos vseh Ajdovk in Ajdovcev, ajdovski Mlinotest.

krožku, modelarstvu in radiogo-

niometriji ter orientaciji nasploh. Zadnja leta tudi z njegovo pomočjo učenci v okviru orientacijskega krožka posegaj po najvišjih mestih - štirikrat so bili ekipni državni prvaki iz radiogonimetrije. Leta 2011 se je skupina tekmovalcev udeležila svetovnega prvenstva iz radiogoniometrije v Bolgariji in svetovnega prvenstva iz orientacije v Italiji. Stanko Čufer pa je tudi viceprvak svetovnega prvenstva iz radiogoniometrije leta 2008 v Južni Koreji. Ob vsem tem in ob dejstvu, da v naših krajih ni snega, je Stanko Čufer ekipo učencev Osnovne šole Dobravlje v letu 2011 popeljal do prvega mesta v teku na smučeh. Stanko Čufer je tudi učitelj, ki ima

vedno čas, ki prisluhne vsaki mami, ki razume vse težave in ki je vedno pripravljen pomagati. Poleg vsega naštetega pa je Stanko Čufer tudi aktiven krajan. Dobravlje so v zadnjih letih postale ponovno znane po dobravski šagri sv. Petra v začetku julija, šagra pa je poznana predvsem po dobro obiskanem Dobravskem teku, ki se ga redno udeleži preko sto tekačev iz vse Slovenije in tudi iz tujine. Organizator teka je že devet let Stanko Čufer. Stanko Čufer sicer ni človek, ki bi želel biti v ospredju, kljub temu pa mu želimo z občinskim priznanjem sporočiti, da so njegova pomembna dela vidna in opažena ter da smo mu hvaležni zanje.

šole ustanovljen amaterski orkester tamburašev, katerega prva dirigentka je bila Martina Černe Vodopivec, ki je orkester vodila kar 14 let. Nato je umetniško vodenje orkestra prevzel Franc Leben. Od 1. januarja letošnjega leta pa orkester 16 tamburašev vodi Uroš Trebižan. Pred nekaj leti je orkester bogato praznoval 110. obletnico od ustanovitve, tedaj je v sodelovanju s Kulturnim društvom Dobravlje in Glasbeno šolo Vinka Vodopivca izšla zanimiva publikacija o tamburicah in tradiciji tamburaške glasbe pri nas. Tamburaški orkester Danica letno našteje veliko nastopov. Vsako leto pripravi koncert v domačem kraju, na katerega povabi tudi druge ljubiteljske skupine in kulturna društva.

Radi se odzovejo tudi povabilu v druge domače kraje ter redno sodelujejo na srečanjih tamburaških skupin in na različnih prireditvah v občini. Skupina ohranja skorajda

že pozabljeno tradicijo in jo prenaša na mladi rod ter s svojimi nastopi in koncerti kakovostno bogati kulturno življenje naših krajev.

Foto: Matjaž Slejko

Občinsko priznanje Občine Ajdovščina prejme Stanko Čufer, za vsestransko in predano delo na področju vzgoje in izobraževanja. Stanko Čufer je eden tistih učiteljev, ki mlade želi pritegniti k delu, jih spodbuditi k lastni aktivnosti in razmišljanju. Pouka se loteva z inovativnimi pristopi in navdušuje. Mnogi njegovi učenci so se prav zaradi tega odločili za študij fizike ali druge tehnične smeri ter nekateri dosegli tudi doktorske nazive. Po pouku in ob prostih dnevih pa Stanko svoj čas namenja prostovoljnim dejavnostim - čebelarskemu

Tamburaški orkester Danica Občinsko priznanje prejme Tamburaški orkester Danica za dolgoletno bogatitev kulturnega življenja v občini. Korenine tamburaškega orkestra Danica segajo v leto 1897, takrat je bil v Šturjah ustanovljen tamburaški zbor, z narodno buditeljskim namenom "gojiti in pospeševati godbo". Čeprav se je namen od tistih časov spremenil, misel vendarle ostaja današnja Danica gode za kratek čas, pa zato, da ne pozabimo korenin in predvsem zato, ker je tamburaška glasba vedno všečna, dobrodošla in v naših krajih tradicionalna. Če so nekdaj, med obema vojnama, tamburaške skupine nastajale

David Nabergoj se je finančnemu delu nagrade odpovedal v korist CUIO Vipava, direktorica Erna Žgur se mu je na slavnostni seji zahvalila. meznikom ob različnih priložnostih. Najbolj poznan je po svoji podpori Ženskemu rokometnemu klubu Ajdovščina, ki finančno podporo hvaležno vrača z vrhunskimi rezultati. Mlinotestova pašta ter drugi odlični izdelki mnogokrat rešujejo zagate organizatorjev športnih in kulturnih srečanj, mlinotestove torte so ozaljšale že mnoge obletnice in jubileje, prav tako pa je podjetje vedno pripravljeno pomagati v težavah in nesrečah - društvom, ustanovam ali pa posameznikom. "V življenju sem bil vedno, v družinskem in tudi poslovnem okolju, obkrožen s srčnimi, iskrenimi ljudmi. Ni večje moči in ni večje zaveze

Stanko Čufer Stanko Čufer je učitelj na Osnovni šoli Dobravlje, ki svoje poslanstvo učitelja opravlja z neizmerno predanostjo, vestnostjo in skromnostjo. Področja, kjer kot učitelj skupaj z učenci dosega lepe rezultate, so različna: od fizike do astronomije, elektronike in raziskovalnih nalog. Pod njegovim mentorstvom so bili učenci dobraveljske šole na tekmovanju mladih tehnikov 15 let med najboljšimi v Sloveniji.

Foto: Matjaž Slejko

pridobil Cochranovo štipendijo, ki jo podeljuje ameriško ministrstvo za kmetijstvo in mu je omogočila, da se je seznanil z načinom pridelave žit v osrednjem in severnem delu ZDA. Leta 1996 je nastopila velika finančna kriza v podjetju Mlinotest. Nadzorni svet podjetja je imenoval novo upravo, na čelo katere je stopil David Nabergoj. Sanacija podjetja je bila zelo zahtevna, vendar tudi hitra, saj je podjetje že v naslednjih dveh letih začelo pridobivati nove posle ter se pospešeno širiti tako doma, kot v tujini. David Nabergoj je ob vodenju podjetja nosil še nekatere druge pomembne funkcije. Med letoma 2002 in 2007 nas je zastopal v Državnem svetu RS ter bil član Upravnega in Nadzornega odbora Gospodarske zbornice Slovenije, do leta 2004 je bil član predsedstva Rokometne zveze Slovenije. Da je Nabergojeva strategija poslovanja podjetja uspešna, se kaže v stalnem večanju števila zaposlenih, širitvi ponudbe različnih izdelkov, širitvi proizvodnje ter večanju dohodka in dobička podjetja. Družba veliko vlaga v razvoj novih tehnologij, naprav in izdelkov. Znotraj svoje politike razvoja veliko pozornost posveča zagotavljanju kakovosti. Prav to namreč v poplavi

po mnogih vipavskih vaseh, dandanašnji Danica združuje krajane različnih vasi okoli Dobravelj, deluje pa v okviru Kulturnega društva Dobravlje. S svojim delovanjem ohranja več kot stoletje dolgo tradicijo tamburaške glasbe v naših krajih. Ponovni začetek se je zgodil po naključju in ob spodbudi Glasbene šole Vinka Vodopivca, na katere kašči so se našle zaprašene in že skoraj pozabljene tamburice. Prenovljene so na novo zabrenkale leta 1985, takrat je bil pod okriljem glasbene

Foto: Matjaž Slejko

Foto: Matjaž Slejko

Petomajsko priznanje Občine Ajdovščina izroča Davidu Nabergoju, predsedniku uprave družbe Mlinotest d.d., za uspešno vodenje družbe in prispevek k razvoju občine.


Praznik občine Ajdovščina

Št. 12 • 17. maj 2012

5

Postaja Gorsko reševalne službe Tolmin - skupina Ajdovščina Foto: Matjaž Slejko

Občinsko priznanje Občine Ajdovščina prejme Postaja Gorsko reševalne službe Tolmin - skupina Ajdovščina, za požrtvovalnost in pomoč ljudem v nesrečah.

Ajdovščina ima svojo lastno skupino gorskih reševalcev, ki je sestavni del temeljne enote Gorske reševalne zveze

Republike Slovenije, Reševalne postaje Tolmin, in ki prostovoljno opravlja humanitarne naloge javnega pomena -

ščiti, rešuje in pomaga v gorskem svetu ter ob naravnih in drugih nesrečah, ko so ogroženi varnost, zdravje in življenje ljudi. Da človek postane gorski reševalec, mora biti zelo pogumen, nato pa mora prehoditi zelo zahtevno pot. Usposabljanja terajajo veliko časa, volje, fizične pripravljenosti, posebnih, specializiranih in praktičnih znanj ter predanosti. Predvsem pa veliko ljubezni - do gora, do narave in do ljudi. In ogromno poguma - gorski reševakec opravlja delo v zelo nevarnih situacijah ter prevzema odgovornost ob težkih odločitvah - gre namreč za življenja. Ajdovska skupina gorskih reševalcev šteje šest članov, intervencije pa izvajajo tudi s pomočjo članov Planinskega dru-

štva Ajdovščina. Večino reševalnih akcij opravijo na težko dostopnih terenih, obseg njihovega delovanja pa se vse bolj širi. Vedno bolj nepogrešljivi postajajo ob različnih nesrečah v prometu - na cestah in v zraku. Akcije izvajajo doma, pa tudi na širšem območju v regiji, predvsem v hribovitih območjih Kobariškega, Tolminskega in Cerkljansko-Idrijskega. Veliko časa posvečajo tudi preventivnim aktivnostim. Domača skupina gorskih reševalcev je tako v zadnjih letih postala stalnica vseh večjih in tradicionalnih preventivnih prireditev v Ajdovščini, kjer obiskovalce navdušujejo s svojo atraktivno opremo, drznimi akcijami ter dobrimi praksami in navodili za varno hojo v gore in pravilno ravnanje

ob nesrečah. So tudi redni spremljevalci in varuhi na večjih domačih pohodnih prireditvah. Ob tem pa se seveda stalno dodatno izobražujejo in praktično usposabljajo. Vse to v svojem prostem času, prostovoljno in humanitarno, čeprav gre za neprecenljivo pomembno družbeno odgovorno delo. Imamo Čaven in Golake ter strmo pobočje Trnovske planote, imamo burjo, neurja, poplave in plazove, pa hitro cesto in atraktivne športe na cestah, v gorah in v zraku. Morebiti je zaradi vse te mešanice divje narave in drzne nravi nekako naravno, da se naša občina danes lahko pohvali in se zahvali svoji lastni, ajdovski skupini izkušenih gorskih reševalcev.

Foto: Matjaž Slejko

Društvo tabornikov Rod Mladi bori Ajdovščina Društvo tabornikov Rod Mladi bori v letošnjem letu praznuje 60 let delovanja. Bistveni namen taborništva je vzgoja otrok in mladostnikov v samostojne in odgovorne državljane v taborniškem duhu, ajdovski taborniki temu načelu zvesto sledijo že 6 desetletij. Taborništvo se je v Ajdovščino razširilo zelo hitro, že leto dni po ustanovitvi Združenja slovenskih tabornikov, in je precej povezano z ustanovitvijo ajdovske gimnazije. Prve šotore so si ajdovski taborniki sešili iz jadrovine. Za uniforme so jim ta-

krat služile hlače in majice podobne barve, taborniške nožiče in sekirice pa so si prekovali iz italijanskih vojaških cepinov in bajonetov. Iz dveh sandolinov, izdelanih v domači mizarski delavnici, je na morju nastal »katamaran«, iz avtomobilskih zračnic pa prve potapljaške maske. V tistih časih so bili taborniki nosilci družabnega življenja v naših krajih. Skrbeli so za svoj teritorij in organizirali gorsko stražo. Imeli so svoje rokometno moštvo, ki je bilo sploh prvo na Primorskem, in lutkovno skupino. Prvi tabori,

ki so jih po letu 1954 redno organizirali, v prvih letih na naši obali, so bili za mnoge ajdovske družine edine prave počitnice. Pomanjkanje prave opreme je nadomestilo nešteto ustvarjalnih in radoživih improvizacij. Kljub temu, ali pa delno tudi zaradi tega, so bili ajdovski taborniki v svojem delovanju vedno uspešni. V zadnjih letih so svoje napore vlagali tudi v posodobitev prostorov taborniškega doma na Kovku ter svoje dejavnosti preselili v nove prostore v Mladinskem cen-

tru v Ajdovščini. Društvo danes združuje več kot 120 aktivnih članov: otrok, vodnikov in ostalega vodstva ter je prav v letošnji sezoni, ko praznujejo okroglo obletnico, zabeležilo rekordni vpis najmlajših članov. Taborništvo v Ajdovščini za mnogo otrok in mladostnikov predstavlja zdrav in ustvarjalen način preživljanja prostega časa, pridobljene humane vrednote pa jih bodo pospremile na poti v odraslost. Zato Občina Ajdovščina Društvu tabornikov Rod Mladi bori čestita ob

okrogli obletnici ter jim ob tej priložnosti izroča spominsko priznanje.

Župan na sprejem povabil 22 najuspešnejših V petek, 20. aprila 2012, je v Dvorani prve slovenske vlade v Ajdovščini potekal tradicionalni sprejem, na katerega je župan Občine Ajdovščina Marjan Poljšak povabil Ajdovke in Ajdovce, ki so v zadnjem letu dni beležili lepe uspehe na različnih področjih družbenega življenja. S svojim obiskom je prireditev počastila tudi naša poslanka v državnem zboru RS Eva Irgl. kjer smo jih na kratko predstavili ter z njimi poklepetali. Vabilu se je odzvala večina povabljencev, zara-

di obveznosti pa sta se opravičila kolesarja Polona Batagelj in Tomi Curk. Kulturni program je obli-

koval pevec Marko Ferjančič, prav tako zmagovalec iz mednarodnega tekmovanja v petju, njegova men-

Kadetska ekipa ŽRK AJDOVŠČINA je v lanski sezoni pristala osvojila 3. mesto v Sloveniji. KINOLOŠKO DRUŠTVO AJDOVŠČINA je trenutno eno najboljših slovenskih kinoloških društev po uspehih na tekmovanjih. Ima kar 18 aktivnih tekmovalcev, ki se v različnih disciplinah merijo na državnem nivoju. Letos so praznovali 25. obletnico. NEBRUŠENI DRAGULJI so v letu 2011 postali evropski rokometni prvaki. I RADIO KLUB AJDOVŠČINA je v tekmovalnem pomenu najboljši klub v Sloveniji, kar jim je prineslo sodelovanje na mednarodnih

tekmovanjih. ČRN TRN je eden boljših slovenskih klubov v drznih kolesarskih disciplinah, katerega člani so zastopani tudi v reprezentanci Slovenije. JADRALSKI PAR BATAGELJ TRAMPUŽ iz društva Wada je leto zaključil s 3. mestom v slovenskem pokalu. Glasbena zasedba SKALP je prejela prvi zlati zidak, nagrado za najboljši videospot slovenske nacionalne televizije. MARIJAN CIGOJ je dobitnik uglednega domačega naziva KMF FZS – kandidat za mojstra fotografije Fotografske zveze Slovenije, prejel

pa je tudi mednarodni fotografski naslov AFIAP. MPZ SREČKO KOSOVEL se je iz lanskega mednarodnega tekmovanja v sakralni glasbi v Bratislavi vrnil s srebrnim priznanjem. MPZ NAPEV BATUJE se je iz tekmovanju pevskih zborov na Malti vrnil z zlatim priznanjem in zlato plaketo ter prvim mestom med moškimi zbori. DRAGO ERGAVER je konec lanskega leta prejel priznanje Planinske zveze Slovenije za življenjsko delo. VERA KODRIČ je bila ena od izbrank akcije

Ljudje odprtih rok revije Naša žena, pod pokroviteljstvom ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. LJUDSKA UNIVERZA AJDOVŠČINA je prejemnica priznanja Jabolko kakovosti za najboljši projekt v programu Vseživljenjsko učenje ter priznanja za promocijo učenja in znanja v letu 2011 Andragoškega centra RS. BENJAMIN TOMAŽIČ je Naj prostovoljec leta 2010 v kategoriji moških med 20 in 30 leti. BORIS ŽIGON je zmagovalec teka za svetovni pokal k v gorskem maratonu v svoji kategoriji. DOMINIKA MRMOLJA je članica slovenske

kadetske reprezentance, s katero je na mediteranskih igrah v Italiji dosegla odlično 2. mesto! MIHA PREK je osvojil naslov državnega prvaka v rallyu, v razredu divizija 1 za leto 2011. LUCIJA KRKOČ je zmagovalka svetovnega pokala v gorskih tekih in najboljša slovenska gorska tekačica. KRISTJAN KOREN– najboljši Slovenec na Touru de France! EKIPA PIPISTRELA je zmagovalka prestižnega tekmovanja Nasa Green Flight Challenge 2011.

Foto: Matjaž Slejko

Župan je uvodoma pozdravil in čestital vsem gostom, nato pa so se še vsak posebej zvrstili na odru,

torica na Glasbeni šoli Vinka Vodopivca je prof. Jerica Rudolf. Zapeli so tudi gostje sprejema, MPZ Napev iz Batuj se je predstavil z "Žabami", ogledali pa smo si tudi nagrajeni spot glasbene zasedbe Skalp.


Občina

Št. 12 • 17. maj 2012

Predsednik dr. Danilo Türk se je 24. aprila 2012 mudil v Ajdovščini. Naše kraje je obiskal na povabilo župana Marjana Poljšaka.

Obisk je pričel v prostorih Občine Ajdovščina, kjer so mu predstavniki uprave predstavili delovanje občine. Še posebej se je zanimal za gospodarsko in okoljsko problematiko. Sledil je obisk podjetja Mlinotest,

dramatičen gospodarski razvoj ter je tudi danes občina dramatičnih sprememb, tako pozitivnih, kot takšnih, ki prinašajo negotovosti. Predsednik je pohvalil energičen pristop občine k nujni gospodarski preobrazbi. Poleg novih in uspešnih podjetij, med katerimi je izpostavil Pipistrel, pa ostajajo nekateri problemi, tu je predsednik posebej omenil vprašanje usode podjetja Primorje. Obiskana podjetja in ustanove so na predsednika naredila dober vtis, dober okus pa so ob lepem vtisu pustile tudi članice Društva gospodinj s Planine pri Ajdovščini, kjer se je na kmetiji Petričevih predsednik po napornem dnevu ustavil na kosilu. Gospodinje so se na visok obisk lepo

Protokolarno vino Občine Ajdovščina za leto 2012 Foto: Matjaž Slejko

Predsednik Türk z lepimi vtisi iz obiska Ajdovščine

Protokolarni vini Občine Ajdovščina za leto 2012 sta pinela, vinogradnika Tomaža Božiča iz Planine in rdeča zvrst Cuba, vinogradnika Zmaga Petriča iz Planine. Ocenjevanje vin je opravila strokovna komisija Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica, potekalo pa je v sredo, 18. aprila 2012, v prostorih Občine Ajdovščina. Na ocenjevanje je bilo prijavljenih 26 vzorcev - 16 belih vin in 10 rdečih vin. Sodelovalo je 9 vinogradnikov, največ iz Planine, pa tudi iz Brij na Vipavskem, Budanj in Črnič. Splošna ocena komisije je bila, da so vsa vina zelo dobra. Večina vzorcev je bila zelo dobro ocenjenih. Protokolarno vino se je izbralo med vrhunsko ocenjenimi vini ter na podlagi mnenja komisije. Protokolarni vini Občine Ajdovščina za leto 2012 sta bili razglašeni na županovem sprejemu za najuspešnejše, ki je potekal v petek, 20. aprila zvečer. Poleg izbranih vin pa so gostje lahko preizkusili tudi vina še treh domačih vinogradnikov, ki so prav tako sodelovali na ocenjevanju. Predstavili so se: Zmago Petrič iz Planine, Tomaž Božič iz Planine, Peter Ferjančič iz Planine, Branko Ličen iz Brij na Vipavskem in Benedikt Kobal iz Budanj.

Foto: Matjaž Slejko

6

Občina Ajdovščina

Predmejski krajevni praznik

nato ogled Kompresorske postaje podjetja Plinovodi. Od tam se je predsednik s svojo delegacijo odpravil v prostore Univerzitetnega središča Ajdovščina, kjer si je ogledal delo treh laboratorijev. Nato je bil na vrsti obisk Lavričeve knjižnice, kjer je po razstavi ob 120-letnici rojstva Danila Lokarja predsednika peljala Ivana Slamič, avtorica razstave. Svoj obisk je zaključil v prostorih Mladinskega centra in hotela Ajdovščina, kjer si je najprej ogledal prostore, nato pa mu je Stane Bačar predstavil tehnično dediščino območja ter ga popeljal po razstavi o obrtništvu ob Hublju. Tu je predsednik novinarjem predstavil svoje vtise iz obiska. Med drugim je dejal, da 450. obletnica delovanja fužin v teh krajih kaže, da je imela Ajdovščina z okolico skozi zgodovino

pripravile in tudi skozi tradicionalne domače vipavske dobrote predsedniku predstavile naše kraje.

»Ta mesec mineva že 64 let, ko so naši predniki udarniško obnovili med 2. svetovno vojno požgan hotel in zraven prizidali še kulturno dvorano, katera nam še danes služi za raznovrstne prireditve. To je bil prvi zadružni dom v Sloveniji, zgrajen po 2. Svetovni vojni. Otvoritev zadružnega doma je bila 18. aprila 1948 leta in ta dan smo si krajani Predmeje izbrali za naš krajevni praznik.« S temi besedami je predsednik krajevne skupnosti Predmeja Božo Vidic nagovoril goste v dvorani, ki stoji že 64 let in je steber dogajanja na Predmeji. Predstavil je delo in prizadevanja v minulem letu in načrte za naprej. Končno je razpadajoči hotel zaplul v boljše čase in obeta se prenova, ki bo kraju in krajanom v ponos. Obnovljena je povezava Gore z Dolino, ki je veliko olajšanje za Gorjane. Na Predmeji delujeta dve društvi ; Dru-

štvo podeželskih žena in Društvo Gora. Obe društvi sta zelo aktivni in zato je dogodkov v kraju vedno dovolj. Praznik so kulturno obarvali učenci OŠ Otlica z mentorico Ivico Vidmar, pevke Društva podeželskih žena z zborovodkinjo Katico Vidmar

V Malih Žabljah novo otroško igrišče Male Žablje krasi novo otroško igrišče. Krajani so v urejanje igrišča vložili ogromno prostovoljnega dela, finančni del – 5.400 evrov – pa se je kril iz investicijskih sredstev proračuna Občine Ajdovščina. V ajdovski občini je že večina krajevnih skupnosti opremljena z otroškimi igrišči, kar gre pripisati tudi dejstvu, da so bila v letu 2011 pridobljena evropska sredstva, s katerimi je kar devet krajev opremilo otroška igrišča. MB

, ŽPZ DU in DI Večernica iz Ajdovščine z zborovodkinjo Marijo Terčelj in Tina Velikonja, ki je program povezovala. Druženje se je nadaljevalo ob pogostitvi, prijaznem klepetu in domačem glasbenem duetu. Nevenka Vidmar


Lokarjevo leto

Št. 12 • 17. maj 2012

7

S čudovitim poklonom umetniku smo vstopili v Lokarjevo leto Prav na 120-letnico rojstva Danila Lokarja, 9. maja zvečer, je potekalo eno od osrednjih slavij v Lokarjevem letu, ki so se ga udeležili tudi Lokarjevi sorodniki. Čudovit poklon umetniku je režiser Peter Avbar pripravil s šolarji in mladinskim zborom iz OŠ Danila Lokarja ter člani Društva Javorov hudič, imeniten slavnostni govor je prispevala raziskovalka Lokarjevega življenja, Ivana Slamič. Že pred slovesnostjo pa je vrata na široko odprla tudi Lokarjeva hiša – prvo razstavo v novi galeriji so pripravili šolarji. »Jezik je dom; dom je jezik,« je Lokarjev citat, ki je naslavljal sinočnjo slovesnost, naslavlja pa tudi Lokarjevo leto, znotraj katerega se nam obeta še mnogo zanimivih dogodkov. Podoba dečka, zdravnika in pisatelja je bila na slovesnosti prikazana skozi dvoje pisateljevih del – otroško

povest Srnjaček in zgodbo Sodni dan na vasi – za zbirko novel s tem naslovom je Lokar prejel Prešernovo nagrado. Skozi ta dva okvira literarnih umetnin se je odvila zgodba pisatelja, ki se je sprehajal skozi odrsko dogajanje, odgovarjal na radovedna vprašanja otrok iz njegovega časa, žaloval nad grozotami vojne, … Glasbeno opremo, ki je sinočnji zgodbi dala močan pečat, je prispeval Mladinski zbor OŠ Danila Lokarja pod vodstvom Marinke Šuštar. Dogodek je s svojim obiskom ob županu Marjanu Poljšaku počastilo mnogo pomembnih domačih osebnosti, še posebej pa smo bili veseli Lokarjevih sorodnikov, tudi novi-

narja Jurija Gustinčiča. OŠ Danila Lokarja, ki na pisateljev rojstni dan praznuje svoj Dan šole, je tokrat praznovanje okronala z izdajo ponatisa povesti Srnjaček, ki so jo ilustrirali učenci šole. Ob slovesnosti je izšla tudi posebna spominska znamka ter so natisnjene posebne ovojnice. Do konca letošnjega leta se nam obeta še mnogo različnih kulturnih, družabnih in strokovnih dogodkov, ki bodo oživljali spomin na Danila Lokarja. V Lavričevi knjižnici bo že 22. maja prvo v nizu strokovnih srečanj o Danilu Lokarju. Prav tam, pa tudi v Pilonovi galeriji v Ajdovščini, pa si lahko ogledate

zanimive dokumentarne razstave o pomembnem ajdovskem pisate-

lju, Prešernovem nagrajencu. SH

120 letnica rojstva Danila Lokarja, 9. maj 2012, slavnostni govor Ivane Slamič Spoštovani, današnji dogodek je v 120 letih v Lokarjevem rodnem mestu drugi po vrsti v pisateljevo čast ali v njegov spomin, če ne upoštevamo literarnih večerov, ki jih je ob izidu izborov iz njegovih del Dom je jezik in Burja pred tišino pripravila ajdovska knjigarna Naša knjiga. Prvi je bil pred petdesetimi leti, ob 70 letnici njegovega rojstva. Pripravil ga je Stanko Janež, ki je 1962 začel poučevati slovenski jezik v Ajdovščini. S prireditvijo, z izborom odlomkov iz pisateljevih del, njihovo prepletenostjo in novim sporočilom je bil Lokar tako zelo zadovoljen, da jo je v svojem dnevniku tudi opisal in se po njej, bila je v ajdovskem kulturnem domu, danes je tam trgovski center, z avtorjem večera pogovarjal kar celo uro. Lokarjev odnos do drugih javnih počastitev v domačem mestu se kaže leta 1971, ko je zapisal v dnevnik: 5. 5. 1971 so me imenovali za častnega občana. Zapisu ni dodal nobenega komentarja. Ta uvodni del že razkriva Lokarjev odnos do proslavljanja njegovega dela in življenja v Ajdovščini, do časti in počastitev, ki bi njega in njegovo delo razkrivale rojstnemu mestu in meščanom. Obenem pa je skrbno hranil zapise o svojem delu v časopisih in drugje, jih v dnevnikih komentiral, se z njimi strinjal ali jim oporekal. Jože Snoj, sicer oster kritik Lokarjevega dela, je v spremni študiji k srbski izdaji Lokarjevih del z naslovom Silvan 1973 zapisal, da Lokarjevo delo na pragu avtorjevih osemdesetih let ostaja uganka, piše o njegovi plašnosti in samotnosti ter poudari, da Lokarjeva impresionistična deskribcija kaže na nekaterih mestih izjemno prefinjene simbolistično psihološke, prave proustovske poteze (Snoj, 1973). Iz Sodobnosti leta 1984 si je Lokar prepisal mnenje češkega prevajalca in posrednika slovenske literature Čehom Františka Benharta ob izidu knjige Rodovi: » … tudi tukaj nas pripovedovanje popolnoma očara, je kot okno iz rahlih spominskih prizorov, zabeleženih z redko psihološko prvinskostjo in obenem z nekako zabrisanim stilom, ki črta le približne

obrise ljudi, stvari in dogodkov in s sugestivno močjo pred bralcem razkriva najbolj skrite kotičke življenja, živetega in izsanjanega. …« (Sodobnost, 1984, št. I. str.83.) Ajdovščina in njeni prebivalci, Gora, Lokavec, Gorica, Trst, njegovi sošolci, redki prijatelji in družina so Lokarjev Combray, so »okno iz rahlih spominskih prizorov«, v njih se, kot v odsevu v steklu, občasno prepoznavajo ljudje s svojimi zgodbami in zmotno mislijo, da so njihove podobe verna fotografija njihovih življenj in ne Lokarjeva izmišljija, rojena iz vtisov o pokrajini, ljudeh v njej, zgodovini Primorske, Lokarjevo videnje dogajanja, prežeto z njegovimi razmišljanji, življenjsko filozofijo in odnosom do lastnega in tujega življenja. Lokarja je hromil ta nedoumljivi strah, da bi se ljudje prepoznali, da ne bi doumeli umetnosti. Bolečo izkušnjo z novelo Od brega (Zakopani kip, 1961) je ubesedil in pomiril Veno Pilon v pismu 14. julija 1962: » … spoznam pa vedno glas, ki prihaja od onstran sten, ta glas more biti samo Danilov – in to je važno.« Važen je samo »Danilov glas«, ki se, tako upam, vrača domov, v našo zavest, najprej v rodno mesto, potem, po našem dovolj dobrem literarnem marketingu, ki je gibalo prepoznavnosti literature v sodobnem času, tudi v Slovenijo. Vrniti se mora in biti slišan »zaradi spominskih prizorov, zabeleženih z redko psihološko prvinskostjo in obenem z nekako zabrisanim stilom, ki črta le približne obrise ljudi, stvari in dogodkov in s sugestivno močjo pred bralcem razkriva najbolj skrite kotičke življenja, živetega in izsanjanega« (Benhart), zaradi prefinjenih simbolistično psiholoških, pravih proustovskih potez (Snoj), zaradi svojega tudi še danes modernega stila, ki ga Lino Legiša že 1958 v spremni besedi k Lokarjevi knjigi Sodni dan na vasi prepoznava kot filmsko dojemanje in komponiranje zgodbe, saj Lokar, tako kot film, hkratno obravnava zgodbo in jo osvetljuje »zdaj s te, zdaj z druge strani«. Vrniti se mora, ker življenje, ki je lepo, veliko in strašno (Lokarjeva lite-

rarna oporoka), ne more nikoli stati. Sama se k Lokarju vedno znova vračam zaradi Lokarjeve zasidranosti v naravi in iz te zasidranosti izhajajočih komponent, ki peljejo k delu in dejavnosti, s katerima se njegovi junaki samorodijo. Ustvarjalno delo je svetloba, odrešujoča za človeka v vseh časih in prostorih. Pav to delo, pravi Lokar v intervjuju z Marjanom Tomšičem, lahko nadomešča religije in z njim se človek spreminja v stvarnika. »Ker kaj pa je bil ta svet pod njim prej?« opiše Lokar misel bolnega Lukca v Večerji oračev, »Jarek, kraški strm skalnat jarek, ki ga je neugnan potok ril in razganjal. A prišel je človek, se ustavil in zamislil. In ril je kamenje, je tesal, zlagal zidove in postavil lehe. In posadil je lehe in zdaj se mu je prilepil češnjev cvet na nosu.« Človek je ustvarjalec sveta in prav to ustvarjanje ga šele spreminja v človeka. Češnjev cvet na nosu je božji sedmi dan počitka, je zadovoljstvo zaradi ustvarjene lepote, je čudež in velika dobrota. Ustvarjanje življenja je tudi obnavljanje od vojne in fašizma uničenega prostora materialnega, predvsem pa duhovnega bivanja. Zatravniški mora slediti svojemu notranjemu ukazu: Sadi! In: »Norost rašče, volja do rašče, širjenja in razpredanja življenja mu je segla v kri, ga objema vse tesneje, suši mu in lepi grlo, ko spoznava, da bi hotel v eno z raščo drevja, hotel bi biti sam drevo, norec.« (Boj Pod gorami, v Z glavo skozi zid, 1963, str. 156). Prvinska povezanost z naravo Simkine oči v Pogozdovanju Krasa spreminja v srnje. Barbara iz Objokanih blazin, ve, da sta ljubezen in življenje eno, ve, da vrhovi hoj in tis gredo k višku, k soncu, ker je to pot življenja. Ko je stopila, je gozd zašumel in govoril z njo: »Barbara je bila kakor omamljena od šumečega dogajanja okoli sebe. Vedela je, da gozd živi, da živi prav tako, kakor živijo ljudje po samotnih kmetijah, ki so razsejane po planoti. Vedela je, da je življenje podrasti, grmovja in cvetlic drugačno, saj se bojuje, neprestano napenja, da pride do svetlobe, kakor je življenje hoj in smrek v sončni luči in pod oblaki. Vedela je tudi, da je duša bukve drugačna od duše hoje in tise in da jih prav

ta duša žene, da se drevesa družijo ali žive samotno, da žive v šir in višino.« (Dva obraza dneva, 1962, str. 70-71). Prav drugačnost vsega živega zahteva od pisatelja njeno upoštevanje. Ob zločinskih likih sovražnika, »ki so zmožni klati, požigati, streljati« (Sodni dan na vasi, 1958, str. 156), je v noveli Za frontami opisan Carlo, dobri in trpeči vojak sovražne vojske, ki zlo nad ubito družino čuti kot zlo nad samim seboj. Lokar ne podleže dnevnim časopisnim kampanjam (Bevkovo pismi Lokarju iz leta 1946), ostaja zvest samemu sebi in svojemu odnosu do življenja. Zato se Vilko iz novele Brata odloči za boj proti tujcu, ker: »Ne bom služil vnanjim, tuji gospodi. Gore in vode so naše, ni drugače z mano.« (Sodni …, str. 181). V boj ga ni gnala želja po herojstvu, pač pa zvestoba, ki je rasla iz zavedanja: »Kakšna omama življenja, …, kakšna neizmernost lepote, nedoglednost rodov, ki si podajajo roke in pijejo, uživajo luč, se množijo, pijani in kakor iskra vrženi v brezdanjo svetlobo – jaz pa ne bom užil, saja bom, ki je padla v temo.« (Sodni …, str. 186). Ker že ve, da bo saja, izbere samousmrtitev, počasno, a nujno. Lokarjev literarni človek mora iskati svoje lastno bistvo, mora se samospoznati, ustvarjati dobro v samem sebi. Ne glede na to, kako težko je to, koliko muk mu povzroča in miru, če samospoznanje doseže. Zaradi lepote in čudežnosti življenja mora, to je njegova dolžnost, obsojati zlo vseh vojn, od prve, ki jo je doživel, do druge, ki jo je doživel, v obeh je bil udeležen, do zadnje, ki se je zgodila komaj tri leta po njegovi smrti. Vse vojne so ples groze, uničenja dobrega v človeku, vedno znova ponavljajoči se ples, v katerem so, pri Lokarju, skozi trpljenje poveličani mali ljudje, neznani, zaničevani, izrabljeni za vojne in politične namene. Pa naj bo ta človek Iza (Ples, Bela lisa, Izin konec, Platnena srajca) ali napalmska deklica ali afganistanska deklica ali izsušeno telo taboriščnika v eni vojni, ki živi tudi v drugi, tretji, vsaki naslednji. Ali žalostne, skoraj prazne oči otroka v begunskem centru našega mesta komaj nekaj let po Lokarjevi smrti. Ubijanje življenja

je protinaravno, spoznavam pri Lokarju. In nemogoče je reči, da je boj Lokarjevih junakov proti zlu, preteklost. Prav samospoznanje, zavedanje samega sebe in svojih dolžnosti, tu se stikata Gregorčič in Lokar, je vedno možnost in zmožnost vseh nas. Lokar je prejemnik Prešernove nagrade leta 1959 za Sodni dan na vasi, prejemnik nagrade Društva slovenskih pisateljev leta 1960 za knjigo Leto osemnajsto, za knjigo Silvan pa je prejel 1970 nagrado Ivana Cankarja, ki jo je podeljevala Cankarjeva založba. Kaj nagrade pomenijo? Slučajnost ali živost? Kaj je bilo nagrajeno, videno, opaženo? Trenutno ali antologijsko? Ali je Lokarjeva najvišja vrednota – lepota, - ker vsebuje vse druge kategorije, resnico, ljubezen, človeka in naravo, pravi Tomšiču, le pozabljena romantika ali možno vodilo osveščenega posameznika. Življenje je veliko, lepo in strašno. Strašno, če nismo sposobni sprejemati odločitev in z vsem svojim bitjem stati za njimi. Ko berem Kovičevo skoraj programsko pesem Zidam, v njej prepoznavam tudi pesnikovo počastitev prijatelja Lokarja: Zidam školjko bitja. Med ostmi vprašajev lomim iz drobovja kvadre elementov, in čeprav je muka, zidam, ker je slast. Lokar, samotno drevo na robu človeškega gozda, ki je vendar živelo z vso močjo gozda, samogovornik in vendar s svojimi deli naš sogovornik, odpira to leto vrata svojega vrta, stopa na Prešernovo ulico in odhaja na enega svojih vsakodnevnih sprehodov. Je domá in iz svojega dóma govori z besedo in glasom vsem, ki smo ga pripravljeni poslušati in slišati. Njegovo misel bo sporočala današnja prireditev, za Grafenauerjem, ali Lokarjem, jo bo ponavljal pevski zbor: Življenje ne more živeti tako, da stoji. Od živosti njegovega rojstnega kraja, od vseh nas pa je tudi odvisno, ali nam bo uspelo ob 120 letnici pisateljevega rojstva ohraniti njegovo sporočilo tudi za prihodnost. Ivana Slamič


8

Občina

Št. 12 • 17. maj 2012

Iz seje Občinskega sveta

Obvestila Obrtne zbornice

V četrtek, 19. aprila 2012, je potekala 16. redna seja ajdovskih občinskih svetnikov. Uvodoma je župan predlagal umik dveh točk, ki pa se je po kratki razpravi le delno uresničil – Učni center Brje bo počakal na naslednjo sejo, medtem ko je obravnava dispozicije območja okolic obrtne cone Mirce ostalo na dnevnem redu. Sicer pa je bila seja praznično obarvana – občinski svet je sprejel predlog Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja o letošnjih občinskih nagrajencih, o katerih pišemo v posebnem prispevku. Sprejeti so zaključni račun 2011 in oba predlagana odloka Zaključni račun občine za leto 2011 je pričakovano sprožil razpravo. Po uvodni županovi obrazložitvi so svoje mnenje podali odbori, ki so o tem razpravljali na skupni seji – svetnikom so predlagali sprejem, odbor za okolje sicer s pridržkom. Sledila so mnenja in vprašanja svetnikov ter večidel tudi sprotna pojasnila uprave, tajnika in župana. Dejstvo je, da je razlika med načrtovanim in realiziranim precejšnja, vendar pa se je v tem času zgodila tudi huda gospodarska kriza. Poudariti pa velja, da vse pomembne občinske investicije, vključno z izgradnjo osnovne šole v Ajdovščini, tečejo. Zaključni račun proračuna Občine Ajdovščina za leto 2011 je v prvem in napovedanem drugem branju dobil večinsko podporo. Brez razprave so svetniki sprejeli Odlok o ustanovitvi Razvojnega sveta Severne Primorske (Goriške razvojne) regije, ki bo nadomestil dosedanji regijski svet županov. Nekaj praktičnih vprašanj je bilo zastavljenih ob sprejemanju Odloka o turističnem vodenju na območju Ajdovščine ter na območju Smaragdne poti (severna Primorska). Nov odlok določa pogoje tako za lokalno turistično vodenje po območju občine, kot tudi za regijsko turistično vodenje po območju severne Primorske. Več informacij o lokalnem in regijskem vodenju vam bodo ponudili na TIC-u ali pa v Društvu lokalnih turističnih vodnikov Ajdovščina. Občinski javni zavodi se predstavijo – 2. del Na tokratni seji so se svetniki seznanili z delovanjem še preostalih občinskih javnih zavodov (prvi del predstavitev je bilo opravljenih na prejšnji seji) ter hkrati sprejemali tudi sklepe o prerazporeditvi presežkov – v vseh primerih so se strinjali s predlagano razdelitvijo. Otroški vrtec Ajdovščina ima od decembra lani novo direktorico, Alenko Močnik. Sicer pa je lansko leto v ajdovskem vrtcu zaznamoval predvsem ogromen vpis in prostorske stiske, ki pa so jih s skupnimi močmi uspešno reševali. Dejstvo pa je, da bodo napovedani vladni ukrepi lahko močno vplivali na vpis, zato je prihodnja situacija še precej nejasna. OŠ Danila Lokarja Ajdovščina je lansko leto poslovala zelo uspešno, tako po pedagoški, kot po poslovni plati, je povedal ravnatelj Vladimir Bačič. Na vprašanje, če v podružnici v Lokavcu trpijo kakršnokoli pomanjkanje, je zatrdil, da nikakor ne, kljub dvema letošnjima kombinacijama, ki pa sta bolj redkost kot pravilo lokavške podružnice, poleg tega pa ima šola toliko drugih dobrih lastnosti, ki odtehtajo tudi morebitne pomanjkljivosti. Šola niti v mestu niti na podeželju ne zaznava več nobenih

problemov z drogo ali pijančevanjem. Letošnje leto bo šola v Ajdovščini v ospredju tudi zaradi projekta Lokarjevo leto. OŠ Šturje ima za seboj normalno leto, oktobrska notranja revizija je pohvalila poštenost in preglednost poslovanja. Tudi ravnateljica Ava Curk je zagovornica podružničnih šol na podeželju ter je svetnikom pojasnila, da predlagane spremembe zakonodaje ne posegajo v delovanje. Znan problem matične šole pa je promet – situacija se po uvedbi enosmernega prometa umirja, z vidika varnosti pa bo najboljša rešitev cesta, speljana za šolo. OŠ Dobravlje je v lanskem letu dobro poslovala, ravnateljica Mirjam Kalin je zadovoljna z izkupičkom tako na pedagoškem, kot na poslovnem področju. Posebej je poudarila trud za sodelovanje s kraji, v katerih so njihove šole, radi pa tudi hodijo v svet ali sprejemajo goste iz tujine. Šola pelje zanimive projekte, velik poudarek trenutno dajejo bralni pismenosti. Ravnateljica zelo zagovarja obstoj podružnic, na šolah nimajo težav z drogami ali alkoholom. Med aktualnimi zadevami pa so bile izpostavljene še težave pri prevozu otrok v skriljsko podružnico ter dogovori s krajevno skupnostjo okoli koriščenja nove dvorane v Črničah. OŠ Col je leto zaradi znanih razlogov leto zaključilo z izgubo. Iz presežkov prejšnjih let jim je uspelo pokriti polovico zneska, ki ga morajo vrniti ministrstvu, za preostanek pa so sklenili pogodbo o obročnem odplačevanju. Je pa ravnatelj Ivan Irgl zavrnil vsa namigovanja, da bi bili otroci zaradi tega kakorkoli prikrajšani, tudi pri ogrevanju šole ne. OŠ Otlica je ena tistih majhnih šol, ki je najbolj na udaru morebitnih vladnih sprememb – predlog je namreč, naj bi se takšne šole spremenile v podružnice. To pa bi pomenilo pouk le do 5. razreda, prevoze, odvisnost, odmikanje od kraja. Ravnatelj Aleksander Popit je izrazil veliko bojazen, meni namreč, da šola živi s krajem in mora ostati samostojna, za povrh pa je popolnoma prenovljena, delo pa teče zelo dobro. Kot je že tradicija, šola izredne uspehe dosega na likovnem in literarnem nivoju, pohvalijo pa se lahko tudi z že vrsto let nadpovprečnimi rezultati na nacionalnem preverjanju znanja. Svetnike je zanimala tudi prihodnost – trenutno se kažeta dve manjši generaciji, nato pa bo otrok več. Veliko vprašanj pa bi se odprlo ob napovedanih spremembah, vendar ravnatelj opozarja, da ob vseh potrebnih prevozih ob spremembi matične šole v podružnico to na Otlici ne bi pomenilo bistvenega finančnega prihranka. Glasbena šola Vinka Vodopivca Ajdovščina si je finančno končno nekoliko opomogla, ostaja pa želja po

novih, primernejših prostorih. Zanimanje za šolo je večje, kot lahko ponudijo prostih vpisnih mest. Ravnateljica Nada Paškvan je pojasnila, da javnim glasbenim šolam kvote določa ministrstvo ter da na podlagi velikega povpraševanja že leta neuspešno prosijo za povečanje števila vpisnih mest. Naša šola je zelo priljubljena in uspešna, kar dokazujejo tudi mnoga priznanja iz tekmovanj. Ponovno je tekla beseda o Razvojni agenciji ROD, v času od prejšnje seje je namreč svet zavoda izbiral novega direktorja. 7 kandidatov je bilo povabljenih na razgovor, vendar med njimi nobenega primernega, zato so člani sveta soglasno odločili, da še za leto dni podaljšajo mandat vršilca dolžnosti direktorja obstoječemu Davidu Bratožu. V tem času pa naj bi tudi temeljito premislili smiselnost in namen delovanja agencije, razmišljanja pa gredo tudi v smeri spremembe statusne oblike. O javnem interesu in prostorskih zadevah Svetniki so predlagani sklep o podpori raziskovalno-razvojnim poslovnim subjektom ter visokotehnološkim podjetjem, ki predstavlja javni interes Občine Ajdovščina, podprli. Nekateri so predlog pohvalili ter menijo, da bi bilo potrebno zadevo zastaviti še širše. Izraženi pa so bili tudi pomisleki kaj se bo zgodilo potem, ko projekt COBIC ne bo več financirala država. Sklep o dokapitalizaciji KSD Ajdovščina so svetniki sprejeli brez razprave. Razprava o dispoziciji pozidave OIC Mirce, o kateri je že uvodoma tekla beseda, pa je bila prekinjena ter bodo z njo nadaljevali na prihodnji seji. Več informacij o sejah občinskega sveta – napovedi, gradivo in zapisnike – najdete na spletni strani Občine Ajdovščina, www.ajdovscina.si, v rubriki „občinski svet“.

Javni poziv delodajalcem za vključitev v Regijsko štipendijsko shemo (RŠS) Goriške regije Javni poziv vabi delodajalce k vključitvi v Regijsko štipendijsko shemo (v nadaljevanju: RŠS) Goriške regije v šolskem/študijskem letu 2012/2013. Operacija RŠS je sofinancirana iz sredstev Evropskega socialnega sklada in se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007–2013, razvojne prioritete »Spodbujanje podjetništva«; prednostne usmeritve »Štipendijske sheme«. Sredstva za štipendije so v okviru navedenega programa zagotovljena do konca šolskega/študijskega leta 2014/2015; razpoložljivost sredstev po tem obdobju bo opredeljena v programskem dokumentu za naslednje finančno obdobje. Delodajalci bodo dejansko vključeni v RŠS, ko bo Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve zagotovilo sredstva za njeno izvajanje. Pravilnik RŠS je dostopen v poslovnih prostorih Posoškega razvojnega centra na naslovu Ulica padlih borcev 1b, 5220 Tolmin in na spletni strani: www.prc.si Roka za prijavo sta tudi letos dva, in sicer 23.5.2012 (prvi rok) ter 23.7.2012 (drugi rok). Kontaktni osebi za dodatne informacije sta: - ga. Marjetka ČOPI (T: 05/38 41 516; E: marjetka.copi@prc.si) ter - ga. Damijana KRAVANJA (T: 05/38 41 511; E: damijana.kravanja@prc.si). Javni razpis za garancije sklada za bančne kredite s subvencijo obrestne mere - P1 2012 Javni razpis Slovenskega podjetniškega sklada je objavljen v Uradnem list RS št. 26/2012 z dne 6.4.2012. Gre za razpis ki ga poznamo že več let, med člani je bilo zanj vedno precej zanimanja, še posebej je aktualen za podjetnike, ki so v fazi najemanja kreditov za investicije ali za obratna sredstva. Razpis se od lanskega bistveno ne razlikuje, le obrestna mera je precej višja, in sicer: EURIBOR 6 mesečni + 1,95% Upravičeni stroški za najetje kredita so ponovno materialne investicije (tehnološka oprema, zemljišča, gradnja ali nakup objektov), nematerialne investicije (prenos tehnologij, nakup patentiranih pravic, licenc, znanja in nepatentiranega tehničnega znanja) ter obratna sredstva (nakup materiala, blaga, financiranje storitev, promocij, plač, davčnih obveznosti, stroškov testiranja, itd). Roki za predložitev vlog so: 20.5.2012, 20.6.2012, 10.9.2012, 10.10.2012 in 10.11.2012 oziroma do porabe sredstev. Celotno razpisno dokumentacijo lahko najdete na spletni strani podjetniškega sklada. Poslovno srečanje v Novi Gorici Vabimo vas na poslovno srečanje podjetij iz Slovenije, Avstrije, Italije in Hrvaške, ki bo 5.6. 2012 v Casinoju Perla v Novi Gorici. Na poslovnem srečanju in dvostranskih srečanjih bodo sodelovala podjetja iz kovinsko predelovalne, pohištvene in prehrambene industrije ter turizma. Poslovno srečanje se začne ob 10.00 uri. Kotizacija za člane OOZ Ajdovščina 40 € z ddv za ostale 120 €. Prijavnico dobite na OOZ Ajdovščina ali po mailu. Rok prijave 20.5.2012. IZKORISTITE PRILOŽNOST ZA PRIDOBITEV NOVIH POSLOV Posvet za delodajalce Območna služba Zavoda RS za zaposlovanje Nova Gorica in Eures- mreža Evropskih služb za zaposlovanje organizirata v torek, 22.5.2012 s pričetkom ob 13.30 brezplačni posvet za delodajalce v dvorani Obrtne zbornice Nova Gorica, ul. Gradnikove Brigade 6. Teme bodo aktualne in zanimive, kot: predstavitev storitev mreže Enterpise Europe Network, ki deluje v Sloveniji na področju mednarodnega poslovnega sodelovanja, inovacij, prenosa znanja in tehnologij ter sodelovanja v programih EU; predstavitev ideje o poslovnem modelu socialnega podjetništva v Sloveniji - projektu S in projektu SEA- Agenciji za socialno podjetništvo; Evropski trg dela in Strategija Evropa 2020; Eures storitve za delodajalce Vabljeni. Kovinarji, nemško podjetje išče poslovne partnerje! Nemško podjetje KAGE išče poslovne partnerje iz Slovenije, ki se ukvarjajo z izdelavo orodij ter kovinskih delov ter podjetja, ki se ukvarjajo s strugarstvom in rezkanjem. Dodatne informacije na OOZ Ajdovščina.


Mladi

Št. 12 • 17. maj 2012

Naj mlada prostovoljka ter naj mladinski prostovoljski projekt občine Ajdovščina v sezoni 2010/2011 ter Regijsko srečanje strategije za mlade V petek, 11. maja 2012, je v organizaciji Mladinskega sveta Ajdovščina, v Mladinskem centru Hiša mladih v Ajdovščini potekalo regijsko srečanje med mladimi in predstavniki Občine na temo priprave Strategije za mlade. V okviru srečanja je potekala tudi podelitev priznanj Naj mladim prostovoljcem in prostovoljkam v občini Ajdovščina v sezoni 2010 / 2011 ter podelitev plakete Naj mladinskemu prostovoljskemu projektu v občini Ajdovščina v sezoni 2010 /2011. Na temo Strategije za mlade je potekalo regijsko srečanje med mladimi in lokalnimi oblastmi, ki se ga je udeležilo nekaj občinskih svetnikov občine Ajdovščina, predstavnici z oddelka za družbene dejavnosti ter nekaj več kot 15 mladih. Namen srečanja je bil povezati mlade in politične odločevalce iz lokalne skupnosti v razpravi o strategiji za mlade v občini Ajdovščina, ki jo bo občinski svet sprejel jeseni letos. Na srečanju je Mladinski svet Ajdovščina prisotnim predstavil rezultate ankete, izvedene med mladimi v občini Ajdovščina o stanju lokalnih mladinskih politik v občini ter analizo stanja na področju ukrepov za mlade, ki jih Občina Ajdovščina že izvaja. Po predstavitvi je med mladimi in predstavniki Občine stekla razprava na temo predstavljene analize ter ukrepov, ki naj bi jih Občina Ajdovščina za mlade izvajala in bodo del dokumenta Strategija za mlade, ki bo v sodelovanju Mladinskega sveta Ajdovščina in Občine Ajdovščina pripravljena za obdobje petih let od 2013 do 2018 ter sprejeta na eni od

jesenskih sej občinskega sveta. Regijsko srečanje med mladimi in lokalnimi odločevalci na temo Strategije za mlade v občini Ajdovščina je Mladinski svet Ajdovščina izkoristil za podelitev plaket in priznanj Naj mladim prostovoljkam ter Naj mladinskemu prostovoljskemu projektu občine Ajdovščina v sezoni 2010 /2011. Plakete so bile podeljene mladim prostovoljkam v dveh kategorijah in sicer v kategoriji do 18 let ter v kategoriji od 19. do 29. leta starosti. Podeljena pa je bila tudi plaketa Naj mladinskemu prostovoljskemu projektu občine Ajdovščine v sezoni 2010 / 2011. Mladinski svet Ajdovščina je v mesecih od septembra do decembra 2011 izvedel razpis preko katerega je izbiral Naj mlade prostovoljke in prostovoljce ter Naj mladinski prostovoljski projekt v občini Ajdovščina v sezoni 2010/11. Ključni namen natečaja je bil promocija prostovoljnega dela in z njim pohvala in vzpodbuda mladim prostovoljcem za prostovoljno delo, ki ga opravljajo. V vsaki kategoriji je Mladinski svet Ajdovščina izbral po eno Naj mlado prostovoljko, ki je prejela plaketo, ostalim, prijavljenim na razpis, pa je podelili priznanja. Izbrali pa so tudi Naj mladinski prostovoljski projekt v občini Ajdovščina v sezoni 2010/2011. Naziv Naj mlada prostovoljka občine Ajdovščina v sezoni 2010/2011, v kategoriji do 18 let, je prejela Tjaša Petrič. Tjaša prostovoljno dela z otroki in mladimi, ki imajo učne ali psihoscialne težave. Že tretje leto sodeluje tudi v okviru preventivnega programa za otroke in mlade Popol-

dan na cesti Škofijske karitas Koper, kjer nudi individualno učno pomoč in organizira ter sodeluje pri drugih dejavnostih, ki potekajo v sklopu programa. Naziv Naj mlada prostovoljka občine Ajdovščina v sezoni 2010/2011, v kategoriji od 19 do 29 let, je prejela Danijela Krapež. Danijela je v okviru Društva mladih Col aktivno sodelovala pri organizaciji in izvedbi oratorija v župniji Col. Pri sami organizaciji in izvedbi oratorija sodeluje že več let. V društvu pa opravlja tudi funkcijo blagajnika. Danijela je bila v sezoni 2010/2011 kot prostovoljka aktivna na področju socialne dejavnosti, vzgoje in izobraževanja ter na področju človeka in družbenih vrednot. Vsa ta področja se med seboj prepletajo pri mnogo dejavnostih, pri katerih je sodelovala. Priznanja za sodelovanje na natečaju Naj mlada prostovoljka občine Ajdovčina v sezoni 2010/2011, v kategoriji od 19 so 29 let pa so prejele še prijavljene na natečaj: Monika Tratnik, Mateja Kavčič in Jerneja Tratnik. Naziv Naj mladinski prostovoljski projekt v občini Ajdovščina v sezoni 2010/2011 je prejel projekt Košček narave v dlani – izdelamo eko spominek, Medobčinskega društva prijateljev mladine Ajdovščina. Projekt Košček narave v dlani – izdelamo eko spominek je nastal na pobudo mladih, ki so kot neformalna skupina šestih mladih projekt tudi izvedli. V projektu so se mladi posvečali ekologiji. Kot končni izdelek je v okviru projekta nastala brošura Eko spominek Vipavske doline. Priznanja za sodelovanje na natečaju Naj mladinski prostovoljski projekt občine Ajdovčina v sezoni 2010/2011, pa prejme še projekt Oratorij Col 2011 Društva mladih Col. Vsem dobitnikom prestižnih nazivov, plaket in priznanj še enkrat iskreno čestitamo. Tudi zaključek srečanja med mladimi in lokalnimi oblastmi je bil slavnosten, saj je Mladinski svet Ajdovščina v zahvalo za uspešno sodelovanje in posluh, predsvem pri projektu izgradnje Mladinskega centra in hotela Ajdovščina, Občini Ajdovščina podelil plaketo Mladinskega sveta Ajdovščina.

9

Ajdovski taborniki z mogočnim kresom obeležili okrogel jubilej Ajdovski taborniki so na predvečer prvomajskih praznikov, 30. aprila, za gradom postavili velik triglavi kres ter 60. obletnico delovanja proslavili z zabavno prireditvijo. Kresovanje je že drugo leto zapored za grajsko obzidje v Ajdovščini privabilo preko 1000 obiskovalcev ter tudi tako sporočilo, kakšne sorte družabnih dogodkov si Ajdovci želimo. Društvo tabornikov Rod Mladi bori Ajdovščina, ki ga vodi starešina Andrej Rutar, letos praznuje že 60 let delovanja. Če so bili začetki vsled pomanjkanja sredstev v slogu ustvarjalnih improvizacij, se po vseh teh letih domači taborniki lahko pohvalijo s prenovljenim domom na Kovku, lastno opremo za taborjenje, velikim znanjem in izkušnjami, predvsem pa s številčnostjo – prav v letošnji sezoni so namreč zabeležili rekordni vpis mladih v društvo. 60. obletnico delovanja so domači taborniki proslavili v velikem slogu. V grajskem obzidju so postavili velik kres s tremi vrhovi. Grajski vrt pa je ves ponedeljkov dan odzvanjal v taborniških veščinah, ki so jih propagandno prikazovali. Veličastna, predvsem pa zelo zabavna, je bila tudi prireditev, ki so jo v celoti pripravili taborniki, tudi povezovalki – Marjuta Slamič in Lara Jankovič – sta nekdaj pripadali Mladim borom. Po uvodnem protokolarnem delu z nagovori in predajami priznanj ter plaket je namreč sledil zabavni program, ki je na slikovit in interaktiven način prikazoval življenje tabornika. Uvodoma so taborniki prejeli spominsko priznanje Občine Ajdovščina ob letošnjem prazniku. Prevzel ga je Matevž Brataševec, podelil pa župan Marjan Poljšak, ki je nato v

svojem nagovoru poudaril pomen in moč taborništva ter se zahvalil tabornikom za preteklo, pa tudi za prihodnje dobro delo in vzgojo mladih rodov. Prejeli so tudi plaketo Mladinskega sveta Ajdovščina. Taborniki so največja in trenutno tudi najbolj aktivna organizacija ajdovskega mladinskega sveta, priznanje in podporo jim je izrekla predsednica Helena Harej. Zelo prisrčno je bilo srečanje s sinom Anatolija Krasovskega, ustanovitelja ajdovskih tabornikov. Tega večera je bilo za gradom čutiti mnogo nostalgije, ki se je pomešala z vonjem mlade zagnanosti. Mladost je zmagala in se skorajda do jutra vrtela v ritmih Ajdovcem jako priljubljene pivške skupine Ana Pupedan. Za gradom je že vse pospravljeno, osrednje praznovanje obletnice je mimo. Do konca leta pa se bo še zvrstilo praznovanj in dogodkov, predvsem pa upamo, da se ponovno srečamo ob kresu prihodnje leto. SH

Mladinski svet Ajdovščina

Prva razstava v Lokarjevi galeriji Na Prešernovi ulici v Ajdovščini, v umetniškem središču mesta, so v sredo, 9. maja 2012, prav na dan 120. obletnice rojstva Danila Lokarja, v novoustanovljeni galeriji odprli prvo likovno razstavo. Galerija, ki deluje pod okriljem Društva likovnih umetnikov Severne Primorske (DLUSP), se sicer pripravlja na osrednje odprtje v letošnjem septembru, ko nameravajo zaključiti prenovo celotne stavbe, ki je bila Lokarjev dom več kot pol stoletja. Na slednjo namreč čaka še zgornje nadstropje, ki bo ponuja-

lo atelje in stanovanje, namenjeno bivanju umetnikov med likovnimi kolonijami in srečanji, hranilo pa bo tudi Lokarjevo knjižnico. Razstava, ki zajema obdobje vse od leta 1969 pa do danes, predstavlja dela nekdanjih in sedanjih učenk in učencev OŠ Danila Lokarja, ki so skozi leta nastajala pod likovno taktirko likovnih pedagoginj in pedagogov, učiteljev likovnega pouka: Iva Kovača, Danila Jejčiča, Danice Podobnik, Silvestra Fakuča, Vladimirja Bačiča, Nataše Rupnik in Anuše Blažko. Slednji sta pripravili tudi

izbor za razstavo. Prostore spodnjega nadstropja nove galerije, množično obiskane na sredinem odprtju, so tako obeležili s prvim likovnim dogodkom, ki mu bodo v kratkem sledili drugi. Odprtja, ki so ga pospremili glasbeni vložki v izvedbi učenk in učencev osnovne šole, sta se udeležila tudi Miha Lokar in Špela Kern, pranečak in pranečakinja dr. Lokarja, v imenu ajdovskega župana pa je bila prisotna tudi Katarina Ambrožič. Ob razstavi je izšla tudi zgibanka. Tanja Cigoj


Umetnost

Grafika v Pilonovi galeriji Od četrtka, 3. maja 2012, so v veliki dvorani Pilonove domačije predstavljena grafična dela Božidarja - Teda Kramolca, kanadskega umetnika slovenskega rodu. Letošnja razstava se dogaja natanko leto dni po umetnikovi veliki predstavitvi slikarskega in risarskega opusa v Sloveniji in Italiji. V lanskem aprilu in maju sta bila namreč slednja na ogled v treh galerijah: v slovenjgraški Koroški galeriji likovnih umetnosti je bila zajeta glavnina njegovih podarjenih slikarskih del, v goriški galeriji Ars risbe iz taborišča Gonars ter v Pilonovi galeriji njegov risarski opus. Slikar in pisatelj Ted Kramolc je bil rojen 27. marca 1922 v Podgorici nad Šentvidom, v družini muzikologa Luke Kramolca ter matere Marije Wyzovrek iz Tolmina. Kot dijak ljubljanske realke se je v 40. letih seznanjal z likovno umetnostjo in se učil risarskih osnov pri profesorjih Antonu Koželju, Francetu Koširju, Nikolaju Omerzi in Mariju Preglju, ki ga je navdušil za slikarstvo, v predvojnih časih pa je vstopil tudi v svet literature. Leta 1941 je pri prof. Jožetu Plečniku vpisal študij arhitekture, ki pa ga je po dobrem letu opustil, nato pa študiral slikar-

stvo pri Božidarju Jakcu ter v ateljeju Mitje Šviglja. Risbe in portreta se je med leti 1942-1944 učil pri Mateju Sternenu, 1944 pa je postal učenec novoustanovljene Goršetove risarske šole. Med vojno je bil Kramolc dvakrat interniran v fašističnem koncentracijskem taborišču Gonars, odkoder se je vrnil s pretresljivim ciklusom risb. Z bratom Nikolajem, ki je pozneje kot prvi »foreigner« promoviral na medicinski fakulteti v Torontu, sta tik pred koncem vojne zbežala iz Slovenije na Koroško, kjer je med čakanjem na vizo za Kanado, za katero je moral kot »umetnik« zaprositi dvakrat, ustvarjal predvsem žanrske podobe ter portrete ljudi, soočenih s situacijami povojnih časov. Njih bridkosti in utesnjenosti vsakodnevnega doživljanja je ujel tudi v kratko prozo, ki je bila pozneje zbrana v knjigo Podobe iz arhivov. Ob prihodu Kanado leta 1948, ko ga je – tako kot vsakega novoprišleka – čakalo delo pri izgradnji kanadske železnice, je veliko risal (predvsem s kredo) ter počasi začenjal sprejemati neskončno prostranost dežele, njeno lepoto in surovost obenem. Leta 1949 je na Ontario College of Art v Torontu opravil sprejemne izpite in

Danilo Lokar in Pilonova zbirka »Kar sem do tedaj naslikal dobrega, zlasti ajdovskih portretov, sem v celoti za majhen denar odstopil prijatelju Danilu, ker sem upal, da bo v skrbnih rokah«. Tako je v svoji avtobiografski knjigi Na robu opisal Veno Pilon svoj odhod v Pariz leta 1928, ko je poskušal v morju slikarjev pozabiti nase in se izgubiti v množici ... Pilonova dela, ki jih je hranil v svoji zbirki ter tista, ki jih je lahko opazoval v prijateljevem ateljeju, opisuje Lokar kot »tesen posnetek življenja«, zajemajoč iz »resničnosti, ki nas obdaja«. Lokar, ki je tudi skozi življenje ostajal velik ljubitelj gledališča in filma, je someščana Pilona srečal v ajdovski Bratinovi dvorani, kjer so se dogajale prve prireditve po italijanski okupaciji. Pilona, s katerim sta se zbližala po njegovi vrnitvi iz ruskega ujetništva v letu 1919, je znotraj njunega dolgoletnega prijateljevanja, velikokrat začinjenega z odprtim in-

telektualnim dialogom, cenil kot »samosvojega, samostojnega« umetnika, ki je prinašal nove poglede ter »šel s takratnim evropskim slikarstvom precej v korak«. O njunem odnosu je Lokar v enem svojih dnevniških zapisov zabeležil, da se prav zaradi njunih različnih značajev - Pilon je bil izrazito komunikativen, Lokar pa precej vase zaprt človek - lahko dobro razumeta in ujemata, čeprav se s trudom sporazumevata ... Po Pilonovi smrti, ob ustanovitvi Galerije v Ajdovščini, je bil Lokar med najožjimi pobudniki in snovalci galerijske in muzejske zbirke, bil je v upravnem odboru, ki je skrbel za finančno plat ter bdel nad potekom prenove domačije in zastavljenim programom galerijske in muzejske zbirke. Skozi desetletja je Lokar hranil najpomembnejšo zbirko Pilonovih del, ki so na začetku osemdesetih let 20. stoletja večidel našle svoje stalno domovanje v Pilonovi

Božidar Ted Kramolc, Ljudmila, monotipija, 1976

Št. 12 • 17. maj 2012

bil s svojim likovnim predznanjem kar takoj sprejet v tretji letnik ter tako diplomiral že v letu 1951. Istega leta je pri madžarskem profesorju Nicholasu Hornyanskem vpisal specialko ter dve leti kasneje absolviral. Grafika, ki mu je pomenila antipod slikarstvu, mu je odprla nov svet sproščene in žive linije, črte, osvobojene zapor in zavor - ta se kaže predvsem skozi motiv ženske podobe, ki poleg pejsaža in portreta, poglavitnih tematik v njegovem ustvarjanju, zaznamuje dobršen del njegovega takratnega opusa. Do upokojitve v letu 1988 je Kramolc opravljal poklic oblikovalca notranje opreme v arhitekturnem biroju, nameščenem v prostorih enega od petih črnih nebotičnikov Toronto Dominion Centre, delo arhitekta Mies van der Rohe-ja. Vmes se je poročil in v zakonu sta se mu rodila dva sinova. In neprestano je slikal, vztrajno, ob večerih, vikendih in počitnicah ter - pisal. Leta 2003 je s svojim romanom Tango v svilenih coklah prišel v najožji izbor za prestižno nagrado Kresnik. Izrazito avtobiografski roman Sol v grlu (Nova revija, Ljubljana, 2008), ki se v svoji pripovedi retrospektivno ozira v begunsko obdobje v Avstriji, je avtorjevo zadnje natisnjeno delo. Razstavljene grafike Teda Kramol-

ca so tokrat izbrane iz umetnikove donacije Pilonovi galeriji v letu 2011. Na ogled je 31 grafičnih listov - linorezov, jedkanic, litografij, monotipij in suhih igel - v mediju, blizu risbi, ki je Kramolcu nasploh zelo ljuba tehnika in ki jo uporablja tudi kot predloge samim grafikam. Najzgodnejše med njimi sodijo že v medvojni čas, najštevilčneje pa so zastopane tiste, ki so nastale v začetku 50. let in ki jih zaznamuje motiv

ženske podobe (npr. ciklus »Kopalke«), portret in avtoportret ter simbolistična kompozicija. Na ogled Kramolčevih grafik vabljeni do 25. maja, v začetka junija pa nas bo v pravo poletje povedla razstava izbranih grafičnih listov iz zbirk Pilonove galerije, pospremljena s prodajo ponatisov grafik Vena Pilona iz originalnih grafičnih plošč, ki jih hrani galerija.

galeriji. V letih 1982 do 1984 je namreč Sklad za ureditev galerijske in muzejske zbirke Občine Ajdovščina, ki mu je nekaj let predsedoval med drugimi tudi dr. Lokar, s finančno pomočjo takratnih večjih ajdovskih podjetij (Fructal, Mlinotest, SGP Primorje, Tekstina in Tovarna pohištva Lipa) ter prispevki Kulturne skupnosti Slovenije, Občinske kulturne skupnosti in same galerije, od Pilonovega prijatelja odkupil njegova dela. 21 del, 16 slik v olju, skupaj s 5 grafikami v tehniki jedkanice, predstavlja vrh umetnikovega slikarskega opusa, nastalega v kratkih nekaj letih po njegovi vrnitvi domov, v času, ko si je uredil atelje. Med njimi so dela, ki so Pilona uvrstile ne le med slovenske, temveč tudi med evropsko prepoznavne in priznane umetnike: Furlanska delavka (1923), Portret slikarja Ivana Čarga (1924), Zdenka (1924), Kruh (1922), Rusinja (1925), V kavarni (1926), Stara elektrarna na Hublju (1923), Portret Walterja Bianchija (1923), Sirota Pa-

vla (1922/23). Obenem te sestavljajo glavnino stalne zbirke Pilonove galerije, ki je še za časa pisateljevega življenja v svojih prenovljenih prostorih uredila njegovo spominsko sobo. Slednja se je v letu 1994 preselila v nove prostore Lavričeve knjižnice Ajdovščina. Na razstavi so ob slikarskem portretu Danila Lokarja iz 1929 ter

lavirani risbi iz 1937 na ogled Pilonove fotografije Lokarja iz različnih obdobij njunega prijateljevanja. Vitrino pa polni dokumentarno gradivo, nanašajoč se na pridobitev Lokarjeve zbirke v Pilonovo galerijo ter odlomki Lokarjevega pisanja, ki osvetljujejo odnos do Pilona in umetnikovega dela.

Tanja Cigoj

Veno Pilon, Montparnasse atelier de la grande chaumiere, 1937

10

Tanja Cigoj

Pilonova »Cesta« − Popravek Dne 27. III. 2012 nam je J. S. poslal dopolnjeni dopis, v katerem se predzadnji stavek glasi: »Morda se je /Pilon/ na tistem kraju odpočil, ko je pešačil proti Logu, da bi se tam dal fotografirati pri cerkvi na podstavku spomenika, postavljenega v spomin na nekega madžarskega častnika, ki je umrl kot zvesti podanik našega presvitlega cesarja Franca I. v letu 1813.« − Računalniško-tiskarski škrat pa nam je ponagajal in v tisk poslal napačno besedilo… Ja, errare humanum est! Uredništvo

Fotografija cestarske hiše je posneta na osi Pilonovega pogleda, vendar bližje hiši.

Fotografija cestarske hiše, posneta na nadvozu poti k smetišču, bi posneta v začetku aprila, ko drevje še ni ozelenelo, še bolje ilustrirala moj dopis.

Na fotografiji s pogledom proti Čavnu, posneti ob sami hiši in v nasprotni smeri Pilonovega pogleda, je še nekaj kvadratnih metrov asfalta od uničenega odseka ceste, ki je potekal proti mostu nadvoza in potem pod Kožmani zavijal v desno.


Umetnost

Št. 12 • 17. maj 2012

11

V petek, 13. aprila 2012 so v prostorih Osnovne šole Šturje Ajdovščina odprli razstavo slikarskih del Milana Klemenčiča, umetnika, ki je med leti 1903 in 1914 bival prav v Šturjah. Razstava se je rodila na pobudo Pilonove galerije Ajdovščina, ki je v letu 2010 v svoje varstvo sprejela slikarska dela Milana Klemenčiča, dar umetnikove hčerke Mojce Klemenčič. Predstavitev izbranih umetnikovih slik iz podarjene zbirke tako sledi projektu, s katerim na šoli nadaljujejo spoznavanje življenja in dela umetnika, ki je več kot desetletje bival in ustvarjal prav v Šturjah, obenem pa je dogodek obeležil 5. obletnico uveljavitve odloka o ustanovitvi šole. Svoje »štursko obdobje« je umetnik zaznamoval z izjemno plodnim delom na vseh treh področjih svojega ustvarjanja – tako v fotografiji in lutkarstvu kot seveda tudi v slikarstvu. Milan Klemenčič (Solkan pri Gorici, 1875 – Ljubljana, 1957) je bil namreč vsestransko ustvarjalen: zajemal je na področje fotografije (velja za avtorja prvih barvnih posnetkov na Slovenskem iz leta 1910), lutkarstva (22. decembra 1910 je s krstno predstavitvijo svojega Malega marionetnega gledališča Šturje postavil za rojstni kraj izvirnega slovenskega marionetnega gledališča) ter slikarstva, ki je hkrati tesno povezano z njegovim fotografskim ustvarjanjem. Slednje je javnosti skozi leta strokovnega raziskovanja izčrpno predstavil mag. Mirko Kambič. Rojen kot drugi izmed štirih otrok, je že sedemleten postal sirota in zanj je po smrti očeta skrbela njegova

nona Katarina Verdikon. Gimnazijo je obiskoval v Gorici (1985-1989), kjer se je tudi prvič srečal z lutkami ter v Trstu (1990). Slikarstvo pa je, kot eden redkih primorskih umetnikov, študiral najprej v Italiji, na beneški slikarski akademiji ter na akademiji Brera v Milanu. Nato je vpisal študij na Kraljevi bavarski akademiji upodabljajoče umetnosti v Münchnu ter v mestu, ki ga je Rihard Jakopič opisal kot »zbirališče vseh mednarodnih umetnikov«, obiskoval tudi gledališki tečaj pri Karlu Lautenschlägerju. 1899 leta se je poročil z Josipino (Pepco) Lorencuti iz Solkana in v naslednjih treh letih sta se jima rodila sinova Milovan ter Savo. Klemenčič je kot sodniški uradnik služboval najprej v Bovcu in Gorici, leta 1903 pa je nastopil službo sodnega kanclista v Ajdovščini in se poln ustvarjalnega zagona posvetil slikarstvu. V letih, ki so sledila, je ustvaril kar številčen opus (slike v olju, akvarele in risbe) predvsem z motivi pokrajine Vipavske doline, portretov sodobnikov iz Šturij in Ajdovščine, prizorov žanra in tihožitja. S prijateljem, stanodajalcem in stanovskim kolegom Avgustom Schleglom, ajdovskim občinskim tajnikom ter šturskim županom, je Klemenčič veliko slikal v bližnji okolici. Veno Pilon, takrat še dijak goriške realke, je v njegovih »šturskih časih« občudoval Klemenčiča slikarja, ki mu je bil tudi prvi likovni mentor. Pilon je postal njegov sodelavec pri lutkah, pozneje pa mu je kot študent na akademiji poročal iz Prage o lutkovnem gledališču. Bil je tudi pobudnik razstave Klemen-

Ujeti trenutki

Od 18. aprila 2012 je v prostorih Vrtca Vipava na ogled razstava, ki je v dnevih med 14. do 19. marcem zaljšala stene Pilonove galerije. Fotografije na temo »Ujeti trenutek« so pod mentorstvom svojih vzgojiteljev v objektiv ujeli otroci iz skupin Lunice, Sončki in Zvezdice iz Otroškega vrtca Ajdovščina. Njihovi mentorji Nadja Likar, Anita Kete, Erika Velikonja, Nataša Ambrožič, Mirjam Černigoj in Jakob Černigoj so znotraj izbranega projekta »meseca fotografije«, ki so ga v vrtcu izvajali v svojem programu, otroke skozi igro seznanjali z osnovnimi zakonitostmi fotografiranja. Otroci so nato ustvarjali med opazovanjem dogajanja v okolju vrtca, skupaj s starši v domačem okolju ter zunaj njega. Fotografirali so, kar jim je pritegnilo pogled, v naglici vsakdana prezrte detajle in včasih se jim

čičevih slikarskih del, ki je zgodila v letu 1970 na gradu Kromberk ter v avli bivše ajdovske kinodvorane. Klemenčič namreč za časa svojega življenja ni doživel samostojne predstavitve svojega slikarskega opusa – kot je zapisal njegov sin Savo, je slikar na prigovarjanje prijateljev naj priredi razstavo, odgovarjal, da je bilo njegovo glavno slikarsko delo marionetno gledališče, slikarske razstave pa marionetne predstave. Mogoče je bil vzrok temu tudi dejstvo, da je bil Klemenčič nekako osamljen umetnik, ki se nikoli ni vključeval v kako skupino. 1913 je Klemenčič sprejel službo učitelja risanja na ajdovski obrtno-nadaljevalni šoli in takrat se je že petčlanska družina - leto poprej, 10. decembra 1912, se jima je v Šturjah rodila še hčerka Mojca - preselila v Šaplovo hišo na šturskem placu. Ob izbruhu prve svetovne vojne je bil poklican v vojsko, družina pa se je z materjo na čelu zaradi šolanja otrok v Gorici preselila v Solkan, kjer je bilo med vojno uničenih precej Klemenčičevih slik, dokumentov in del knjižnice, ki jih je ob begu iz mesta družina pustila za seboj. Po koncu vojne se je družina najprej naselila v Domžalah, nato pa v Ljubljani. Tu se je Klemenčič spet posvetil lutkam; ustanovil in vodil je Slovensko marionetno gledališče in ko je to po štirih letih prenehalo delovati, je ponovno začel slikati. Na platno je - večidel po spominu ali fotografski predlogi - ujel pokrajino, akt, tihožitje. Občasno je naslikal tudi kakšno scenografijo za svoje marionetne predstave, ki jih je prirejal, tako kot nekdaj v Štur-

Milan Klemenčič, Lastna podoba, 4. 2. 1906, olje na platnu

Milan Klemenčič vnovič v Šturjah

jah, kar na svojem domu. V tistem času je tudi prejel zaslužena priznanja za svoje lutkarsko delovanje. Klemenčiču je bila narava s svojimi pojavi vselej najpomembnejši ideal ter motiv za slikanje. Zanimal ga je tudi človek in njegovi portreti so številni in kvalitetni – slikal je ženo Pepco, ki mu je bila nenadomestljiva pomočnica pri lutkah in fotografiji ter po njeni smrti drugo ženo Ljudmilo Pirjevec, otroke, sorodnike, prijatelje, znance in sosede, ki jih je večkrat ujel tudi v objektiv svojega fotoaparata. Pogosto je slikal po fotografski predlogi ter po metodi, ki je potekala v treh

fazah – najprej je motiv, ki je pritegnil njegov pogled, fotografiral, nato ga je verno slikarsko skiciral ter potem skico dovršil v končno sliko. Velikokrat se je upodobil tudi sam in njegovi slikarski avtoportreti nas popeljejo na zanimiv sprehod skozi spremljanje sprememb, ki sta jih na njegovem obličju pustila čas in preživete izkušnje. Razstavo, ki je na ogled od ponedeljka do petka med 8. in 15. uro vse tja do 15. junija, spremlja zgibanka z besedilom Tanje Cigoj, oblikovanje in fotografija pa sta delo Primoža Breclja. Tanja Cigoj

David Ličen razstavlja v italijanski Gorici

je sprožil aparat tudi kar spontano in v fotografijo so zamrznili trenutek, ki se zna kdaj izmakniti tudi očesu pravega fotografa. Tudi zaradi dejstev, da govorica ustvarjalnosti ni šablonska in se ne razvija po nekem vnaprej določenem vzorcu, temveč je, nasprotno, izrazito individualna ter da smo s vsakodnevno rutino prezaposleni odrasli že malce pozabili, kako zna kreativnost vzpostaviti iskren in pristen dialog s svetom, so nas otroci s tem, kar so domislili skupaj z vzgojiteljicami, opomnili na drugačno, bolj prijetno plat taistega vsakdana. Ob beleženju dogajanje v okolici so nam razkrivali svojo naravno radovednost in pristnost, izvirnost in odkritost, o čemer so pričali tudi inventivni podnapisi, s katerimi so opremili razstavljene fotografije. Tanja Cigoj

V četrtek 3. maja, je bilo v Galeriji Andreja Kosiča v italijanski Gorici odprtje razstave slik, grafik in objektov ajdovskega umetnika Davida Lična. Razstava z naslovom "Prostor in barva" priča o novem obdobju Davidovega ustvarjanja. Kot je v predstavitvi umetnika in njegovega ustvarjanja povedala mag. Polona Kunaver Ličen, avtor s svojimi zadnjimi deli prikazuje zgodbo nadrealnih fantazijskih podob na majhnem formatu. Ukvarja se z miniaturnim upodabljanjem sveta iz narave, ki je združen znotraj nadrealnega prostora. Plastenje barvitih kopren in odkrivanje malih fragmentov med njimi je kakor igra barv v prostoru. Miniaturna slika je postala objekt, obdajajo jo svetovi iz ozadja ter zabrisane pokrajine iz leve

in desne strani. Izredna barvitost je rezultat kontrastnih razburljivih dogodkov med ��ivo zeleno pokrajino in žarečim oranžnim nebom zahajajočega sonca. Avtor z razstavo miniaturnih slik nagovarja gledalca, da stopi bliže in si skozi povečevalno steklo nekatera dela ogleda v detajle, kajti miniaturna slika prevzema vlogo detajla v barvi, obliki in kompoziciji. Davidova razstavljena grafična dela pa so plod desetletnega ustvarjanja na področju umetniške grafike.

Barvita preteklost Veljka Tomana V galeriji Lična hiša v Ajdovščini si je mogoče do 19. maja ogledati slikarsko razstavo z naslovom »Barvita preteklost« iz cikla naša dediščina, v Splitu rojenega akademskega slikarja Veljka Tomana. Na odprtju razstave je likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn o avtorju in razstavljenih delih med drugim izpostavila, da se »v barvnem polnem koloritu in hitrih potegih čopiča kaže Tomanovo

intenzivno podoživljanje, moč in ustvarjalna energija s katero oživlja podobe stvarstva. Slikarjev divji ritem beleženja se umirja ob posameznih arhitekturnih elementih, katerim avtor namenja celo prepoznavno, eksaktno podobo, sintetizirano na bistvo. Poteza v hipu postane trdna, podobotvorna, nekakšna armatura, ki vzpostavi fragment konkretne stvarnosti, z njim podkrepi

Avtorjeva poteza se v grafičnih tehnikah preobrazi v dovršeno likovno delo. Poezija barv in skladna vzajemnost rastlinskih in živalskih motivov prepričljivo govorijo o avtorjevi neverjetni naklonjenosti naravi. Razstavo, ki obiskovalca z barvitostjo in vizualno posebnostjo očara, si je mogoče ogledati v Galeriji Kosič (vhod skozi trgovino obutve) v Gorici do 19. maja 2012. Niko Ličen

in pojasni dogajanje ter natančneje definira krajinski izsek. Takoj za tem avtor ponovno odide na pot s svojimi klenimi, tako zelo svobodnimi koraki. Skozi eruptivno, karakterno izrazito, prepričljivo in osebno čutečo Tomanovo poetiko začutimo in podoživimo raznolikosti naše dežele«. Barvite slikarjeve zgodbe »naše dediščine« si je mogoče V Lični hiši ogledati do 19. maja. Niko Ličen


12

Pogovor z umetnico

Št. 12 • 17. maj 2012

Glas je odtis naše osebnosti Jerica Rudolf je drobno bitje z mogočnim glasom. Pevka in učiteljica petja prihaja iz Zadloga, vendar sama pravi, da je glasbeno bolj doma v Ajdovščini. Živahna in klepetava, zaljubljena v petje in v svoje delo - tako v lastne pevske projekte, kot v poučevanje in v uspehe svojih učencev. No, bi se pa dalo razpravljati o tem, kaj je to uspeh - za Jerico to zagotovo ni samo prvo mesto na pevskem tekmovanju. Uspeh zanjo pomeni vsaka uspešna lekcija petja, razredni nastop začetnika ali pa veliki javni nastop. Uspeh je videti navdušene mlade ljudi ki so pripravljeni študirati in hkrati uživajo v petju in glasbi. Uspeh je ko se pevci vračajo, jih slišati ali videti na koncertu.

Jerica, ste magistra solističnega petja in sredi uspešne glasbene kariere, tako na področju vašega pedagoškega dela, kot pri vaših lastnih pevskih projektih. Kako je mlado Zadložanko zasvojilo prav petje? Pevec si ali pa nisi, je pa dejstvo, da se s petjem resno začneš ukvarjati v mladosti, nekje pri 17., 18. letih. Pred petjem sem se učila klavir v nižji glasbeni šoli. Čeprav v naši družini nihče ni bil profesionalni glasbenik, ker enostavno ni bilo možnosti - niti denarja, niti šol v bližini - so vsi peli. Po srcu, po duši, je moja družina glasbena. Moj praded Jožef Šemrl je bil glasbeni samouk. Rojen je bil leta 1865. Ko je služil vojsko v Puli, je sodeloval v vojaškem orkestru. Igral je klarinet in violino ter prepisoval note. Ko se je vrnil domov, je leta 1921 v Zadlogu ustanovil godbo na pihala, ki jo je sestavljalo kar šest bratov iz iste družine. Vencelj ki sicer ni bil godbenik, je pa bil dober pevec, je poročil Pavlo hčerko Jožefa Šemrla in tako sta se srečali dve glasbeno nadarjeni družini .Dobila sta hčer - mojo mamo in tu sem jaz - njuna vnukinja. Igralski dar, smisel za oder in igro pa naj bi prispeval moj tata. Kakšne meščanske tradicije negovanja glasbe, opere in visoke kulture nasploh, takšne kot v kakšnem večjem kraju, pri nas v Zadlogu ni bilo. Bilo pa je v naši hiši vedno veliko petja. Petja sem se začela učiti pri Rajku Koritniku na ajdovski glasbeni šoli .Znal me je še dodatno navdušiti in me „zapeljal“ v svet opere in solističnega petja. Rajko me je pripravil in spremljal v Trst, na konservatorij Giuseppe Tartini, kjer sem uspešno opravila sprejemne preizkuse. Po opravljenih sprejemnih izpitih sem študij petja nadaljevala v razredu prof. Cecilie Fusco, kjer sem tudi diplomirala. Pri njej sem se naučila zelo dobre pevske tehnike. Dala nam je tudi veliko koristnih napotkov, ki jih rabi pevec na svoji življenjski poti. Rojena je bila v glasbeni družini,s široko razgledanostjo in kulturo. Signora Fusco je ena zadnjih „div“, ki je doživela operne odre največjih

gledališč v nekem drugem, veličastnem času. Z dvajsetimi leti je debitirala v Milanski Scali v vlogi Gilde in kasneje gradila kariero v največjih opernih hišah. Privilegij je poznati take ljudi. Pred dvema letoma sem na istem konservatoriju, v razredu prof. Enrica Rinalda, opravila magistrski študij. Verjamem, da je v stalno izobraževanje in razširjanje znanja tako v formalni, kot neformalni obliki izobraževanja nujno. Po diplomi sem se izpopolnjevala pri argentinskem prof. Victorju Srugo, prof. Eleonori Jankovič in prof. Gloriji Paulizza . Mislim pa, da glasbenik oz. pevec s svojim podajanjem glasbe, tehničnim in interpretacijskim, vedno znova potrjuje vrednost pridobljenih titul. Odpre usta… Pravite, da ste se v Trst odpravili prav brez izkušenj, brez poznanstev, kako ste se znašli, kakšen vtis je na vas pustil študij, pa mesto, ljudje? Ko gledam nazaj, vidim, da je bila to neprecenljiva življenjska izkušnja. Nisem znala jezika, nisem poznala mesta, nobenega profesorja, vse hkrati se je vsulo name … ampak, če je želja res velika, si upaš in ne obupaš, pa čeprav je bilo kdaj tudi težko. V prvem delu mojega študija v Trstu sem bila še jugoslovanska študentka. Posledica tega so bile težave s priznavanjem diplome, pridobljene v Italiji, ampak to je sedaj za menoj. Magisterij pa sem končala kot študentka Slovenije. To povem s ponosom in to sem tudi izpričevala .Kot prva študentka na tržaškem konservatoriju sem opravljala izpit iz slovenskega jezika, enakopravnega jezika vseh članic evropske unije. Prav tako sem opravila izpit iz komorne glasbe, ki so ga sestavljali izključno samospevi slovenskih skladateljev. Pri tem nisem naletela prav na nobeno nasprotovanje profesorjev. Prav nasprotno, v delih slovenskih skladateljev so videli kompozicijsko kvaliteto. Nam bi morala dodatno vrednost slovenskega samospeva predstavljati še besedila, napisana v našem maternem jeziku. V Trstu sem spoznala Martino

Clerici, doma iz hribov nad Pordenonom. V Trst je prišla študirat nemščino in ruščino .Postali sva ‘cimri’ in kmalu, si je premislila in se odločila za študij slovenščine. Diplomirala je pri prof. Mariji Pirjevec. Za diplomsko nalogo si je izbrala dela Alojza Rebule. Ukvarja se s prevajanjem slovenskih pisateljev, predvsem del Borisa Pahorja in Alojza Rebule. Lani novembra je bila v Peterlinovi dvorani v Trstu predstavitev prevoda Rebulovega romana Nokturno za Primorsko, ki ga je Martina prevedla v italijanski jezik. Rebula je navdih in snov za roman dobil v življenjski zgodbi Filipa Terčelja, v romanu je to Florjan Burnik. Na predstavitvi so sodelovali moji učenci, združeni v vokalno skupino. Kdo, če ne Šturci iz glasbene šole na Štrancarjevi, smo dolžni spomniti se rojaka Filipa Terčelja - Lipčeta Grivškega. Pevski program je bil sestavljen iz cerkvenih in posvetnih pesmi različnih skladateljev katerih besedila je napisal Terčelj. Prisoten je bil tudi pisatelj Rebula ki nam je s svojo kleno besedo in bistrim duhom pustil poseben pečat. Pri njem ni sprenevedanja in polovičarstva, tako značilnega za naš čas. Na povabilo prevajalke in založbe San Paolo smo se aprila udeležili predstavitve romana tudi v Milanu. Čudovito doživetje. Greva nazaj v Ajdovščino. Ste učiteljica petja na ajdovski glasbeni šoli, za seboj imate vrsto zanimivih projektov, med njimi je bilo eno najodmevnejših Sračje leto, spevoigra je bila uprizorjena ob 60. obletnici Glasbene šole Vinka Vodopivca Ajdovščina. Sračje leto je nastalo ob 60-letnici glasbene šole in 130- letnici rojstva Vinka Vodopivca. Morda bi pojasnila odločitev, zakaj sem spevoigro naslovila tako. Vodopivec je deloval pod psevdonimom Ambrozij Sraka. Od tod pridevnik Sračje. Leto pa zato, ker je bilo leto 2008, ko smo spevoigro krstno izvedli, leto omenjenih obletnic. Spevoigro so ljudje zelo dobro sprejeli, pevci so pokazali velike pevske in igralske sposobnosti. Projektov in sodelovanj je bilo veliko. Posebno odgovorno sem sprejela povabilo k sodelovanje s skladateljico Bojano Šaljić Podešva pri snemanju glasbe za dokumentarec Otroci s Petrička, za katerega je Bojana za glasbo v filmu na 10. festivalu slovenskega filma (2007) prejela nagrado vesna. Seveda sem se že prej srečevala s sodobnimi skladatelji, vendar pa je bil to najbolj odločen odmik od mojega osnovnega ustroja pevca. Glasba je brez besedila, šlo je bolj za eksperiment z glasom, zvoki, ritmičnimi vzorci… Bojana mi zgodbe filma ni povedala v podrobnosti. S tem nisem bila “ukleščena” v zgodbo. Tragično zgodbo otrok sem

zaslutila iz melodičnih linij in svojevrstnih disonančno zvenečih postopov. To potrjuje, da je bila glasba v sozvočju z zgodbo in jo je dopolnjevala. Hvaležna sem za to izkušnjo. Kot zanimivost še to, da glasbe nisva snemali v studiu, ampak kar pri meni doma v Zadlogu. Če za šport, umetnost ali druge dejavnosti pravijo, da se jih je treba lotiti čim bolj zgodaj, je učenje petja primerno za mladostnike, torej na nek način že izdelane ljudi, z nekimi izkušnjami in verjetno tudi cilji. Kdo je primeren za študij petja? Posluh, ritem in zdrav glas sta nujna za nekoga ki želi peti. Za nekoga, ki si želi petje študirati in se temu kasneje profesionalno posvetiti, pa je potrebno še veliko več. Pevec je težko nekdo krhkega zdravja, podvržen pogostim prehladom in boleznim. Njegovo telo mora biti krepko in zdravo. Prav tako ta ‘posel’ ni primeren za psihično nestabilne in anksiozne ljudi. To niso razmere, kjer bi si lahko pevec obetal lepo pevsko prihodnost. Skozi študij mora učitelj to zaznati in to na ustrezen način učencu povedati. Jaz nisem učitelj ki bi pevcu zbujal prazne upe. To se mi zdi moralno sporno. Toliko kot je učencev, toliko je pristopov k poučevanju. So stvari ki so pri pouku absolutne, so pa tudi stvari ki so vezane na fizionomijo in telesni ustroj pevca. Tu pa sta še karakter in značaj pevca. Pouk vodim vedno dvotirno: tehnični del in muzikalni del. Oba vidika sta med seboj soodvisna, se dopolnjujeta in vodita v razvoj. Tehnična izpopolnjenost nam daje možnost večjega izraza, nič pa nam ne pomaga ,če ni v podajanju pevca zaznati muzikalnosti. Ta del je ključen in odlikuje odlične pevce. Muzikalnost v pevcu lahko učitelj spodbuja, nikakor pa se je ne da naučiti. Biti je treba potrpežljiv in spoštljiv ter razviti zaupanje z učencem. Praktično vsi pevci, ki se odločijo za učenje petja, prihajajo iz zborov. Velikokrat zaznam nenaklonjenost zborovodij, pa tudi pevcev v zboru, do tako imenovanih „solistov“. „Solisti“ ki jih odlikuje nezmožnost prilagajanja, prepotentnost, samovolja, res ne sodijo v svet polifonije. Ampak verjemite, takih „solistov“ si tudi mi, pevci v monodični sferi, ne želimo. Posploševanje, nepoznavanje stvari in sodbe, so res lahko nevarne, krivične ali celo škodljive. Verjamem, da se dobrega pevca noben zborovodja ne brani, pa čeprav je ta „okužen“ z znanjem, ki si ga je pridobil pri učitelju petja. Pa še za kakšen solo lahko pride prav. Upam, da bomo to presegli, se spoštovali in to dokazali z odprtim sodelovanjem. Pred kratkim ste se iz Črne gore vrnili z lepimi nagradami in dobrimi vtisi ...

Sama nisem za tekmovanja v glasbi, kajti v glasbi ne poznamo merske enote s katero bi merili. Največ, kar si lahko želimo, so res strokovne žirije. Ampak na tekmovanju je vedno tako, da je ob zaključku nekaj ljudi veselih, nekaj jeznih, nekaj žalostnih, nekaj pa se jih je preprosto imelo fajn. So pa tekmovanja nujni del nadpovprečnega glasbenika, predvsem če želi nadaljevati glasbeno pot. Po presoji sem trem učencem predlagala, da se odpravimo na mednarodno tekmovanje v petju, ki je konec marca potekalo v Črni gori. Odločitev pa je bila njihova. Res, da se za tekmovanje pripravlja zahtevan program, vendar pa je pomembno tudi vse dotedanje delo. S tem mislim, da učitelj, ko učenec doseže ustrezni nivo znanja in sposobnosti, uvršča v študij program, ki ga kasneje zahtevajo tekmovalni programi. Priprave na tekmovanje so intenzivne, v določenem trenutku celo moreče, vendar pa jih je treba voditi tak, da pevec pride na tekmovanje glasovno in fizično spočit, psihično pripravljen in stabilen, da je to res lahko njegov dan, ko je sposoben najboljšega nastopa. Na tekmovanju smo bili res uspešni. Pevci so se soočili s kolegi, ki jim je študij petja njihov prvi študij. Različni v kvaliteti, a popolnoma enaki v nameri biti čim boljši, če ne najboljši. Sovražim lažno skromnost in izgovor „važno je sodelovati“. Sodelovanje ni značilnost tekmovanja. Sprejmi ali pusti. Učiteljev zadnji del „projekta tekmovanje“ pa je umestitev in načrti za naprej. Teh mi – nam - hvala Bogu ne manjka. Glasbe je danes na pretek, ste glasbenica in učiteljica, kaj nasploh menite o glasbi? Apriori ne zavračam nobene glasbe, no, po kakšni zvrsti res nimam potrebe. Vendar pa je človeški glas le prvobitni inštrument. Nudi nam možnost govora in komunikacije ter petja. V glasu se izražajo naša čustva, naše zdravje in naš značaj. Glas je odtis naše osebnosti. Potrebno je samo prisluhniti Glasba, ki ti nekaj da, kakršnakoli je že, je dobra glasba. Bi pa morali tudi poslušalci razviti neko kritičnost do glasbe, ki jim je vsiljena in ima zgolj marketinški namen. Že Verdi je rekel, da bo čas povedal, koliko je njegova glasba zares dobra. Vsako obdobje ima svoje trende, stile, smeri, vendar, se je izkazal, da le kar je dobro, preživi. Ne glede na zvrst glasbe. Želje ... Kar se tiče mojega pedagoškega dela si želim še naprej razred sposobnih in delavnih pevcev, ki bi jih lahko učila. Ajdovcem bi radi predstavila Potpuri operetnih melodij- avtorsko, pevsko gledališko predstavo, s katero smo nastopili na Mednarodnem festivalu mladih Postojna 2011 in navdušili. Osebno pa si želim, da bi bila zdrava. Tako bi lahko uresničila še mnoge osebne želje. Pa da bi v moje življenje še vedno zahajali ljudje, ob katerih se učim, so mi v oporo in spodbudo. Ljudje, ki se znajo poveseliti in zapeti svobodno, iz srca, brez akademskih predsodkov in zadržkov. Sanda Hain


Napovedujemo

Št. 12 • 17. maj 2012

Dobrodelni koncert Marka Hatlaka Namen koncerta Zaradi nenehnih težav s financiranjem programa osebne asistence zbiramo denarna sredstva za plače asistentk/-ov,osveščanje javnosti o osebni asistenci kot osnovni človekovi pravici in o pravici do osebne asistence in neodvisnega življenja, ki nam pripadata tudi po Konvenciji združenih narodov o pravicah invalidov. Podprite trud za neodvisno življenje Društvo YHD, ki si prizadeva za neodvisno življenje hendikepiranih, se trudi za sprejem Zakona o osebni asistenci, katerega osnutek že dve leti čaka na pristojnem ministrstvu in bi

rešil mnogo težav vseh, ki so odvisni od osebne asistence. Ker pa je vezan na Zakon o dolgotrajni oskrbi, ki predvideva novo dodatno zavarovanje, bo verjetno tam še dolgo. Zato je društvo v začetku maja na predsednika državnega zbora RS, Gregorja Viranta naslovilo pobudo za zbiranje podpisov volivcev na upravnih enotah, s katerimi bi namreč lahko sami vložili zakon v državni zbor. Neodvisno življenje invalidom namreč ne pomeni samostojnosti ali izolacije, pač pa pomeni nadzor nad lastnim življenjem in možnost izbire v vsakdanjem življenju. SH

Vseživljenjsko učenje v Lokavcu Društvo za oživljanje lokavškega izročila ''DOLI'' je bilo lani prvič povabljeno, da sodeluje v Tednu vseživljenjskega učenja, ki je najvidnejša promocijska manifestacija na področju izobraževanja v Sloveniji. Odziv ljudi je bil zadovoljiv, zato smo si tudi letos zastavili v program društva, da organiziramo TVU v Lokavcu. Predavanja in delavnice (skupno 11) bodo potekale od 16. maja do 19. junija v dvorani Edmunda Čibeja, na kmetiji Černigoj in pekarni Ježek. Teme, katere smo izbrali so zanimive, iz vsakdanjega življenja; s katerimi si bomo osvežili že znano in slišano, marsikatero stvar pa bomo na novo spoznali. Na področju kulture smo pripravi-

li predstavitev knjige in vodnika ter predavanje o naši kulturni dediščini. Letošnje delavnice bodo okusne, dišeče, hrustljave; učili se bomo o predelavi mesa v suhomesne izdelke, in kaj ni boljšega kot ''feta'' pršuta ali dobrega salama na rezini sveže pečenega kruha? Tudi našo lepo deželo bomo spoznali: lahko na kolesu, pohodu ali pa skozi objektiv digitalnega aparata. Vrhunec vsega bo pohod po češnjevih nasadih in ogled delčka kulturne in tehnične dediščine Lokavca. Ne nazadnje naša največja vrednota je zdravje in za njega premalo naredimo. Zato je zadnji sklop predavanj namenjen temu. Seznanili se bomo, zakaj je konflikt nova priložnost, kaj

13

Teden vseživljenjskega učenja v Lokavcu Vabljeni na raznolike prireditve, ki bodo potekale v Lokavcu ob Tednu vseživljenjskega učenja TVU v maju in juniju. Glavni organizator Društvo za oživljanje lokavškega izročila “DOLI” Petek, 18. 5. 2012 ob 20. uri - Predelava mesa v suhomesnate izdelke Strokovno predavanje o postopkih predelave in možnost degustacije ter strokovne ocene prinešenih vzorcev udeležencev predavanja. Vzorce bo pregledal strokovni ocenjevalec. Predavanje in ocenjevanje bosta vodila : univ. dipl. inž. zoot. Marta Koruza in dipl. inž. zoot. Srečko Horvat. Kmetija Černigoj Lokavec Nedelja, 20. 5. 2012 ob 15. uri - Tečaj: Digitalna fotografuja Tečaj vodi dipl. ekon. fotograf Samo Terbižan. Zbirno mesto pred Dvorano Edmunda Čibeja Lokavec Sreda, 23. 5. 2012 ob 20. uri - Konflikt je lahko nova priložnost Predavanje o medosebnih odnosih, komunikaciji in reševanju konfliktov v družini, okolju in poklicnem življenju. Predavanje vodi dipl. teolog Lampe Katja, vodja inštituta ISKRO: Inštitut za svetovanje, kakovost in razvoj odnosov. Dvorana Edmunda Čibeja Lokavec Nedelja, 27. 5. 2012 ob 8.30 Pohod po Češnjevih nasadih in ogled zanimivosti Lokavca Udeležence pohoda bodo po poti spremljali lokalni vodniki, na posameznih postankih bodo tudi predavanja o negi in vzgoji češnjevih dreves. Pohodniki bodo poskusili tudi raznovrstne dobrote iz češenj. Vodja: Boris Blažko in vsi člani društva DOLI. Zbiranje udeležencev: Športna dvorana Ajdovščina. Torek, 29. 5. 2012 ob 20. uri - Predavanje - kulturna dediščina Predavanje vodi diplomirana etnologinja Tanja Rijavec.Predavanje obiskovalcem odstira razumevanje kulturne dediščine, pravilno cenjenje in hrambo predmetov kot tudi pravilno prezentacijo. Dvorana Edmunda Čibeja Lokavec Petek, 1. 6. 2012 ob 19 uri - Predavanje in delavnica: Kruh nekoč in danes Delavnica in predavanje bo skupino udeležencev seznanila o aditivih in škodljivosti le teh, pripravo in peko kruha nekoč z droži (brez kvasa) in danes iz pšenične, ržene in ajdove moke. Seznanili se bodo tudi z oblikovanjem izdelkov iz testa za okrasitev mize. Opombe: Število udeležencev je omejeno na 20 ljudi. Potrebna je predhodna najava do popolnitev mest. Najava je možna na GSM: 041 485 044 Alenka, Pekarna Ježek Lokavec Torek, 5. 6. 2012 ob 20. uri - Predavanje: Osteoporoza Predavala bo Martina Terbižan Rupnik dr. medicine. Dvorana Edmunda Čibeja Lokavec Petek, 8. 6. 2012 ob 20 uri - Predstavitev vodnikov »Gorski kolesar«, »S kolesom med kraškimi kamni« in pohodniški vodnik »Volnik« Predavatelj: avtor Miloš Stankovič. Dvorana Edmunda Čibeja Lokavec Torek, 12. 6. 2012 on 20 .uri - Predavanje: Refleksoterapija Predavanje bo vodila Nada Blažko. Rafleksoterapija je oblika masaže, kjer s pritiskanjem in masiranjem refleksnih področij na stopalih in dlaneh vplivamo na sproščanje in ravnovesje celotnega telesa. Je naravna oblika zdravljenja, ki vzpodbuja krvni obtok in endokrini sistem ter aktivira ali umiri organske funkcije. Veliki učinki se kažejo pri težavah stopal in nog, pri prebavilih in menstrualnih motnjah, pri stresu, bolečinam v hrbtu in seveda pri sproščanju celotnega telesa, ki je pri današnjem načinu življenja še posebej pomembno. Dvorana Edmunda Čibeja Lokavec Torek: 19.6. 2012 ob 20. uri - Predavanje: Ledvice, kronična ledvična bolezen in njeno zdravljenje Predavali bosta sms. Alenka Bitežnik in dpl. ms. Sabina Medeot. Dvorana Edmunda Čibeja Lokavec

Vpisujemo v programe Usposabljanja za življenjsko uspešnost (Most do izobrazbe, Izzivi je in kako preprečimo osteoporozo, seznanili s refleksoterapijo in izvedeli vse o ledvicah, kronični ledvični bolezni in zdravljenju. Naš program je pester, zato upamo, da si bo vsakdo našel temo, ki ga zanima. Ob koncu mi preostaneta le še dve stvari, da jih napišem. Prvo je povabilo na naš TVU v Lokavec tako vaščanom kot tudi prebivalcem širše okolice, ki so našli v našem programu kaj zase. Drugo pa je naša zahvala vsem sodelujočim, da so se odzivali našemu vabilu; posebej moram poudariti, da vsi sodelujejo brezplačno. Zato me veseli dejstvo, da so še požrtvovalni ljudje, ki svoje znanje in izkušnje delijo za iskreno zahvalo in ploskanje udeležencev. Kompara Alenka

podeželja, Moj korak, Knjige so zame, Razgibajmo življenje z učenjem) Programi so brezplačni, saj jih financirata MIZKŠ in ESS.

Vabljeni tudi v programe za pridobitev izobrazbe in Nacionalne poklicne kvalifikacije. Informacije in svetovanje o možnostih izobraževanja na telefon 05/3664 753, 041 437 785. NOVO: E-ŠTUDIJ DODIPLOMSKIH PROGRAMOV, ki jih izvaja Erudio izobraževalni center (Organizator socialne mreže, Logistično inženirstvo, Podjetništvo In mednarodno poslovanje, Ekonomist).

www.lu-ajdovscina.si


14

Lavričeva knjižnica

Št. 12 • 17. maj 2012

Sladki zaključek

Lavričeva knjižnica se je za petnajst minut spremenila v prizorišče kuharskega tekmovanja. Pa ne kar tako: šlo je za zaključno prireditev Slovenskega knjižnično – muzejskega MEGA- kviza, ki jo je za udeležence iz osnovnih šol ajdovske in vipavske občine pripravila knjižnica. Kot smo zapisali, je bil zaključek kviza tokrat prav posebej sladek. MEGA kviz poteka že šesto leto. Veseli nas, da ga rešuje tako veliko

število otrok. Letos smo prejeli 665 pravilnih rešitev, kar je celo 15 več kot lani. Vsega tega ne bi bilo brez prizadevanj mentorjev.Za sodelovanje pri kvizu se je odločilo pet šol iz naših dveh občin (OŠ Danila Lokarja Ajdovščina, OŠ Šturje Ajdovščina, OŠ Dobravlje, OŠ Draga Bajca Vipava in CIRIUS Vipava). Glede na število oddanih rešitev spadamo med najboljše v Sloveniji. Mega tudi za nas!

Na prireditvi smo učencem in mentorjem podelili 17 nagrad, ki sta nam jih za ta namen podarili Založba Kmečki glas in Pilonova galerija. Enajst srečnežev pa se bo maja meseca udeležilo nekajurnega kuharskega tečaja, ki ga bo zanje pripravila Alenka Kodele, mojstrica slaščičarske umetnosti, sicer »naše gore list«, saj prihaja iz Budanj. Na zaključni prireditvi MEGA kviza sta se z njo v krašenju torte pomerili dve udeleženki prireditvenaključno izbrana učenka in mentorica. Na prireditvi smo Izvedeli veliko zanimivega o Alenki sami pa tudi o njenih tekmovanjih. Alenka je bila več let članica slovenske kuharske reprezentance, posebno pa je ponosna na trak kakovosti s tremi pridobljenimi odličji. Veselimo se že nove sezone kviza, ki se začne oktobra, ko bomo v okviru MEGA kviza spoznavali nove znamenite Slovence in Slovenke. Martina Zalar,

Čarni Angel Danile Žorž v Lavričevi knjižnici

17. aprila 1864. leta je dr. Karel Lavrič v Ajdovščini odprl enajsto slovensko čitalnico in tako začel pot knjige med ljudi bralcev na tem območju. Natančno 138 let po tem dogodku pa se je v ajdovski knjižnici, ki je dobila ime prav po tem narodnem buditelju, predstavila domačinka Danila Žorž. Na Vipavskem so pot pisani besedi v preteklosti utirali mnogi posamezniki, ki so zasloveli v širšem slovenskem prostoru, naj naštejemo samo nekatere: Janez Svetokriški, Radivoj Rehar, Danilo Lokar… Danes prihajajo na dan dela Franca Černigoja, Alenke Skupek, Jurija Paljka, Marije Mercine, Bojana Bizjaka – posebej

za mlado generacijo pa ustvarjajo Pavlina Bizjak, Neli Kodrič Filipić in Danila Žorž. Čarni angel je že 5. Danilino delo, izšlo je pri PRODUKCIJSKI HIŠI RED, Zavodu za užitke branja, in je prva knjiga v seriji Sage pravi svet. Sledilo naj bi ji še kar nekaj knjig, zagotovo pa tri. Založbo ter njeno sodelovanje z Danilo nam je predstavila njena urednica Tadeja Zupan Arsov, ki je poudarila, kako sta se z avtorico že od vsega začetka lepo ujeli in med nastajanjem knjige ter serije lepo sodelovali. Glavni junakinji knjige sta dijakinji, ena iz mesta, druga iz vasi, ob njiju pa se pojavi še Amadej. Družine, iz katerih izhajajo glavni junaki,

so si med seboj popolnoma različne, tudi jezik, ki ga govorijo, je poseben, srečujemo se s prepletanjem posebnosti mesta in vasi, z mešanjem vsakdanjosti s čarovnijo. Danila Žorž pravi, da je v knjigi želela izpostaviti problem POP KULTURE, želela je napisati literaturo, dostopnejšo mladim, ob tem pa je prav skozi knjigo želela podati neko sporočilo, nekaj, kar se jih bo dotaknilo, nekaj, o čemer bodo razmišljali. Književnost mora priti do bralca, mladega človeka je potrebno zasvojiti z branjem. Jezik, ki ga pisateljica uporablja, je živ jezik, jezik današnjih dni in današnjih generacij. Postavitev zgodbe v današnji čas, mešanje resničnosti s fantastiko – prav to so elementi, s katerimi avtorica doseže, da knjigo preberemo na dušek in da je to sladkorček za vse generacije. V pogovoru z Ivano Slamič je avtorica poudarila, da je to tudi cilj njenega pisanja, ki ga jemlje kot poslanstvo in terapijo. Zaveda se, da mladi bralci danes drugače berejo, zato jim mora biti privlačen slog pisanja - obenem pa pravi, da lahko prav skozi literaturo, branje in knjige mladim posredujemo neke življenjske resnice ter vrednote in tako gradimo njihovo osebnost.

Potujoča knjižnica v maju in juniju ČETRTEK, 17. maj Vrtec Črniče 10.30 – 11.00; Vrtovin 12.00 – 13.00; Ustje 13.30 - 14.45; Gojače 15.00 – 16.00; pravljica 16.00 -16.30; Dobravlje 16.45 – 17.30 PONEDELJEK, 21. maj Skrilje 11.00 – 12.00; Cesta 12.10 – 12.45; Batuje 13.15 – 14.00; Selo 14.10 – 16.00; Kamnje 16.10 – 17.00 TOREK, 22. maj Vrtovče 11.30 – 11. 50; Šmarje 12.00 – 13.30; Zavino 13.50 – 14.50; Brje 15.20 – 16.30; Malovše 16.50 – 17.50 PONEDELJEK, 4. junij Vrtec Ribnik 10.00 – 11.45; Dom starejših občanov Ajdovščina 12.00 – 13.00; Lozice 14.30 – 16.30; Podraga 16.45 – 17.45 TOREK, 5. junij Tekstina 10.00 – 11.00; Vrtec Vrhpolje 11.20-12.45; Goče 13.45 – 15.30; Manče 15.40 – 16.55; Lože 17.00 – 17.50 SREDA, 6. junij Otlica 12.30 – 14.00; Predmeja 14.15 – 14.45; Male Žablje 15.45 – 16.15; Velike Žablje 16.20 – 17.30 ČETRTEK, 7. junij Fructal 9.30 – 11.30, Vipavski Križ 11.50 – 13.00; Duplje 13.20 – 14.20; Vrhpolje 14.30 – 15.30; Dolga Poljana 15.40 – 16.40 PETEK, 8. junij Vrtec Vipava 8.45 – 9.40; Mlekarna Vipava 9.45 – 10.10; Klet Vipava 10.15 – 10.45; VDC Vipava 11.00 – 11.30, Pristan Vipava 12.45 – 13.45 PONEDELJEK, 11. junij Col 11.30 – 14.30; Lokavec – na Brodu 15.00 – 15.45; Lokavec, šola 15.50 – 16.30; Planina 16.45 – 18.00 TOREK, 12. junij Vrtec Selo 11.00 – 11.30; Črniče 11.45 – 13.30; Gaberje 14.15 – 16.00; Erzelj šola 16.15– 17.00; Erzelj Miški 17.05 -17.35 SREDA, 13. junij Podkraj 11.30 – 13.30; Slap 14.45 – 16.00; Log 16.10 – 17.00; Budanje 17.05 -18.00 ČETRTEK, 14. junij Vrtec Črniče 10.30 – 11.00; Vrtovin 12.00 – 13.00; Ustje 13.30 - 14.45; Gojače 15.00 – 16.00; pravljica 16.00 -16.30; Dobravlje 16.45 – 17.30 PONEDELJEK, 18. junij Skrilje 11.00 – 12.00; Cesta 12.10 – 12.45; Batuje 13.15 – 14.00; Selo 14.10 – 16.00; Kamnje 16.10 – 17.00 TOREK, 19. junij Vrtovče 11.30 – 11. 50; Šmarje 12.00 – 13.30; Zavino 13.50 – 14.50; Brje 15.20 – 16.30; Malovše 16.50 – 17.50 Info: Lavričeva knjižnica Ajdovščina, Cesta IV. prekomorske 1, 5270 Ajdovščina Tel: 05 3661 328, GSM: 041 596 130, e-pošta: potujoca@ajd.sik.si

Lokar, kot ga vidimo skozi njegovo delo Primorci Okrogla miza v Lavričevi knjižnici, 22. maj ob 18.30 Ustvarjalno delo Danila Lokarja, njegovi liki in problematika, ki jo je v svojih delih upodabljal, je bila pobuda za nastanek kar nekaj diplomskih del o njegovem pisateljskem ustvarjanju. Kako so Lokarjevo delo videle v času nastajanj svojih diplomskih nalog in kako ga vidijo danes, se bodo na naši okrogli mizi pogovarjale profesorice Ivana Slamič, Bruna Vuga in Kazimira Blasi. Razgovor o tem, kako vidimo pisatelja Danila Lokarja Primorci, bo v torek, 22. maja v Lavričevi knjižnici v Ajdovščini. Razgovor, ki ga bo usmerjala Ivana Slamič, bo obiskovalcem dogodka pomagal osvetliti osebnost in pisateljske vzgibe Prešenovega nagrajenca. (LKA)

Marija Bajc

Življenje je veliko, strašno in lepo Lavričeva knjižnica v Ajdovščini je v počastitev Lokarjeve 120 letnice rojstva (9. maj 1892 - 9. maj 2012) in v okviru prireditev v Lokarjevem letu odprla razstavo Lokarjevih del, njegovih dnevnikov, kritiških zapisov o njegovem delu in literarno zgodovinska dela, ki pričajo o Lokarjevem vstopanju med kanonizirane avtorje. Moto razstave je Lokarjeva Literarna oporoka , ki jo je napisal v svoj ljubljanski dnevnik 14. 4. 1986:

ŽIVLJENJE JE VELIKO, LEPO IN STRAŠNO. Z motom želimo opozoriti na Lokarjevo zavest o samem sebi, na njegovo spoznanje o dvojnosti njegovega lastnega življenja (o lepoti in strašnosti), o razpetosti med zdravniški poklic in umetniško ustvarjanje . Moto pa tudi sporoča Lokarjevo optimistično vero v življenje samo, ki je veliko, ne glede na lepoto in strašnost obenem ali pa prav zaradi tega. Razstava glede na vso literarno za-

puščino Danila Lokarja ni obsežna: v petih vitrinah in na petih panojih sledimo Lokarjevemu življenju od rojstva do zadnjega vpisa v njegov dnevnik, ki je v bistvu pisateljev literarni povzetek lastnega življenja. Stalna razstava o pisatelju Danilu Lokarju, ki je v Lavričevi knjižnici od prenosa iz Pilonove galerije, je prva razstavna vitrina letošnje razstave. Pomembno se nam zdi, da je vse gradivo na razstavi last Lavričeve

knjižnice , pisateljeve dnevnike in zadnjo Lokarjevo uradno fotografijo pa je ljubeznivo posodil Lokarjev nečak (vnuk Lokarjevega brata Mirka). Razstava, kljub manjšemu obsegu, kot bi si želeli in si jo pisatelj zasluži, saj smo se morali prilagoditi prostoru in vsakodnevni dejavnosti Lavričeve knjižnice, razkriva samotnega moža in njegovo vztrajno hojo za lepoto k čudežu življenja. Ivana Slamič


Kultura

Št. 12 • 17. maj 2012

15

JSKD – kultura za vsak čas

Javni sklad RS za kulturne dejavnosti deluje z namenom spodbujanja razvoja na področju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti, spodbujanja ustvarjalnosti na kulturnem področju in izvajanja drugih dejavnosti, določenih z nacionalnim programom za kulturno in z zakonom. Sklad opravlja strokovne in razvojne naloge v zvezi s spodbujanjem ljubiteljske kulturne dejavnosti in kulturne ustvarjalnosti na celotnem slovenskem etničnem prostoru, izvaja izobraževalne programe za vse zvrsti kulturnih dejavnosti. Opravljamo naloge v javnem interesu z namenom zagotavljanja trajne možnosti za razvoj ljubiteljskih kulturnih dejavnosti. To smo mi in z območnimi izpostavami po vsej državi približujemo in razvijamo kulturne utrinke domačih ljubiteljskih ustvarjalcev. Na področju Občin Ajdovščina in Vipava deluje območna izpostava Ajdovščina s svojim sedežem na Gregorčičevi 17 (v sklopu novih prostorov glasbene šole Ajdovščina) v samem centru Ajdovščine. V svojem delovanju zaobjemamo ce-

loten spekter ljubiteljske kulture, ki se odvija na našem področju. Naše poslanstvo je spodbujanje razvoja in kakovosti ljubiteljske kulture ter približati vsakomur vsaj košček dela, ki ga opravljajo naša društva. S svojim rednim programom začnemo že v začetku leta, ko se nam na tradicionalni prireditvi NAŠI ZBORI POJO, predstavijo odrasli pevski zbori in manjši pevski sestavi. Na področju Vipavske doline deluje 19 zborovskih sestavov in skupaj skoraj 400 pevcev in pevk vseh starostnih skupin. Na reviji lahko prisluhnemo kakovostnemu petju, kar tudi potrjujejo redni strokovni spremljevalci revije, ki zborom po končanem nastopu svetujejo in jih tudi na nek način ocenjujejo. Da pa je zborovstvo na vipavskem zelo priljubljeno, prikažejo tudi otroci in mladostniki na prav tako tradicionalni reviji NAŠA POMLAD. Na letošnji reviji, ki je potekal kar tri dni se je predstavilo 21 otroških in mladinskih pevskih zborov od skupaj 25- tih zborov. Kakovostnemu otroškemu in mladinskemu petju prav tako prisluhnejo

strokovnjaki, ki med njimi izberejo najprimernejše in ti se predstavijo na treh zaključnih koncertih na katerih nastopajo otroški in mladinski zbori z vse Primorske. V sodelovanju z Zvezo pevskih zborov Primorske organiziramo tudi dva koncerta v sklopu revije PRIMORSKE POJE na katerih se predstavijo slovenski odrasli pevski zbori s Primorske, Italije, Hrvaške, pa tudi iz Avstrije in z Madžarske. Na mehkobni zvok tamburic in mandolin vas spomnimo na tradicionalnem srečanju tamburaških in mandolinskih skupin in orkestrov, na katerem se predstavi 6 domačih orkestrov, pridružijo pa se nam tudi orkestri in skupine iz Kopra, zamejstva in z Vremščice. Lahko se pohvalimo, da imamo v Vipavi dva orkestra, ki posegata po najvišjih priznanjih in nagradah na državnih in mednarodnih tekmovanjih. Z glasbo so povezani tudi PLESNI UTRINKI – območno plesno srečanje, na katerem se plesni center ADC, ki v svojih vrstah združuje od najmlajših do najstarejših plesalk in plesalcev, in ostala plesna društva predstavijo v plesnih miniaturah. Pri Javnem skladu postavljamo v ospredje razvoj sodobnega plesa. Z območnim srečanjem pa želimo vzpodbuditi plesno zanimanje in razvoj plesne dejavnosti, tako, da se na srečanju lahko predstavijo vsi, ki to želijo. S plesom se srečujejo tudi v folklornih društvih, kjer se trudijo ohranjati kulturno dediščino in jo poustvar-

jajo. Na vipavskem deluje Folklorno društvo Vipava, ki se redno udeležuje vseh preglednih prireditev v naši organizaciji. Otroško folkloro pa poustvarjajo predvsem na osnovnih šolah. Na področju gledališke dejavnosti na Javnem skladu organiziramo srečanje otroških gledaliških in lutkovnih skupin, VIZIJE – srečanje mladinskih gledaliških skupin in LINHARTOVO srečanje – srečanje odraslih gledaliških skupin. Začnemo na območni ravni, nadaljujemo z regijskimi predstavitvami in na koncu so še državna srečanja. Na vseh nivojih se skupine srečajo s strokovnimi svetovalci s področja gledališča, ki imajo poleg izbora, nalogo še strokovno svetovati in pomagati skupinam. Z likovniki se srečujemo vsako leto. V sodelovanju z izpostavami Nova Gorica, Tolmin in Idrija vsako drugo leto razpišemo temo za regijsko razstavo, v vmesnem obdobju pa poteka državni likovni razpis na določeno tematiko. V letu 2011 je bila tako tema ustvarjanja Tekst v podobi. V letošnjem letu smo se dogovorili, da izvedemo razstavo na temo Krajina. Tako vabimo vse, ki vam je ta tematika blizu, da do 13. oktobra prinesete svoja dela na OI Ajdovščina, kjer jih bo strokovna sodelavka po zaključku razpisa pregledala in določila, katera dela se bodo predstavila na regijski tematski razstavi v mesecu novembru. Tudi na področju literarnega udej-

stvovanja se na našem področju dobi veliko ustvarjalcev. Na območni izpostavi smo bili vrsto let zapored zadolženi za izvedbo literarne delavnice in srečanja seniorskih literarnih ustvarjalcev. Na srečanje so bili povabljeni tisti avtorji, ki so se odzvali na natečaj revije Mentor, ki jo JSKD izdaja. Srečanje je potekalo v prijetnih pogovorih o literaturi med avtorji in strokovnim spremljevalcem srečanja. Da se kulturna društva in posamezniki prikažejo v najboljši luči, jim na Skladu poleg strokovnih svetovanj na preglednih prireditvah in srečanjih pomagamo tudi z izvedbami različnih seminarjev. Seminarje in tečaje organiziramo v dogovorih s posameznimi društvi ali pa na pobude in povpraševanja. Tako smo konec lanskega leta organizirali seminar za zborovsko petje v soorganizaciji z moškim pevskim zborom iz Batuj, likovni seminar v sodelovanju z društvom POC in z namenom, da bi pripomogli k želji po boljšem gledališkem ustvarjanju, gledališki seminar z dramsko igralko Majo Gal Štromar. Na željo udeležencev gledališkega seminarja, smo se za letošnjo jesen dogovorili z Majo, da se ponovno srečamo in nadgradimo že pridobljeno znanje. To, je program delovanja Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti OI Ajdovščina. Za vsakogar in za vsak čas. Katarina Volk

» Nitka k nitki dneve šteje, a življenje piše, riše vaše ure…« Tako je v knjigo vtisov zapisala g. Vanda gostja na otvoritvi razstave. Razstavo so postavile Lokavške ženske, ki se že od leta 2007 ob sredah srečujejo in pridno kvačkajo, vezejo, klekljajo, šivajo, pletejo… Zavetje jim nudi krajevna skupnost Lokavec v dvorani Edmunda Čibeja, kjer je bila razstava na ogled od 20. aprila do 9. maja. Na prijetnih druženjih ustvarja 15 članic, ki vabi medse nove članice in člane, saj znanja ni nikoli preveč. Letošnjo razstavo so okrasile z neštetimi šopki in aranžmaji iz krep papirja in tako olepšale mize, na katerih so bili prekrasni prti, prtički, šali, predpasniki, vizitke, nakit … Na ogled so bili tudi gobelini in

Foto: Nevenka Vidmar

Svečana krhkost v Vipavskem Križu Razstava ročnih del Lokavških žena

klekljane slike. Gostje otvoritve so bili navdušeni nad izdelki, izrekli vse pohvale in tako poplačali trud pridnih Lokavških žena. Večer je popestrila Dramsko pevska skupina DU Ajdovščina Zarja s petjem in skečem. Idej je še vedno dovolj in do-

Mlaj pred OŠ Šturje Ajdovščina Društvo steklarjev Slovenije je v aprilu v Vipavskem Križu povabilo na zanimivo razstavo, na kateri so se ob umetnostnih steklarjih predstavili tudi oblikovalci svečanih oblačil. Odprtje razstave so s kulturnim programom poživili učenci bližnje podružnične šole. Na razstavi, ki je žal že zaprla svoja vrata, pa so se predstavile oblikovalke Tjaša Škapin iz Kozine z navdihom Audrey Hepburn, Damiana B Logar iz Ljubljane z izrazitim prisluhom za naročnika

ter Mojca Celin iz Ljubljane z opaznimi rokodelskimi detajli. Krhkost pa so predstavili Mirjam Kosec iz Ljubljane v steklenem nakitu, Anica Stojko iz Ajdovščine, znana vitražistka, Zlata Bela iz Ljubljane z večslojnimi steklenimi slikami, Franci Černelč iz Bistrice ob Sotli skozi skulpture in Marjan Matanovič iz Ljubljane, ki je prikazal spretnost pri delu. AS

V pozdrav pomladi in počastitev prvega maja so učenci 4. in 5. razreda OŠ Šturje Ajdovščina ob pomoči svojih starih staršev v sredo, 25. aprila 2012, pred šolo postavili mlaj. Postavljanje maja pred prvim majem je značilno za vso Srednjo Evropo, korenine tega običaja pa segajo daleč v preteklost, saj naj bi izhajal še iz predkrščanskih časov. Prvotno naj bi mlaj namreč

postavljali v čast obnovljene drevesne rasti. Mlaj pred šolo je lep in okrašen tako, kot mora biti. Pod vrhom smreke so trije venci iz bršljana, deblo je obloženo z bršljanovimi listi in pisanimi trakovi. Je rezultat sodelovanja med generacijami. Že med delom je razveselil učence in ter dedke in babice ter tradicionalno okrasil praznike. OŠ Šturje

bre volje tudi, zato se ni bati, da se drugo leto spet vidimo na razstavi. Članice pa se zahvaljujejo za obisk in pohvale, krajevni skupnosti Lokavec pa za prostore, da se lahko družijo in ustvarjajo. Nevenka Vidmar


Od tu in tam

Št. 12 • 17. maj 2012

Moja pot v šolo - 1. del

Od tu smo s sosedovimi vrstniki že lahko nadaljevali po dveh poteh. Po glavni cesti v »Bratinov klanec« in okrog »farovža« k »banderi«. Tudi ta, sicer znižana in od roke domačina in zmagovalca »restavrirana« (kot komaj letos fasada tržaške univerze), še stoji. Od jeklenega droga za zastavo naslednikov slavnega rimskega

gočnega, gotovo stoletja starega hrasta. Ostal je sam in edini takrat med potjo v šolo pa je imel ob cesti in dlje od nje sicer manj mogočno družbo. Ne nazadnje, cesta se še danes vije skozi Hrastje brez hrastov. Tudi prej omenjeni in namensko zasajeni bori za zaščito vasi pred burjo se redčijo, nadomešča jih manjvredno grmovje ter raznovrstno drevje. Iz Hrastja se je pot v dolgem razpotegnjenem desnem ovinku usmerila proti kraju nenavadnega, toda logičnega imena »K Mariji v koraki«. V »koraku« ceste, po kateri smo prihajali, in z ravnilom potegnjene nove Dolenjske ceste proti jugu, je stala osamljena hiša, ki ji je gospodinjila ga. Marija. Razgledana in odprta, žal že pokojna gospa, se je izkazala tudi za veliko dobrotnico vaške mladine. Poklonila jim je parcelo, na kateri so si uredili igrišče Grbavica. Nekaj deset metrov pred križiščem se je z leve na cesto končala v začetku omenjena druga pot. Okrog murve smo jo mahnili po zaselku Bizjaki, med še vedno od ognja pokončanimi »meriši« (pogorišča brez streh), kolonami, gajnki. Mimogrede, od kot zaselku ime Bizjaki še danes ne vem, saj v zaselku ni bilo in ni hiše s priimkom ali hišnim imenom Bizjak. Morda se vzrok kdaj odkrije, kot se bo morda kdaj odkrilo, da so med najbolj gorjanskimi Gorjani Bizjaki, potomci Bizjakov iz Malih Žabelj. Z vsem spoštovanjem, gre le za ugibanje, ki pa bo morda za koga izziv. Po rodovnem drevesu sem po materini plati, ki je bila iz Plač, prišel v 18. stoletje in do priimka Bizjak v Malih Žabljah. Gospodarji nad življenjem

Terenska krvodajalska akcija

Poklon ruskim vojakom

Rdeči križ Ajdovščina je 3. in 4. maja 2012 v Mladinskem centru in hotelu Ajdovščina organiziral redno terensko krvodajalsko akcijo, ki se jo je prvi dan udeležilo 148 in drugi dan 173 prostovoljcev. Kljub dopustniškim dnem se je torej na naše povabilo odzvalo kar nekaj ljudi oziroma je bila udeležba podobna tisti iz preteklih let. Redki pa so v dolgoletni zgodovini organiziranja terenskih krvodajalskih akcij primeri, ko je v slovenskih bolnišnicah prišlo do viška krvi in je bilo zato odvzem potrebno ustaviti, tako kot se je to zgodilo drugi dan akcije. 77 krvodajalcem s pozitivnim Rh faktorjem, ni bila odvzeta kri, da ne bi prihajalo do prevelikih zalog. Čas uporabe krvnih komponent je različen, koncentrirane trombocite je na primer

V ponedeljek 7. maja 2012 je predstavnica veleposlaništva Ruske federacije ga. Zoja Ishanova položila cvetje na grobnico na Otliškem pokopališču v kateri ležijo padli ruski partizani. V svojem nagovoru je med drugim povedala: “V Rusiji in v Sloveniji ohranjajo spomin na podvig junakov, ki so dali življenje za svobodo in neodvisnost domovine, za srečo prihodnjih generacij. Izkušnje te strašne vojne, nas danes obvezuje, da krepimo tradicional-

Nenavaden in le osebni pogled na novejšo zgodovino razvoj majhnega, toda pomembnega, in za »slovenski Eden« poimenovanega dela Slovenije (obdobje enoumja in za Slovenijo izgubljenih let pred začetkom štetja 1990 in brezumja in za Slovenijo zapravljenih let po tem). cesarstva je ostala spodnja tretjina, na podstavku pa je lepo videti kje je bil betonski »fascio« (sveženj palic s sekirico), zlovešč simbol ideologov leto po ognju pregnanih gospodarjev.

Za »Ložanovo hišo« se je z ostrim ovinkom pot nadaljevala po »borih« navzdol do lesenega mosta čez potok Jelšek in mimo vedno bolj simbolnega in prepoznavnega znamenja vasi in še bolj Vrtovčevega pohoda, mo-

mogoče hraniti le do 5 dni. Udeležencem se opravičujemo in jih prosimo za razumevanje. Žal situacije nismo mogli predvideti. Vsem zvestim krvodajalcem in tistim, ki ste kri darovali prvič, se najlepše zahvaljujemo za udeležbo in solidarnost in upamo, da se v začetku oktobra ponovno srečamo na terenski krvodajalski akciji oz. v prihodnjih dneh v šempetrski bolnici, kjer so odvzemi organizirani vsak torek od 8. do 12. ure in od 14. do 16. ure ter vsak petek od 8. do 12. ure. Iskrena zahvala gre tudi našim gostiteljem Mladinskemu centru in hotelu Ajdovščina, ki nam je za namen krvodajalske akcije brezplačno odstopil svoje lične in zelo prijetne prostore. Rdeči križ Ajdovščina

Foto: Eva Širca

Foto: Eva Širca

Moja pot v šolo Začela se je po takrat običajnem in edinem zajtrku. Ali kava (cikorija) in kruh (domač), ali ocvrta polenta z mlekom. Prva na poti, vredna spomina in še vedno živa, je bila le nekaj metrov od domačih vhodnih vrat rastoča sosedova murva. Tako kot vse živo v vasi za vedno zaznamovana s plameni takrat še ne tako daljnega avgusta 1942.

in smrtjo podložnikov so takrat gospodovali v Sv. Križu in Gorjani so pred leti praznovali 400 let poselitve Gore. Logično? Čez leseno in zelo ozko brv (kdaj tudi brez ograje, ki je bila tudi sicer vedno samo na eni strani) smo po drugi poti prečkali potok Jelšek in zavili levo, po stezi čez Mahnetovco, Staro brajdo, Trebež. Vaška pot pa je pod brvjo prešla potok, kot gaz, in se po tem razcepila v kar tri kolovoze. Prvi proti jugovzhodu v Topolovje in Kote ter čez Dolenjsko cesto k Hublju, drugi proti vzhodu v Zapotok, Kamence in tudi čez Dolenjsko cesto na Rusne in tretji proti severu, na že omenjeno Mahnetovco, Staro brajdo, Trebež. Ker so bili globoki kolovozi nerodni za hojo so jih v celoti ali delno po osredkih in »bržinah« spremljale steze po sistemu »malo levo malo desno, pač glede na razgibanost zemljišč. Takoj za brvjo levo, Pri potoku, je bilo naše prvo in najmanjše kopališče. Prvošolci smo lastnoročno zajezili Jelšek, dovolj globoko, da smo splavali. Potem smo se preselili v Kotel (sotočje Jelška in Vipave) in izpit iz plavanja opravili v Krnici – globokem in deročem tolmunu Vipave. Izpitna naloga - preplavati Krnico na levi breg pod Bačarji in nazaj na prod, ki je Krnico ločil od Kotla. Steza – naša pot je v Trebežu prečkala takrat še dobro viden ostanek nasipa ozkotirne železnice! Med I. svetovno vojno zgrajena je povezovala Železniško postajo na Cesti s skladiščem streliva na »Polverjeri«, danes smetišču. Travniki in njive ob poti s tako zgovornimi ledinskimi imeni so bili

ne prijatljske vezi med Slovenijo in Rusijo. Vse kar vidimo okoli sebe, vse kar spoštujemo, kar imamo radi, vse življenje povojnih generacij smo ohranili zahvaljujoč zmagi nad fašizmom.” Polaganje cvetja so se poleg predsednika ZZB za vrednote NOB Ajdovščina Vipava Boža Novaka udeležili še predsednik KS Otlica David Likar in predstavniki Društva Sever severne Primorske. Gospo Ishanovo je sprejel tudi ravna-

majhni, ločevali so jih na roke izkopani plitvi jarki in kilometri mej in mejic, razraščenih v vseh smereh. Našteti globoki kolovozi so se med obilnim deževjem spremenili v potoke, Topolovje je bilo še posebej zamočvirjeno. Na Kamencah in Rusnah pa je voda tekla med hubeljskim prodom, pokritim le z rušo. Njive so bile Pri potoku, Za potokom, v Topolovju, Stari brajdi in do Kamenc. Ostalo je bilo le za travnike. Na Rusnah (danes CČN) je Hubelj tekel dobesedno brez struge , le s posameznimi tolmuni, in odlagal prod. Večina njiv je imela na obeh ali vsaj z ene strani še »planto«, vrsto zasajeno s trto. Na zemljevidu iz leta 1811, objavljenem kot priloga knjigi Zgodovina in razvoj arhitekture in okolja Vipave ter Vipavske doline se Jelšek in Hubelj zlijeta nekje Za potokom in skozi Topolovje skupaj izlijeta v Vipavo. Na zemljevidu iz leta 1763 -87, objavljenem v isti knjigi, pa se v Vipavo izlije najprej Hubelj in nato še potok Jelšek. Napaka na zemljevidu ali nova uganka? Dušan Krečič, se nadaljuje... Foto: Eva Širca

16

telj osnovne šole Otlica g. Aleksander Popit. Kasneje pa je obiskala še spomenik ruskim padlim borcem iz 1. svetovne vojne v Vipavi. A. Vidmar

Ma j´ blu l´pu ! Stara je navada, da na Velikonočni ponedeljek obiščemo prijatelje, »žlahto« ali znance. Temu obisku pravimo, da gremo v Emavs. Naši predniki so na ta dan popoldne priredili vaški ples, kjer se je zbralo veliko ljudi, mladih po srcu, ki so po postnem času zopet zapeli in zaplesali. Da bi se ti običaji ohranili, organizirajo Vipavski folkloristi, že vrsto let tradicionalni koncert, na katerega povabijo zanimive goste. Letos so prišli na Vipavsko v goste ljudski pevci in godci » Brštulin banda » iz Harij pri Ilirski Bistrici in dekliška vokalna skupina » Stomažanke ». Pripravili so nam lep in zanimiv koncertni program. Stomažanke so

nas popeljale v šopek pomladnih pesmi, ogledali smo si zanimive običaje, ki so nam jih prikazali Brštulinar-

ji. Domači folkloristi pa so se zavrteli po odru, »de j´ blu rejs l´pu ». SG


Tretje življenjsko obdobje

Št. 12 • 17. maj 2012

Zadnje čase so varčevanje, zategovanje pasu, uravnoteženje bilanc in podobni izrazi naši vsakodnevni spremljevalci. Nekako smo se že sprijaznili s tem, da bo življenje vse dražje ter da si bomo lahko privoščili vedno manj. To velja tudi ali še zlasti za starejše. Pred kratkim so se zmanjšali socialni transferji oziroma socialna pomoč. Praktično so bile ukinjene državne pokojnine, ustavljeno je usklajevanje pokojnin, socialna pomoč pa je odvisna od premoženjskega stanja. To zadnje je sicer v osnovi pravilno, vendar tudi povezano s celo vrsto problemov. Verjetno je eden večjih negotovost, v kateri se nahajamo. Kaj bo jutri, katero podjetje bo propadlo in koliko bo novih brezposelnih? Kakšna bo usoda npr. Primorja? Koliko časa bo Fructal še v Ajdovščini? Ali bo še denar za pokojnine? Srečni tisti, ki lahko zamahnejo z roko in si rečejo – Bo že, časopisi pretiravajo … Odkar urejam stran, ki se v Ajdovskih novicah imenuje »Tretje življenjsko obdobje«, sem spoznal vrsto problemov, s katerimi se srečujejo starejši. Eden večjih je spoznanje, da je nekdo lahko celo življenje delal, sedaj pa njegova pokojnina ne zadošča niti za osnovno oskrbo v domu starejših. Morda bo nekdo rekel, da so to le redki posamezniki. Ne drži. Povprečna neto pokojnina za marec letošnjega leta je znašala 568 €. Kar 46 % pokojnin pa je nižjih od zneska 500 €. Ob podatku, da je strošek oskrbnine nekje od 500 € navzgor, za dodatno oskrbo (bolezen) pa je lahko tudi preko 1.000 €, je jasno, da veliko, če ne kar večina, starejših s svojo pokojnino ne more več nositi svojih stroškov. Za njih morajo poskrbeti njihovi otroci.

Zdravila naša vsakdanja »Če v Sloveniji ne bi zavrgli nobenega zdravila, bi lahko letno opravili dodatnih 7.000 operacij sive mrene ali pa 410 operacij na odprtem srcu.« Podatek sem prebral na plakatu zdravstvene zavarovalnice v Kliničnem centru v Ljubljani. Sicer si težko predstavljam, koliko stane operacija na oprtem srcu, prav malo pa zanesljivo ne. Ali res tako razmetavamo z zdravili? Ali res mečemo stran še uporabna zdravila? Če pogledamo doma po omarici ali predalih, kjer imamo zdravila, bomo precej verjetno ugotovili, da jih je kar nekaj, za katere morda niti ne vemo, za kaj ali proti čemu so. Bili ste bolni in zdravnik vam je predpisal nekaj zdravil. Ko se je zdravje izboljšalo ste jih nehali jemati. Kaj sedaj z njimi? Ali imam prav, ko trdim, da na splošno jemljemo veliko preveč zdravil? Malo nas uščipne v hrbtu in že vzamemo Nalgesin, Daleron ali kaj podobnega, malo posmrkamo in takoj tečemo v lekarno po Lekadol ali Aspirin ali pa kar po oba. Ne jemljite teh mojih navedb kot napotek. Saj poznate tisto opozorilo, ki ga napovedovalci drdrajo po radijskem ali televizijskem oglasu:«Pred uporabo natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom«. Naše stare mame so poznale zelo simpatično ugotovitev, ki pravi, da prehlad z zdravili pozdraviš v enem tednu, brez zdravil pa v sedmih dneh. S staranjem običajno pridejo tudi zdravstvene težave in z njimi zdravila. Naravne procese staranja boste upočasnili in ublažili z redno telesno aktivnostjo. Telesna dejavnost, kot so sprehodi v naravi, planinarjenje, tek in zunanja opravila, ohranja telo v formi. Pri tem seveda ne

smete pretiravati in zelo priporočam segrevanje pred aktivnostjo – razgibavanje celotnega telesa ter obvezno raztezanje. Večina zdravil ima lahko poleg pozitivnega stranske učinke. Seveda je poznano, da zdravila v majhnih količinah zdravijo, v večjih količinah pa so strup. Niso redki posamezniki, ki dnevno zaužijejo tudi po pet ali celo deset različnih zdravil in nekatere po trikrat na dan. To je seveda obremenitev za telo. Potem potrebujejo še eno zdravilo, da odpravijo probleme prebavil zaradi velike količine zaužitih zdravil, itd. Malo sem pobrskal po poročilih Zavoda za zdravstveno zavarovanje in pogledal, katera zdravila se najpogosteje predpiše na recept. V letu 2011 je bilo največ receptov napisanih za zdravilo za redčenje krvi Aspirin protect 100. Kar 460.000 receptov. Sledijo pa splošno znani Lekadol, Naklofen in Nalgesin s približno 300.000 in 200.000 recepti. Ker so slednji zdravila, ki ne potrebujejo recepta, je dejanska poraba še veliko večja. Zdravila so tudi zelo draga. Ni čudno, da imajo farmacevtske tovarne tako velike dobičke. Po že omenjeni analizi je Zavod v letu 2011 plačal samo npr. za Prenesso, ki je zdravilo proti previsokemu krvnemu pritisku, preko 6 miljonov evrov. Zanimalo me je, ali lahko dobimo zdravila in prehranska dopolnila kje ceneje. Slovenske lekarne imajo načeloma enako ceno. Tudi v tujini posamezna zdravila ne bi smela biti cenejša razen v primeru, ko nekaj sofinancira država. Tak je primer mleka v prahu za dojenčke, ki je v Italiji pol cenejše. Tako občasno Italijani prihajajo v Slovenijo in seveda obratno. Kolegica farmacevtka mi je povedala, da so Italijani precej hodili k nam po viagro in podobne sestavke.

Temu pravijo, da se veča rezistenca – odpornost za antibiotike. Tista zdravila, ki imajo pretečen rok uporabe, odnesite v najbližjo lekarno. Vse lekarne so dolžne prevzeti odpadna zdravila. Med 24. in 26. majem 2012 pa ima akcijo zbiranja nevarnih odpadkov tudi Komunala Ajdovščina. Med nevarne odpadke spadajo tudi zdravila in na obvestilih, ki ste jih dobili v vaše nabiralnike, lahko preberete, kdaj bo zbiranje v vašem kraju. Sicer pa lahko nevarne odpadke (zdravila) dostavite v zbirni center pod Dolgo Poljano. Če pa se vam doma valjajo zdravila, ki jim še ni potekel rok upo-

rabe in jih ne potrebujete več, jih lahko oddate v brezplačni ambulanti in posvetovalnici za ljudi brez zdravstvenega zavarovanja.  Mislim, da v naši bližini take ambulante ni. Lahko pa naredite paketek in ga pošljete npr. Ambulanti Pro bono, Mislejeva 3, 1000 Ljubljana. Ta nasvet želim podkrepiti z informacijo, da pacienti brezplačne ambulante niso samo brezdomci. Vedno več je oseb, ki jim delodajalci niso plačevali zavarovanja ali na primer obrtniki in njihovi otroci, ki zaradi neplačil ne zmorejo več plačevati zavarovanja, obrti pa tudi ne morejo zapreti zaradi neporavnanih obveznosti. Branko Lavrenčič

Upokojenski zbori, tudi domača Večernica, prepevali v Makedoniji Pevski zbori Lipa iz Šempasa, Slavec iz Solkana in domača Večernica, ki jih vodi Miran Rustja, smo povabilo makedonskih Slovencev z veseljem sprejeli. Prve dni v maju smo odpotovali v Skopje, doživeli prisrčno dobrodošlico naših gostiteljev in si ogledali znamenitosti Skopja. Sprehodili smo se po čaršiji, obiskali cerkev sv. Spasa, muzej Matere Tereze, se zaustavili pred uro na železniški postaji, ki se je zaustavila leta 1963, ko je Skopje prizadel potres. Sprehodili smo se čez Kamniti most, ki povezuje stari in novi del mesta in občudovali mogočne spomenike Makedonskih junakov in svetnikov. Naslednja dneva smo preživeli na Ohridu, obiskal mesto Strugo, ki se razprostira na obeh straneh reke Črni Drim, staro mestno jedro Ohrida, ki je na seznamu UNESKO-ve kulturne dediščine. Nismo pozabili na znamenite bisere, pili zdravilno vodo iz izvirov Biljane in prisluhnili bitju srca sv. Nauma Ohridskega. Na jezeru smo si ogledali Neolitsko naselje koliščarjev in se zamislili kako je človek živel v davnih, davnih časih. Pred Bitolo pa smo se še enkrat srečali z preteklostjo in obiskali antično mesto Heraklea. Prvi koncert se je odvijal v katoliški cerkvi na Ohridu. Naš gostitelj, duhovnik g.Oliver, nas je prijazno sprejel, prav tako poslušalci, ki so s srcem in solzami spremljali petje in tudi z nami zapeli. Ob vrnitvi v Skopje so nas pričakali Me PZ France Prešeren in njihov zborovodja je Tomislav Šopov. V zboru prepevajo Slovenci in Ma-

Foto: Nevenka Vidmar

branko.lavrencic@siol.net BRANKO LAVRENČIČ

Foto: Nevenka Vidmar

Varčevanje

Ko že pišem o tujini in tujcih pa še informacija, ki jo morda ne poznate vsi. Naši recepti se lahko koristijo kjerkoli v Evropski uniji. Lahko pa se pojavi problem, da ima določeno zdravilo v drugi državi drugačno ime. Če imate namen potovati v tujino za več časa in redno potrebujete zdravila, prosite zdravnika, da vam na recept napiše tudi sestavo in doziranje zdravila. Tako bo farmacevt v drugi državi lažje našel ustrezno zamenjavo. Prispevek sem pričel z zavrženimi zdravili. Vsako zdravilo, ki ga več ne potrebujete, je odpadno zdravilo. Odpadna zdravila so nevarna tako za ljudi kot tudi za okolje. Kam pa lahko damo odvečna ali neuporabna zdravila. Zdravila so nevaren odpadek in nikakor ne sodijo v smeti. Veliko škode lahko povzroči tudi odplakovanje zdravil skozi straniščno školjko, saj tako zdravila in njihove kemične substance pridejo v odpadne vode in naprej v naravo. Na Lekarniški zbornici še posebej opozarjajo na antibiotike, ki v okolju lahko vplivajo na rast mikroorganizmov in povzročajo večje tveganje za alergije. Lahko pospešijo nenormalno rast ene vrste mikroorganizmov, ki potem lahko povzroči določene bolezni, ki so neobčutljive za te antibiotike in tako se skozi daljše časovno obdobje lahko razvijejo bolezni, ki jih ne bomo imeli s čim zdraviti.

17

kedonci. Skupni koncert smo imeli v domu humanitarnih organizacij Dare Džambazov. Pozdravil in prisluhnil nam je tudi slovenski veleposlanik v Makedoniji, g. Alain Brian Bergant. Vzdušje je bilo čustveno in doživetje nepozabno. Večer smo nadaljevali v Makedonski hiši, se spoznali z našimi gosti-

telji, zapeli našo primorsko himno Vstajenje primorske in tako, čeprav daleč od doma, počastili tudi Ajdovski občinski praznik. Pesem združuje, ne pozna meja, in tako smo si obljubili, da se ponovno snidemo, tokrat pri nas v Sloveniji. Nevenka Vidmar


18

Šport

Št. 12 • 17. maj 2012

Ajdovske mlade rokometne ekipe novi pohod na vrh? Ajdovski moški klubski rokomet je v iztekajoči se sezoni dosegel največ v zadnjih dvajsetih letih: uvrstitev na zaključni rokometni turnir kadetskih ekip – Final Four. Ne le to: z izjemno zadnjo tekmo so priborili, da bo turnir 19. in 20. maja gostila ravno Ajdovščina. Tudi mladinska ekipa je dosegla dobro uvrstitev: 7. mesto v prvi mladinski državni ligi, in to v zelo močni konkurenci, v kateri igra tudi podmladek najboljših članskih ekip, kot so RK Cimos Koper, RK Gorenje Velenje in RK Celje Pivovarna Laško. Je moški klubski rokomet v Ajdovščini z mladimi ekipami znova na poti na vrh? Kadetska ekipa RK Ajdovščina je z borbenimi nastopi v sezoni dokazala, da se ajdovski moški klubski rokomet vrača na pota nekdanje slave. No: tako si vsaj obetajo navijači in navdušenci. Ali se bodo želje uresničile, je seveda še v rokah mladih rokometašev ( pa tudi podjetnikov, ki se morda ozirajo, komu bi namenili finančno podporo, od katere bi si lahko obetali ugoden učinek ekipe v vzponu). Najprej dejstva. Kadetska ekipa se je skozi 14 tekem v polfinalni skupini prebila v sam vrh mladih rokometnih upov v državi. Skozi borbene, pa tudi športne spopade s tekmeci iz najboljših klubov mladih selekcij so se uvrstili med 4 najboljše ekipe. S tem so prvič po dveh desetletjih ponovili uvrstitev takratnih pionirjev pod vodstvom Aleksandra Lapajneta, ki so dosegli četrto mesto. Razen tega so z zadnjim rezultatom 30:22 proti Ribnici zadeli tudi odločilni met - zaključni turnir Final Four bo namreč gostila ravno Ajdovščina, ki jo je mlada ekipa znova postavila na moški rokometni zemljevid. Turnir se bo v soboto in nedeljo, 19. in 20. maja odvijal v Športnem centru Police, kjer bodo moči in znanje ajdovski kadeti merili z ekipami RK Celje Pivovarna Laško, RK Krško in RD Ribnica Riko hiše. Vsaka ekipa se bo pomerila z vsako: v soboto se bodo odvile 4, v nedeljo pa bosta dve tekmi - pravi rokometni

praznik! Otvoritveno tekmo bodo Ajdovci pod taktirko Marka Lipovža odigrali z rokometno kadetsko ekipo iz Krškega. Klub ne bi zmogel finančnega bremena brez pomembne podpore podjetij, kot sta Kerazid in Keratlak. Sam turnir bodo podprli še The Nutrition - Koper, Avtohiša Lavrenčič in Velrad inženiring. Turnir ni naključje, pač pa gre za dobro delo in dobro moštvo. O tem govori dejstvo, da sta si Januš Lapajne in Luka Groff zagotovila stalno mesto v slovenski kadetski reprezentanci, s katero so si na kvalifikacijskem turnirju v Belgiji zagotovili nastop na Evropskem prvenstvu v Avstriji. Fantje si seveda zaslužijo, da jih predstavimo domači javnosti: ob omenjenih dveh so člani ekipe še Jan Bratina, Tilen Masilo, Matevž Jež, Urban Batič, Žiga Cigoj, Ardit Kokollari, Matic Krapež, Tilen Markeljc, Grega Stibilj, Jan Adamič, Blaž Skočaj Skok, Nik Kobal. Vso pohvalo pa zasluži tudi mladinska ekipa, saj je sezono zaključila z dobro uvrstitvijo. V močni konkurenci z ekipami kot so RK Cimos Koper, RK Gorenje Velenje in RK Celje Pivovarna Laško… se je uvrstila na solidno sedmo mesto. Ekipo so pestile poškodbe, občasno so – ob pogosto preloženih in odloženih tekmah imeli tudi težave s prisotnostjo ključnih igralcev. Ob trenerju obeh ekip Marku Lipovžu je njihov nepogrešljivi član pomočnik Miha Mohorčič, neutrudni organizator in trener vratarjev. Rokometni klub Ajdovščina seveda vabi pristaše rokometa, da 19. in 20. maja domače igralce podprejo v čim večjem številu – tako kot so to počeli vso sezono, ko so bučno in zares številčno spremljali obe ekipi na domačem terenu! Klub se tudi iz srca zahvaljuje za prostovoljno finančno podporo obiskovalcev tekem (slovita kartonska škatla z napisom: ZA NAŠE IGRALCE!), ki je našim fantom pomenila veliko. AL

Uspešni najmlajši ajdovski nogometaši Nogometni klub Vodice Šempas je v soboto 5. in v nedeljo 6. maja 2012 na igrišču NK Vodice organiziral tradicionalni 15. memorial Matej Loverčič v mlajših kategorijah U-6, U-8, U-10, U-12. Na turnirju so sodelovale ekipe iz devetih severno primorskih klubov, med njimi tudi selekcije Nogometne šole Ajdovščina. Za lep uspeh so poskrbeli člani selekcije U-8, saj so zasedli 2. mesto. Z odličnimi igrami so nas razveselili tudi najmlajši člani Nogometne šole Ajdovščina, selekcija U-6, pod vodstvom trenerja Adrijana Fegica, ki so na turnirju odigrali prvo uradno tekmo. Trener Fegic je po turnirju izjavil: »Začeli smo zelo dobro. Prvi turnir smo opravili z odliko. Verjeli smo, da znamo in zmoremo. To smo dokazali z ofenzivno igro, tako da si moji fantje zaslužijo vse čestitke in pohvale.« V tej kategoriji so bile zmagovalke vse ekipe in vsi igralci

Na turnirju so igrali: Stojijo: trener Adrijan Fegic, Val Vidmar, Luka Slokar, Anit Beganović, Miha Bratina, Dominik Ličer, Tadej Brecelj, Žan Kobal. Čepijo: David Slokar, Nik Štrancar, Anže Breščak, Luka Picconi, Tristan Vrtovec, Liam Ferletič, Vid Filipič in Žiga Colja. so prejeli spominske medalje. Rezultati najmlajših kažejo na dobro delo Nogometne šole Ajdovščina in že se veselimo uspehov v naslednjih tekmovanjih, kar bodo lahko potrdili že kmalu na nogometnem turnirju, kategorije U-7 (letnik 2004 in mlajši),

v soboto, 2. junija 2012, na mestnem stadionu v Ajdovščini. Več informacij o turnirju in Nogometni šoli Ajdovščina si lahko ogledate na: www. nogometna-sola-ajdovscina.si. PB

Uspeh rokometašic OŠ Danila Lokarja 12. aprila 2012 so se naše rokometašice udeležile finala državnega prvenstva v rokometu, katerega organizacija je bila tokrat zaupana OŠ Brežice. V večnamenski športni dvorani so se pred številnimi navijači, med katerimi ni manjkalo niti naših učencev, pomerile štiri trenutno najboljše šolske ekipe – poleg naših deklet še rokometašice iz Sežane, Litije ter Brežic. Vse štiri ekipe so pokazale veliko tehničnega znanja ter srčne borbenosti, kot se za najboljše spodobi, na koncu pa so se zmage veselile Litijanke. Tudi naša dekleta so imela razlog za veselje, saj so se domov vrnila z bronastimi medaljami, Nuša Fegic in Karin Močnik pa sta bili izbrani tudi v najboljšo sedmerko turnirja. Našim dekletom in njihovim mentorjem za ta uspeh iskreno čestitamo.

Eliminator Črn trn KK Črn trn je konec aprila izvedel atraktivno kolesarsko tekmovanje v starem središču Ajdovščine. Tekmovanje je potekalo v mladi gorsko-kolesarski disciplini XCE. V kolesarskem mnogoboju z izločanjem se je v Ajdovščini pomerilo skoraj sto kolesarjev. Proga je bila postavljena v mestnem jedru, po ozkih ajdovskih »gasah«, mimo Dvorane prve slovenske vlade

Majski tek 2012 Majski tek Ajdovščina 2012 je že tradicionalna prireditev, s katero Zavod za šport Ajdovščina doda športnega in rekreacijskega duha majskim praznovanjem v občini. Kljub slabim vremenskim napovedim, ki pa so se kasneje izkazale za preuranjene, se organizatorji nismo vdali, še manj pa tekači, saj jih je štartno črto prestopilo preko 200. Štart in cilj teka je bil na parkirišču Športnega centra Ajdovščina. Najprej so nastopile mlajše kategori-

Žensko rokometno ekipo OŠ Danila Lokarja sestavljajo: Curk Neža, Močnik Karin, Manca Perger, Nuša Fegic, Jana Krapež, Jana Knez, Veronika Ternik, Sara Knez, Ana Uršič, Zala Batagelj, Lea Elena Vidmar, Monika Jesenko, Nataša Živanovič, Rea Božič Šinigoj; Trenerja: Mateja Kavčič in Marko Cencič; Vodja ekipe: Zalka Bolčina

in mimo rimskega obzidja, s startom in ciljem na osrednjem trgu. Tekmovanje je potekalo v petih kategorijah. Domači tekmovalci 4 krosa so se odlično kosali z močnimi tekmovalci iz discipline crosscountry. Najboljši rezultat tekmovalcev domačega kluba je uspel članoma Andreju Bratini s 3. mestom in Urbanu Rotniku s 4.mestom. Črn trn

je, ki so tekle na krajših progah, na razdaljam med 300 in 2000 metri. V že prijetno vročem poznem dopoldnevu pa so se na 10,7 km dolgo progo pognali še člani. Absolutni zmagovalec Majskega teka 2012 je Tomaž Ferjančič iz ŠD Nanos Podnanos, ki je progo pretekel v dobrih 39 minutah. Na 2. mesto je pritekel Mirko Janjatovič iz Kamnika, tretji pa je bil Jernej Krkoč iz Batuj, član ŠD Nanos Podnanos. Pri ženskah pa se je najbolje odrezala Monika Bajc iz ŠD Nanos Podnanos, ki je za tek porabila dobrih 52 minut. Na drugo

mesto se je uvrstila članska kolegica Veronika Krečič, tretja pa je bila Valda Dornik iz društva Filipides. Hvala vsem, ki so omogočili izpeljavo teka. SH


Šport

Št. 12 • 17. maj 2012

16. poletne državne igre Specialne olimpiade Slovenije Prireditelj Specialna olimpiada Slovenije; organizator Center za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje Vipava; častni pokrovitelj; predsednik republike dr. Danilo Türk. Igre bodo potekale od 8. do 10. junija v Vipavi, Ajdovščini, Novi Gorici in v Štandrežu (I) PROGRAM PETEK, 8. junij 2012 15.30–16.30 16.30–18.00 18.30–20.00 20.00–22.00

Prihod ekip na stadion Vipava (šotor): registracija, prevzem biltenov, informacije Povorka skozi Vipavo na Stari trg – pozdrav župana občine Vipava Namestitev (Vipava, Ajdovščina) Otvoritvena slovesnost v športni dvorani Police Ajdovščina Hladna večerja z glasbo ter sestanek vodij ekip

SOBOTA, 9. junij 2012 6.30–8.00

9.00–13.00

12.00–14.30 13.00–16.00 16.00–17.30 18.00–22.00

Zajtrk na kraju bivanja PREDTEKMOVANJA DISCIPLINA PRIZORIŠČE Atletika Atletski stadion Nova Gorica Plavanje Bazen – Štandrež, Stara Gorica (I) Kolesarstvo Vojašnica Vipava Balinanje Športni park Pale Ajdovščina Elementi košarke OŠ Draga Bajca Vipava Namizni tenis Vojaška športna dvorana Vipava Nogomet (finala) Nogometno igrišče Vipava Judo* (finala) Vojaška športna dvorana Vipava Kosilo (šotor) MOŽNOST OGLEDOV VIPAVE – vojaški muzej, izviri Vipave »Podskala«, sladoled »Pri Marjanci« VOJAŠKA TELOVADNICA – HAP (zdravstveni program) Olimpijska vas (šotor), prigrizki, delavnice, starodobniki, motoristi ... Goče: ogled, večerja z zabavo, sestanek vodij ekip

NEDELJA, 10. junij 2012 6.30–8.00

9.00–13.00

13.00–15.00

ADC ponovno napolnil Vertigo Fashion Club ADC nikoli ne spi, pravimo v Plesnem centra ADC, pa še kako to tudi drži! Plesni center ADC je po uspešnem ter odmevnem oktobrskem Halloween party-u v Vertigo Fashion Club- u v Ajdovščini nadaljeval s svojo Otroško – mladinsko matinejo. V soboto, 21. 4., je priredil ADC LOVE PARTY, ki se je prav tako odvijal v eni izmed najboljših Primorskih diskotek. Tudi tokrat, je bila zabava zelo pisana, namenjena pa vsem, tako plesalcem Plesnega centra, kot tudi vsem ostalim, željnim plesa in zabave. Največ animacije in rajanja pa je bilo namenjenega otrokom in mladostnikov. Za nepozabno vzdušje skozi ves dan in večer so tudi tokrat skrbele plesne vaditeljice Plesnega centra ADC, povezovalka dogajanja je bila Vanessa Benak, z vzdevkom MC DanceNess. Na voljo so bile delavnice s prostovoljkama iz MC Hiše Mladih Ajdovščina, različne

animacije na temo ljubezni, bogate nagradne igre, poleg tega pa so se kot veliko presenečenje pojavili tudi trije posebni gosti. Nastopil je mlad rapper Tomaž Marc s plesalkami Plesnega centra ADC, ki je predstavil svoj najnovejši singel Ona noče, za katerega bo kmalu zunaj tudi spot, pa rokohodec in akrobat Tomy Mihičinac, ki ga dobro poznamo iz šova SIT ter plesalec in koreograf Plesne skupine The Artifex, Aleš Trdin, ki je tudi trener v našem plesnem centru. Družabne igre kot so Udari Kupida, Kdo napihne največji balon, Plesni kipi v parih ter Kdo izreče najlepšo ter globoko ljubezensko misel, so najboljšim in najbolj izvirnim pogumnim tekmovalcem prinesle tudi zelo bogate ter mikavne nagrade. Dress code party-a je bila rdeča barva, ki je prinesla tudi popust pri vstopnini vsem udeležencem z dodatkom rdeče barve (nakit, majica, hlače,..), vsi pa so bili deležni brezplačnega koktajla.

Letno kopališče Ajdovščina bo predvidoma odprto sredi meseca junija, odvisno od vremena. Počitniški športni programi Plavalni tečaji, Športne počitnice in Nogometni kamp bodo potekali v mesecu juliju, dodatne informacije bodo objavljene na spletni strani Zavoda za šport Ajdovščina. Otroška igrala v Športnem centru Ajdovščina Vabljeni v otroški park, kjer vas poleg otroških igral pričakujejo še proga z avtomobilčki ter napihljiva igrala. Uporaba parka z dodatno ponudbo je možna ob sobotah in nedeljah od 19. maja dalje vse do odprtja letnega kopališča. Uporaba proge z avtomobilčki 1,50€/vožnja Napihljiva igrala 1,00€ na uporabnika/15min Športni park je primeren za otroke do 12 leta starosti v spremstvu staršev. Nudimo tudi možnost varstva otrok z uporabo celotne ponudbe otroškega parka v soboto in nedeljo med 9:00 in 11:00 ter 17:00 do 19:00. Cena na 2 uri/4,00€ Info: Zavod za šport Ajdovščina, 05/36 47 21/22, info@zs-ajdovscina.si, www.zs-ajdovscina.si.

VB

Majski športni turnir upokojenskih društev v Ajdovščini

Zajtrk na kraju bivanja TEKMOVANJA IN PODELITVE MEDALJ DISCIPLINA PRIZORIŠČE Atletika Atletski stadion Nova Gorica Plavanje Bazen – Štandrež, Stara Gorica (I) Kolesarstvo Vojašnica Vipava Balinanje Športni park Pale Ajdovščina Elementi košarke OŠ Draga Bajca Vipava Namizni tenis Vojaška športna dvorana Vipava Kosilo in zaključek iger s predajo zastave naslednjemu organizatorju

Obvestila Zavoda za šport Ajdovščina

Za nore pomladne ritme sta skrbela Dj Samo in Dj Žabby, ki sta pridno izpolnjevala vse glasbene želje različnih glasbenih stilov, s poudarkom na ljubezenskih songih – za pravo vzdušje. »Zopet nimamo besed, zopet veliko navdušenje, veselje, nasmehi na otroških obrazih ter seveda ples in zabava. Vse kar smo si želele smo tudi dosegle. Zadovoljstvo in dobra volja vseh udeležencev. Ponovno smo se potrudile program prilagoditi čisto za vse ter z nekaj novostmi navdušiti naše zveste plesalce ter obiskovalce. Cilj je dosežen in me smo srečne. Hvala tudi vsem ostalim za podporo in pomoč«, so tokrat povedale organizatorke, vaditeljice ter plesalke vedno bolj uspešnega Plesnega centra ADC. Zagotovo lahko kaj kmalu pričakujemo kaj obetavnega in zanimivega od vas, kajne ADC ?  ADC, s plesom se svet vrti.

Foto: Nevenka Vidmar

13.00–14.00

19

Letošnji športni turnir se je zgodil že konec aprila, ker je kar nekaj tekmovalcev v začetku maja odpotovalo v Makedonijo, skupaj z pevskimi zbori Lipa, Slavec in Večernica. Turnir že sedmo leto organizira DU Ajdovščina, posamezne panoge pa so tekmovale že veliko prej. Na balinišču v Palah se je pomerilo 16 ženskih ekip iz Slovenije in zamejstva: Sovodenj, Standreža in Lovrana. Prvo mesto je osvojila ekipa DU Vipava, drugo mesto DU Postojna, tretje DI Ajdovščina in četrto DU Vrtojba. Na Planini pa se je pomerilo 12 moških ekip iz Slovenije in zamejstva. Prvaki so bili iz DU Postojna, drugi balinarski klub Cesta, tretji DU Nova Gorica, četrti pa DU Medana. Na OŠ Šturje je potekal turnir v pikadu. Tekmovalo je 14 ženskih ekip in 10 moških ekip iz Slovenije. Med moškimi ekipami se je najbolje odrezala ekipa DU Loška dolina, drugo mesto so osvojili DU Bovec, tretje pa DU Deskle – Anhovo. Med ženskimi ekipami so se najbolje odrezale DU Kobarid, drugo mesto so osvojile DU Ajdovščina, tretjo pa DU Vipava. Posamezno je bila najboljša Magda Rijavec DU Ajdovščina, druga Bizjak Damjana DU Branik in tretja Silvija Lah DU Ajdovščina.

Na strelišču Slovenske vojske V Vipavi, pa so tekmovali strelci in strel-

ke z zračno puško. Tekmovalo je 6 moških in ena ženska ekipa. Najbolje so streljali DU Deskle- Anhovo, drugi DU Idrija, tretji pa DU Solkan. Med ženskami je prvo mesto osvojila Magda Gabrijelčič DU Deskle – Anhovo, drugo Majda Gorup DU Ajdovščina, tretje pa Ana Bolčina DU Ajdovščina. Tekmovanje je potekalo v prijetnem druženju, na vseh prizoriščih se je zvrstilo 182 tekmovalk in tekmovalcev. Za sprostitev je poskrbela Dramska skupina DU Zarja, ki je z nekaj šaljivimi skeči nasmejala tekmovalce in popestrila dogajanje. Nevenka Vidmar

POČITNIŠKI PROGRAMI ŠPORTNEGA DRUŠTVA REKREATIVČEK (poletje 2012) CELODNEVNI PROGRAMI in VARSTVO ZA OTROKE (9:00-16:00): - AKTIVNE POČITNICE V VODI (5-12 LET) 1. termin (25.6. - 29.6. 2012) 2. termin (16.7. - 20.7.2012) 3. termin (30.7. - 3.8. 2012)

KJE: aktivnosti v vodi na letnem kopališču Police, ostale športne aktivnosti na raznih lokacijah v Ajdovščini CENA: 65€ (za prijave do 20.6.2012), kasneje 70€ (v ceno vključen tudi prevoz)

- NOGOMETNI KAMP (6-12 LET) -

termin (30.7. - 3.8. 2012)

KJE: nogometno igrišče na Policah in letno kopališče Police CENA: 65€ (za prijave do 20.6.2012), kasneje 70€ (v ceno vključen tudi prevoz)

POSEBNOST!!! Za tiste najbolj pogumne, ki bodo obiskovali celodnevne programe, bomo v sredo v kampu ŠC Police organizirali kampiranje z večerjo in številnimi animacijskimi igricami.

10 URNI TEČAJI ZA OTROKE (17:00-19:00): 1. termin (25.6. - 29.6. 2012) 2. termin (16.7. - 20.7.2012) 3. termin (30.7. - 3.8. 2012)

- 10 URNI TEČAJI PLAVANJA (5-12 LET)

KJE: Letno kopališče Police CENA: 35€ V ceno vključen vstop v bazen, delo pod nadzorom učiteljev plavanja, uporaba pripomočkov,…

- 10 URNI TEČAJI ROLANJA (5-12 LET)

KJE: igrišče pred OŠ Danila Lokarja CENA: 35€ V ceno vključeno delo pod nadzorom vaditeljev rolanja, uporaba pripomočkov,…

- 10 URNI TEČAJI TENISA (6-12 LET)

KJE teniško igrišče OŠ Dobravlje; CENA: 35€ V ceno vključeno delo pod nadzorom učiteljev tenisa, uporaba igrišča,…

REKREATIVNI PROGRAMI ZA ODRASLE (20:00-21:00): - AEROBIKA NA PROSTEM (12 ur)

(program se bo izvedel 14-krat, da bodo lahko vadeče kljub dopustu 12-krat obiskale vadbo) KJE: Večnamensko igrišče ŠC Police; vsak torek in četrtek v juliju in avgustu CENA: 50€

Več informacij na http://rekreativcek.gmajna.eu/ rekreativcek@gmail.com 041-472-128/040-348-264


20

Mladinski center

Št. 12 • 17. maj 2012

1. Rojstni dan Mladinskega centra in hotela Ajdovščina

Mladinski center in hotel Ajdovščina je 6. maja 2012 upihnil svojo prvo svečko! Ajdovščina je lani postala bogatejša za stavbo z nastanitvenimi kapacitetami ter s prostori, v katerih imajo od tedaj sedež vse mladinske organizacije, ki delujejo v sklopu občine Ajdovščina. Mladinski center in hotel Ajdovščina je pripomogel h kakovostnejši ponudbi prostočasnih dejavnosti za mlade ter omogočil, da se le-ti aktivneje in pogosteje udejstvujejo najrazličnejših predavanj,

tečajev, delavnic, okroglih miz in ostalih projektov, ki jih center neumorno izvaja. Mladinske organizacije so s preselitvijo na novo lokacijo ponovno oživele in postale še močnejše v svojem delovanju. Klub ajdovskih študentov in dijakov (KAŠ), Društvo Rod mladi bori, Medobčinsko društvo prijateljev mladine (MDPM), Združenje skavtov in skavtinj (Steg Šturje 1), Ljudska univerza Ajdovščina, Bar hiša mladih ter ostali zunanji izvajalci skrbijo, da je v Palah poskrbljeno

Bit & Beat 2012 Tudi v letu 2012 bomo z umetniškim projektom Bit & Beat gostovali v galeriji Doma krajanov v Vipavskem križu. Pridružite se nam v petek, 1. junija 2012, na otvoritvi skupinske fotografske razstave, z naslovom "Tribute to…« Bit & Beat je kulturno - umetniški projekt Mladinskega centra Hiša mladih iz Ajdovščine, ki vsako leto z umetniško razstavo gostuje v galeriji Doma krajanov Vipavski Križ. S projektom želi MC Hiša mladih podpreti domače umetnike in jih hkrati predstaviti širši javnosti. Projekt Bit&Beat odraža vso pestrost umetniških izrazov, zaznava veliko kreativnih potencialov in njihovo

senzibilnost, ne le za umetnost, temveč tudi širše. Prvo leto sta v okviru likovne razstave v Vipavskem križu gostovala Jani Cigoj in Nika Božič, v letu 2011 pa kipar Arijel Štrukelj in slikar portugalskega rodu Simao Bessa. Letos smo izbrali fotografsko umetnost in k sodelovanju povabili 15 predvsem domačih fotografov. Ker se radi igramo z besedami in ker je letos Bit& Beat na sporedu tretjič, smo za temo razstave izbrali »Tribute to…«, torej

Obvestila MC Hiše mladih Ajdovščina

za vsak okus, žep ali željo. Tu deluje tudi turistično-informacijski center Ajdovščina (TIC), razpolagajoč s številnimi informacijami o Vipavski dolini, ki gostom hotela pridejo še kako prav. Mladinski hotel poleg nastanitvenih kapacitet (50 ležišč) v svetlih in udobnih sobah ponuja v najem tudi opremljene prostore, in sicer učilnico, dve sejni sobi, manjšo in večjo koncertno dvorano. Prostori so ustrezno opremljeni s sodobno tehnološko opremo, ki podjetjem ali posameznikom omogočajo, da tu izvajajo tako poslovna srečanja kot tudi konference ali okrogle mize. V Mladinskem hotelu je v prvem letu obratovanja prenočilo preko 2500 obiskovalcev, pri čemer je dobra tretjina bila tujih gostov. Zaposleni v hotelu si prizadevamo za oblikovanje različnih in zanimivih programov in projektov, ki bi tudi v nadaljnje privlačili naše potencialne goste. Mladinski center in hotel Ajdovščina – vse najboljše in veliko uspeha še v bodoče!

Skupaj na delu! Mladinski center Hiša mladih, torek 15.5.2012, ob 18:00 Javna tribuna je nastala na pobudo MC in hotela Ajdovščina v sodelovanju z Mladinsko mrežo MaMA z namenom, da združimo javni in zasebni sektor na lokalni ravni in predstavimo ideje za medsebojno pomoč, sodelovanje, razreševanje konfliktov ter prostovoljstvo. Vabljeni mladi. Dialog mladih Dom krajanov Ajdovščina, Prešernova ulica 26 25.5. med 10.00 in 19.00 in 26.5. med 10.00 in 12.30 Stop! Vzemi si čas in povej na glas! Mladi se zopet zbiramo z namenom, da pokažemo, da nam ni vseeno. Kaj lahko storimo, da postanemo bolj aktivni v družbi in na kakšen način si lahko zagotovimo večjo zaposljivost? To je priložnost, da prideš zraven in prispevaš svojo energijo! Prijave do 23. 5. zbirajo osebno v MC Hiša mladih, 05/368 93 83, info@hostel-ajdovscina.si; Nočitev v Mladinskem hotelu Ajdovščina. Maturantska parada 2012 Zdaj že tradicionalna Maturantska parada bo tudi letos obogatila dogajanje v središču mesta Ajdovščina. Spet tudi z podporo MC Hiše mladih, v sodelovanju z Občino Ajdovščina, SŠ Veno Pilon in plesnim studiem Rebula. V petek, 25. maja 2012, ob 12h, na Lavričevem trgu v Ajdovščini. Šiviljski tečaj Kot uvod v MC Teden mode vas skupaj s prodajalno Olivija vabimo na tečaj šivanja. Tečaj se nadaljuje v četrtek, 17. maja 2012 ob 16.30h; tečaj traja 40 ur, tečajniki dobijo brošuro z osnovnimi kroji in prikazom izdelave. Izdelali bodo krilo ali hlače + majico (t-shirt). Po želji pa tudi preprosto torbico ali šal (možna tudi časovno krajša varianta z enim izdelkom) Cena tečaja: 160,00 EUR. Prijave in informacije na info@mc-hisamladih.si ali 041 945 392. Kite surfing tečaj Uvodno srečanje začetnega tečaja bo v soboto, 19. maja 2012, v MC Hiša mladih Ajdovščina. Naučili se boste naučili osnovnega upravljanja s kajtom. Tečaj bo obsegal dva dela, suhi del in prve osnove na vodi. Potekal bo ob vikendih oz. glede na vetrovne razmere v Ajdovščini in sosednji Italiji (Gradež). Cena tečaja znaša 200 € (oprema in petdnevni sklop tečaja). Minimalno število udeležencev – 10; Info in prijave info@mc-hisamladih.si Filmski festival Baw-baw Glavni namen mednarodnega filmskega festivala Baw Baw je spodbuditi produkcijo amaterskega filma v Sloveniji ter v širšem evropskem okolju, predvsem filma v žanru grozljivk/srhljivk. Nekatere ankete pravijo, da je med mladimi vedno več navdušenja nad grozljivkami, kar je zagotovo priložnost za pisce tovrstnih scenarijev za filme, a vsi si ne upajo na plan. Mednarodni filmski festival Baw Baw raziskuje pod površjem, kjer jih gotovo mrgoli. Poleg tekmovalnega bo imel festival še spremljevalni del: predavanja, delavnice, ipd..

Matej Likar

nekakšno posvetilo s fotografijo nekomu ali nečemu. V projektu Bit & Beat 2012 sodelujejo naslednji fotografi; Ana Kete, Erik Bačar, Primož Brecelj, Robert Tudjina, Matjaž Prešeren, Monika Batič, Brigita Škrlj, Gregor Marjan Humar, Matjaž Slejko, Iris Batista, Tina Žvanut, Jan Čermelj, Martin Prosen, Ivo Pregelj, Tanja Sulič Otvoritev skupinske fotografske razstave Bit & Beat »Tribute too...« bo v petek, 1. junija 2012, ob 19. uri, v galeriji Doma krajanov v Vipavskem Križu. Razstava bo kasneje na ogled še vsaj 3 tedne. MC Hiša mladih bo ob tej priložnosti poskrbel tudi za zanimiv kulturni program in pogostitev obiskovalcev. Vljudno vabljeni!

plakat_mc12.pdf 11.5.2012 13:02:39

MC Teden mode 2012 MC Hiša mladih, prireja že drugi MC Teden mode. Po lanskoletnem uspešnem prvem Tednu mode, ki se je odvil v okviru otvoritvenega tedna delovanja novega Mladinskega centra in hotela Hiša mladih v ajdovskih Palah, so se organizatorji odločili, da bo dogodek postal tradicionalen. Letošnja edicija bo trajala od ponedeljka, 21. maja do vključno sobote, 26. maja 2012. V okviru Tedna mode (21.–26. maj 2012) bodo na sporedu naslednji dogodki: RAZSTAVE – v prostorih MC-ja bo na ogled več razstav različnih modnih dodatkov in nakita (Maja Bertok, Anja Korenč, Manca Jarc, Ana Bizjak) ter modne fotografije (Evgen Šuligoj, Nina Frank, Ana Šuligoj); MODNE DELAVNICE ZA MLADE – v popoldanskih urah, izdelovanje nakita in drugih modnih kosov pod vodstvom mladih oblikovalk nakita (Tamara Kemper, Ana Bizjak,

Monika Uršič), ter poslikave nohtov (Barbara Kožlin); MC 21 v živo (torek) – Jana Koteska, znana slovenska manekenka. Klepet bo vodila Mateja Česen OKROGLA MIZA (sobota) – slovenski blogerji in blogerke bodo z modnimi novinarji poklepetali o vplivu blogov na modni svet; MC SHOP - od izbranih oblek do modnih dodatkov, rabljeno in novo, možnost izmenjave oblačil – vse naprodaj, v zameno ali celo zastonj. VINTAGE PIKNIK – sobota, park ob mladinskem centru, čajanka, razstava in prodajni prostor za vintage izdelke; MODNE REVIJE – v petek in soboto, ob 20. uri v Baru Hiša mladih, predstavitve izdelkov (oblačil in nakita) mladih primorskih modnih ustvarjalcev, glasbene in plesne točke, frizerski šov; v petek se predstavljajo Teja Gvardjančič, Mateja Lisjak, RobArt, Mihaela Časar, Ines Drole Nanda in Barbara Hvala (na-

kit Barbara Kožlin), v soboto pa Tina Gorjanc, Branka Poljak, Vasja Lasič, Martina Četrtič in Alice Bossman (nakit Hana Karim); večera povezuje Polona Krušec; UMETNIŠKA TRŽNICA ali Art market – v soboto ves dan na letnem vrtu, kupiti bo moč raznovrstne modne izdelke, predvsem nakit in druge modne dodatke, ki jih izdelujejo mladi slovenski umetniki Poleg naštetega bo v okviru MC Tedna mode 2012 za obiskovalce vseh starosti na voljo še več dodatnih vsebin, povezanih z modo, med drugim tudi predavanje o kulturi oblačenja z Leo Pisani. Ves program si lahko ogledate na www.mc-hisamladih.si

: C

M

Y

CM

MY

CY

CMY

K

:

Šiviljski salon Martina Lavrenčič


Juhuhu

Št. 12 • 17. maj 2012

Podkrajski osnovnošolci v projektnem delu prvi med vrstniki

Prepričanja OLGA LIČEN

Za vsak življenjski dosežek potrebujete ključni element – strategijo za dosego cilja. Strategija je algoritem korakov in zaporedje dejanj, ki vas vodijo k uspehu. Vendar pogosto v praksi, žal, samo strategija za doseganje cilja ne zadostuje. Cilje si pravilno zastavite, jih pravilno oblikujete, določite si realne roke, delujete – in se ne zgodi nič. Zdi se, da imate vse ključne sestavine za uspeh v žepu, vendar je cilj še naprej enako nedosegljiv. Kaj je tukaj narobe? Ovire se najpogosteje skrivajo v vas samih. To so vaša notranja prepričanja. So mnenja o nekem dogodku ali pojavu. Mnenja, katera ne mislite spreminjati, ker ste prepričani, da so prava, resnična. Določajo vaše obnašanje, odnos do sveta, ki vas obkroža. Nanašajo se na zdravje, življenje, čas, družino, prijatelje, denar, spolnost, delo, duhovnost, odgovornost, šport, hrano, pravičnost. . . Tisto, v kar verjamete in s čimer se opredeljujete, se neposredno odraža v vašem življenju, dejavnostih, delu in poslovanju. Kako se formirajo prepričanja? Vaše mnenje o sebi je precej subjektivno in pogosto nima neke realne osnove. Tovrstno mnenje je rezultat obdelave podatkov, ki ste jih vsrkali skozi življenje. Oblikovati se začne že v zgodnjem otroštvu. Vpliv imajo starši, prijatelji, znanci, učitelji, prebrane knjige, izobrazba, pozitivne in negativne življenjske izkušnje in tisoč drugih dejavnikov. Najslabše od vseh prepričanj je samoomejevanje. V kolikor ste o neki omejitvi prepričani, je za vas ta omejitev dejstvo preko katerega ne morete. Čeprav je v resnici ta omejitev samo plod vaših napačnih predstav o resničnosti. Premagovanje teh namišljenih ovir je prvi korak za popolno uresničitev vašega potenciala. Vsak dan se vsakemu pripeti ogromno dogodkov. Možgani potem vsako sekundo delajo določene ugotovitve povezane s temi dogodki. Analizirajo jih in delajo sklepe na podlagi analiz. Interpretacija dogodkov je odvisna samo od vaših prepričanj. Sedaj vidite kako pomemben je pozitiven odnos do samega sebe. Povsem identičen dogodek pri različnih ljudeh lahko povzroči povsem drugačen zaključek. Na področju financ imajo nekateri tako negativna prepričanja, da dokler vseh ne privlečejo na svetlo, jih selekcionirajo, omejujoča preženejo z metlo in pustijo samo dobra – denarja preprosto ne bo! Lahko razvijete strategijo za dosego ciljev, berete številne knjige o finančnem uspehu (ki uspeh zagotavljajo predvsem avtorjem), lahko gledate film ali prebirate »The Secret«, meditirate na mandalo – rezultata ne bo! Ker so vaša prepričanja usidrana globoko na nezavedni ravni. Vsakič, ko se boste približali površju, vas bodo potegnila nazaj v globino. Zato je nujno, da vsakič, ko nekaj načrtujete pogledate globoko vase in opredelite svoja omejujoča prepričanja. Kako odkriti svoja prepričanja? Za začetek jasno opredelite področje svojega življenja na katerem želite stopiti korak naprej. Imate nenehno finančne težave? Začenjate s projekti, poslovanjem, iskanjem službe vendar vse ostaja nedokončano, nedorečeno? Zamislite se nad svojimi prepričanji v povezavi z denarjem. So vam že v otroštvu govorili, da denar pokvari človeka, je vrednota le trdo garaško delo, bogastvo pa povezano izključno z nepoštenjem? Spremenite to svoje prepričanje. V nasprotnem boste zaradi slabega občutka, ko vam bo šlo na bolje vedno znova zdrseli nazaj, namesto da bi šli naprej. Podobno je na vseh ostalih področjih življenja. Če hočete napredovati morate spremeniti vaša prepričanja. Za spodbudo: Albertu Einsteinu so učitelji v šoli napovedali klavrno usodo, ker je bil po njihovem podpovprečen učenec. Poslan je bil celo iz šole domov, ker naj bi bil nesposoben za učenje. Vendar njegovi starši tega niso hoteli verjeti in so mu pomagali do odlične izobrazbe. Danes ga ceni ves svet. Pomnite, da ste ustvarjeni za srečo in uspeh. Se nadaljuje . . .

Složno uredili Kresnice V našem mestu Ajdovščina je minila akcija Očistimo Slovenijo. Stanovalci Kresnic smo prepričani, da je urejeno in čisto okolje zelo resen in pomemben dejavnik kvalitetnega življenja. Kresničarji smo se veselo in družabno lotili čiščenja svojega

21

dvorišča in okolice. Pometali, pobirali smeti, urejevali zaraščene predele v okolici, sadili travo v atriju. . . . Vse prisotne pri čiščenju je združevalo navdušenje in neustavljiva želja, da bi svojo okolico naredili prijetno in lepo. Naša akcija tako postaja iz leta v leto bolj praznik kot delo. Po zaključku smo nadaljevali z druženjem. O tem pa pove fotografija :)

Učenci kombiniranega oddelka 1. in 2. razreda podružnične šole Podkraj (OŠ Col) so se odlično odrezali na italijansko – slovenskem čezmejnem natečaju »Poganjki projektov«. S projektom »Moje roke« so osvojili prvo mesto. V soboto, 31. marca 2012, je v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici potekal zaključek letošnjega natečaja Poganjki projektov, drugi po vrsti, katerega namen je seznanjanje osnovnošolcev z osnovami projektnega dela in razvoj didaktike

projektnega dela za osnovne šole. Prireditev so organizirali Bensa PM Project Management v sodelovanju z združenjema Project Management Institute (PMI) iz severne Italije in PMI iz Slovenije ter pod pokroviteljstvom občine Gorica. Na natečaju je sodelovalo sedem šol, od tega iz Slovenije osnovnošolci iz Kozine in Podkraja. Zmagovalno ekipo iz Podkraja so sestavljali učenci 1. in 2. razreda pod vodstvom učiteljic Katje Turk Medvešček, Slavice Velikonja in An-

drejke Repič. Strokovna žirija, ki je ocenjevala prispele projekte, jim je za projekt »Moje roke« podelila prvo nagrado, ob ekipi iz Sovodenj. Pod utemeljitev izbora projekta »Moje roke« je zapisala: »Izbrana tema je izvirna in odlično izpeljana po predlagani metodologiji. Učni pripomoček je prilagojen starosti udeleženih otrok. Razvidno je sodelovanje vseh članov skupine.« V mesec dni trajajočem projektu je 17 najmlajših šolarjev spoznavalo značilnosti svojih rok in z njimi ustvarjalo različne likovne izdelke (kipe, risbe, slike, fotografije), plakate, s katerimi so sošolcem predstavili roke iz različnih področjih (higiena rok, biološka in fiziološka sestava rok, pomen rokovanja) in samostojno izdelovalo preproste igrače. Vse te aktivnosti so pod mentorstvom učiteljic načrtovali in spremljali po metodologiji projektnega dela do zaključne razstave, s katero so svoje izdelke postavili na ogled ostalim učencem, učiteljem, ravnatelju in staršem. Predstavili so jim tudi celoten potek projektnega dela. Katja Turk Medvešček

Ko kamen poveže svetove Letos je že četrto leto, odkar med OŠ Dobravlje in dansko osnovno šolo Vallekilde Hoerve Friskole poteka mednarodna izmenjava. V oktobru lani je osemnajst devetošolcev odpotovalo na Dansko, letos marca pa nam je obisk vrnilo petnajst danskih učencev. Lahko bi rekli, da je bilo letošnje gostovanje danskih učencev v Dobravljah nekaj posebnega. Ne samo zaradi odličnega sodelovanja med šolo in starši in ne le zaradi izjemnega truda, ki so ga naši učenci vložili v to, da so se gostje pri nas karseda dobro počutili. Da nam je dobro uspelo, gre zasluga tudi turističnemu društvu Vinoreja Šmarje in društvu Ortaona v Vrtovinu ter Kamnoseškemu krožku, ki deluje v okviru društva Most, Univerze za tretje življenjsko obdobje. O čudovitem dnevu, ki smo ga preživeli med šmarenskimi griči, smo že brali, zato naj vam podrobneje predstavim dan, ki smo ga preživeli v Vrtovinu. Na oblačno ponedeljkovo jutro smo se zbrali na dvorišču pred podružnično šolo Vrtovin. Učenci nižjih razredov so nam pripravili dobrodošlico v danščini in zapeli

dansko pesem. Člani kamnoseškega krožka, ki se tedensko srečujejo in ustvarjajo s kamnom, pa so postavili mize in pripravili kamnoseško orodje ter seveda različne kose kamna. Na ogled so postavili tudi najrazličnejše umetniške izdelke iz kamna, ki so jih sami izdelali v okviru kamnoseškega krožka: upodobitve različnih živali, reliefe, kamnite posode, terilnike, doprsne kipce, kamnita jajčka. Vodja delavnice, Gospod Simon Čermelj, ki je tudi predsednik društva Ortaona, je prisotnim povedal, da človek v naših krajih že od nekdaj uporablja kamen, tako za gradnjo kot tudi za umetniško izražanje in upodabljanje sveta. Kamnoseki, člani kamnoseškega krožka, so učencem pokazali, kako se pri obdelavi kamna drži kladivo in dleto, jim svetovali pri izrisu skice in jih spodbujali pri prvih poskusih ustvarjanja s kamnom. Po začetni negotovosti so mladi vajenci pogumno prijeli za orodje in začeli so nastajati prvi reliefi. Prav lepo je bilo opazovati, kako so se mentorji in učenci zlahka sporazumeli in vztrajno ter zavzeto sodelovali pri nastajanju izdelkov. Tudi po sprehodu in ogledu vrtovinskega žival-

skega vrta so se mnogi učenci vrnili k kamnu in nadaljevali s klesanjem. Dan smo zaključili s sprehodom do vodnega stolpa in Sv. Pavla ter s požirkom vode iz bližnjega izvira. V spomin na letošnjo izmenjavo so učenci v kamen vklesali cvet, okrog katerega so se z dletom podpisali vsi naši danski prijatelji. Vrhpoljski kamnosek Danijel Rovan pa je našim gostom podaril kamnite skledice, ki so jih izdelali člani kamnoseškega krožka posebej za to priložnost. Na OŠ Dobravlje se že veselimo ponovnega druženja z danskimi učenci v naslednjem šolskem letu. Katja Bone

Ustvarjalna delavnica gline v Malovšah in Gojačah Pred dvorano KS Gojače-Malovše se je 5. maja v organizaciji Medobčinskega društva prijateljev mladine Ajdovščina odvijala ustvarjalna in sproščujoča delavnica gline. Ker je bil dan večinoma poln sončnih žarkov, je delavnica gline potekala kar na prostem. Poleg zdravega smeha ter igrive radosti v srcih otrok je bila tudi glina polna drugačnega pričakovanja, kaj bo nastalo iz nje. Tudi otroci so bili glede izdelkov iz gline radove-

dni, poleg domišljije so razgibali tudi svoje prste in že so nastale radožive živalice, skledice raznih oblik, hišice ter celo unikatni obeski. Izpod otroških umetniških prstov so nastali tudi razni možiclji, med njimi tudi sneženi moži, ki so nam v toplem popoldnevu le morda prav prišli. Ustvarjeni glineni izdelki so prišli še bolj do izraza, ko so na lepem prikazali pravo življenjsko zgodbo; v sodelovanju z glino so otroci zares

uživali. Prijetni sončni žarki pa so otrokom podarili tudi sproščanje na bližnjih igralih. Prav vsak izdelek, narejen na tej delavnici, ima zagotovo svojo zgodbo in verjamem, da jo bo prav rad še živel. Katja Krkoč


22

Podjetno

Št. 12 • 17. maj 2012

Aktualni javni razpisi in pozivi (pripravlja Razvojna agencija ROD; E: ra.rod@siol.net) Razpisovalec

Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano - MKGP

Ministrstvo za gospodarstvo

Ministrstvo za gospodarstvo

Ministrstvo za gospodarstvo

Slovenski okoljski javni sklad – Eko sklad

Slovenski okoljski javni sklad – Eko sklad

Slovenski okoljski javni sklad – Eko sklad

Slovenski okoljski javni sklad – Eko sklad

Naziv razpisa

Upravičenci

Rok za predložitev vlog

Razpisna dokumentacija in dodatne informacije

Javni razpis za izbor izvajalcev vseživljenjske karierne orientacije v okviru programa »Vseživljenjska karierna orientacija za delodajalce in zaposlene«.

pravne ali fizične osebe, ki so registrirane za opravljanje dejavnosti kot svetovanje, izobraževanje, raziskovanje in druge vsebinsko primerljive dejavnosti in so registrirane že vsaj 2 leti

Predvideni so še 4 roki za oddajo vlog: - 1. 9. 2012; - 1. 3. 2013; - 1. 9. 2013; - 1. 3. 2014.

http://www.sklad-kadri. si/si/razpisi-in-objave/

kmetijska gospodarstva

do porabe sredstev oz. objave o preklicu na spletni strani ministrstva

http://www.mkgp.gov. si/si/javne_objave/ javni_razpisi/

podjetja

do porabe sredstev oziroma najkasneje do 05.09.2013

http://www.mg.gov.si/

podjetja

do porabe sredstev oziroma najkasneje do 6.3.2013

http://www.mg.gov.si/

občine

do porabe sredstev, vendar najkasneje do 9.1.2013

http://www.mg.gov.si/

občani

do porabe sredstev oziroma najkasneje do 31. decembra 2012

http://www.ekosklad.si

občani

do porabe sredstev oziroma najkasneje do 31. decembra 2012

http://www.ekosklad.si

občani

do porabe sredstev oziroma najkasneje do 31. decembra 2012

http://www.ekosklad.si

pravne osebe

do porabe sredstev oziroma najkasneje do 31. decembra 2012

http://www.ekosklad.si

delodajalci

do porabe sredstev oz. najpozneje do 1.6.2013

http://www.ess.gov.si/ delodajalci/financne_ spodbude/razpisi/ razpisi?aid=385

Ukrep 132: Sodelovanje kmetijskih proizvajalcev v shemah kakovosti hrane - II. javni razpis za ukrep Podpora kmetijskim gospodarstvom, ki sodelujejo v shemah kakovosti hrane Javni razpis za sofinanciranje daljinskega ogrevanja na lesno biomaso za obdobje 2011 do 2015 (DOLB 3) Javni razpis za sofinanciranje operacij za povečanje učinkovitosti rabe električne energije v gospodarstvu za obdobje 2011 do 2013 – UREE1 Javni razpis za sofinanciranje operacij za energetsko učinkovito prenovo javne razsvetljave za obdobje 2011 do 2013 – UJR1 Javni poziv 12SUB-OB12 Nepovratne finančne spodbude občanom  za nove naložbe rabe obnovljivih virov energije in večje energijske učinkovitosti stanovanjskih Javni poziv 13SUB-OB12 Za nepovratne finančne spodbude občanom za nove naložbe rabe obnovljivih virov energije in večje energijske učinkovitosti večstanovanjskih stavb Javni poziv za nepovratne finančne spodbude občanom za baterijska in električna vozila 15SUB-EVOB12 Nepovratne finančne pomoči pravnim osebam za baterijska električna vozila16SUB-EVPO12

Zavod RS za zaposlovanje

Usposabljanje na delovnem mestu 2012/2013

Slovenski regionalno razvojni sklad

Javni razpis za dodeljevanje ugodnih posojil občinam Javni poziv za kreditiranje okoljskih naložb 48PO12 Javni poziv za kreditiranje okoljskih naložb občanov 47PO12 Javni poziv delodajalcem za vključitev v Regijsko štipendijsko shemo (RŠS) Goriške regije za šolsko/študijsko leto 2012/2013

Slovenski okoljski javni sklad – Eko sklad Slovenski okoljski javni sklad – Eko sklad

Posoški razvojni center

Slovenski podjetniški sklad

Javni razpis za garancije Sklada za bančne kredite s subvencijo obrestne mere – P1 2012

občine pravne osebe občani

drugi rok: 1.6.2012 in tretji zadnji rok: 31.8.2012 do porabe sredstev oziroma najkasneje do 31. januarja 2013 do porabe sredstev oziroma najkasneje do 31. januarja 2013

V vrtcu v Črničah o podnebnih spremembah

http://www. regionalnisklad.si/obcine http://www.ekosklad.si http://www.ekosklad.si

delodajalci s sedežem podjetja / poslovno enoto na območju Goriške

prvi rok: 23.5.2012; drugi rok: 23.7.2012

http://www.ra-rod.si; http://www.prc. si/novice/pozivdelodajalcem-zavkljucitev-v-RSS

mikro, mala in srednje velika podjetja, registrirana najkasneje do 30.06.2012

Roki prijave: 26.4.2012, 20.5.2012, 20.6.2012, 10.9.2012, 10.10.2012 in 10.11.2012 oz. do porabe sredstev.

http://www. podjetniskisklad.si

Posvet Erozija v kmetijstvu 22. maja v prostorih Visoke šole za vinogradništvo in vinarstvo novogoriške univerze v Ajdovščini. Erozija je zelo velik problem, ki se ga običajno zavemo šele ob ekstremnih dogodkih. Močna in dolgotrajna burja je letos v Vipavski dolini odnesla ogromne količine najrodovitnejše prsti, zasuti so bili melioracijski jarki. Študije kažejo, da zaradi erozije izgubimo ogromno prsti tudi v običajnih letih, ko ni ekstremnih dogodkov. Na posvetu v Ajdovščini se bomo seznanili s to perečo problematiko, izmenjali strokovna mnenja in predlagali ukrepe. Vabljeni vsi, ki vas ta tematika zanima.

Mesec april je v vrtcu Črniče minil v znamenju projekta »Živi preprosto in solidarno – v smeri podnebne pravičnosti« Na pobudo Slovenske Karitas smo se v vrtcu Črniče odločili sodelovati v mesečnem projektu, ki je pokrival predvsem ekološko tematiko. Namenjen je bil spoznavanju nam oddaljene afriške celine in življenju na tem koščku zemlje, ki je vse prej kot lahko, kar si le s težavo zamišljamo in predstavljamo. Projekt nas je popeljal najprej k dvanajstletnemu dečku Nangiru, ki nam je poslal pismo, s katerim je želel predstaviti svoje življenje v osrčju Afrike – v Nigeriji. Nato smo si ogledali tudi kratke filme na DVD-ju, da bi lažje razumeli njegov način življenja, ki je bistveno drugačno od življenja povprečnega otroka v našem okolju. Preko Nangira so otroci počasi spoznavali pomen projekta za nas, predvsem pa njegov namen, ki nas uči kako pravilno ravnamo z odpadki, varčujemo z vodo in energijo ter kako in na kakšne načine lahko pomagamo drugim, ki teh dobrin nimajo. Kljub resnosti tematike pa smo našli tudi čas za zabavno spoznavanje novih stvari, ki nas obdajajo. Tako

smo s pomočjo različnih, predvsem odpadnih materialov, naredili veliko zanimivih in hkrati uporabnih stvari. Kdo bi si mislil, da je igra z žogo, ki je narejena iz odpadnega časopisnega papirja in oblepljena s plastičnimi pokrovčki, boljša od prave žoge? In da je vaza, ki nastane iz odpadnega stekla lepša od tiste, ki jo lahko kupimo v trgovini. Tudi improvizirane ropotulje čisto drugače zvenijo in torbice iz papirja se nosijo na najbolj moderen »eko« način. Sejanje sončničnih semen v lončke pa postane zabavnejša dejavnost kot katerakoli igra s kockami, avtomobilčki ali punčkami. V sklopu projekta sta nas obiskala tudi stara starša enega od otrok, ki sta preživela mesec dni v Gani, z namenom pomagati pri gradnji hiše. Tako smo iz prve roke, predvsem preko fotografij, občutili vso lepoto in bedo Črne celine, kot Afriko radi poimenujemo. Njihove anekdote pa so otroke zelo pritegnile, predvsem tiste, ki so vključevale njihove vrstnike. Projekt smo zaključili z razstavo že prej omenjenih predmetov, ki jo lahko občudujejo vsi obiskovalci našega vrtca. Vzgojitelji vrtca v Črničah


Koledar prireditev

Št. 12 • 17. maj 2012

Koledar prireditev za MAJ 2012 petek, 18. maj

Od 8:00 do 13:00 različne lokacije v Ajdovščini

Mednarodni dan muzejev v Ajdovščini - Muzeji v svetu sprememb, novi izzivi, nove pobude prost ogled muzeja Ajdovščina, galerij, delavnice za otroke

petek, 18. maj

ob 12:00 Lavričev trg v Ajdovščini

Maturantska parada 2012

sobota, 19. maj

ob 7:30 Trg 1. slovenske vlade Ajdovščina

138. Bolšja tržnica Info: Društvo zbiralcev Ajdovščina - Nova Gorica, 040 188 305 (Vladimir)

sobota, 19. maj

ob 9:00 prostori Regijskega skladišča civilne zaščite

Dan odprtih vrat Rdečega križa Ajdovščina Info: OZ RK Ajdovščina, 05 366 49 30, 051 430 722

sobota, 19. maj

od 9:00 do 11:00 Kulturni dom Vipava

Brezplačne meritve krvnega tlaka, sladkorja in holesterola Info: OZ RK Ajdovščina, 05 366 49 30, 051 430 722

sobota, 19. maj

ob 10:00 Športni park Tiha dolina na Predmeji

Športne igre v organizaciji Društva Gora Info: Dušan Brus, 041 617 607

sobota, 19. maj

ob 11:00 Galerija doma krajanov Vipavski Križ

Odprtje razstave društva Most in društva UNITRA (Italija)

sobota, 19. maj

ob 19:00 Šmarje na Vipavskem

Otvoritev razstave umetniških del 2. Ekstempora med šmarenskimi griči Info: TD Vinoreja Šmarje, Darko Poljšak 041 275 267

sobota, 19. maj

ob 20:00 Dvorana prve slovenske vlade in Trg 1. slovenske vlade Ajdovščina

Zapleši črke kaligrafska, vizualno umetniška predstava Loredane Zega in Aleša Bajca

nedelja, 20. maj

ob 7:00 TVU 2012: Dobravski pohod na Čaven zbor pred dvorano v Dobravljah Info: Silvester Volk, 041 834 015

nedelja, 20. maj

ob 7:00 zbor pred Gasilskim domom Selo

Tradicionalni pohod na Selovec Info: 041 345 432 (Rok)

nedelja, 20. maj

ob 8:00 izhodišče pred gasilskim domom v Šmarjah

Med Šmarenskimi griči - Pohod čez Školj in Tibot Info: TD Vinoreja Šmarje, Darko Poljšak 041 275 267,

torek, 22. maj

ob 9:30 Visoka šola za vinogradništvo in vinarstvo Univerze v Novi Gorici (Vipavska 11c)

Erozija v kmetijstvu - posvet Info: Andreja Škvarč 031 576 745

torek, 22. maj

ob 18:30 Lavričeva knjižnica Ajdovščina

Lokarjevo leto: Okrogla miza Info: Lavričeva knjižnica Ajdovščina, 05 36 61 328

sreda, 23. maj

Dvorec Zemono

Zaključni koncert učencev GŠ Vinka Vodopivca Ajdovščina

četrtek, 24. maj

ob 19:30 avditorij Škofijske gimnazije Vipava

Samo Vovk: Glas kot instrument in vokalna skupina A-Kamela

petek, 25. maj

avla Dvorane prve slovenske vlade Ajdovščina

Odprtje 9. pregledne razstave del članov Foto društva Veno Pilon Ajdovščina

sobota, 26. maj

Mountainbike park Javornik

Kamplc Enduro Sprint 2012 Info: 05 599 529 34, www.mtb-javornik.si

nedelja, 27. maj

odhod izpred AP Ajdovščina Prijave na TIC Ajdovščina v Palah in na sedežu PD Ajdovščina, Gregorčičeva 20, v času uradnih ur (vsak četrtek med 16. in 18. uro).

Pohod na Kredo (2025 m) Pot je zahtevna. Info: PD Ajdovščina, Vladimir Lemut 041 275 542

četrtek, 31. maj

ob 18:30 Lavričeva knjižnica Ajdovščina

Predstavitev skupnih publikacij Ljudske univerze Ajdovščina in Filozofske falultete Ljubljana Info: Lavričeva knjižnica Ajdovščina, 05 36 61 328

Koledar prireditev za JUNIJ 2012

nedelja, 3. junij

ob 20:30 dvorišče pred stavbo Doma krajanov Ajdovščina V primeru slabega vremena bo koncert v Dvorani prve slovenske vlade v Ajdovščini.

Dobrodelni koncert Marka Hatlaka Vstopnica 10 € (na dan koncert 12€); kupite jo lahko v TIC Ajdovščina (05 36 59 140), Marco Polo Ajdovščina (05 36 81 500) Info: Venčko Petrič, 031 551 405, www.yhddrustvo.si

sreda, 6. junij

Pilonova galerija Ajdovščina

Nastop kitaristov in harfistk GŠ Vinka Vodopivca Ajdovščina

sobota, 9. junij

Test hoje na 2 km ob 8:00 Info: Zdravstveno vzgojni center Ajdovščina športni park Ribnik Ajdovščina 05 36 93 123

nedelja, 10. junij

različna izhodišča pohoda, cilj Kovk (ob 16:00 sv. maša)

2. Terčeljev romarski pohod Info: Silva Vidmar, 031 869 133

sobota in nedelja, 16. in 17. junij

Col

Colska nedelja 2012 Sobota koncert Rok´n´band in Cover Lover, nedelja skupina Vagabundi Info: Sandi Škvarč, 041 621 669, www.trillek. si

sobota, 16. junij

ob 7:30 Ajdovščina - Trg 1. slovenske vlade Ajdovščina

139. Bolšja tržnica Info: Društvo zbiralcev Ajdovščina - Nova Gorica, 040 188 305 (Vladimir)

nedelja, 17. junij

Črniče

Črniška šagra 2012 Info: Športno kulturno turistično društvo Parapet, 031 830 968 (Petra)

od 21. do 23. junija

Mladinski center in hotel Ajdovščina

Mednarodni festival Terror filma Info: MC Hiša mladih, 05 368 93 83, 041 945 392, www.mc-hisamladih.si

od 22. do 24. Podnanos junija

Doživi “Tiste lepe dni” v Podnanosu Cena vstopnice je 10,00 €/osebo za skupine najmanj 5 oseb Za večje skupine je zaželena predhodna najava. Info: TD Podnanos: 040 204 022 (Mara) in 031 615 036 (Stojan), info@ticpodnanos.si

STALNE ZBIRKE: PILONOVA GALERIJA Vabljeni na ogled stalne zbirke Pilonovih likovnih del in fotografij ter gostujočih razstav. Urnik stalne zbirke del Vena Pilona: od torka do petka med 8.00 in 16.00. Urnik v času gostujočih razstav: od torka do petka med 8.00 in 17.00, nedelja od 15.00 do 18.00. Ponedeljek, sobota in prazniki zaprto. Za ogled gostujočih razstav je urejen tudi dostop za invalide. Info: 05/368 91 77, pilonova.galerija@siol. net, www.venopilon.com MUZEJ V AJDOVŠČINI Odprto: vsako soboto in nedeljo od 13.00 do 18.00 ure ZBIRKA FOSILOV Staneta Bačarja in razstava FLUVIO FRIGIDO – CASTRA – FLOVIUS – AJDOVŠČINA, s poudarkom na rimskodobni Ajdovščini, avtorice arheologinje Beatriče Žbona Trkman. Na ogled razstava arheoloških najdb, ki so bile odkrite lani jeseni, ob izkopavanjih dveh ajdovskih ulic. Avtorica arheologinja Vesna Tratnik. Organizirane so skupine tudi izven omenjenega termina, po predhodni najavi na TIC Ajdovščina, 05/36 59 140. LIČNA HIŠA AJDOVŠČINA Naprodaj umetniški izdelki, grafike, nakit, keramika. Dobrodošli! Odprto: vsak dan med 10.00 in 13.00 ter med 16.00 in 19.00, sobota med 9.00 in 12.00 Info: 05/368 19 29, 040 839 729, info@licnahisa.com, www.licnahisa.com ETNOLOŠKA ZBIRKA DUŠANA BIZJAKA, PREDMEJA 148 Zbirka obsega vojaške predmete iz 1. in 2. sv. vojne, gospodinjske pripomočke naših dedkov in babic, na ogled je spominska Laskarjeva soba ter največja zbirka starih smuči v Sloveniji. Zbirko si lahko ogledate po predhodni najavi na tel: 05/ 36 49 303, 041 561 226. KOVAŠKI MUZEJ MIHAELA KUSSA, LOKAVEC 45 Muzej je odprt vsako soboto in nedeljo med 8.00 in 17.00 ali po predhodni najavi pri Stanislavu Černigoju na tel: 05/36 42 015.

ETNOLOŠKA ZBIRKA BATIČEVA HIŠA, LOKAVEC 64 Notranjost 200 let stare hiše je skozi ves ta čas ostala nedotaknjena. Črno kuhinjo sestavljajo leseno ognjišče, ki še vedno deluje, krušna peč in napa. V nadstropju nad ognjiščem je tudi kadilnica, iz kuhinje, ki bolj spominja na večjo spahnjenico s svojim vhodom, pa se odpira kambra. Sledi še izba ali soba. Za ogled zbirke je potrebna predhodna najava: 031 489 623 (Andrejka) ali drustvo@doli.si. OBVESTILA Teden vseživljenjskega učenja od 14. do 21. maja 2012 Teden vseživljenjskega učenja (TVU) je najvidnejša promocijska kampanja na področju izobraževanja in učenja v Sloveniji. Letos poteka v tednu od 14. do 21. maja, v razširjenem terminu pa vsem maj in junij. V Ajdovščina se bodo v okviru TVU 2012 odvijale številni dogodki, koordinator dogodkov je Ljudska univerza Ajdovščina, program dogodkov najdete na spletni strani TIC Ajdovščina www.tic-ajdovscina.si ali www.lu-ajdovscina.si . Osmica Ferjančič Od 11. do 20. maja 2012 – Kmetija Ferjančič, Gradišče pri Vipavi 11a Domačijo Ferjančičevih najdete v vasi Gradišče nad Vipavo, od koder se vam odpira pogled po dolini. Razglejte se naokoli, stopite do kleti domačije Ferjančič kjer lahko pokusite vina sort: pinela, rebula, sauvignon, cabernet sauvignon, merlot. Postregli vam bodo z domačo hrano kot so klobase, zelje, štruklji in ostale domače dobrote. Info: Družina Ferjančič Gradišče pri Vipavi 11 a 5271 Vipava tel: 031 892 585, druzina. ferjancic@siol.net, osmica.ferjancic@gmail. com Razstava društva Most in društva UNITRA (Italija) Od 19. do 27 maja 2012 - Galerija doma krajanov Vipavski Križ Vabljeni na ogled razstave likovnih in kamnoseških izdelkov ter izdelkov kvačkanja članov društva Most - univerze za 3. življenjsko obdobje ter likovnih izdelkov članov društva UNITRA Cormons iz Krmina. Za ogled pokličite Ivo Bandelj na telefon 031 481 187.

23

DRUŠTVO UPOKOJENCEV AJDOVŠČINA 18. maj 2012 ob 01:00 - tridnevni izlet v Beograd in Novi Sad 15. - 22. junij 2012 - letovanje v hotelu Delfin v Izoli 9. junij - popoldansko kopanje v Izoli 16. junij - enodnevni izlet Jama pekel – Savinjska dolina Merjenje tlaka, holesterola in sladkorja v krvi - vsak prvi petek v mesecu od 9.00 do 11.00 ure v stavbi UE Ajdovščina; v OŠ Budanje vsak drugi petek v mesecu med 8. in 10. uro. Info: DU Ajdovščina, Metka Marušič, 05/366 13 83, 031 303 109, duajdovscina@volja. net (uradne ure na sedežu društva, Cesta IX. Korpusa 1, Ajdovščina, ob ponedeljkih, sredah in petkih med 9.00 in 11.00 uro). ZDRUŽENJE BORCEV ZA VREDNOTE NOB AJDOVŠČINA – VIPAVA Cesta – nedelja, 3. junij 2012 ob 17,00 uri - Slovesnost v spomin na požig vasi, poboj talcev ter internacijo vaščanov. Prosimo prijavite udeležbo praporščakov. Ljubelj – sobota, 16. junij ob 11,00 uri - Osrednja spominska slovesnost ob 66 obletnici osvoboditve taborišča. Avtobusni prevoz je organiziran. Prosimo prijavite udeležbo praporščakov. Prijave do 13. junija, cena prevoza in kosila je 22 evrov. Veliko Polje ( pri Vrabčah ) - nedelja, 17. junij 2012 ob 17,00 uri - Srečanje primorskih veteranskih organizacij ob spomeniku narodne herojinje Mihaele Škapin – Drine. Avtobusni prevoz organiziran, praporščake prosimo za prijavo. Prijave do 13. junija, cena prevoza je 8 evrov. Predmeja – nedelja, 24. junij 2012 ob 16,00 uri - Spominska slovesnost ob grobnici 367 padlih borcev IX. korpusa ter pri spomeniku padlih borcev NOB. Osrednja občinska proslava ob dnevu državnosti bo v Tihi dolini v šotoru ob 18,00 uri. Slavnostna govornika bosta župan občine Ajdovščina Marjan POLJŠAK in bivši predsednik ZVV za Slovenije tov. Janez Pajer. Sledi bogat kulturni program. Prosimo prijavite udeležbo praporščakov. Info in prijave v času uradnih ur (ponedeljek in sreda od 9.00 do 12.00 ure) ali po telefonu 05 / 366-10-71. Stroške je potrebno poravnati pred odhodom. Praporščakom zagotavljamo brezplačen prevoz!


24

Zadnja plat

Št. 12 • 17. maj 2012

Prostovoljci spremljevalci na izobraževanju

Pred samim predavanjem, namenjenim prostovoljcem, je Alenka Terčič informativno predstavila še delavnice izdelave kolaža osebne vizije, s katerimi nameravamo na MDPM Ajdovščina v sodelovanju s prej omenjeno predavateljico in šolskimi svetovalnimi službami v prihodnje pomagati osnovnošolcem pri poklicni odločitvi. Kolaž osebne vizije je v slovenskem prostoru novost, saj se na društvu trudimo spoznati nove prijeme in pristope pri ukvarjanju z otroci in

POLICIJA

ABANKA

ELA

NKBM

HOTEL

* GEODETSKI NAČRT za ADAPTACIJO, NOVOGRADNJO

15% POPUST NA VSE STORITVE

kontakt: Marko Breščak

tel. (041) 28-38-29

* ZAKOLIČBA

-

* VRIS OBJEKTA V KATASTER * HIŠNA ŠTEVILKA...

ZDRAVSTVENI DOM

URNIK: PON,SRE,PET

* MEJNIKI NA PARCELI * DELITEV PARCELE

HUBE

LJ

GORIŠKA CESTA

UGODNE geodetske storitve

Radio Center slišen tudi v Ajdovščini Radijskim postajam na področju Ajdovščine se je v začetku meseca marca pridružil tudi Radio Center. Na frekvenci 106,9 lahko spremljate slovensko in tujo glasbo ter njihove zgovorne radijske voditelje. Radio Center sicer sestavlja ekipa preko petdesetih oseb na osmih lokacijah po celotni Sloveniji, ki se dnevno trudi v program vključevati različne vsebine, s čimer želi kar najbolje zadovoljiti raznolike okuse poslušalcev. Njihov dan se začne že ob rani 5 uri zjutraj, ko za prijetno prebujanje poskrbi uigrana jutranja ekipa s Polono Požgan in Sašem Pappom na čelu. Pred kratkim se jima je pridružil tudi dvojec Slon in Sadež, ki v šank debatah satirično in zabavno komentira aktualno dogajanje. Med ostalimi pomembnimi informacijami za dober začetek dneva so tudi ažurirane vremenske napovedi, novice iz Slovenije in sveta ter sveže prometne informacije, za katere skrbi strokovnjak za prometno varnost, Štefko Bratkovič. Radio Center pa svoj program velikokrat popestri tudi z različnimi nagradnimi igrami in zabavnimi akcijami.

Gordana Maroh Črv

SVET R ZVON E KA

GEODELA

mladimi za kakovostnejše opravljanje našega poslanstva. Po koncu predavanj smo z mladimi prostovoljci izmenjali mnenja o sodelovanju, za njihove predloge pa ostajamo odprti tudi v prihodnje in smo jim dostopni osebno v MC Hiša mladih v Palah, preko telefonske številke 05 368 91 40 in 041 490 360, preko spletne strani www.mdpm-ajdovscina.si in preko e-pošte info@ mdpm-ajdovscina.si. Vabljeni tudi drugi!

GEOD

Medobčinsko društvo prijateljev mladine Ajdovščina pred vsakoletnimi letovanji otrok poskrbi za izobraževanje mladih prostovoljcev, ki na letovanjih pomagajo varovati in skrbeti za otroke, s tem pa tudi sami pridobivajo dragocene izkušnje in osebnostno rastejo. V petek, 20. aprila 2012 smo se s prostovoljci srečali na prvem od vrste srečanj in izobraževanj. Alenka Terčič, vabljena predavateljica iz Ljubljane, je spregovorila o energijskih profilih. Gre za nekoliko drugačno predstavitev razlik med nami, med našimi odzivi na življenjske izzive – reakcije vseh nas, še toliko bolj pa otrok, ki še niso tako zelo „naučeni“ o tem, kaj je „prav“ in kaj „narobe“. Kako ravnati z različnimi energijami otrok, s katerimi se prostovoljci srečujejo na letovanjih, je bistvenega pomena za kvalitetno delo in nadaljnji razvoj zaupanih jim otrok in upamo, da smo s predstavitvijo uspeli ozavestiti pomen različnih pristopov do različnih tipov osebnosti, v tem primeru do različnih energijskih profilov.

Igrajmo se za varnost Petek, 8. junij 2012, dopoldan v Šturjah, na območju nekdanje vojašnice Srečka Kosovela. Organizator tradicionalnega preventivnega dogodka, Svet za preventivo in vzgojo otrok v cestnem prometu, je tudi letos k sodelovanju privabil mnoge službe s področja cestne in druge varnosti ter preventive. Sodelovali bodo Policijska postaja Ajdovščina, Gasilsko reševalni center Ajdovščina, prostovoljna gasilska društva Občine Ajdovščina, Urgentna in preventivna služba Zdravstvenega doma Ajdovščina, Tehnični šolski center Nova Gorica, GRS Tolmin - skupina Ajdovščina, Društvo tabornikov Rod Mladi bori, Radio klub Ajdovščina, Ekipa prve pomoči Rdečega križa Ajdovščina, Jamarsko društvo Danila Remškarja In še mnogi drugi. Mlajši otroci se bodo lahko preizkusili v poznavanju cestno-prometnih predpisov na poligonu varne vožnje Jumicar, organizirane bodo ustvarjalne delavnice in še več. Vabljeni!

pisarna: Goriška c. 25a, 5270 Ajdovščina e-mail: info@geodela.si internet: www.geodela.si

FLORA FOTOKNJIGE Ohranimo vaše najlepše spomine!

Nekaterim otrokom ni dano videti modrine neba in svobode belega galeba. Zaradi omejenih sredstev bi počitnice preživeli doma, prepuščeni sami sebi in ulici, prikrajšani za počitniške dogodivščine s prijatelji. Poskrbimo, da bi bilo takih otrok čim manj! Po svojih močeh prispevajmo za njihovo letovanje!

Medobčinsko društvo prijateljev mladine Ajdovščina prične s pripravami na poletne počitnice otrok še preden posije prvo spomladansko sonce. 'Pomežik soncu' je pobuda Zveze prijateljev mladine Slovenije, s katero skrbimo, da bi lahko na letovanja odšli prav vsi otroci, tudi tisti, katerim starši zaradi socialnih in finančnih stisk v družinah, ne morejo privoščiti počitnic. Ker želimo tudi letos zagotoviti dovolj sredstev, da bi omogočili čim večjemu številu otrok

brezplačno letovanje, vas vabimo, da z naklonjenostjo sprejmete našo pobudo in prispevate po svojih močeh. Svoj prispevek lahko nakažete na transakcijski račun SI56 0475 1000 1446 563, sklicna številka: SI12 0000000000019, namen: Pomežik soncu, na voljo pa vam bodo tudi že delno izpolnjeni UPN obrazci za nakazilo. Skupaj z vami lahko omogočimo počitnice vsem otrokom! Najlepša

hvala!

Medobčinsko društvo prijateljev mladine Ajdovščina

Fotoknjigo lahko oblikujete in naročite s pomočjo naše brezplačne aplikacije na spletni strani www.fotoknjige-flora.si Lahko se pa v zvezi z naročilom osebno oglasite v Grafičnem studiu Babilon na Prešernovi 17 v Ajdovščini. info@fotoknjige-flora.si 040 797-318

www.fotoknjige-flora.si KOLOFON: Ajdovske novice so mesečno glasilo Občine Ajdovščina. Izdajatelj je Občina Ajdovščina, Cesta 5. maja 6a, 5270 Ajdovščina, www.ajdovscina.si, obcina@ajdovscina.si Odgovorna oseba izdajatelja: župan Marjan Poljšak; Odgovorna urednica: Aleksandra Hain Programski sodelavci uredništva: za krajevne skupnosti Mojca Božič, za družbene dejavnosti Tanja Cigoj, za državo in regijo Suzana Ž. Ferjančič, za gospodarstvo Marko Rondič. Oblikovanje: Silva Vovk Kete Grafična priprava za tisk: Prograf d.o.o., Vipava Tisk: SET Vevče E-uredništvo: ajdovske.novice@ajdovscina.si, ajdovske.novice@siol.net Telefon: 05/36 59 155, Ajdovske novice lahko berete tudi na spletu: www.ajdovscina.si/ajdovske-novice


Ajdovske novice, 12. številka