Page 1

Danilo Pudgar ob Sočiju o olimpizmu

Spoznajmo soseda 15

Javni razpis za občinska priznanja 24

3

glasilo Občine Ajdovščina ajdovske. novice@ajdovscina.si Št. 29 • 18. februar 2014, 6500 izvodov, brezplačen izvod

V ledenem oklepu FOTO Alenka Tratnik PN, Janko Mikuž

Batičeva hiša v Lokavcu ob 20-letnici projekta Lokavec in čas spregovorila še eno zgodbo

5

Kumerdejevo priznanje dobravski osnovni šoli

5 2

Kulturni praznik in kulturno leto v znamenju dediščine

Ustvarjalna in podjetna

12

8, 9

4

Vabimo vas na predstavitev knjige Stanislava Bačarja

Voda, stopa, mlin

v četrtek, 20. februarja ob 18. uri, Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina 7


2

Ujma

Št. 29 • 18. februar 2014

FOTO Alenka Tratnik PN, Janko Mikuž

v teh dneh pomagali lajšati težave prebivalcem ogroženih območij ter vsem, ki so pomagali sanirati nastalo situacijo. Stanje na našem gorskem območju se glede na razmere hitro normalizira. Zasluga za to gre mnogim službam in prostovoljcem, ki že dober teden dni dežurajo: Civilna zaščita Ajdovščina, občinski redar, poklicna enota GRC Ajdovščina, Gorska reševalna služba, prostovoljni gasilci iz Cola (v zaključni fazi sanacije so

dar pa je bila Civilna zaščita v pripravljenosti vse od začetka neurja, saj je pričakovala težave. Prva skrb je bila namenjena daljnovodom, ki pa niso zdržali ledenega pritiska. Takoj nato je civilna zaščita pričela lov za agregati. Najprej rešili šolo, kamor bi se lahko zatekli prebivalci Občinski štab Civilne zaščite se je odločil, da takoj usposobi šolo na Otlici, ki lahko zatočišče ponudi veliko ljudem, šolska kuhinja bi lahko

Občina Ajdovščina se zahvaljuje vsem, ki ste nesebično priskočili na pomoč - mnogi po službeni dolžnosti, še več vas je bilo takih, ki ste stopili v akcijo zato, da bi pomagali. Dokazali smo, da smo humana in solidarna skupnost, ki zna stopiti skupaj in si pomagati. Hvala vam! trenutku ter da večjih poškodb ni zabeleženih. Sh FOTO Alenka Tratnik PN

zaupamo. Mnogo posameznikov je ponujalo pomoč v obliki agregatov in drugih nujnih dobrin, pripravljeni so bili priti pomagat, gospodinje so ponudile, da kuhajo ... Na pomoč so nam priskočili celo zamejski Slovenci, ki so nam s pomočjo prostovoljnih prispevkov kupili in podarili štiri agregate. Kljub temu pa je Benko predlagal, da se vsaj tistim, ki so pomagali s takimi dejavnostmi, s katerimi si služijo kruh, poravna stroške. Predvsem pa smo lahko zadovoljni, da je intervencija potekala relativno varno in pod nadzorom, da življenja niso bila ogrožena v nobenem

FOTO Alenka Tratnik PN

se jim pridružili tudi člani PGD Selo ter PGD Podnanos), domače cestne službe, domači gozdarji in gozdarska podjetja, člani Jamarskega društva Danilo Remškar in mnogi domačini. Hvala tudi URSZR Nova Gorica, CZ Šempeter - Vrtojba, Soškim elektrarnam ter mnogim gradbenim in drugim podjetjem, ki so pomagala s prevozi in z opremo. Intervencija na tem območju se je pričela v nedeljo, 2. februarja, venFOTO Alenka Tratnik PN

V nedeljo, 9. februarja popoldne, je na Predmeji in Otlici zagorela luč – vzpostavljena je bila električna linija. Že pred tem je bila popravljena tudi linija do Podkraja in Vodic. Na Kovku in v Gozdu je še nekaj hiš priklopljenih na večje in manjše agregate, prav tako je območje Hrušice oskrbovano s pomočjo dveh velikih agregatov. Delavci elektro podjetja se trudijo sanirati omrežje. Občina Ajdovščina se zahvaljuje vsem, ki so

ponudila tople obroke, morebitne zasilne postelje bi lahko uredili v telovadnici. Šola je bila torej pripravljena, da v primeru hujše nesreče postane krizni center na Gori. V ponedeljek, 3. februarja, ko je ujma začela kazati zobe tudi na našem območju, je bila torej šola prva priklopljena na močnejši agregat, last domače Civilne zaščite. Hkrati je agregat napajal še zadružni dom, cerkev, gostilno in skoraj 45 hiš v okolici. Istega dne je bil priklopljen velik agregat tudi na sekundarno omrežje na Predmeji, dan kasneje je elektriko dobil tudi vodhran, usposobljena je bila bazna postaja na Sinjem Vrhu, da so prebivalci imeli mobilni telefonski signal, reševalci pa radijske zveze. Na tem območju je na srečo sekundarno omrežje ostalo relativno nepoškodovano. Na dveh kilometrih trase visokonapetostnega električnega omrežja med Kovkom in Pristavo ni niti eden od stebrov ostal nepoškodovan. Poveljnik ajdovskega štaba civilne zaščite poudarja, da so domačini takoj stopili v akcijo in pričeli kopati luknje za nove stebre. Dve ekipi domačih gozdarjev, registriranih in usposobljenih za tovrstno delo, pa sta pod nadzorom rajonskega vodje elektro podjetja pričeli s čiščenjem trase, tako da je po tednu dni električno omrežje že usposobljeno. Za tovrstne intervencije se potrebuje usposobljene ljudi Poveljnik štaba civilne zaščite Igor Benko poudarja, da za tovrstno interventno delo ne potrebuješ veliko ljudi, pač pa usposobljene za posamezna področja – elektrikarje, voznike za razvoz agregatov in priklope, vzdrževalce ... Predvsem pa je pomembna dobra organizacija dela. V času neurja so pri intervencijah, poleg civilne zaščite, sodelovali prostovoljni gasilci iz Cola, ki so popisovali in razvažali agregate, poklicni gasilci iz GRC, ki so zbirali manjše agregate, delavci KSD Ajdovščina so jih usposobili s potrebnimi kabli, kar je delavcem elektro podjetja močno olajšalo delo. Gorivo za velike agregate je na svoje stroške dobavljalo elektro podjetje – po prvih izračunih se je v času največje porabe pokurilo kar 200 litrov nafte na uro. Dobrodošla je bila tudi akcija ekipe prve pomoči Rdečega križa Ajdovščina, ki je obiskala starejše in osamljene ljudi ter jim poleg pomoči ponudila tudi moralno oporo, pogovor. Dobro se je izteklo, vendar je treba misliti za naprej Igor Benko opozarja, da bi bilo smiselno nabaviti opremo, ki jo potrebujemo za primere naravnih nesreč. Na območju naše občine so različne naravne nesreče stalnica. Poudaril je, da se ljudje lahko sprijaznijo, da so brez telefona, elektrike, problem pa nastane že pri vodi, brez katere je težko preživeti več dni. Pretežno so pri intervencijah sodelovali prostovoljci, v svojem prostem času, mnogi celo na račun svojega dopusta – v teh kriznih časih stiskajo tudi delodajalci. Pri nas še nekako zmoremo, znamo stopiti skupaj, si

Intervencija v številkah Skupaj je bilo opravljenih 5462 ur dela. Sodelovalo je 30 vozil, ki so opravila 7000 km poti. Na daljnovodih je bilo poškodovanih ali uničenih 22 betonskih drogov, 20 lesenih drogov, 10 konzol in 2,5 km vodnikov. Na nizkonapetostnem omrežju pa 15 betonskih drogov, 97 lesenih drogov in 3 km vodnikov. Razdeljenih je bilo 52 agregatov: 35 agregatov moči do 25 kW in 17 agregatov moči do 300 kW. FOTO Janko Mikuš

FOTO Igor Benko

Intervencija učinkovita, ljudje solidarni, škoda velika


Občina

Št. 29 • 18. februar 2014

Dom krajanov v Plačah

3

Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Občine Ajdovščina na podlagi 7. člena Odloka o priznanjih Občine Ajdovščina (Uradni list RS št. 44/2012) objavlja

JAVNI RAZPIS:

Na svoji zadnji seji so svetniki dali zeleno luč projektu izgradnje Doma krajanov v Plačah. Večnamenski objekt bo namenjen vsestranski spodbudi lokalnega prebivalstva iz Plač in okoliških krajev k druženju, s poudarkom na športnih aktivnostih. Večnamenska dvorana s servisnimi prostori bo zrasla na robu vaškega zaselka Plače. V pritličju bo urejeno igrišče za badminton, z garderobami, sanitarijami, shrambo in ostalimi potrebnimi prostori, v nadstropju pa bo ob hodniku sejna soba s čajno kuhinjo. Ob objektu bo zgrajeno parkirišče, v sklopu projekta bo urejena tudi okolica. Različnim dogodkom na prostem bo namenjena ploščad, ki se bo nadaljevala v stopnice – tribune. Stavba je projektirana tako, da bo v celoti dostopna gibalno oviranim. Svetniki so na zadnji seji sprejeli potreben sklep za nadaljevanje postopkov projekta. V teku je pridobivanje gradbenega dovoljenja, sledi

izbira izvajalca, pričetek gradnje je načrtovan za sredino letošnje pomladi, zaključek in predaja novega Doma krajanov Plače v uporabo pa za marec 2015. Sredstva za izgradnjo so zagotovljena, 313.576,89 evra je rezerviranih v proračunih Občine Ajdovščina – večji del v letu 2014, preostanek v 2015. Iz državnega proračuna pa Občina kani pridobiti še 69.572 evra. Dom krajanov Plače bo v celotno krajevno skupnost Vipavski Križ, kamor sodi še zaselek Male Žablje, vnesel nove spodbude za druženje na podeželju. To bo prvi pokrit objekt, namenjen pretežno športnim dejavnostim, na tem območju. Zagotovo pa bo za širši krog zanimiva tudi nova ponudba – to bo prva dvorana za badminton na območju naše občine in načrtovalci ter bodoči upravljavci si obetajo, da bodo z oddajanjem prostora pokrili vsaj del vzdrževalnih stroškov dvorane. Sh

Za podelitev NAZIVA ČASTNI OBČAN OBČINE AJDOVŠČINA Naziv častni občan Občine Ajdovščina je najvišje priznanje, ki se podeli izjemnim posameznikom, ki imajo izjemne in posebne zasluge za ugled, pomen in razvoj Občine Ajdovščina, za utrjevanje sožitja med ljudmi in narodi ali za razvoj države, oboje v povezavi z občino. Za podelitev PETOMAJSKEGA PRIZNANJA OBČINE AJDOVŠČINA Petomajsko priznanje Občine Ajdovščina se podeli posameznikom, podjetjem, zavodom, drugim organizacijam in skupnostim ter društvom za dolgoletno uspešno delovanje in posebne dosežke trajnejšega pomena na posameznih področjih življenja in dela, ki so pomembni za razvoj in življenje v občini. Za podelitev PRIZNANJA OBČINE AJDOVŠČINA Priznanje Občine Ajdovščina se podeli posameznikom, podjetjem, zavodom, drugim organizacijam in skupnostim ter društvom za prizadevanja in uspehe, ki so doseženi v krajšem obdobju in so pomembni za razvoj in življenje v občini. Za podelitev SPOMINSKEGA PRIZNANJA OBČINE AJDOVŠČINA Spominsko priznanje Občine Ajdovščina se za prispevek k razvoju in življenju v občini podeli posameznikom, podjetjem, zavodom, drugim organizacijam in skupnostim, ter društvom ob važnih jubilejih, dolgoletnem uspešnem delovanju, ter ob drugih slovesnejših priložnostih. Predlog za podelitev priznanj lahko podajo podjetja, zavodi, druge organizacije in skupnosti, krajevne skupnosti, politične stranke, društva, občani, župan ter delovna telesa občinskega sveta. Predlog mora vsebovati: podatke o predlagatelju, podatke o predlaganem kandidatu, kandidatovo pisno soglasje, vrsto priznanja za katerega se predlog vlaga ter obrazložitev in utemeljitev predloga. O podelitvi priznanj bo odločal Občinski svet Občine Ajdovščina na predlog Komisije za mandatna vprašanja volitve in imenovanja. Rok za oddajo predlogov je torek, 18.3.2014, do 15. ure. Predlog se lahko pošlje po pošti na naslov Občina Ajdovščina, Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, Cesta 5. maja 6/a, 5270 Ajdovščina ali odda v sprejemno pisarno Občine Ajdovščina. Predlog se odda v zaprti kuverti, z oznako na prednji strani kuverte »Ne odpiraj-Priznanja 2014«. Kot pravočasni se štejejo predlogi, ki bodo dejansko prispeli na naveden naslov do vključno torka, 18.3.2014, do 15. ure. Predlogi posredovani po navedenem roku in elektronski pošti ne bodo upoštevani. Številka: 094-1/2014, Datum: 10.2.2014, Predsednik komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Matjaž BAJEC, l.r.

Vpis otrok v vrtec za šol. leto 2014/15

Starše predšolskih otrok obveščamo, da bo vpis otrok v vse enote in oddelke vrtca letos potekal v marcu od 3.3. do 7.3. 2014 V vrtcu Ob Hublju bomo vpisovali otroke za vrtec Ob Hublju, Črniče, Selo in Vipavski Križ, vsak dan od 9.00 do 15.00 ure, v sredo 5. 3. 2014 pa do 17.00 ure.

V vrtcu na Ribniku bo vpis otrok za vrtec Ribnik, Lokavec, Budanje in Col, vsak dan od 9.00 do 15.00 ure, v sredo 5. 3. 2014 pa do 17.00 ure. V vrtcu Vipava bo potekal vpis za vrtec Vipava, Vrhpolje in Podnanos v času od 9.00 do 15.00, v sredo 5. 3. 2014 pa do 17.00 ure. Obrazce za vpis boste starši dobili v vrtcu ali na spletni strani mojedete. si. S seboj prinesite enotne matične in davčne številke obeh staršev in otroka, ker jih potrebujete pri izpolnitvi vloge za vpis. Starše otrok, ki so v vrtec že vklju-

čeni, pa želijo spremembo enote za prihodnje šolsko leto, ponovno obveščamo, da morajo to željo javiti pomočnici ravnateljice v tednu, ko poteka vpis za š. l. 2014/2015. Starši, ki imajo otroka v vrtcu že vpisanega, ga za prihodnje šolsko leto ne potrebujejo ponovno vpisovati. Vloge sprejemamo po pošti na upravo vrtca ali osebno v času vpisa.

ski svet Ajdovščina. So pa imeli svetniki precej opozoril in predlogov pri sprejemanju sklepa o potrditvi DIIP Celovita okoljska ureditev Vipavskega Križa. Prenova je potrebna predvsem zaradi prestarih instalacij, prav vse so potrebne prenove: potrebno je urediti ločen sistem kanalizacije (fekalne in meteorne), rekonstruirati vodovod, posodobiti javno razsvetljavo, prenoviti elektro in TK omrežje, v načrtu pa je tudi izgradnja nove čistilne naprave ter navezovalnega kolektorja. Hkrati se bo bistveno polepšala tudi zunanja podoba kraja, ki je v celoti pod spomeniško zaščito. Svetniki so opozorili prav na turistično plat zgodbe o prenovi, na javno stranišče in druge servisne storitve, ki so nujna podpora ogledom dediščine. Projekt so ocenili kot dobro pripravljenega, pripravljeni sklep so sprejeli, pogoj za izvedbo pa so pridobljena sredstva iz razpisa MGT, prijava je že odposlana.

Sledila je predstavitev delovnega osnutka investicijskega projekta Razvoj tipičnega območja Vipavska dolina, ki ga Občina Ajdovščina načrtuje skupaj z Razvojno agencijo Rod in Občino Vipava – dokončni sklep bodo svetniki sprejemali na korespondenčni seji. Gre za skupni projekt obeh zgornje-vipavskih občin in domače razvojne agencije, s katerim bi želeli vzpostaviti nove turistične produkte, predvsem pa izdelati strategijo razvoja turizma na tem območju ter skupno turistično blagovno znamko. Izdelana bo nova spletna stran, urejena nova tekaško-pohodna pot okoli Ajdovščine … Projekt vam bomo podrobneje predstavili v naslednji številki Ajdovskih novic. V posebnem prispevku pa vam predstavljamo projekt Dom krajanov Plače – svetniki so potrdili pripravljen sklep ter tako zagnali investicijo, ki se bo prav kmalu začela uresničevati tudi na terenu. Brez večje razprave so svetniki

podali tudi soglasje k statutu javnega zavoda GRC Ajdovščina. Nato so prisluhnili poročilu o izvedenih ukrepih iz akcijskega načrta energetskega koncepta in učinkih. Sledilo so premoženjsko-pravne zadeve, kje je tudi Občina Ajdovščina sistematično pristopila ter predlagala razglasitev javnega dobra na občinskem premoženju (je potrebno malo obrniti, se mi pa zdi smiselno to izpostaviti), nato pa še točka pobude in vprašanja svetnikov. Nekaj zanimivejših predlogov: prevrednotenje kmetijskih zemljišč, ki so izpostavljena vremenskim ujmam (poplave, suša, erozija …), obravnava policijskega poročila o kriminaliteti na območju naše občine, najti drugačen način odlaganja kosovnih odpadkov, po izgradnji nove ajdovske šole eno od starih stavb nameniti ajdovski glasbeni šoli, ograditi določen del prostora na Fužinah, ki naj bo namenjen izpustom psov …

Napovedujemo objave javnih razpisov

Občina Ajdovščina bo Javni razpis za sofinanciranje programov in projektov humanitarnih in invalidskih organizacij ter drugih neprofitnih organizacij v letu 2014 objavila na spletni strani občine www.ajdovscina. si, predvidoma dne 3.3.2014. Javni razpis in razpisna dokumentacija bosta od navedenega datuma na razpolago tudi v sprejemni pisarni občine. Predviden rok za prijavo na razpis bo 31.3.2014. Občina Ajdovščina bo Javni razpis za sofinanciranje mladinskih in otroških programov, projektov, letovanj ter dodelitev enkratnih nagrad v letu 2014 objavila na svoji spletni strani, predvidoma 24.2.2014. Javni razpis in razpisna dokumentacija bosta dostopna na spleti strani občine in v vložišču Občine Ajdovščina. Občina Ajdovščina

Iz 35. redne seje ajdovskih občinskih svetnikov Seja je potekala 6. februarja, uvodoma je poveljnik štaba CZ Ajdovščina Igor Benko podal poročilo o poteku intervencije na višjih predelih naše občine v času ledenega neurja. Prav zaradi težav z opremo ob ekstremnih vremenskih razmerah je župan dnevnemu redu dodal še točko – odlok o uporabi interventnih sredstev. Prva je bila na vrsti obravnava Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Otroški vrtec Ajdovščina. V drugem branju so pripravljavci upoštevali prej podane pripombe, svetniki na vsebino niso imeli večjih pripomb, zapleta pa se pri imenu zavoda. Občina Vipava, ki je soustanoviteljica zavoda, je namreč na svoji seji sprejela odlok z drugačnim besedilom, oziroma, vipavski svetniki bi želeli vrtec preimenovati v Otroški vrtec Občine Ajdovščina in Občine Vipava, Ajdovščina. Odlok je bil sprejet v takšnem besedilu, kot je bil pripravljen, veljati pa bo začel,

ko bodo neskladje v besedilu korigirali vipavski svetniki. Prav nihče od prisotnih svetnikov ni imel ničesar proti sprejetju Odloka o uporabi sredstev proračunske rezerve za leto 2014, skozi razpravo pa sta bila podana dva upoštevanja vredna predloga: na eni od prihodnjih sej nameniti posebno točko dnevnega reda varnostni problematiki ter kupovati takšna sredstva, ki so prilagojena za naše razmere. S sprejetjem sklepa so občinski svetniki odobrili 100.000 evrov za financiranje izdatkov za odpravo posledic naravnih nesreč, kupilo se bo tudi dva močnejša agregata. Brez razprave je bil sprejet predlagan pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o sofinanciranju mladinskih in otroških programov in projektov ter letovanj. Spremembe so pogojevali tako zakonodaja, kot tudi Strategija za mlade, pri pripravi pa je sodeloval tudi Mladin-

Uprava vrtca

Sh


4

Kulturni praznik

Št. 29 • 18. februar 2014

Kulturni proslava v znamenju Vertovca in Lavriča ZKD Ajdovščina prvič podelila priznanja domačim kulturnikom

Edino s pomočjo kulture, ki se začne pri medčloveških odnosih, se bomo izkopali iz krize, v kateri smo se znašli, je med drugim poudarila mednarodno uveljavljena zborovodkinja Martina Batič, slavnostna govornica letošnje osrednje proslave na Prešernov dan, 8. februarja, v Dvorani prve slovenske vlade v Ajdovščini. Zveza kulturnih društev Ajdovščina je prvič podelila priznanja najzaslužnejšim kulturnikom. Umetniška zgodba proslave pa je v

ospredje postavila bogato kulturno dediščino – spregovorila sta nam Matija Vertovec in Karl Lavrič.

Organizacija osrednje kulturne slovesnosti je bila letos v drugo v rokah Zveze kulturnih društev Ajdovščina, ki je tokrat prvič podelila priznanja zaslužnim kulturnikom in umetnikom. Prejeli so jih Društvo Trillek s Cola (društvo je sodelovalo na proslavi na Colu, zato bo priznanje prejelo na eni od naslednjih prireditev ZKD Ajdovščina), fotograf Marijan Cigoj in nekdanji tajnik ter pomembni organizator ljubiteljske in profesionalne kulturne dejavnosti v občini, zaslužen za slovečo

zborovsko kulturo na Primorskem, gospod Klavdij Koloini, ki je prejel priznanje za življenjsko delo. Kulturni program slovesnosti se je poklonil dvema izjemnima osebnostma iz naše preteklosti. Prvi je MATIJA VRTOVEC oziroma Vertovec, kot ga tudi poimenujemo in katerega 230-letnice rojstva se spominjamo v letu 2014. Letos se želimo pokloniti tudi drugemu velikemu buditelju, ali bolje prebuditelju dr. KARLU LAVRIČU, ki je pred 150-imi leti v Ajdovščini ustanovil čitalnico, predhodnico današnje Lavričeve knjižnice. Oba velika lika je na odru Dvorane prve slovenske vlade po scenariju in v režiji Petra AVBARJA obudila gledališka skupina KUD Javorov hudič. Rdeča nit odrske postavitve, v kateri je sodelovala instrumentalna zasedba Godalnega kvarteta Nova, je bila PREBUJENJE (naroda, misli, ljudi, znanja …). Občinstvo, ki je skoraj do zadnjega kotička napolnilo dvorano, so navdušile tako lepo interpretirane in tako pomenljive, preproste, vsem razumljive praznične misli osrednjega nagovora – spregovorila nam je Ajdovka Martina Batič, mednarodno uveljavljena zborovodkinja. Kulturno proslavo smo v slogu zaključili z družabnim delom, ko smo se prešerno spominjali Prešerna še s

figami – simboliko so svoj košček k praznovanju kulturnega dne dodale članice Društva gospodinj s Planine, ki so nam postregle s planinčki s cukrenimi figami. Slavnostni nagovor objavljamo v celoti. Več o letošnjih, prvih prejemnikih priznanj Zveze kulturnih društev

Ajdovščina, pa si lahko preberete na spletni strani Občine Ajdovščina. Sh

»Kulturni praznik je praznik ozaveščenega in odgovornega odnosa do življenja in skupnosti«

Naslovna misel je sposojena iz prazničnega govora letošnje osrednje proslave ob Prešernovem dnevu v Ajdovščini. Pripravila ga je mednarodno uveljavljena zborovodkinja Martina Batič. Martina je danes prepoznavna osebnost v svetu zborovske glasbe v Evropi, sodeluje z mnogimi uglednimi evropskimi zbori, je članica žirij mednarodnih tekmovanj in cenjena predavateljica na zborovskih šolah doma in v tujini. Je umetniška vodja Slovenskega komornega zbora in pomočnica direktorja Slovenske filharmonije za zbor. V nadaljevanju v celoti objavljamo njen govor ob kulturnem prazniku v Ajdovščini. Govor Martine Batič ob Prešernovem dnevu v Ajdovščini Dragi Ajdovci, če nocoj sedite v tej dvorani, pomeni, da želite in rabite kulturo. Tukaj ste, ker vam ni vseeno za kulturo našega mesta, naše občine, naše doline. In želite se prepričati, če tudi meni ni vseeno za kulturo

našega mesta, občine, doline. Zaradi svojega poklica dirigentke sem sicer s svojim hrbtom obrnjena stran od publike, zato je danes zame imeti govor še poseben izziv. Da mi bo lažje, mi dovolite, da si to častno dolžnost predstavljam kot imeti koncert. Moj preludij bo namenjen predstavitvi glavne teme današnjega praznika, to je sam koncept kulture in specifičnost kulture slovenskega naroda. Izhajala bom iz bistvene in emblematične ugotovitve, da smo Slovenci eden redkih narodov, če ne edini, ki imamo v koledarju zapisan kulturni praznik kot državni praznik. Kultura je v najširšem smislu kakovost našega bivanja, kar pa ne pomeni samo materialnih dobrin, pač pa tudi medčloveške odnose. In slednji se plemenitijo prav s kulturo v ožjem pomenu besede, še posebej z umetnostjo. Če bi imeli več kulture, ne bi bili v situaciji, kot smo danes. Kultura nas je obdržala Primorce in je, če je to komu všeč ali ne, temelj narodne zavesti, temelj naše ožje skupnosti kot tudi države, ki smo jo končno ustvarili. Iz sedanjega, ne ravno rožnatega stanja v družbi, nas lahko izvleče prav kultura - kultura na vseh ravneh - kultura odnosov do soljudi, kultura odgovornosti za skupno dobro, kultura bivanja v skladu z okoljem … in prav to so teme, s katerimi se umetnost najbolj intenzivno ukvarja. Zato kulturni praznik ni praznik umetnosti, kot bi kdo zmotno mislil,

pač pa je praznik ozaveščenega in odgovornega odnosa do življenja in skupnosti. Nocojšnje praznovanje kulturnega praznika v Ajdovščini ni samo plod naše občinske ustvarjalnosti. Vse se je začelo že davno pred nami. Že z Brižinskimi spomeniki, bogastvom ljudske ustvarjalnosti, nadaljevalo s Trubarjem, Prešernom, Cankarjem in vrsto besednih, likovnih, glasbenih ter scenskih ustvarjalcev, z nepregledno vrsto vseh, ki sprejemajo njihova sporočila. Naša Primorska, prepihana in utrujena od burje, utrjena s kamnom, ranjena v duši, ko je smela peti le “sotto voce”, je še kako polna lepot, okusov, navdiha, ustvarjalnosti, kulture … Kosovel, Bevk, Gradnik, Gregorčič, Rebula, Kogoj, Pahor, Vuga, Premrl, Bratuž, Pilon, Lokar, Terčelj ... V množici ustvarjalcev sta tudi Vrtovec in Lavrič, letošnja primorska slavljenca. Tudi zaradi njunega truda in zapuščine dolgujemo sebi skrb in odgovornost za kulturo. Kako ponosna je lahko Primorska, kako ponosna Vipavska … Ja, Ajdovka jaz, Ajdovec ti. Brez razlike med tistimi, ki se s kulturo ukvarjajo poklicno in tistimi, ki se z njo srečujejo ljubiteljsko. Odločitev za sodelovanje v eni od takih dejavnosti izvira iz posameznika. Gre za notranjo potrebo? Ali samo za konjiček zaradi družbe in družabnosti? Najrazličnejši motivi nas ženejo, da v hramih naših duš najdemo globlji smisel sebe in iščemo odgovore zakaj. V preteklem letu 2013 je bilo v

občini Ajdovščina približno 18.000 prebivalcev. Od tega jih približno 1200 sodeluje v približno 65 registriranih ljubiteljskih kulturnih društvih. Navdihujoč in zgovoren podatek. In vendar? Muza, ki jemlje spanec naši ustvarjalnosti, nenehno sprašuje, priganja. Je to res vse? Smo s članstvom v katerem od društev za kulturo v občini naredili že dovolj? Smo poiskali vse svoje talente in jih do zadnje kapljice izkoristili? Smo si dovolili biti orodje umetnosti? Smo si dovolili, da skozi nas spregovorijo umetnost, ideja, izum? Smo drugim dovolili, da skozi njih spregovorijo umetnost, ideja, izum? Ali prepoznavamo talent v sebi? Smo ga sposobni prepoznati v sosedu? Smo sposobni za večji kulturni dogodek stopiti skupaj, v skladu z rekom: v slogi je moč? Ali imajo današnji ajdovski talenti prostorske in miselne možnosti, da se razvijajo? Je dovolj fizično zgraditi kulturni hram v centru Ajdovščine? Ali je treba prej vedeti kdo bo ustvarjal njegovo programsko kulturno politiko? Kdo ga bo finančno podprl pri strategiji dela, pri viziji kulturnega doma? V svojem življenju imam res veliko srečo. Dar za glasbo mi je bil podarjen. Vztrajnost, trdo delo in ljubezen do doma in glasbe (petja posebej) sta mi najprej posredovala mama in tata. Ajdovska osnovna šola, predvsem pevski zbor z ga. Marinko Šuštar, ajdovska glasbena šola, ajdovski kor in posebej kulturni dom so tisti, ki so me oblikovali in pripravljali za svet, za moj glasbeni svet.

Srečo imam, da sem doma od tu, kjer piha burja, od tu, kjer že narava zahteva jasno in prodorno misel, strumen korak. In tu, v Ajdovščini, sem se odločila za zame najlepši poklic. Izbrala sem tisto, kar me osrečuje. Osrečuje tako močno, da me vsakodnevne težave, predvsem sistemske narave na kulturnem področju, ki v Sloveniji vrejo že kar nekaj časa, ne uspejo iztiriti in ne odnesejo v najbližji jarek ravno ko sem brez kamna v žepu. Ampak občutek po koncertu vse to odtehta. Ko se obrnem proti publiki, mi srce vedno močno bije. Adrenalin teče po telesu. Diham hitro in plitko. Misli so hitre, zbegane, a občutek izpolnjujoč … Tako se počutim ta hip, ko vas gledam ves čas. Moje srce močno tolče, adrenalin rojeva spoznanje, da brez vas, dragi poslušalci, dragi obiskovalci kulturnih prireditev v velikih in majhnih, najmanjših kulturnih domovih, mi, tu na odru in za odrom, ne obstajamo. Brez vaših navdušenj nismo samozavestnejši, brez vaše konstruktivne kritike se prehitro zadovoljimo. Vsak od vas je pomemben. Vsak od vas gradi in vpliva na našo prihodnost. Na našo kulturo. Na našo skupnost. Zato vem: kultura živi v vseh nas. Je temeljna človekova pravica. Je v naših srcih, v našem razumu in je na strani drznih in pogumnih. Prav zaradi nje smo drzni in pogumni. Vsem čestitam ob kulturnem prazniku. Martina Batič, v Ajdovščini, 8. februarja 2014


Šolstvo, kultura

Št. 29 • 18. februar 2014

FOTO Peter Valič

Kumerdejevo priznanje Osnovni šoli Dobravlje

Zavod RS za šolstvo je letos že petnajstič po vrsti podelil priznanja Blaža Kumerdeja. Med letošnjimi dobitniki tega visokega priznanja v šolstvu je tudi Osnovna šola Dobravlje, za izjemne dosežke pri razvoju in uvajanju novosti v vzgojno-izobraževalno prakso v partnerskem sodelovanju z Zavodom RS za šolstvo. Občina Ajdovščina je ponosna, da ima v svoji sredini tako inovativne, ustvarjalne in delovne pedagoge, ki pred-

stavljajo dobro prakso v celotni državi, predvsem pa je njihovo delo pomembno za razvoj naših otrok in prihodnost naših krajev. Priznanje Blaža Kumerdeja se podeljuje za dosežke pri uvajanju novosti na različnih področjih, za nove rešitve ter za širjenje idej v vseh oblikah informiranja in izobraževanja. Dobitniki tako vsako leto predstavljajo kakovostni vrh in vzor tovrstnega izboljševanja vzgojno-izobraževalne prakse.

Osnovna šola Dobravlje je bila pred desetletjem mentorska šola pri uvajanju devetletke pod okriljem Zavoda RS za šolstvo. V zadnjih letih je vpeljala vrsto inovativnih projektov, kot edina osnovna šola na Goriškem je sodelovala v nacionalnem projektu za izboljšanje dostopa do znanja in bralne pismenosti, s projektom spodbujanja bralne pismenosti nadaljuje tudi v letošnjem šolskem letu. Šola v Dobravljah sodeluje z mnogimi drugimi institucijami, predvsem pa je tesno povezana z lokalnim okoljem. Skupaj z ravnateljico Mirjam Kalin in ostalimi predstavniki domače šole, se je na podelitvi v Cekinovem gradu v Ljubljani priznanja veselil tudi župan Občine Ajdovščina Marjan Poljšak. Fotografije iz podelitve ter podrobnejšo obrazložitev priznanja, z opisom zanimivih projektov, ki jih je v zadnjih letih izvajala OŠ Dobravlje, si lahko ogledate na spletnih straneh OŠ Dobravlje ali Občine Ajdovščina. Sh

V letu praznovanja 20-letnice projekta »Lokavec in čas« Batičeva hiša odkrila še eno zgodbo

V Lokavcu so prav na kulturni praznik slovesno odprli še en prostor v Batičevi hiši, bogatem lokavškem etnološkem muzeju, ki na avtentičen način predstavlja način bivanja lokavških prednikov. Nov prostor pripoveduje o čevljarski obrti, s katero se je v preteklosti ukvarjalo kar nekaj Lokavčanov. Še en kos v bogati zgodbi, ki so si jo zastavili s projektom Lokavške hiše pripovedujejo, so posvetili velikemu podporniku etnološkega dela društva, etnologu Andreju Malniču, nekdanjemu direktorju Goriškega muzeja, ki mu je bila ideja o tovrstnem oživljanju in prikazovanju nekdanjega življenja še posebej blizu. Prav letos društvo praznuje 20 let od začetkov projekta Lokavec in čas,

ki se je skozi ti dve desetletji razrasel v celo vrsto različnih etnoloških zgodb ter prejel visoke in ugledne, tudi mednarodne nagrade in priznanja. Dodano vrednost društvenim aktivnostim daje strokovna podpora Goriškega muzeja. S svojim delom je društvo svojemu kraju dalo poseben pečat, v zanimive in izredno avtentično prikazane etnološke zgodbe se s svojimi dejavnostmi vključujejo sokrajani in druga društva. Priložnost so videli lokalni ponudniki in podjetniki. V sodelovanju tako nastajajo pristni, privlačni in vsem dostopni turistični produkti. Lokavec pa z vsemi oživljenimi etnološkimi zgodbami, turističnimi zanimivostmi, označenimi potmi, organiziranimi pohodi, prireditvami, postaja

vedno bolj privlačen in obiskan. Slavnostni govornik na prireditvi, dr. Borut Koloini, je opozoril na brezupnost, strah in negotovost, ki ljudem jemljejo besedo: »In ker tega ni več, se zgubijo medčloveški odnosi in razrašča nestrpnost …«. Z mislimi slovenskih poetov je poudaril pomen dobrih odnosov: »Ko gre slabo, se je dobro opreti na izročilo, ki se očem pokaže kot stavba, omara ali rokodelsko orodje, v resnici pa gre za človeka in njegovo solidarnost, sodelovanje in skupnost.« Slavnostni trak pred vhodom v Batičevo hišo je prerezal profesor zgodovine Pavle Bogataj, znotraj nas je pričakalo zakurjeno odprto ognjišče, vstopili smo v čas starih Lokavčanov. Še ena soba pripoveduje zgodbo o lokavških čevljarjih, pa o preužitkarstvu … Prisluhnite ji, obiščite Batičevo hišo v Lokavcu, lokavški turistični vodniki vam jo bodo z veseljem pokazali in vam pripovedovali o ljudeh, ki so nekdaj tu živeli in o navadah, ki so jih imeli. Za več informacij pobrskajte po spletni strani Društva DOLI. Sh

Predsednik Društva DOLI je v svojem nagovoru strnil naslove projektov zadnjih 20 let v praznično »poezijsko misel«: Oživimo lokavško izročilo skozi čas, da nam bodo lokavške hiše pripovedovale, vračale kulturno življenje na vas, da bodo lokavški kulturni dnevi in noči pod Čavnom pripovedovali zgodbe vseh nas, prijateljstvo tkale in nas združevale tako, da nam bo vsem skupen Lokavec in čas.

5

Razstava »Qayaq« v Lični hiši

V soboto, 1. februarja, je bilo v galeriji Lična hiša v Ajdovščini odprtje razstave arhitekta in oblikovalca Boštjana Debelaka z naslovom QAYAQ. Avtor predstavlja unikatni čoln, kajak v naravni velikosti, ki ga je sam oblikoval in izdelal. Kot ljubitelju primitivnih ročnih tehnik, sta ga raziskovanje in metoda dela popeljala v 1000 let staro tradicijo inuitske gradnje čolnov. Boštjan se že dolga leta navdušuje nad potovalnim veslaštvom, kot eni svojih priljubljenih sprostitev v prostem času. Tako se je v lanski zimi, na podlagi odkritja podatka, da še tudi  danes vsak avtohtoni grenlandski moški, ko odraste, naredi svoj čoln, odločil, da se tudi sam preizkusi v tem izzivu. Čoln je narejen s primitivnimi inuitskimi ročnimi tehnikami,  brez  lepila, žebljev in vijakov; samo s povezovanjem konstrukcijskih kosov s pomočjo vrvi in različnih vozlov ter suhega mozničenja (zabijanja čepov). Zunanja opna-tkanina pa je ročno šivana samo na vrhnjem spoju palube. Zasnova torej sledi več kot 1000 let stari tradicionalni gradnji čolnov (West Greenland Style Paddling), ki je med Eskimi še vedno aktualna. Oblika sama pa je plod lastnega raziskovanja in svojih individualnih specifičnih potreb, kar se tiče uporabnosti kokpita in prilagojene dolžine specifičnim potrebam prevoza čolna. Načrt ne obstaja, je bila pa najprej narejena delovna maketa v merilu 1:10, s katero je fizično in mentalno vnaprej preveril vse faze izdelave.

“Gradnja” je potekala lansko zimo v domači dnevni sobi, v hiši, kjer ustvarja in živi. Ker je prostor k sreči enako dolg kot visok (hišo je načrtoval sam takoj po diplomi in bil tako sam sebi tudi  prvi naročnik), je bil med izdelavo podnevi čoln horizontalno, ob večeru in ponoči pa vertikalno, da so se doma lahko v vmesnem času bolj razkošno premikali po prostoru (proces samega dela je vzel skupaj vsaj 150 ur…, brez vštetega časa študija tehnik in nabave materiala). Uspešna splovitev je bila dva meseca kasneje na Cerkniškem jezeru še v zimskih, torej precej avtentičnih razmerah. Boštjan je po  izobrazbi in poklicu arhitekt, a se ta “navtična veja” arhitekturne stroke, v katero ga včasih zanese, konceptualno navezuje tudi na njegove arhitekturne stvaritve (zgradbe in oprema prostorov). Kot velik ljubitelj primitivnih tehnik v vseh oblikah, le te uporablja v vsakdanjem življenju večkrat, kot bi bilo potrebno ali kot je za marsikoga še smiselno v tem času, ki ga živimo. In kadar je le možno, jih seveda vključuje tudi na ostalih področjih svoje primarne poklicne poti – arhitekturi. Ta izjemna razstava je navdušila vse, ki smo bili na odprtju in sledili avtorjevi razlagi postopka izdelave. Razstava je vredna ogleda in bo zagotovo zadovoljila pričakovanja marsikaterega strokovnjaka s področja oblikovanja in estetike. Razstavo si je v Lični hiši možno ogledati do 8. marca.  Niko Ličen

Prešerne planinske cukrene fige Društvo gospodinj s Planine pri Ajdovščini je letošnji kulturni praznik imenitno simbolično zaokrožilo s kulinarično poslastico. Posodobljeno različico posladka, ki so jo našle v starih zapisih o svojih krajih, so povezale s hudomušno zgodbo o figah, ki jih je delil dr. Fig, kot so Prešerna poimenovali otroci. Cukrene fige in maslene rogljičke

so otroci na Planini nekdaj jedli za praznike, tako je zapisano v kroniki učitelja Antona Pegana. Gospodinje pa so suhe fige domiselno vgnetle v testo, nastali so okusni »planinčki s cukrenimi figami«, ki gredo še kako v slast obiskovalcem povsod razprodane predstave Dobra stara šola. Prav na kulturni praznik so se tako prešerno sladkali v Selu.


Kulturni praznik

Št. 29 • 18. februar 2014

Sanje Pie Zavrtanik FOTO Primož Brecelj

FOTO Primož Brecelj

Odsevi Pilonovih risb

s pregledom desetletnega ustvarjanja, zajemajoč iz študijskih ter poštudijskih časov. Pia Zavrtanik se je slikarstvu posvetila v zrelih letih, leta 2004 pa je pod mentorstvom docenta Darka Birse in akademske slikarke Pia Zavrtanik Prostori I kolaž

V Pilonovi galeriji je od četrtka, 6. februarja na ogled razstava slik domače ustvarjalke Pie Zavrtanik z naslovom Sanje. Na svoji prvi obsežnejši samostojni razstavi se je Pilonova pranečakinja predstavila

Pilonova galerija napoveduje V torek, 18. februarja 2014 ob 19. uri bomo v Pilonovi galeriji predstavili biografijo Vitomila Zupana, Važno je priti na grič. Skozi pogovor in dogajanje, ki obeležuje 100. obletnico rojstva avtorja kultnih del slovenske književnosti, bodo popeljali Aleš Berger, Alenka Puhar ter Nela Malečkar, urednica MK Založbe. V petek, 28. februarja 2014 ob 19. uri se bo v Pilonovi galeriji odvrtela Mostova čitalnica, ki bo obenem zaokrožila mesec kulture. Pri letošnjem dogodku bo sodelovala tudi ajdovska Glasbena šola Vinka Vodopivca. Vabljeni.

Mojce Zlokartnik tudi diplomirala na ljubljanski Visoki šoli za risanje in slikanje. Tokratno razstavo je naslovila po sugestivni sliki, nastali v času študija, po istoimenskemu platnu v mešani tehniki, obarvanem z belino, za katero med drugim pravi sama, da je barva oblakov, obraznega profila, simbol bele figure, simbol sanj. To je slika, ki naj bi v svoji poetičnosti zahtevala posebno osvetlitev, da jo »z očmi in čuti dojamemo v njeni bogati teksturi« je v spremnem besedilu v katalogu zapisala kustosinja razstave dr. Irene Mislej. Sčasoma so se barve intenzivirale, desetletje pozneje pa so, predvsem znotraj kontrastne modre in rumene, postale zgovornejše, še dodaja kustosinja. Figura, ki se ji Zavrtanikova ni umikala med študijem, je skozi leta postajala vedno bolj »silhueta« oziroma se je »skrila v gozdu barvnih ploskev«. Slikarka ob tem razmišlja, da »ni bolj naravnega nadaljevanja iskanja v obdelavah slikarskih površin, kjer se izluščijo figure ali deli figure«. Abstraktna obdelava njenih slik ter kompozicije barv in tekstur namreč ustvari »prav take površine iz narave, iz katere izhajamo in jih nosimo v sebi«. Njen občutek za snovnost, teksturo in barvne prelive pa se skozi dela poglablja, je še zapisala dr. Mislejeva. Razstavi slikarskih del Pie Zavrtanik se je v stranskem razstavnem prostoru pridružila manjša. Slednja odkriva dela Pilonovega svaka Maria Brasa (1893 – 1945), mladega goriškega realčana v letih pred prvo svetovno vojno. Malim vedutam iz Goriške ter okolice Ajdovščine so pridružene tudi Pilonove, naslikane med 1911 in 1914. Obe razstavi si lahko ogledate do 9. marca. tc

Pilonova galerija je v tednu od 21. do 28. januarja predstavljala likovne izdelke 70. dijakinj in dijakov treh razredov 1. letnika gimnazije. Dela, ki so nastala pod mentorstvom profesoric likovne umetnosti Damjane Plešnar, Tee Curk Sorta in Beti Bratina ter kustosinje Tanje Cigoj, so dijakinje in dijaki pou-

vlak, pri druženju v pariških kavarnah, ko je skiciral omizja, pri opazovanju uličnih prizorov, brezimnežev med hitenjem po opravkih … Njegovi upodobljenci so skoraj brez izjeme ljudje - praviloma z dna družbene lestvice - Pilon je namreč na papir ali podlago, ki jo je imel pri roki, neprestano beležil to, kar je pritegnilo

stvarjali znotraj likovne delavnice, ki se je odvijala že deseto leto zapovrstjo. Koncept delavnice - risba v žici, ki je s samo postavitvijo ter ujetjem njenega odseva prestopila v risbo v prostoru, senčno podobo, instalacijo in celo mobile - se je porodil med razstavo Veno Pilon, risbe (26. september - 6. december 2013). Udeleženci so poskušali v »žičnato konturo« ujeti podobo ene od Pilonovih izbranih risb; tistih žanrskih motivov iz »risarskega dnevnika«, ki jih je Pilon ustvarjal skozi vsakdan: z ujetjem trenutka med čakanjem na

njegov pogled. Ta se je za kratek čas, ki ga daje na razpolago kroki, ustavil tudi na podobi prijatelja, znanega umetnika, pisatelja ali intelektualca, ali pa v intimni, čustveni prizor postavil umetnikovo samopodobo kot ljubimca oboževane. Njegova črta je tudi zato tako živo zgovorna in po njej so dijaki opisovali in zgibali novo, svojo, ki ji je bil dan tudi odsev. Z dogajanjem, s tokratno likovno delavnico ter z razstavo, ki ji je bila pika na i, smo skupaj počastili 40. rojstni dan galerije.

jih društvo Norma 7 tradicionalno pripravlja v Ajdovščini in na Brjah, zato mnoge njune slike vsebujejo motive iz Ajdovščine, ki sta jih ujela v Parku ob reki Hubelj in starem mestnem jedru. Metod Zakotnik živi in ustvarja v Škofji Loki in je član Društva paraplegikov gorenjske, v okviru Zveze paraplegikov Slovenije opravlja naloge vodje kulturnih dejavnosti društev zveze. Tokrat je v galeriji predstavil svoje slike naslikane v tehniki akvarel, razstava je naslovljena z naslovom »Akvareli«. Klavdij Leban živi in ustvarja v Tolminu in je član Društva paraplegikov goriške regije. »Hočem biti jaz« je naslov razstavljenih slik naslikanih v tehniki olje na platno. Klavdij

je desničar, vendar slika z levo roko, ki je manj poškodovana. Pri manjših ploskvah in bolj natančnih potezah pa drži slikarski čopič z usti; na tak način ustvari več kot polovico posamezne slike. Oba avtorja sta kot ljubiteljska slikarja od prvih poslikav napravila velik likovni razvoj, saj se redno izobražujeta in iščeta mentorstvo priznanih slikarjev. Oba sta tudi dobitnika slikarskih nagrad. Odprtje slikarske razstave je spremljal kulturni program dveh ljubiteljskih literatk iz Ajdovščine, ki sta sami interpretirali svojo poezijo, to sta Ivana Čermelj in Milena Kuder. Razstava bo odprta do 24. marca.

tc

Hočem biti jaz Odprtje likovnih razstav v Gale-

riji Mercator Centra Nova Gorica

je eno izmed sedmih kulturnih prireditev, ki jih za letošnje leto načrtuje projekt normaFEST JAZ SEM TA BISER NAŠEL KAR V SEBI. Projekt v obliki festivalskega dogajanja že sedemnajsto leto javnosti predstavlja ustvarjalno govorico invalidnih oseb vseh starostnih skupin, starejših oseb in številnih v posameznih dogodkih gostujočih ustvarjalcev. Društvo animatorjev Norma 7 iz Brij je 10. februarja, v Galeriji Mercator centra Nova Gorica v Kromberku organizirala odprtje razstave dveh ljubiteljskih slikarjev, in sicer Metoda Zakotnika in Klavdija Lebana. Oba slikarja sta dolgoletna gosta Kolonij ustvarjalnih dejavnosti, ki

I.K.

FOTO Primož Brecelj

6


O mlinih

Št. 29 • 18. februar 2014

7

Knjiga o mlinih Staneta Bačarja V četrtek, 20. februarja 2014 ob 18. uri, bo v Dvorani prve slovenske vlade v Ajdovščini potekala predstavitev knjige Stanislava Bačarja, z naslovom Voda, stopa, mlin. Knjigo je uredil mag. Davor Kernel, višji kustos Goriškega muzeja, muzej je založnik knjige, izšla pa je tudi s pomočjo sredstev Občine Ajdovščina. Knjigo o mlinih na območju naše občine je avtor Stanislav Bačar pripravljal s tako velikim žarom, žal pa njenega natisa ni učakal.

Od vseh dejavnosti, s katerimi se je v aktivnem tretjem življenjskem obdobju ukvarjal, je bilo njegovo raziskovanje mlinov širši javnosti verjetno najmanj znano. Njegovo prvo področje je bilo pradavno življenje – raziskovanje fosilne dediščine na območju naše občine (in širše), na katerem je dosegal pomembne raziskovalne uspehe, ki mu jih priznava tudi paleontološka stroka. Njegove zbirke so bile razstavljene v nacionalnih muzejskih ustanovah pri nas in na tujem, našel je nekaj izredno dragocenih primerkov fosilov, tudi takšnih, ki so bili najdeni prvič na svetu in so poimenovani po kraju najdbe in po najditelju. Verjetno si težko predstavljamo, kako daleč je segel glas naše dežele preko teh drobnih okamnelih prič nekdanjega življenja … Vse življenje so Staneta zanimale knjige. Predvsem tiste stare, zaprašene bukve, ki hranijo tako dragocena pričevanja o preteklosti. Pa dokumenti, zemljevidi, stare fotografije – vse, iz česar je lahko razbiral našo zgodovino. Pred dvema desetletjema je Stane Bačar Slovencem ponovno odkril Matijo Vertovca, zelo žal nam je, da ne more z nami sooblikovati

letošnjega Vertovčevega leta in dočakati prepisa Vertovčeve Vinoreje, da jo bodo Slovenci lahko ponovno brali, saj knjiga kljub svoji častitljivi starosti deluje, kot da bi bila napisana za današnji čas. Raziskal je živahno obrtniško dogajanje ob Hublju konec srednjega veka, ki je temelj in začetek kasnejšega bogatega industrijskega razvoja v naših krajih. Pripravljal je razstave in predstavitve, pisal prispevke za knjige, revije, časopise in brošure, vodil turiste po svojih zbirkah, pomagal dijakom in študentom pri pripravi seminarjev in diplom, in si nasploh prizadeval za vsestransko dobrobit domačih krajev in ljudi. Iz knjig, dokumentov, pričevanj ljudi, ogledov v naravi, je Stane Bačar znal razbirati zgodbe – resnične zgodbe iz preteklosti, ki jih je vredno zapisati in ohraniti za prihodnje rodove. Ne zgolj zato, ker so se zgodile, pač pa tudi zato, ker v sebi nosijo modrosti za prihodnost. In tega se je Stane zavedal. Knjiga Voda, stopa, mlin pa je vendarle nekoliko drugačna. Zgodbe, zapisane v njej, so za droben kanec bolj osebne, še posebej prva, tista o mlinu na Uhanjah. Tu je Stane preživel najlepše trenutke svojega

otroštva, ki ni bilo rožnato. Med vrsticami zapisov je tako čutiti čustveno navezanost ... Hkrati pa je iz natančnih opisov priprav in postopkov razbrati avtorjevo zanimanje za tehnologijo ter navdušenje nad praktičnimi in uporabnimi zamislimi naših predhodnikov. Stanetovo življenje je žal ugasnilo dosti prej, preden mu je uspelo raziskati in zapisati vse, kar si je zastavil. Njegove rokopise je pregledal in ure-

dil mag. Davor Kernel, višji kustos Goriškega muzeja. Kako zahtevno je bilo prijeti v roke rokopis Staneta Bačarja in ga urediti za objavo? Zelo. Poudariti je potrebno, da se je že od začetka vedelo, da bo avtor dela Stanislav Bačar. Zaradi tega ni bilo s strani Goriškega muzeja in seveda mene, kot predstavnika muzeja, ki sem prevzel uredniško delo, nikakršnih posegov v vsebino knjige. To sem napisal že v predgovoru v knjigo. Če bi bili s strani muzeja opravljeni preveliki posegi v vsebino, bi lahko prišlo do vprašanj o avtorstvu. Temu smo se vsi vpleteni skušali karseda izogniti. Ob prevzemu gradiva je bil poleg mene tudi bivši direktor Goriškega muzeja Andrej Malnič, ki nas je žal zapustil kmalu po zagonu dela. Če bi bil še živ, bi bilo delo v zvezi s knjigo v več pogledih bolj

enostavno. Bil je oseba, ki je na tem projektu z g. Bačarjem sodeloval že od vsega začetka. Stane Bačar je uspel popisati precej mlinov na območju naše občine, omenja tudi nekatere druge mline, posebej izpostavlja Budanje – bralca napoti do publikacije, v kateri je bogata obrtna dediščina ob potoku Šumljak že natančno opisana in popisana. Kljub vsemu pa je dediščina mlinov na naših rekah in potokih precej bolj obširna. Knjiga je želela ohraniti avtorstvo Staneta Bačarja, vendar pa ste našli način, da ste bralcu ponudili celotno predstavo o doslej znanih mlinih, stopah in drugih obratih na območju naše občine. Kako ste se tega lotili? Po prevzemu gradiva v septembru 2012 sem se takoj lotil dela. Sprva je bilo potrebno pretipkano gradivo (to je opravila ga. Melita Makuc Brglez z Mlinotesta) primerjati z rokopisnim gradivom g. Bačarja. Ob prebiranju in razvrščanju gradiva sem naletel na manjše ovire: potrebno je bilo urediti natančno navajanje virov in literature, urediti sprotne opombe ter slikovno gradivo s podnapisi. Ker se s tematiko mlinarstva nisem sistematično ukvarjal, je bila potrebno narediti nek sistem, s katerim bi se vse te manjše ovire čim hitreje uredilo. Upam, da mi je v končni meri to kar uspelo. Za potrditev nekaterih trditev g. Bačarja sem moral iti tudi na teren, kjer sem od ljudi izvedel predvsem, kje se je posamezen mlin nahajal. Pozneje sem ugotovil, da vse trditve s terena niso povsem točne, ker ustni viri niso bili dovolj natančni. V Goriškem muzeju smo se tudi odločili, da bi bilo potrebno še dodatno osvetliti pomen mlinarstva na območju današnje občine Ajdovščina. Tako je bila na podlagi terenskega dela opravljena topografija, na temeljih katere je nastal zemljevid mlinov. Lokacije mlinov so označene z različnimi barvami, glede na stopnjo obdelave g. Bačarja. Kar nekaj jih je dodanih na podlagi terenskega dela mene in kolege Borisa Blažka, ki je tudi oblikoval zemljevid. Zemljevid je torej temelj, na podlagi katerega bi se lahko v bodoče opravilo še bolj temeljito delo na tem področju. Med naštetimi mlini najdemo tudi posebnost, zanimivost – mlin na veter, ki ga na knjigi priloženemu zemljevidu objavljate celo na fotografiji. Kaj vemo o njem? Ne prav veliko. O njem mi je prvič pripovedoval kolega Boris Blažko. Še več, izbrskal je tudi fotografijo, ki je

prvič predstavljena na priloženem zemljevidu v knjigi. Mlin se je nahajal pod Malo goro v Mrzlem logu. Postavil naj bi ga leta 1824 Josip Ressel. Na zemljevidu je lokacija označena z vijolično barvo. Je pa mlin dovolj zanimiv, da se bo verjetno dalo »izkopati« še kakšno informacijo o njem. Stane Bačar je s svojim delom želel prikazati bogastvo naše dediščine kot močan temelj za graditev naše prihodnosti. Smo dovolj ponosni nanjo? Se Slovenci znamo identificirati z našimi predniki? Bi lahko zgodbe iz preteklosti bolje »tržili« in si s tem olajšali naš danes? O tem na kaj smo ponosni, se da razpravljati. Včasih se premalo zavedamo kaj vse nas obdaja in mogoče smo preskromni ali celo preveč sramežljivi, da bi vse to prezentirali na način, ki bi nas definiral in s katerim bi se lahko identificirali. Mislim, da so take drobne zgodbe iz naše preteklosti temelj, na katerem bi veljalo graditi. Več takšnih zgodb sestavi neko celoto, ki nas lahko predstavi v novi, še bolj zanimivi luči. Vedeti moramo, da je skrb za dediščino, v tem primeru za dediščino vodnih mlinov, zelo pomembna, se je bilo mlinarstvo eden poglavitnih temeljev tehniškega razvoja in s tem tudi gospodarskega razvoja celotne Vipavske doline. Knjiga Voda, stopa, mlin avtorja Staneta Bačarja je natisnjena. Vendarle pa ostaja še veliko nezapisanega. Ima morebiti Goriški muzej v prihodnosti v načrtu natančneje popisati to zanimivo dediščino? Na žalost moram povedati, da to ni odvisno samo od muzeja, ampak še od koga drugega. Ker se v Sloveniji varčuje na vsakem koraku, se to varčevanje pozna tudi v muzejih. Že sedaj v muzeju primanjkuje strokovnega kadra, zato bi bila kakršna koli obljuba, da se bo v prihodnje izvedel natančnejši popis mlinov v Vipavski dolini, precej negotova. Vsekakor pa bi bilo vredno nadaljevati to delo na način, kot ga je zastavil g. Bačar in kot sem ga, s sodelavci Goriškega muzeja, še posebej bi omenil Borisa Blažka, poskušal predstaviti. Sh


8

Vertovčevo leto

Št. 29 • 18. februar 2014

Ali je Vertovec lahko most med znanostjo, stroko in vinogradniki? Z uvodno slovesnostjo v Vertovčevo leto smo v torek, 28. 1. 2014, na Jakulinih veličastno počastili 230-letnico rojstva duhovnika in strokovnega pisca Matije Vertovca.

Svečanost v Vertovčevem hramu je obiskovalcem ponudila vpogled v delo velikega rodoljuba in jih obenem seznanila s pestrim dogajanjem, ki ga organizatorji pripravljajo v Vertovčevem letu. Zbrane so najprej pozdravili predstavniki treh društev, ki so se združila v ideji o Vertovčevem letu. Pobudi so se pridružila Društvo za odkrivanje

in varovanje naravnih in kulturnih vrednot Matija Vertovec, Turistično društvo Vinoreja Šmarje in Turistično društvo Podnanos. Vsak med njimi je izpostavil svojo povezanost z Vertovcem, tako je Darko Poljšak, predsednik Turističnega društva Vinoreja Šmarje povedal, da jim je ravno Vertovec dal zagon za ustanovitev društva in da se je poleg vseh obele-

Drobci preteklosti za danes in jutri DUŠAN KREČIČ

Daljnovod(I.nadaljevanje) Opravičujem se zaradi nečitljivosti RAZGLASA in kopije trase daljnovoda v Ajdovščini v januarskih Drobcih. So cena slabih originalov, pomanjšav, preslikav tiska. Ker pa prvega odstavka RAZGLASA (EDITTO) za objavo nisem izbral le zaradi potrditve verodostojnosti trditve o gradnji in investitorju, danes citiram le del: »la costruzione di una linea di conduttura elettrica di alta

tesione…….. Gorizia – Strazig-Puiat Salcano-Cronberg-Soca, Staragora, S.Michele,Ossegliano-Sempasso, Vittuglie, Osecca. Cernizza, Battuie, Selo, Caminia, Dobrauglie, S.Croce, Cesto, Aidussina, secondo il pregeto tecnico conpilato dalla Societa anonima del Filatoio Meccanici di Aidussina che con decreto……….« Izbral sem ga tudi zaradi dokumentarne predstavitve kako se je komaj došli

žij v Šmarjah ohranil spomin na zapuščino Vertovca v ledinskem imenu vinograda, ki mu še danes pravijo V Vinoreji. Spomin na Vertovca pa je še vedno živ tudi v Podnanosu, kjer je preživel večino svojega življenja. Predsednik tamkajšnjega turističnega društva Stojan Vitežnik je spomnil, da je Vertovec v spisu Vinske terte hvala pozval »perviga pevca med nami, pevca ljubezni« naj napiše odo vinski trti, ki naj bi spodbudila nastanek Prešernove Zdravljice. Velike projekte pa so si zadali tudi v Društvu Matija Vertovec, predsednik Marijan Lozej je zbrane namreč presenetil z največjim projektom, ki ga pripravljajo letos. Zadali so si, da bodo v sodobni jezik prepisali znamenito Vinorejo za Slovence, pri čemer jim bo pomagala izredna profesorica na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, doktorica Zora Korošec Koruza. Doktorica Korošec Koruza je zbrane na Jakulinih navdušila kot osrednja govornica, njenim besedam je težko kaj dodati, njene misli težko trgati iz tako lepo zaokrožene celote, zato vam govor v celoti ponujamo v branje. Župan Občine Ajdovščina Marjan Poljšak, ki je zbrane pozdravil v imenu obeh zgornje-vipavskih občin, je poudaril, da je Matija Vertovec pomembno vplival na dobre medčloveške odnose, da je bil ljudski človek, ki je ljudem želel dobro. Skozi slovesnost nas je preko do-

gospodar naših prednikov lotil imen naših, slovenskih krajev in vasi. Seveda so bili tudi vsi načrti italijanski (foto ATTRAVERSAMENTO in BLOCCO DI FONDAZIONE) Ponovno objavljam tudi samo majhen izsek trase daljnovoda tik pred »Cotonificio«. Ker sta mi v »oči padla« zadnja dva stebra pred ajdovsko predilnico, ki sta za razliko od ostalih označena z večjima pikama in »d«. Večji piki in »d« ker sta bila za razliko od ostalih »dopio« - dvojna? Dober dan spomini! Dober dan, Moja pot v šolo! Mi je daljnovod, sta mi tista stebra na poti v šolo (196165) vlivala strahospoštovanje štirideset let kasneje? Strahospoštovanje? Da, takrat smo imeli (ne vedno) doma štiri žarnice in še nobene (le zakaj?) vtičnice. V enem od prvih ra-

Skozi letošnje Vertovčevo leto se bomo organizatorji potrudili zelo na glas govoriti o Matiji Vertovcu, širiti pomen njegovih naukov, ki so še kako uporabni tudi za današnji čas in spodbujati k raziskovanju dela tega pomembnega vipavskega rojaka. Hvala vsem, ki so sodelovali pri organizaciji dogodka, še posebej Moškemu pevskemu zboru Matija Vertovec, ki je s pesmijo tako lepo zaokrožilo uvodno slovesnost, gospodinjam iz Šmarij, ki so pripravile imenitno pogostitev, Osnovni šoli Dobravlje, ki nam je pomagala pri prevozih iz Šmarij do Jakulinov. Velika in lepa zahvala pa gre družini Krapež, ki nam je prijazno odstopila prostor za slovesnost in za razstavo ter tudi sicer aktivno sodeluje v našem projektu. Hvala vsem, ki ste obiskali slovesnost, še posebej Vinski kraljici Slovenije Špeli Štokelj ter Vipavski vinski kraljici Karmen Cizara, ki sta slovesnosti dodali poseben pečat. kumentarnega filma nagovoril tudi Stane Bačar, ki nam je pred dvema desetletjema znova odkril Vertovca. Družina Bačar pa je prijazno posodila njegovo zbirko prvih natisov Vertovčevih del za priložnostno razstavo, ki je pospremila slovesnost. Oglasil se je tudi domač vinogra-

dniški strokovnjak Hilarij Kosta, z zanimivo informacijo – pred 25 leti naj bi namreč na Vipavskem snemali film o naši vinorodni deželi, katerega glavni protagonist je bil prav Matija Vertovec. Organizatorji Vertovčevega leta se bomo potrudili priti do filma in ga ponovno pokazati javnosti.

Vertovčevo leto se je začelo, z njim je oživela tudi spletna stran, na kateri se zbirajo vse aktualne informacije, pa tudi zanimivi zapisi o Vertovcu in njegovem delu. Vabimo vas, da pobrskate po spletu, predvsem pa, da se nam pridružite pri obeleževanjih v čast Matiji Vertovcu.

zredov OŠ smo se pri gospodinjstvu vsi, dečki in deklice, učili krpanja nogavic! Pregorelo žarnico smo si posojali!?! V takih trenutkih se meni in verjamem, da še komu med bralci ( in ni nujno, da na isto temo), možgani »pregrejejo« in vnema za iskanje dobi nov zagon. V PANG (škatla fotografij, TTA, Tekstina) sem našel. Fotografijo zgorelega ostrešja udarniško, ob nedeljah, zgrajenega prosvetnega doma, kasneje Doma kulture, iz leta 1946-47, na kateri sta v ozadju dva »dvojna« stebra daljnovoda. Primerjava oddaljenosti od Doma in njune lege s smerjo slemena Doma, ki ju lahko primerjamo z načrtom, dokazuje, da sta to tista dva stebra in med njima in mimo »babnika« (hiša med

drevjem) uška pot, danes Tovarniška cesta,moja po v šolo. Primerjajte fotografijo križišča leta 1959 prvič prestavljene uške poti s cesto v TTA (do 1961) in Dom kulture levo spodaj, danes je tam parkirišče LIDL, ostankom stare uške poti - cesto na gradbišče nove predilnice (se vedno vhoda v Tekstino d.d.) levo na sredini in enim od dvojnih daljnovodnih stebrov v sredini, posneto leta 1959 ali 1960, tudi betonski temelj stebra je zaključen v enako piramido kot na načrtu, s panoramo – pogledom - iz pločnika na križišču za LIDL proti jugozahodu. Hribi v ozadju. Skrajno desno mali Školj nad Zavinom, skrajno desno Ostri vrh nad Gabrjami.


Vertovčevo leto

Št. 29 • 18. februar 2014

9

Prof. dr. Zora Korošec Koruza na Jakulinih o Matiji Vertovcu

Spoštovani, zahvaljujem se za izkazano čast in povabilo na to slovesnost s katero začenjate Vertovčevo leto. Ne vem čisto zagotovo, če sem si to vlogo zaslužila, mnogo jih je, ki so naredili več, nisem zbrala in prebrala vseh njegovih spisov in knjig, tudi ne shodnih govorov, vendar sem do neke mere živela Vrtovčevo usodo pridigarja. Pri svojem delu na Biotehniški fakulteti sem se kot profesorica za vinogradništvo skoraj 40 let trudila: »Kako zamore pognojena tertica, od vetrov raztepéna in od toče pobita vendar v svojih nedrijih še lep grojzd zrediti, ravno takó zamore tudi človek zdraviga in močniga duha v vsih, tudi nasprotnih okolišinah kaj dobriga storiti, čeprav slepi svet tega ne spozna.« Podpisala sem se pod malo manj kot 100 diplom. Na večino svojih diplomantov sem še danes zelo ponosna, vendar pri rezultatih našega »pridigarskega dela« nekaj manjka. Ali si lahko pomagamo z Vrtovcem? Nanj poskušam gledati z današnjimi očmi, zame je velik učenjak, izredno pronicljiv pisec in srčni domoljub. Njegova vedoželjnost in znanje tujih jezikov mu je omogočilo poznavanje mnogih tedanjih učenjakov in njihovih del, vedel je kdo je Chaptal, kaj je napisal in učil Lavoisier, oče kemije, videl je, da živi v času, ko se vsi narodi trudijo za izobraževanje in presvetljenstvo: Piše:«Vsi narodi okoli in okoli nas, nenavadno gibljejo, odkar svet stoji se še ne ve, da bi tako kakor v sedanjosti narod čez narod, kakor za stavo se gnal, naj visokeji stopnjo častniga osrečenja doseči. V vsih vednostih znanostih in umetavnostih hočejo kar eden druziga užugati in prehiteti, ali bo Slovenja tako borenje le od strani gledala?«

Začutil je svoje poslanstvo in se odločil pisati, pisati in govoriti ljudem o tem kako je njihovo življenje lahko boljše, če bodo znali bolje delati, ne samo če bodo bolj srčno molili. Hvaležen in srečen, je bil, da smo Slovenci dobili Bleiweisove novice in v uvodu k Vinoreji je zapisal:«Obilo čez polovico deležnikov Novic domuje v vinskih krajih, prejemale so se že skoraj celo leto in ni je bilo še v njih kar besedice od vinoreje.« In začel je pisati svoje sestavke. Danes bi verjetno bil glavni v vseh socialnih omrežjih, v časopisih? Ni slučajno, da je najprej pisal o »mnogoterosti vinskih tert, o čislanju tertnih plemenov,« o sortah in njihovih značilnostih, saj je menil da le z najboljšimi lahko dobro vino napravijo, ne pa kot je zapisal: »napravijo vinček, ki so ga sami in drugi žalostni.« Na svojih potovanjih od Prage preko Dunaja, do Dubrovnika je spoznaval mnogotere sorte, lotil se je popisa sort, »ki jih Ipavci doli do Soče, Brežani in Brici rede«. Napravil je popis sort »zasajenih po Dolenskim (Kranjskim ), dopisal je imena francoskih, nemških in ogerskih trt, krajnskim imenom je dodajal horvaška imena in po takratni slavni Trumerjevi nemški knjigi o sistematski klasifikaciji po Štajerski zasajenih sort, napravil slovenski popis tertnih plemen. Popis domačih sort je bila pravzaprav naša prva ampelografija, s tem smo v 80 letih tudi mi oživeli in zaživeli Vrtovca. O Vrtovcu sta pisala prof. Adamič in še posebej prof. Hrček, veliko se je za ohranitev Vrtovca napravilo pred 20 leti s ponatisom Vinoreje in shodnih govorov. Mi smo imeli še posebno srečo, da je na posestvu, ki ga je leta 1962 takratna Agronomska, zdaj Bioteh-

Vinska kraljica Slovenije o Matiji Vertovcu Vesela sem, da sem lahko del projekta Vertovčevo leto, da nosim krono Vinske kraljice Slovenije ravno v letu, ko obeležujemo pomembno obletnico Vertovčevega življenja in dela. Matija Vertovec je namreč ena izmed najpomembnejših osebnostni v razvoju slovenskega vinogradništva in vinarstva. Tudi zaradi njega je slovensko vino tako kvalitetno, posebno in cenjeno tudi izven naših meja. Počasi, a vztrajno slovenski vinar utira pot v svet, v družbo uglednih svetovnih vin. In se zaveda, da je za mesto, kjer je, odgovoren tudi

niška fakulteta kupila na Damberju v Kromberku pri Novi Gorici, ostal star nasad trt kot so: Čedajc, Sipa, Sladkočern, Rečigla, Glera, Dolga petla, Cundra…20 njih, ki jih v drugih vinogradih ni bilo več, nismo poznali niti njihovih imen. In vzeli smo Vrtovčeve spise, rekli bi.. in beseda je meso postala, napravili opise, trte razmnožili, posadili že tretjo kolekcijo. Najnovejšo je z veliko zavzetostjo posadila kolegica Škvarčeva v programu Selekcijsko trsničarskega središča Vrhpolje. Sorte imajo že delno izdelane DNK profile, po današnjih metodah smo jih opisali in vpisali v evropsko gensko banko. Vendar še veliko manjka! Jaz ne bi bila profesorica, če z Vrtovcem ne bi gnjavila študentov, jim razlagala njegove poglede na raznolikost sort, na operhljivost sort, na za tisti čas zelo napredne nauke o gnojenju nogradov in splošni trtni reji, Govorila sem jim o njegovih umnih zaznamkih o pomenu vrenja vina, o tem kako gre vina narejati in jih hraniti. Mnoge njegove nauke bi lahko po današnji šegi copy paste, uporabili v naših spisih. Pa jih ne! Nekaj tu manjka! Torej Vrtovc je pisal tudi za nas, za današnji čas, kaj bi se od njega še lahko naučili? Dal je smisel in gospodarski pomen vinoreji. S kakšno vlogo vinogradništva se soočimo danes? Na žalost tudi s tako, da se pojavljajo članki, kot je npr. naslednji: (Delo, sobotna priloga, 25. Januar 2014,) I. Štaudohar: Išče se noetova barka – V kako onesnaženem okolju živimo..cit.: »ste se že kdaj sprehajali po dolenjskih vinogradih v času škropljenja? Občutek je tak, kot da ste na poligonu za preizkušanje bojnih plinov. Ne samo, da se človek vpraša, kakšno vino v resnici pijemo, ampak kaj po vseh teh strupih v vinogradih sploh še preživi« konec cit. Nekaj tem novinarjem in časopisom manjka!… Kakšen bi bil Vrtovčev odgovor na tako pisanje. Ga bomo poskusili dobiti v Vrtovčevem letu? Kar je morda malo spregledano pri njegovi vlogi je bilo to, da je pisal v slovenskem jeziku Zakaj on piše: »Ako so kdaj učeni Slovenci svoje posvetne vednosti hotli svetu oznaniti, so jih, ker niso bili s slovensko pismenostjo soznanjeni, v vunanjih jezikih pisarili, tako so pa bolj mačeham ko materi ugodili.« Kako se to bere danes, ko se izobraženci lah-

ko pomikajo po lestvici kariere le z objavami v tujih revijah, ko se naj bi otroci, prej kot slovenske lepe besede, naučili govoriti vsaj še po angleško, ko si univerze prizadevajo za prevlado ali vsaj enakovredna predavanja v tujem jeziku, ko se v enem naših velikih univerzitetnih mest hvalijo, kako bo bogati tujec postavil imenitno novo univerzo, kjer bodo predavatelji izključno tujci? Nekaj tu manjka! Vrtovca so ljudje poslušali in se po njegovih naukih ravnali. V eni od pridig, ki jo je imel za svoje farane na Planini (1813) ko se je od njih poslavljal kot župnik in odšel službovat v Šent Vid je napisal: »Da beseda duhovniga pastirja kakšenkrat veliko zda.. da niste bili nič trmasti, in svojiga duhovna tako lepo bogate.. šlo je za Vrtovčevo prošnjo naj ljudje dajo cepiti otroke proti kozam in izkazalo se je, da so na Planini »20 do 30 otrok smerti oteli«. S kakšnimi ali katerimi duhovni bomo šli med Slovence? Ali imamo še vso tisto veliko ljubezen do človeka, ki jo je prebrati v vsaki vrstici njegovih pridig. Ali bomo znali posnemati njegovo domoljubje in ljubezen do slovenskega človeka: Ali še lahko rečemo: »Slovenja gospa velike častljivosti..spodobilo bi se bilo,

de bi bila v nar lepši opletena..pa še poskrbeli niso ji stare oblačila sleči. Smo oblekli smo našo Slovenijo v novo lepo evropsko modro obleko z vencem zlatih zvezdic, ampak nekaj tu še manjka! Ali je Vrtovc lahko most med znanostjo, stroko in tistim upornim vipavskim ali slovenskim vinogradnikom, vinarjem, ki še vztraja z vinogradom? Ali bomo z Vrtovčevo lepo pisano slovensko besedo, uradnikom in politikom lahko dopovedali, da vinograd za Slovenca ni le NEPREMIČNINA! Poskušajmo z njegovo besedo, z njegovim žarom iti med Ipavce, v Ljubljano v Maribor, Novo mesto, na Dunaj, v Trst, Videm,…..ne čuvajte Vertovca doma, poiščite nove duhovne oznanjevalce njegove besede in misli. Snovalcem Vrtovčevega leta želim veliko uspeha in dobro bero! In če je Bog in je milosten, naj bo milosten do nas, pa naj napravi tako, da Vertovc dol iz svojih nebes zdaj ne vidi Biljenskih gričev. Hvala! Prof. dr. Zora Korošec-Koruza Jakulini, 28. januar 2014

napredno misleči Vipavec Matija Vertovec! Da je Vertovec izjemno pomemben za slovenskega kmeta, vinogradnika, za slovensko kmetijstvo in konce koncev za slovenskega človeka, jezik in narod, je bilo na uvodni slovesnosti v Vertovčevih rodnih Jakulinih povedano neštetokrat. Tolikokrat, da se je vsakemu obiskovalcu globoko zasidralo v spomin. Kar je tudi namen celotnega projekta Vertovčevo leto – da bi čim več ljudi spoznalo Matija Vertovca in njegov izjemen prispevek vsem nam. Tudi ljudje zunaj naših meja naj spoznajo Vertovčevo zapuščino, je poudarila

doktorica Zora Korošec Koruza, ki je kot osrednja govornica, odprla in razširila poglede na obsežen opus del duhovnika in intelektualca, ki je služboval tudi v mojem domačem kraju. Zato sem še posebej ponosna, da lahko sodelujem pri odkrivanju in širjenju izročila svojega rojaka. Dr. Zora Korošec Koruza je v svojem govoru večkrat poudarila, da kljub širini področij, ki jih je Vertovec s svojim delom zajel, nekaj manjka. Matija Vertovec je bil vsestranski; kmetijski strokovnjak, mislec, narodni buditelj, dušni pastir, duhovnik. Bil je človek z dušo in telesom predan slovenskemu človeku – kmetu,

vinogradniku, vinarju. Bil je predan slovenski zemlji, slovenskemu jeziku in narodu. In to manjka. Nam, ne Matiji Vertovcu. Čeprav je živel 230 let nazaj, so njegove besede še kako žive in aktualne. Bodimo odprti za nova znanja, nove ideje ob tem pa naj ne pozabimo na narodno zavest, od kod prihajamo in kdo smo - majhen narod, vendar ponosen nase, na svojo zemljo, na svoje znanje ter dosežke. Mogoče manjka to. Samo to. Špela Štokelj, Vinska kraljica Slovenije


10

Krajevne skupnosti

Št. 29 • 18. februar 2014

Kakšno bo delovno leto naših krajev Načrti so zapisani, pomlad je pred nami. Naše kraje čaka delovno leto, v nadaljevanju vam na kratko predstavljamo najpomembnejše investicije in druge projekte po naših krajevnih skupnostih. KS Ajdovščina je leto 2013 zaključila z lepim in pomembnim uspehom – Dom krajanov Ajdovščina je z montažo dvižne ploščadi dostopen vsem, tudi gibalno oviranim. V letošnjem letu bo eden večjih projektov v mestu Ajdovščina ureditev parkirišč in celostna zunanja ureditev območja soseske Livada. Investicijo bo vodila Občina Ajdovščina, krajevna skupnost pa bo večino letošnjih dodeljenih sredstev iz proračuna vložila v ta projekt. Del sredstev bo porabila za pričetek prenove javne razsvetljave na IV. Prekomorski (od mosta čez Hubelj do Pal. V Ajdovščini se dokončuje gradnja Centra za tretje življenjsko obdobje in objekta 2 pri Vrtcu Ribnik ter nadaljuje z gradnjo nove osnovne šole Danila

Lokarja. V letošnjem letu bo Občina pričela tudi z energetsko sanacijo vrtca ob Hublju, gradnjo mostu čez Lokavšček, pločnika na Vipavski cesti – od krožišča proti Andlovcu, ureditvijo prehoda za pešce na Idrijski cesti, montažnega krožišča na Goriški cesti pod letališčem ter gradnjo povezave javnega vodovodnega sistema za naselje Grivče, o čemer smo pisali v januarskih Ajdovskih novicah. KS Batuje se veseli ureditve pokopališča in dograditve servisnih prostorov mrliške vežice. Investicijo bo vodila Občina Ajdovščina, ki iz proračuna letos za ta projekt namenja 40.000 evrov, prihodnje leto, ko je načrtovan zaključek, pa še dodatnih 21.000 evrov. Investicija se bo pričela takoj, ko bo dokončan postopek pridobivanja zemljišč. Krajevna skupnost letos

namerava dokončati asfaltacijo parkirišč športnega igrišča v Batujah, za kar bo namenila 15.000 evrov. KS Brje nadaljuje lani začet projekt ureditve ceste in podpornih zidov v

zaselek Furlani. Za celotno Vipavsko dolino pa bo pomemben projekt izgradnje sadjarskega centra, ki bo nastal v prenovljenem objektu šole

na Brjah. Obnova se je že pričela, investicijo zaradi zahtevnosti vodi Občina Ajdovščina, ki je za te namene uspela pridobiti kar 200.000 evrov nepovratnih EU sredstev iz programa LAS, kar je dobra tretjina celotne vrednosti projekta. KS Budanje je ravnokar zaključila z obnovo fasade na stari šoli, ki je polno zasedena z raznovrstnimi aktivnostmi domačinov in domačih društev. Medtem, ko Občina nadaljuje obsežno investicijo v kanalizacijsko omrežje po kraju, bo krajevna skupnost urejala ceste, podporno zidovje, pripravlja pa se tudi investicija v športno igrišče ob novi šoli, začetek gradnje pa je načrtovan še pred koncem leta. Budanje krasita dve novi informativno-turistični tabli, ki bosta zagotovo prispevali k večji prepoznavnosti kraja in ponudbe domačinov, predvsem pa se bodo obiskovalci Budanj lažje orientirali po urbanistično in arhitekturno zanimivo zasnovani vasi, bogati z ostanki kulturne in tehnične dediščine ter čudovitim naravnim okoljem. KS Cesta bo letos pričela z urejanjem vaškega jedra. Pogoj za začetek investicije je bila pridobitev zemljišča. Letos bo zrasel dom krajanov, v prihodnjih letih pa je planirano urediti še pokrito balinišče ter celostno zunanjo ureditev. Načrtovalci celotni projekt ocenjujejo na 526.000 evrov. Za letošnji del investicije je planiranih 232.000 evrov, razlika pa v prihodnjih letih. Za namene izboljšanja prometne varnosti so že v izdelavi projekti za izgradnjo pločnika ob regionalni cesti med Cesto in Stomažem. KS Col bo letos urejala ceste s podpornimi zidovi. V načrtu je tudi namestitev nekaj malega javne razsvetljave. Izdelana bo tudi projektna dokumentacija za ureditev prehoda za pešce, katerega izvedbo Občina načrtuje v prihodnjem letu. Že letos pa bo zgrajen vodohran v Malem Polju, investicijo bo vodila Občina. KS Črniče ima pred seboj velik projekt – ureditev pokopališča. V letošnjem letu bodo izdelani načrti, investicija pa se bo v okviru Občine pričela na terenu izvajati prihodnje leto. Krajevna skupnost bo svoja sredstva letos namenila rednemu vzdrževanju cest. Prav tako načrtujejo tudi prenovo mostu v Ravnah nad Črničami. Novo asfaltno prevleko pa bo dobilo tudi športno igrišče ob osnovni šoli. KS Dobravlje načrtuje izgradnjo prizidka k mrliški vežici na poko-

pališču. Obstoječa vežica bo tako pridobila manjšo čajno kuhinjo in sanitarije. Krajevna skupnost bo v ta projekt vložila večino dodeljenih sredstev. Pričetek del je planiran za konec letošnjega leta.

KS Dolga Poljana se bo počasi znebila delovnih strojev – Občina v kraju zaključuje projekt ureditve kanalizacije, le še en zaselek je treba prekopati. Krajevna skupnost bo svoja sredstva namenila rednemu vzdrževanju cest. Občina pa 10.000 evrov namenja ureditvi cestne povezave med Budanjami in Dolgo Poljano. KS Gaberje bo v letošnjem letu pridobila novo mrliško vežico, za kar bo Občina namenila 80.000 evrov proračunskih sredstev. Projekti se dokončujejo, takoj po pridobitvi gradbenega dovoljenja pa se bo začela gradnja. Krajevna skupnosti si želi urediti tudi vaško središče – idejna zasnova je v izdelavi, projekti pa se načrtujejo za izvedbo v naslednjih letih. Letošnja sredstva bodo namenili rednemu vzdrževanju cest. KS Gojače – Malovše načrtuje izgradnjo nove mrliške vežice, ki bo krasila v lanskem letu razširjeno pokopališče. Dokončanje gradnje mrliške vežice je načrtovano za prihodnje leto. Poleg tega Občina načrtuje priključitev naselja Gojače na čistilno napravo v Obrtni coni Gojače. KS Kamnje bo letos zamenjala še preostala okna v stari osnovni šoli, ki vedno bolj postaja središče za druženje krajanov in sprejemanje obiskovalcev kraja. Postavili bodo tudi nadstrešek na avtobusni postaji v Potočah, v smeri proti Novi Gorici. Občina Ajdovščina pa bo izvajala investicijo v razširitev in asfaltiranje ceste Potoče – Kamnje, za projekt je v proračunu rezerviranih 30.000

evrov. Nadaljevali bodo tudi s pridobivanjem zemljišč za širitev pokopališča. KS Lokavec je že v akciji, na pokopališču že raste nova mrliška vežica, v sklopu projekta se bo uredil južni del pokopališča. Vrednost celotnega projekta je 165.000 evrov. V Lokavcu se izvaja tudi ena večjih občinskih investicij – izgradnja javnega vodovodnega omrežja za zaselke Gorenje, Čohi, Brod in Slokarji. Vedno bolj pa Lokavec postaja turistično prepoznaven. Društvo DOLI je prav na letošnji kulturni praznik odprlo še en prostor v Batičevi hiši, lokalnem etnološkem muzeju. Krepi se tudi ponudba v kraju, ki ima s tako delovnimi ljudmi pred seboj še lepo turistično prihodnost. KS Otlica se bo morala najprej spopasti s sanacijo po nedavni ledeni vremenski ujmi. Pravkar so dokončali ureditev ogrevanja v dvorani in prostorih krajevne skupnosti. Na Kovku se trenutno gradi objekt ob taborniškem domu, v katerem bodo potrebni pomožni prostori, sanitarije in večnamenska zunanja terasa. Čaka pa jih tudi stalno in redno vzdrževanje cest – lepega vremena jim želimo! KS Planina ima težave s podpor-

nim zidom na cesti do Štrancarjev – zaradi preobremenitve se je podrl, v načrtu imajo sanacijo. Občina pa 80.000 evrov namenja za nadaljevanje urejanja ceste Dolenje – Štrancarji. KS Predmeja jo je po nedavnem neurju odnesla nekoliko bolje od ostalih vasi na Gori. Letošnja lastna sredstva namenja urejanju in rednemu vzdrževanju cest. KS Podkraj se je lani veselila pomembne investicije – celostnega urejanja območja pokopališča, vključno z izgradnjo mrliške vežice. Pred seboj pa ima nove načrte – za podružnično šolo bo zraslo večnamensko igrišče. Letos nameravajo dokončati projektno dokumentacijo in pridobiti gradbeno dovoljenje, prihodnje leto pa bodo na terenu zakopali stroji. KS Selo si želi krajevno dvorano še bolj približati krajanom in jo na-

meniti pestrim dejavnostim, zato v letošnjem letu načrtuje urejanje tlakov. Tako se bodo tu še lepše odvijale tudi športno-rekreacijske dejavnosti. Novo asfaltno prevleko pa bo dobilo tudi športno igrišče v Sovinu. V občinskem proračunu je 70.000 evrov rezerviranih za novo mrliško vežico na pokopališču. KS Skrilje svoja letošnja sredstva namenja urejanju in rednemu vzdrževanju cest. Občina pa bo v naslednjih dveh letih v Skriljah izvajala pomembno investicijo – tako za krajane, kot za podružnično šolo. S prizidkom k podružnični šoli se namreč rešuje problem prostorov za krajevno skupnost in krajane. Prizidek bo urejen kot večnamenski prostor, ki bo služil šolarjem za telovadnico, s spremljajočimi prostori za potrebe delovanja krajevne skupnosti. Vrednost prizidka je ocenjena na 306.000 evrov, vrednost ureditve stropov v podružnični šoli pa 224.000 evrov, večji del bo porabljenih že v letošnjem letu, čeprav se zaključek investicije planira v 2015. KS Stomaž svoja letošnja sredstva namenja za redno vzdrževanje cest. Krajevna skupnost se še vedno intenzivno trudi poiskati zemljišče za športno igrišče. KS Šmarje bo letošnje leto preživela praznično in aktivno. Na Jakulinih je konec januarja potekala uvodna slovesnost Vertovčevega leta, na ta račun bo v Šmarjah skozi leto potekalo še nekaj imenitnih prireditev, predvsem pa bodo kraji pridobili na prepoznavnosti. Za lepši prvi vtis obiskovalcev so Šmarenci že konec lanskega leta uredili turistično informativno točko z dvema info-tablama, tik ob osrednjem križpotju skozi vas. Svojemu namenu jo bodo slovesno predali 27. Aprila. Krajevno skupnost čaka še redno vzdrževanje poti in cest, 2000 evrov pa namenja za »humuziranje« športnega igrišča v

Zavinu. Občina pa namerava nadaljevati urejanje ceste med Šmarjami in Zavinom, za kar je v proračunu rezerviranih 30.000 evrov. KS Ustje je s pridobljenim večnamenskim objektom dodatno poživila utrip vasi. Sem se je preselila večina aktivnosti iz stare šole, ki jo je zasedel Waldorfski vrtec. Krajevna skupnost bo v letošnjem letu nadaljevala z vzdrževalnimi deli na javnih poteh. KS Velike Žablje bo urejala ceste in javne površine. Še posebej se bodo posvetili okolici igrišča in dvorane, trenutno prenavljajo tlake v dvorani. Pomembna občinska investicija, ki se trenutno izvaja v Velikih Žabljah, je gradnja kanalizacijskega omrežja, v tem sklopu se ureja tudi hišne priključke, za katere pa morajo krajani, ki želijo imeti subvencionirano ceno, na Občino oddati vlogo – večina jih je to že naredila. KS Vipavski Križ je pred velikimi načrti. Projekti za celostno prenovo spomeniško zaščitenega naselja so izdelani ter pripravljeni za prijavo na razpis, iz katerega si Občina obeta več kot polovico vrednosti nepovratnih sredstev. Občinski proračun pa ima že rezervirana sredstva za izgradnjo Doma krajanov v zaselku Plače – to investicijo vam predstavljamo v posebnem prispevku. KS Vrtovin si je za prioriteto postavila projekte, ki že tečejo, pred-

vsem ureditev parkirišč pri pokopališču. Poleg tega bodo nadaljevali s širitvijo ceste skozi Vrtovin v zaselku Lozarji. KS Žapuže je v zadnjih nekaj letih izvedla pomembne investicije, ki po zaključku beležijo odlične rezultate. Zato si za letos ni zastavila velikih načrtov, sredstev pa ima ravno dovolj za stalno vzdrževanje in urejanje cest po kraju. MB, AČK in SH


Podjetno

Št. 29 • 18. februar 2014

Promocija Ajdovščine na sejmih v začetku leta 2014

Kakovost postrežena z domišljijo

TIC Ajdovščina je svoje promocijske aktivnosti v letu 2014 pričel z udeležbo na sejmih doma in v tujini. Udeležili smo se že sejma Ferienmesse v Linzu v Avstriji, sejma Alpe Adria: turizem in prosti čas v Ljubljani, naslednje dni pa odhajamo na sejem Expomego v italijansko Gorico. Za uspešno predstavitev na domačem, predvsem pa tujih trgih, smo izdali nov turistični katalog Vipavska dolina v štirih jezikih, ki

Anja Korenč

Čas za piknike je še daleč, kar pa ne pomeni, da se z dobrimi prijatelji ne moremo podružiti na toplem, za domačo mizo. Med takšnimi zabavnimi pogovori vedno tekne kapljica dobrega vina in okusen sir, ki ga lahko namesto na krožniku postrežemo na manjši leseni deščici.

Za prigrizek, ki bo naredil vtis tako ne potrebujemo veliko. Poiskati moramo le kvalitetne sestavine in uporabiti domišljijo, ko jih serviramo.

Podjetje PETRIČ v teh dneh že postavlja naletne mehove v tunelskih nišah. Zaščitili in opremili bodo predore Jasovnik, Trojane, Kastelec, Dekani, Karavanke in Šentvid. Dela v vseh predorih že potekajo in bodo zaključena konec februarja. Cestni blažilci trka so odlični varnostni elementi za povečanje varnosti na cestah. Montirajo jih na cestnih

Zelèn, Pasji Rep, www.pasji-rep.si, 9€

ovčji sir, Sirarstvo Orel, klavdija.orel@gmail.com, 18€ / kg

je bil že deležen veliko pozitivnih odzivov tako s strani obiskovalcev kot tudi domačinov. Na sejmih predstavljamo Vipavsko dolino kot zaželeno turistično destinacijo, ki gostu skozi celo leto ponuja predvsem vinsko-kulinarična doživetja, športne aktivnosti in sproščeno pohajkovanje po pomnikih naravne in kulturne dediščine. TIC Ajdovščina

Podjetje Petrič postavlja blažilce trkov v predorih

deska, Bratinov, www.bratinov.si, order@bratinov.si, 18€

V kolikor tudi sami ponujate izdelek, ki bi bil zanimiv za objavo v kateri izmed prihodnjih številk, nam pišite na: ajdovske.novice@ajdovscina.si

Dobrodelnost ajdovskih obrtnikov

Naši obrtniki, Igor Oblak, Milan Poljšak, Tilen Kompara, Drago Gul, Jani Brecelj, Anton Lulik in Valter Šušmelj so gospodu Maleševiču iz Nove Gorice, ki ima hude zdravstvene težave, brezplačno obnovili in prilagodili kopalnico.

11

Seveda se zavedamo, da vas veliko naredi kaj dobrega ljudem v naših okolici. Redkeje pa se zgodi, da se tolikšno število obrtnikov združi v eni skupni akciji. Tudi v tem je moč malih in prilagodljivih podjetnikov.

razcepih, pred tuneli, na cestninskih postajah, pred nevarnimi ovirami ob cestah, kjer je nevarnost naleta. Obstaja več vrst naletnih blazin glede na konstrukcijo in na hitrost vozila. Ena vrsta deluje po principu deformacije kovinskih elementov, drugi način pa ima vgrajene zračne mehove, ki se ob naletu izpraznijo. Podjetje Petrič je že montiralo blažilce trka tudi na zadnjo stran kamionov, ki služijo za vzdrževanje, predvsem na avtocestah. Takšni kamioni na avtocestah predvsem stojijo, zato so z blažilci zavarovani delavci na cesti, v primeru naleta pa voznik s sopotniki. Zaradi številnih smrtnih primerov v odstavnih nišah tunelov se je

DARS odločil, da te nevarne točke zaščiti z naletnimi blazinami. Pogoj pa je bil v omejitvi dolžine naletne blazine, sicer kamionski vlačilec nima dovolj prostora, da se umakne iz voznega pasu. Blažilci trka so

testirani po standardu EN1317-4. Podjetje lahko vgradi različne vrste blažilcev trka, za zaščito pri 60, 80 ali pa pri 110 km/h.

Spremembe Zakona o vinu 11. januarja je pričel veljati Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o vinu, objavljen v Uradnem listu RS 111/2013. Zaradi različnih informacij v javnosti v nadaljevanju povzemamo pojasnila, ki smo jih prejeli iz Ministrstva za kmetijstvo in okolje. Osnovni cilj zakona je povečanje deleža prijave pridelka vina in omejevanje nelojalne konkurence registrirani pridelavi vina. Novela zakona vinarski inšpekciji poleg obstoječih pristojnosti daje tudi pristojnost izrekanja glob pri nadzoru nad prometom z vinom v gostinskih obratih, omejuje točenje neustekleničenega vina, poenostavlja postopek kaznovanja, zvišuje kazni za prekrške in določa način izračuna pridelka določenega letnika za celotno območje Slovenije. V javnosti se pojavljajo napačne informacije v zvezi s prepovedjo točenja neustekleničenega vina v gostinskih obratih, ki jo uvaja novela zakona, zato so na ministrstvu še dodatno pojasnili, kaj vse se šteje za ustekleničeno vino ter, da spremembe ne veljajo za mošt. Ustekleničeno vino: V skladu s Pravilnikom o označevanju in embalaži vina je ustekleničeno vino tisto, ki je v ustrezni zaprti embalaži, opremljeni z ustrezno oznako (etiketo s podatki o kakovosti, poreklu, pridelovalcu …). Za ustrezno embalažo se šteje vsaka posoda, ustrezna za hrambo živil, pri čemer veljajo za vina s poreklom naslednje omejitve: za vsa vina s poreklom se lahko uporabljajo steklene posode, volumna do vključno 10 litrov; za kakovo-

stno vino ZGP in deželno vino PGO se lahko uporabljajo tudi posode iz nerjavečega jekla, volumna do vključno 60 litrov; za deželno vino PGO pa tudi druge posode, ustrezne za hrambo živil, volumna do vključno 10 litrov. Iz navedenega sledi, da bodo lahko v gostinskih obratih še naprej točili vino iz katerekoli zgoraj navedene embalaže direktno v kozarec, v vrče, ki jih odnesejo na mizo,

ali pa preko šankomata. Mošt: Sprememba ne velja za določbe v zvezi z moštom. Veljavni zakon se v 1. in 2. odstavku 44. člena nanaša le na vino, tretji odstavek pa govori o moštu. Predmet spremembe je le 2. odstavek 44. Člena. Obvestilo je v celoti objavljeno na spletni strani Ministrstva za kmetijstvo in okolje. OOZ Ajdovščina

Obvestila Obrtne zbornice Ajdovščina Ste že izkoristili popuste, ki vam jih ponuja članstvo v zbornici? Glavni popusti: Zavarovalnica Triglav -7% na vse vaše popuste, Telekom dodatnih 200 enot, - 2 EUR pri internetu, Merkur -5%, GA -7%. Več na http://mozaik.ozs.si/partnerji. Zavarovanje odgovornosti po zakonu o graditvi objektov Obrtno podjetniška zbornica Ajdovščina v sodelovanju z Zavarovalnico Triglav organizira posvet za gradbince in inštalaterje, ki bo v drugi polovici februarja v prostorih Območne obrtno-podjetniške zbornice Ajdovščina. Prijave sprejemamo na 05 36 44 900 ali mail marko.rondic@ozs.si Sejmi in poslovna srečanja Obveščamo vas, da Obrtno-podjetniško zbornico Slovenije in Javna agencija Republike Slovenije za spodbujanje podjetništva, inovativnosti, razvoja, investicij in turizma (SPIRIT Slovenija) organizirata skupinsko predstavitev slovenskega gospodarstva na 58. MEDNARODNEM SEJMU TEHNIKE IN TEHNIČNIH DOSEŽKOV, ki bo potekal od 12. do 16. maja 2014 v Beogradu v Srbiji. SPIRIT Slovenija, javna agencija za prijavljena podjetja zagotavlja najem neopremljenega razstavnega prostora, tehnične priključke in krije stroške vpis v sejemski katalog. Stroške postavitve razstavnega prostora in prevoza razstavnih eksponatov ter zavarovanja razstavnih eksponatov krijejo podjetja sama. Prijavnico dobite na OOZ Ajdovščina. Prijave se zbirajo do petka, 14. 3. 2014 oziroma do zapolnitve prostih mest.


12

Podjetnik meseca

Št. 29 • 18. februar 2014

Ustvarjalno v umetnosti in poslu Februarska predstavitev uspešne podjetniške ideje je tematsko obarvana – predstavljamo vam umetnika, ki sta s svojo »poslovno idejo« uspešno preživela zadnjih deset, enajst let, predvsem pa v tem času postala nepogrešljivi del kulturnega in družabnega življenja našega mesta. Na klepet ob čaju smo se povabili v Lično hišo, klepetali s Polono Kunaver Ličen, medtem ko je druga polovica Ličnovega umetniškega dueta, David, z vročino ležal doma. Slovenci smo edini narod s praznikom, posvečenim kulturi. Prešeren si ga zasluži, predvsem pa si ga zasluži slovenski narod, ki so ga skozi stoletja ohranjali prav njegove zgodbe, jezik, knjige, navade, umetnost ... Kakšno pa je življenje umetnika in kulturnika danes, je z ustvarjalnostjo mogoče preživeti? Predvsem o tem smo se pogovarjali s Polono Kunaver Ličen, lepšo polovico priznanega umetniškega para iz Lične hiše. Ljubljana, Helsinki, Ajdovščina Polona in David sta se spoznala na likovni akademiji v Ljubljani, se zaljubila na prvi pogled, in sta odtlej tako-rekoč neločljiva. Ob koncu študija se jima je ponudila priložnost za podiplomski študij na Finskem, na svetovno znani mednarodni šoli. »Tam sva res zaživela, razširila znanje - po akademiji sem namreč imela občutek, da nič ne vem, da nič ne znam - tam so nama odprli čisto nov svet.« Polona še posebej poudari krasne odnose, pa široko paleto znanja, ki sta ga pridobila – ne zgolj umetniškega, pač pa tudi podporo pri lastnih projektih in pomembne izkušnje za utiranje lastne umetniške poti. Na Finskem sta dobila odlično podlago, tam sta si zgradila potrebno samozavest za uresničitev svoje umetniško - poslovne ideje. Polona je kasneje na ljubljanski likovni akademiji magistrirala iz otroške ilustrirane avtorske knjige. David pa je grafik in slikar, večkrat odlikovan s prestižnimi priznanji, med drugim že sedem let zapored pobira glavne nagrade na enem najpomembnejših slikarskih extemporev v Sloveniji, na Extemporu Piran. V Sloveniji se uvrščata v vrh sodobnih ustvarjalcev, sta prepoznavna in priljubljena umetnika, glas o njunem delu pa počasi prodira tudi v Evropo. Več o njunih umetniških dosežkih si lahko ogledate na pravkar prenovljeni spletni strani galerije Lična hiša http:// licnahisa.com, kjer boste našli tudi koledar dogodkov in ostale aktualne informacije o umetnikih, razstavah in prodajni ponudbi galerije. Umetnik si želi zdravja, delati bo treba do konca Polona Kunaver Ličen in David Ličen imata vsak svoj status samostojnega kulturnega ustvarjalca. »Ministrstvo za kulturo naju zaposluje na način, da nama plačuje prispevke, za vse ostalo morava poskrbeti sama.« Ministrstvu sta dolžna vsaka tri leta dokazovati upravičenost s poročilom o svojih dejavnostih – samostojnih razstavah, oblikovalskih in drugih projektih, kar je bistveni pogoj za podaljšanje statusa, ki ga imata že enajsto leto. Poleg tega je omejena tudi višina prihodkov, pridobljenih iz takšnega naslova. Država umetnike uvršča v rang nekoliko nad zajamčeno plačo. »Penzija bi bila okoli 400 evrov,« pove Polona koliko jima je naračunal tast, ki jima pomaga pri računovodstvu. »Kot umetnik moraš,

si želiš, da bi imel čim več zdravja, da bi lahko delal do konca,« pripomni. Pri njunem delu je izrednega pomena Društvo Lična hiša: »Kot posameznika se nisva mogla prijavljat na razne razpise občine, ministrstva …« Društvo bo letos praznovalo 10. obletnico delovanja. Umetnikoma odpira možnost aktivnejšega delovanja, večjo prepoznavnost. Okolje, v katerem deluje, pa bogati z novimi vsebinami, odlično zapolnjuje »tržno nišo« in povpraševanje po vsestranski kulturni dejavnosti. Razstavna dejavnost pa ima še dodaten pomen, saj galerija Lična hiša nudi dobro podporo mladim, še neuveljavljenim umetnikom, oblikovalcem, arhitektom. Društvo, katerega dejavnosti so popolnoma neprofitne, si finančno pomaga z občinskimi razpisi in pokrovitelji. Ministrstvo jih je podpiralo le prva štiri leta, nato so postali premajhni, pa predaleč, nepomembni … »Zelo težko prideš kam, če nisi tip umetnika ekshibicionista … midva sva očitno preveč povprečna,« se pošali Polona, ki je jezo že zdavnaj »vrgla čez ramo«. Ni pa ji bilo vseeno ob zavrnitvah dobro pripravljenih razstavnih programov, tudi z uveljavljenimi in pomembnimi umetniki: » … ker imava dobre, poštene zveze, ker se pač spoznavamo na raznih kolonijah. Ampak očitno to ni bilo dovolj.« Kljub temu so v društvu z razstavno dejavnostjo nadaljevali. S pomočjo dotacije Občine in mnogih prijateljev, podpornikov, članov, na leto ponudijo šest razstav in celo vrsto drugih možnosti za uveljavljanje mladih umetnikov. Iz Polone kar veje optimizem in veselje nad vsesplošnim kulturnim udejstvovanjem: »Denar je treba porazdeliti, paziti pri stroških, malo »šparat«, pa gre.« S kulturo se da preživet, če si iznajdljiv »Midva imava zelo širok spekter dejavnosti. Poleg tega da delava vsak svojem na področju grafike, ilustracije, slikarstva in oblikovanja, tudi učiva.« Polona ob vseh likovno-umetniških dejavnostih in v sodelovanju z domačo glasbeno šolo poučuje tudi klavir, skupaj z Davidom obiskujeta šole, ki jim nudita tudi delavnice, prilagajta se različnim situacijam, času, zmožnostim: »Izkoristiva vse, kar se nama ponudi, nikoli ne rečeva ne. Greva, kamor nas povabijo.« Trenutno imata svoji razstavi v Ljubljani in Pordenonu v Italiji – prav nad to razstavo in nad vzdušjem, ki vlada ob njej, je Polona še posebej navdušena. Tu na primer izvajata likovne delavnice, hkrati pa tudi neformalne tečaje angleškega jezika – ker so organizatorji tako želeli. Skupine učencev pa redno obiskujejo tudi tečaje v Lični hiši – otroci, mladi, tudi za priprave na sprejemne izpite iz področja umetnosti, oblikovanja, pa starejši, odrasli. Iz celotne Vipavske doline, ogromno iz Goriške, pa tudi iz Idrije, Tolmina, celo Ilirske Bistrice in Krasa prihajajo po likovno znanje v Lično hišo. Pa je v Sloveniji sploh mogoče preživeti zgolj z lastno umetnostjo? Da je mogoče, pravi Polona, vendar umetnik v tem primeru potrebuje mecena, nekoga, ki stoji za njim, ki ga predstavlja, dviguje njegovo vrednost. Tudi tam, kjer delijo denar, umetnost vrednotijo s »čudnimi vatli«. Torej mora umetnik poleg ustvarjalnega navdiha imeti tudi precej »lobistične« žilice. Polona je sicer zelo zadovoljna s pro-

dajo: »Najin način izražanja je zelo blizu kar velikemu krogu ljudi in še vedno zelo radi pridejo kupit najine stvari.« Barvitost, toplina, prepoznavni figuralni okvir – to so značilnosti njunega dela v različnih žanrih – grafiki, slikarstvu, ilustraciji, oblikovanju. Videti je treba na pol poln kozarec, ne na pol prazen, pa gre V Lični hiši so gospodarsko krizo močneje začutili okoli leta 2010, prodaja likovnih del se je močno zmanjšala, ne pa tudi obisk galerije. Sta priznana in prepoznavna umetnika, kupce imata iz vse Slovenije. »Sploh ni važno, koliko zapravijo, pomembno je, da prihajajo, še vedno pridejo. To je najino preživetje, midva sva odvisna od tega in sva zadovoljna za vsak obisk, vsakega nakupa sva vesela. Kozarec ni pol prazen, pač pa pol poln. Tako midva gledava na najino delo, na najin zaslužek, pa gre.« Trgu se prilagajata tudi s prodajo na obroke, ali s popusti – vendar le v nekaterih primerih, kadar kupec umetnino kupuje zase na primer. Na nek način tako ohranjata lastno kredibilnost – umetnost mora med ljudi, vendar ne za vsako ceno. Polona prizna, da sta začela delati v zlatih časih, da se morebiti sploh nista zavedala, kako zlati so bili in da so ju tudi njuna prirojena varčnost in prihranki ohranili v umetniškem poslu tudi v slabih časih za prodajo. Prizna še, da se mora pri prodaji iz umetnice preleviti v trgovko ter se ravnati po trgovskih standardih, kjer ima kupec vedno prav. Posebno poglavje znotraj nakupovanja umetnin so darila – Polona toplo priporoča pogovor z obdarovancem pred nakupom. Tako bo posel lepše stekel, predvsem pa bo umetnina dosegla svoj bistveni namen. In – umetnino nikar ne kupujte kot kosa pohištva, glede na skladnost z opremo prostora, kamor ste si jo zamislili. Privoščite si jo zato, ker vam je všeč, ker vam daje navdih, ker uživate ob pogledu nanjo. Uporabna umetnost – industrijsko oblikovanje Oba umetnika sta tudi oblikovalca in se ves čas spogledujeta z industrijskim oblikovanjem, torej oblikovanjem za trg. David je na tem področju vedno bolj aktiven, tretja dimenzija ga zelo zanima. Med drugim je avtor vinske steklenice konzorcija Zelen, trenutno se ukvarja z oblikovanjem ure, ima pa še velike načrte in ideje na tem področju. Polona, ki jo od zmeraj privlači tudi moda, pa izdeluje vzorce za tekstil za podjetje Urh d.o.o.. Prav lahko se vam zgodi, da boste poleti ležali na ležalkah in blazinah z njenimi vzorci ... Omeniti velja še druge projekte – David je pred leti zmagal na natečaju za najboljši slovenski turistični spominek. Miniaturno knjižico Castra so domače ustanove odkupile kot svoje poslovno darilo. Pred časom je z Otonom Marcem sodeloval v skupnem pro-

jektu knjige basni. Zmaguje na mnogih likovnih natečajih, zelo prepoznavna je njegova podoba bibliobusa Lavričeve knjižnice … Polona piše in ilustrira svoje knjige, prejema nagrade, stalno jo navdušujejo izdelki iz tekstila, ustvarila je svojo kolekcijo torbic, pa blagovno znamko tekstilnih igrač … Pred seboj imata nove načrte: »Odpirajo se novi oblikovalski projekti, skupaj z Otonom Marcem, ki je itak izumitelj, poseben človek, z Davidom sta zelo povezana.« Nasploh se mlada umetnika v prihodnosti vidita povezana, ne zgolj z umetniki, pač pa z inovativnimi ljudmi, iz tovrstnih projektov pa črpata nove navdihe, ubirata nove poti … Umetnost presega poslovni okvir V življenju umetnika je preživetje podrejeno ustvarjanju. »Če bi imela midva ves čas pred sabo samo denar, potem bi že zdavnaj zaprla. Najin cilj je seveda preživetje, po drugi strani pa ustvarjanje. Vedno iščeva nove rešitve, poskušava nekaj, česar mogoče ljudje še niso videli,« pravi Polona. Prav tako umetnik ne more ustvarjati z mislijo na zaslužek, doda. Čas ni naklonjen prodaji slik, vendar pa to ne pomeni, da izgubljajo vrednost. Ob prepoznavnem slikanju oba umetnika ves čas raziskujeta nove možnosti. Če Polona vsako prosto minuto preživi ob klavirju, je David trenutno navdušen nad poslikavami različnih predmetov, poslikal je avto, čopič, mobitele … Zadnja preokupacija Polone pa je tudi likovna terapija, ki jo izvaja z namenom psiho-socialne pomoči, brezplačno, za svojo dušo. To področje jo zelo zanima in bo raziskovala naprej. Več kulture in umetnosti je prednost za umetnika in za okolje Da je Lična hiša tik ob Pilonovi galeriji je čisto naključje, ki se je izkazalo za veliko prednost. Čeprav obe galeriji ponujata žanrsko pester razstavni program, je poslanstvo Pilonove galerije predstavljati vrhunce umetnosti in uveljavljene umetnike, medtem ko Lična hiša daje večji poudarek mladim, še neuveljavljenim umetnikom ter uporabni umetnosti. Polona pa predvsem poudari odlično sodelovanje z dr. Irene Mislej, ki mlada umetnika in njuno galerijo podpira od samega začetka. Z Lično hišo pa sta Polona in David močno zaznamovala naše mesto. Skorajda ne mine kulturna ali družabna prireditev v našem mestu brez Lične hiše, zagnala pa sta tudi celo vrsto samostojnih in dobro sprejetih projektov. Spomnite se modnih revij, pa glasbenih delavnic s Polono Furlan, takrat je nastopov željne mlade pevce na klavirju spremljala mojstrica Martina Batič!, pa lutkovne predstave v Klemenčičevem letu in vseh sort animacij za otroke, pa art marketa, ki je povezal umetnike in rokodelce … »Dokler nisva imela otrok, sem lahko vse

to delala. Sem imela čas in sem lahko tukaj (v galeriji) ždela, kolikor sem hotela,« pošteno pove Polona, ki ji ne manjka niti volje, niti idej. Manjka ji časa – zdaj sta v ospredju sinova, ki sta ravno v tistih letih, da je prisotnost in podpora staršev nepogrešljiva. In vse tako kaže, da bosta stopala po stopinjah svojih staršev, starejši Oskar namreč kaže izredno zanimanje za glasbo … Potrebna je disciplina in organiziranost Ali ob vsem tem sploh še ostane kaj prostega časa? »Čas je zelo raztegljiv, lahko si ga zelo dobro organiziraš. Odvisno kako začneš dan. Če se ti zjutraj ne da vstat, če bi še malo poležal, kar je pri umetnikih zelo mogoče, potem je pač od tega odvisen dan. Če vstanem zgodaj in grem v akcijo, telovadim, otroke hitro spravim vrtec in v šolo, potem res nekaj naredim … Moraš imet eno disciplino, zelo je pomembna, tudi v življenju umetnika, ker sicer lahko čisto zabluziš … lahko se prepustiš lenobi in sanjarjenju, ampak, potem nič ne narediš.« Doma so namreč Ličnovi skoraj čisto običajna družina, z običajnimi željami, potrebami in dejavnostmi, tudi počitnicami na snegu. Tega se še posebej veseli nekdaj Ljubljančanka Polona. Sneg je edino, kar na Primorskem pogreša. Po desetih letih želja za vsaj še deset takih Na eno stran našega časopisa ne moremo spraviti vsega, o čemer smo se pogovarjali s Polono Kunaver Ličen. Dobili pa smo odgovor na zastavljeno vprašanje. Kultura in umetnost bo, slabim gospodarskim razmeram navkljub, preživela. David in Polona sta zadovoljna s svojim načinom življenja. Nekoliko bolj skromno, zato pa toliko bolj srčno živita. S svojo umetnostjo, znanjem, ustvarjalnostjo preživita svojo družino in v naš prostor vnašata kulturno svežino. Ne razmišljata o tistem, česar nimata, pač pa se veselita tega, kar ustvarita – za dušo in za preživetje. Tudi to je kultura! »Mislim, da bomo morali začeti razmišljati malo bolj na široko. Ljudje preozko razmišljajo, preveč je bojazni, da jih bo takoj udarilo po denarnici,« razmišlja Polona, ki bi si še kako želela kakšne spremembe na področju kulture. Predvsem pa si želi, da na sprehodu po Prešernovi ulici v Ajdovščini vstopite tudi v Lično hišo, tu ste vedno dobrodošli, oglejte si razstavljena dela, poklepetajte z umetnikoma. Če vaju bo njuna umetnost navdušila, si jo boste zapomnili, in morebiti nekoč tudi kaj kupili. Za Davida in Polono je to dovolj velika motivacija, da bosta še naprej ustvarjala umetnost in soustvarjala kulturno podobo našega kraja. Branko Lavrenčič in Sanda Hain


Mladi in podjetnost

Št. 29 • 18. februar 2014

S sosedi za skupno prihodnost

Večplastnost uspeha (1.) Tomaž Bizjak

»Potrebno je uravnoteženje javnih financ!« reče prvi. S tem se vsi strinjajo, vendar drugi še dodajo: »Potrebna je rast gospodarstva!«. Tretji pa kričijo: »Zaprite lopove!«. Potem nam bo vse šlo boljše. Žal to ni ravno načrt, kako se rešiti iz položaja, v katerem smo. Tokratno temo bom razdelil v dve kolumni in poskušal opisati, kakšen naj bi bil koncept uspešnega gospodarstva. PRVA PLAST. Že stoletja nazaj so bila ljudstva odvisna od naravnih virov, ki jim jih je zemlja nudila. Zadostne količine vode, gozdovi, ugodna lega, rodovitna tla, vse to in še kateri drugi dejavniki so pripomogli k razvoju civilizacije. V današnjih časih, ko je svet veliko bolj povezan, lahko marsikatero pomanjkljivost omilimo. A kljub temu moramo upoštevati to, kar imamo in razmisliti, kako to izkoristiti v naše skupno dobro. Žal lahko v želji po uspehu pretiravamo do te mere, da prepoznamo priložnosti v vseh smereh. Od razvite kovinske industrije, gozdarstva, kmetijstva, mogoče celo energentov. Slovenci že vse predolgo vidimo svoje sovražnike med nami samimi, le s težavo pogledamo čez meje. Če bi to večkrat naredili, bi kaj hitro spoznali, da na določenih področjih ne moremo konkurirati drugim državam. Nimamo rudnikov z zlatom ali germanijem. Nimamo ogromnih površin po katerih bi lahko sejali žito za izvoz v druge države. Imamo pa kakovostne gozdnate površine in zanimivosti, ki jih lahko predstavimo turistom. Kakovost našega lesa so prepoznali vsi razen nas samih (?!?). In tudi, če nam to pokažejo, mi vztrajamo pri dosedanji praksi izvažanja lesa v tujino in izgubljamo vrednosti, ki jo prinašajo končni izdelki. Pri tem imajo korist le posamezniki. Pa bi lahko, glede na tradicijo kakovosti, ki jo pozna svet, vzpostavili odlično lesno industrijo in od te verige imeli korist vsi. Posamezniki preko zaposlitev, država preko davkov (o tem bi lahko še kaj povedali…), okolje preko družbeno odgovornih podjetij. In ob uživanju sadov te dobrine se je potrebno zavedati odgovornosti za trajnostni razvoj. Torej, z gozdovi gospodarno delati in ne le izkoristiti. Imamo tudi neizkoriščene možnosti za razvoj turizma, ki ga pesti nadloga »vrtičkarstva«. Nekako smo se dogovorili, da bomo ponujali kakovost, doživetje, neokrnjeno naravo in ne masovnega turizma. Nismo pa se ravno dogovorili ali bo ponudba vinarjev potekala tudi v sosednji občini oziroma ali je »canyoning« v Soški dolini združljiv s kolesarjenjem po Vipavski dolini (če bi bili pripravljeni investirati »ogromna« sredstva v izposojevalnico koles). Razdalje, ki jih mi imenujemo razdalja, so za tujca, ki prihaja iz desetkrat večje države, kratek skok. A kljub temu se mora obiskovalec nekako sam »znajti«, če se želi seznaniti s turistično ponudbo sosednje občine. Drug drugemu naj bi bili v pomoč in turiste zadržali v našem okolju čim dlje. »Danes sem jaz tebi zagotovil posel, da ga lahko jutri ti meni«. Imamo še pitno vodo ter čisto okolje, ki pa ju, priporočam, obdržimo zase... DRUGA PLAST. V drugi plasti, ki jo moramo izpolniti, če želimo biti uspešni je to, da smo v koraku s časom. Ne, pomota. Da naredimo korak v prihodnost. To so raziskave in razvoj. V kontekstu gospodarskega razvoja velikokrat slišimo razvoj visokih tehnologij. Pri ljudeh to požanje odobravanje brez zavedanja, kaj to sploh je. Potrebno je razlikovati med visokotehnološkimi raziskavami in baznimi. Med visokotehnološke raziskave tako uvršamo npr. vesoljsko tehnologijo. Imamo milijardna sredstva, ki jih je potrebno vložiti v tak program? Žal ne. Bolj pametno je, če vlagamo v bazne raziskave. To so tiste, ki so ključno gonilo do inovativnosti. Med takšne raziskave spada recimo znanje o strukturah in povezavah med kvarki in elektroni ali pa znanje o naravi človeka. To so bazične raziskave in te je potrebno podpirati, da se lahko gospodarsko in civilizacijsko razvijemo. Poleg podpore centrom odličnosti moramo razviti tudi boljše sisteme prenosa znanj. Povezave med raziskovalnimi inštituti, univerzami in gospodarstvom so bistven del, da osvojeno znanje tudi izkoristimo. S prvo plastjo lahko pričnemo danes in žanjemo prve rezultate jutri. Z drugo plastjo pa moramo biti potrpežljivi in razumeti, da »prebojnikov« ne dosežemo vsak dan. Med tem ko čakamo na nov preskok, se moramo razvijati na možnostih, ki jih ponuja sedanjost in so rezultat preteklih skokov. O tem pa več prihodnjič.

SPONZORJI IN PARTNERJI PODJETNIŠKIH DELAVNIC 2014

13

V okviru projekta S sosedi za skupno prihodnost, o katerem smo podrobneje pisali v prejšnji številki Ajdovskih novic, vas Mladinski svet Ajdovščina in vsi mladi, ki so se projektu že priključili, vabimo da se nam pridružite in skupaj z nami ustvarjate boljšo prihodnost ter lepše življenje v naši lokalni skupnosti tudi vi. V projektu sodelujemo s partnerji iz Italije, z mladinsko organizacijo iz manjšega mesta Forli, s katerimi se bomo prvič srečali konec meseca februarja in skupaj preživeli aktiven vikend. Srečanje bo potekalo od četrtka 20. februarja, do ponedeljka 24. februarja. Tekom treh intenzivnih dni bomo veliko govorili o participaciji in vključevanju mladih, njiho-

vih problemih s področja izobraževanja ter zaposlovanja ter predlagali rešitve, ki jih mladi sami vidijo kot dobre. Govorili bomo o tem kako naslavljati lokalne odločevalce ter tudi medije, saj so ti velikokrat povod za to, da se sploh kaj spremeni, da se začnejo reševati problemi, ki jih imamo mladi. Glavna aktivnost srečanja pa bo film, ki ga bomo posneli, in ki bo spodbujal mlade k udeležbi na volitvah in jih opominjal na to, da je le z participacijo in aktivacijo mogoče reševati probleme in spreminjati stvari na boljše. Torej, če imaš čas, se nam pridruži na zanimivem vikendu, že v četrtek, ko pridejo udeleženci iz Forlija v Ajdovščino, ali pa v petek, ko začnemo

z aktivnostmi, pa vse do nedelje, ko z aktivnostmi zaključimo oziroma ponedeljka, ko se od Italijanov poslovimo. Za več informacij piši na: helena.harej@msa.si Mladinski svet Ajdovščina

Mednarodni ekološki in kulturni projekt »Z roko v roki za lepši svet«

Z novo zakonodajo se je tudi naša občina podala na pot k bolj ekološkemu načinu življenja. Menjava uličnih svetilk, ki povzročajo manj svetlobnega onesnaževanja, ureditev mnogih ekoloških otokov, smetnjaki za biološko razgradljive odpadke, ki so jih v dar dobila vsa gospodinjstva in druge akcije, so majhni in hkrati veliki koraki, ki prebivalcem omogočajo in jih osveščajo o bolj ekološkem načinu življenja. Občinski upravi in službam se učenci in učitelji OŠ Danila Lokarja zahvaljujemo za vse, kar so že storili (in še bodo) v tej smeri. Šola je tista, ki lahko pripomore k vzgoji in izobraževanju občanov. Na OŠ Danila Lokarja smo se v želji po osveščanju učencev, posredno še staršev in tudi mnogih gospodinjstev v Ajdovščini, pridružili ekološkemu in kulturnemu mednarodnemu projektu Comenius, z naslovom »Z roko v roki za lepši svet«. Projekt traja dve leti. V programu večstranske med-

kulturne izmenjave sodeluje devet šol iz devetih različnih držav (Slovenija, Italija, Poljska, Madžarska, Velika Britanija, Bolgarija, Španija, Turčija, Nemčija). Preko gostovanj v vseh partnerskih državah in srečanj različnih učiteljev in učencev ter preko različnih akcij, ki uresničujejo naloge in cilje programa, se izmenjujejo izkušnje in ideje, ki bodo v prihodnosti pomagale reševati problematiko povezano z neekološkim načinom življenja. Za izmenjavo v Veliki Britaniji smo na šoli izbrali sedem petošolcev iz vseh petih razredov in podružnične šole. Nina, Žan, Pia, Sebastjan, Hana, Matic in Gabrijela so v januarju obiskali »Wheatfield primary school« v Bristolu, v Veliki Britaniji. Teden so preživeli v družbi angleško govorečih sovrstnikov, spoznali njihov način šolanja, aktivno sodelovali pri pouku, se seznanili z njihovo kulturno dediščino, poslušali predstavitve okoljske problematike v drugih

državah ter predstavili domač sistem ravnanja z odpadki. Naši učenci so kljub temu, da se šele drugo leto učijo angleški jezik, navdušili partnerje iz vseh držav. Predstavili so jim del slovenske kulture, opisali nekaj ekoloških akcij, ki jih izvajamo v okviru pouka in obšolskih dejavnosti ter prikazali, kako poteka zbiranje, ločevanje, razgradnja in ponovna raba odpadkov pri nas. Predstavitev je dosegla veliko odobravanja in mnoge ideje smo prenesli tudi na šole v drugih državah, kjer je ravnanje z odpadki še vedno zelo obremenjujoče za okolje. V mesecu marcu bomo na OŠ Danila Lokarja gostili učitelje in učence partnerskih držav. Pri nas bodo spoznali, kako poteka izobraževalni sistem v Sloveniji, predstavili jim bomo našo kulturno dediščino in prikazali izvajanje okoljevarstvenih ukrepov na šoli in v okolici. Med drugim bodo vsi člani partnerskih držav prisostvovali pri urah rednega pouka, sodelovali v delavnicah in predstavili poizkuse na temo onesnaženosti zraka v njihovem okolju. Tako kot z rednimi programi, ki potekajo na šoli, se tudi s sodelovanjem v mednarodnem projektu »Z roko v roki za lepši svet« na OŠ Danila Lokarja trudimo širiti obzorja naših učencev in širše družbe. Vabimo vas k spremljanju projekta na spletni strani: http://forawonderfulland.wordpress.com/ Saša Kravos in Anuša Blažko

Moj dežnik je zame in zate Tudi letos v Dijaškem domu SŠ veno Pilon Ajdovščina nadaljujemo naše delo v smeri trajnostne naravnanosti. Po zelo uspešnem lanskem projektu prenove mladinske sobe, je naša pozornost v letošnjem šolskem letu usmerjena k odgovorni potrošnji. Raziskali bomo, kakšen vpliv in posledice ima vsakodnevna raba plastičnih nakupovalnih vrečk, da pa ne bo ostalo smo pri besedah smo šli še korak naprej. Ponovno bomo

uporabili odpadni material, tokrat odslužene dežnike, iz katerih že nastajajo unikatne in predvsem uporabne nakupovalne vrečke. Pri interesni delavnici »Šivalnice« dekleta pod mentorstvom vzgojiteljice Sonje pridno krojimo in šivamo. Ker se je nabralo precej dežnikov, nam tudi dela ne primanjkuje. Pri delu nas spodbuja misel, da bomo lahko pomagale sovrstnikom iz socialno šibkejših družin. S prodajo vrečk bomo namreč zbirale sredstva

za šolski sklad. Prva promocija je že za nami, sredi februarja smo aktivno promocijo izvajali na informativnem dnevu. Na voljo so zaposlenim in sošolcem, sledijo pa tudi predstavitve na stojnicah za širšo javnost. Hvala vsem, ki boste kupili vrečko in hvala vsem, ki ste dežnike prinašali in jih še prinašate. Tina Vrčon


14

Kultura

Št. 29 • 18. februar 2014

8. februar, ki se je zgodil 18. oktobra lani - nagrajena samozaložniška knjiga Tine Kodre

Računalniška tehnika in digitalni tisk sta bistveno poenostavila in pocenila pot do izdaje knjig. Zato pogosto velja prepričanje, da je vsebina knjige, izdane v samozaložbi, nekvalitetna. Da je to prepričanje lahko zelo zmotno, in da ne more veljati kar vsevprek, dokazuje nagrajeni roman Beli morski pes, vitez v postelji, katerega avtorica je vipavska novinarka in pisateljica Tina Kodre. Roman je bil po mnenju strokovne komisije oktobra 2013 razglašen za najboljšo samozaložniško knjigo, izdano v predhodnem letu. Zato se je za Tino Kodre in za njene zveste bralce letošnji 8. februar zgodil že oktobra lani, ob razglasitvi nagrade v Slovenj Gradcu. Javni sklad Republike Slovenije za

kulturne dejavnosti že vrsto let organizira natečaj za najboljšo samozaložniško knjigo. To naj bi pripomoglo tudi k temu, da kvalitetne samozaložniške knjige med produkti velikih založb in številnih samozaložb ne bi ostale neopažene. Natečajna pravila so zahtevala, da mora biti knjiga v celoti ali delno financirana z lastnimi sredstvi, spadati pa sme med pesniška, prozna ali dramska besedila. Avtorica je izdajo nagrajenega romana v celoti financirala sama. Na natečaj je izpod peresa 25. avtorjev ali avtoric prispelo 31 knjig. Strokovna komisija v sestavi Goran Gluvič, pisatelj in dramaturg, in mag. Barbara Rigler, svetovalka za literarno dejavnost ter odgovorna urednica revije Mentor, sta med 5.

finalisti za najboljšo knjigo ocenila prav zadnji roman Tine Kodre, rojene 1978 v Šempetru pri Novi Gorici in s stalnim bivališčem v Podnanosu. Roman Beli morski pes, vitez v postelji, je strokovna komisija ocenila kot knjigo, »daleč najbolj ustrezno glede kriterijev izdajanja samostojnih knjig« ter kot knjigo, ki »tudi po kvalitetni vsebini in obliki presega ostale avtorje«. Najbolj laskav pa je naslednji del strokovne utemeljitve nagrade: »Roman Tine Kodre, poleg zanimive in napete zgodbe, vsebuje nekaj več, kar vsebujejo povprečni, pa tudi vrhunski slovenski romani: vedno prisotno samoironijo, ubesedeno v duhovite prispodobe«. Revija Mentor je najboljši avtorici na osrednji prireditvi Festivala mlade literature Urška v petek, 18. oktobra 2013, v kulturnem domu v Slovenj Gradcu za nagrado podelila grafiko akademskega slikarja Karla Pečka. Avtorica se aktualnih ter hkrati večnih literarnih tem loteva na kritičen in samoironičen način, ki ga je zasnovala že v svojih prejšnjih delih (Obračun, 2008; Tovarna marmelade, 2012). Snovi za pisanje ji zagotovo ne bo zmanjkalo, zato bralci nestrpno pričakujemo, s čim nas bo presenetila v bodoče.

Potujoča knjižnica Torek, 18. februar: Vrtovče – 12.20 do 12.50; Šmarje – 13.10 do 14.15; Zavino – 14.30 do 15.20; Lisjaki – 15.30 do 16.00; Brje – 16.30 do 17.30. Sreda, 19. februar: VDC Ajdovščina – 8.30 do 9.30; Vrtec Ribnik – 9.35 do 11.00; Dom starejših Ajdovščina – 11.05 do 11.40. Sreda, 5. marec: Vrtec Vipavski Križ – 10.00 do 11.00; Pipistrel – 11.20 do 11.50; Otlica – 12.30 do 14.00; Predmeja – 14.15 do 14.45; Male Žablje – 15.45 do 16.15; Velike Žablje – 16.20 do 17.30. Četrtek, 6. marec: Fructal – 9.30 do 11.30; Vipavski Križ – 12.00 do 13.00; Duplje – 13.20 do 14.20; Vrhpolje – 14.45 do 15.30; Dolga Poljana – 15.40 do 16.40. Ponedeljek, 10. marec: Podkraj – 9.00 do 11.15; Col, šola – 11.30 do 13.45; Col, dom krajanov – 13.50 do 14.20; Lokavec, Na Brodu – 15.00 – 15.45; Lokavec, šola – 15.50 do 16.30. Torek, 11. marec: Selo, vrtec – 10.30 do 11.15; Črniče – 11.30 do 13.15; Ustje – 13.40 do 14.30; Slap – 14.50 do 15.45; Log – 15.55 do 16.55; Budanje – 17.00 do 17.50. Sreda, 12. marec: Bia Separations – 12.00 do 12.45; Gaberje – 14.15 do 16.00; Erzelj, šola – 16.15 do 16.50; Erzelj, Lenivec – 16.55 do 17.15; Planina – 17.30 do 18.20. Četrtek, 13. marec: Črniče, vrtec – 10.30 do 11.00; Vrtovin – 12.00 – 13.00; Batuje – 13.15 do 14.15; Malovše – 14.30 do 15.30; Gojače – 15.40 do 16.50; Dobravlje – 17.00 do 17.50. Ponedeljek, 17. marec: Skrilje – 11.50 do 12.20; Cesta – 12.25 do 12.55; Selo – 14.00 do 15.50; Kamnje – 16.00 do 17.10; Stomaž – 17.25 do 17.50. Torek, 18. marec: Vrtovče – 12.20 do 12.50; Šmarje – 13.10 do 14.15; Zavino – 14.30 do 15.20; Lisjaki – 15.30 do 16.00; Brje – 16.30 do 17.30.

ARS SACRA – dragoceno in lepo!

Alenka Skupek

Zarja na prireditvenem potepu po Vipavski

Člani dramsko-pevske skupine Zarja, ki deluje v okviru Društva upokojencev Ajdovščina, se z veseljem odzovejo vsakemu povabilu na nastope, saj to je njihovo poslanstvo in nagrada za vaje. Ob letošnjem

Ljubica in Arpit Krajevna skupnost Lokavec je povabila Lutkovno skupino ŽAR, ki deluje pod okriljem Univerze za tretje življenjsko obdobje MOST iz Ajdovščine. Članice in člani skupine so tokrat pripravili pravljico iz Slovenske Benečije z naslovom Ljubica in Arpit. Pravljico je priredila Ada Bačar, ki je tudi mentorica skupine. Mala dvorana v Dvorani Edmunda Čibeja je bila polna do zadnjega kotička. Lutkovne predstave imajo svoj čar, ki pritegne mlade in starejše.

kulturnem prazniku so na povabilo Krajevne skupnosti Podraga pripravili samostojen, dobro uro trajajoč program in popestrili večer krajanom. Povabilo je prišlo tudi iz krajevne skupnosti Gradišče pri Vipavi.

Program je zajemal petje ljudskih pesmi, kratke šaljive igrice, recitacija Prešernove Železne ceste in harmonikarja. Predstave so lepo uspele in občinstvo je z navdušenjem spremljalo program. Tretji nastop pa so člani imeli na Gočah, ob otvoritvi razstave »Primorskih škljocarjev«. Fotografije so na ogled v prostorih Stare šole in prikazujejo utrinke iz življenja krajanov Goč ter tudi nekaj detajlov vasice. Vas, ki že 600 let živi na vipavskem gričevju, se ponaša z okrog 60 v kamnu obokanih kleti, prav toliko je tudi vodnjakov, nešteto obokov, ozkih gas, kamnitih kmečkih hiš… Neusahljiv vir idej za fotografe, ki že imajo nove načrte. Tako so člani »ZARJE« dodali nov kamenček v mozaik svojih nastopov, razveselili obiskovalce prireditev in prispevali h kulturnemu utripu našega vsakdana. Nevenka Vidmar

Obiskovalcem in bralcem Lavričeve knjižnice je od konca lanskega leta na voljo dragocena in veličastna knjiga ARS SACRA. Gre za delo, ki ga štejemo za velik poklon krščanski umetnosti in arhitekturi za obdobje 2000 let. V njej so predstavljena vsa obdobja od zgodnjega krščanstva, preko srednjega veka do romanike, gotike, renesanse, baroka, rokokoja, neoklasicizma, romantike, ekspresionizma do moderne umetnosti. Prikazuje nam razvoj in prepletanje različnih slikovnih, arhitekturnih in skulptur-

nih elementov. Določenim temam je namenjen poseben poudarek. V knjigi so med drugim našle svoje mesto zgodnjekrščanske stenske poslikave v katakombah, Michelangelova Sikstinska kapela, Donatellov kip Marije Magdalene, Tintorettova Zadnjo večerjo ,,,, 800 strani obsegajoča knjiga ima zlato obrezo, vsebuje več kot 1000 slik, mnoge med njimi se razprostirajo čez dve strani, posamezni detajli so prikazani tako od blizu, da se ti dozdeva, da se nahajaš ob stvaritvah samih. ARS SACRA je knjiga, ki se jo splača pogledati in pregledati – osupne nas z razkošno izdajo, v vsebinskem smislu pa je to bogat priročnik in zanesljiv učbenik. Zaradi velikega formata (288 x 438 mm) in posebno kakovostne izdelave si to veličastno knjigo lahko ogledate le v prostorih Lavričeve knjižnice v Ajdovščini. Vabimo vas, da nas obiščete in se sami prepričate o izjemnem bogastvu omenjene knjige. Marija Bajc

Literarni večer z Milanom Petkom Levkovim Torej, 25. Februar ob 18.30, Lavričeva knjižnica Ajdovščina MILAN PETEK LEVOKOV, po poklicu sodnik, se podpisuje pod več kot 30 literarnih del različnih zvrsti. Je avtor del za otroke in mlade, piše romane in potopise ter dokumentarna dela, blizu so mu kriminalke, njegov jezik izražanja je tudi poezija, odlikujejo ga duhovite humoreske in satire. Večer z njim, ki ga bo vodila Ivana Slamič, bo zato posebno doživetje.

Razstava del rezbarja Milana Mužina V galeriji Doma krajanov v Vipavskem Križu se s svojimi rezbarskimi deli ljudske in religiozne tematike predstavlja Milan Mužina iz Šempasa. Učenci OŠ Dobravlje pa razstavljajo svoja likovna dela. Razstava bo odprta do konca februarja, ogledate si jo lahko ob sobotah in nedeljah med 15. In 18. Uro, ali po predhodni najavi na 031 481 187 (Iva Bandelj).


Šport

Št. 29 • 18. februar 2014

Danilo Pudgar ob Sočiju o olimpizmu

Sredi zimskih olimpijskih iger smo, prikovani na spletne medije ali televizorje spremljamo naravnost čudovite uspehe naših športnikov. Ta evforija bo trajala še nekaj dni, do 22. februarja, nato pa se bomo še dolgo veselili naših medalj. Devetinosemdeset tekmovanj v 15. športnih disciplinah se odvija na dveh lokacijah in sicer v olimpijskem parku ob Črnomorski obali, dogodki na snegu pa v zimskem središču visoko na Kavkazu. Tudi mi imamo svojega zimskega olimpijca – smučarski skakalec Danilo Pudgar, sicer Korošec po rodu, že dolga leta širi svojega športnega duha med dijake ajdovske srednje šole. Udeležil se je štirih olimpijskih iger - kot tekmovalec leta 1972 v Saporu, ter kot trener leta 1984 v Sarajevu, 1988 v Calgaryju ter leta 1994 v Lillehammerju. Klepet je potekal še pred vsemi osvojenimi našimi medaljami. Od zadnje vaše udeležbe na OI je minilo natanko 20 let. So po vašem mnenju olimpijske vrednote še vedno enake?

Olimpijske igre danes nedvomno veljajo za najpomembnejši mednarodni športni dogodek. Sama ideja olimpijskih iger presega zgolj tekmovalni vidik. Filozofija olimpizma, kot si jo je zamislil Pierre de Coubertin, v svoje središče resda postavlja šport, toda ne le kot telesno dejavnost, temveč kot področje, ki pripomore k moralnemu in socialnemu razvoju posameznika in družbe. V današnjem tekmovalnem sistemu, rivalstvu med posamezniki, državami, pričakovanju sponzorjev, učinkov marketinga, družbe, pa je v ospredje za tekmovalca in trenerja postavljena velika želja po olimpijski kolajni. Kakšna je razlika v pristopu na tekmovanje med Slovenskimi ter ostalimi športniki? Ko pogledamo sodobnega športnika, imamo v mislih tekmovalca, ki ga mediji, oziroma družba, postavlja v ospredje. Ta se za zmago bori za vsako ceno, za katero pogoj je trdo delo, ki pa še vedno ni garancija za uspeh. Slovenski model organiziranosti športa, preko vadbe v društvih na lokalni ravni do programov reprezentanc, financiran iz strani nacionalnih panožnih športnih zvez na nacionalni ravni, je nedvomno dober. O tem priča tudi statistika dobitnikov kolajn na Olimpijskih igrah od obdobja osamosvojitve. Pa vendar je pri mnogih drugih tekmovalcih pogostokrat opaziti več igrivosti, spontanosti, kar pomeni, da igre oziroma tekmovanje, premagujejo z manjšim bremenom. Včasih si naši tekmovalci nalagajo na hrbet prevelika pričakovanja in rezultatsko breme, kar otežuje njihov optimalni

nastop ter včasih privede do slabšega rezultata. Vaša paradna športna disciplina so bili smučarski skoki. Kako gledate na trenutno formo naših skakalcev? Nedvomno sodijo v krog favoritov. Sicer pa naj poudarim, da so Olimpijske igre dogodek, ki je lahko povezan z bremenom ali pa zabavo oz. igrivostjo. Teža rumene majice vodilnega v skupnem seštevku svetovnega pokala lahko prinese oboje. Tekmo je potrebno jemati sproščeno ter se fokusirati izključno na kvaliteto nastopa. Olimpijska kolajna in vrhunski rezultat ni splet naključij. Prave pogoje lahko ustvarijo samo najboljši trenerji s predano ter motivirano ekipo strokovnjakov, katerih rezultanta dela je optimalni oziroma vrhunski nastop tekmovalca. Katere rezultate bi si potihoma želeli? Najbolj bi si želel da bi ekipa skakalcev v Sočiju rezultatsko presegla takrat moje varovance, dobitnike kolajn iz Calgaryja. Leta 1988 so takrat Slovenski skakalci še pod Jugoslovansko zastavo osvojili bronasto kolajno posamezno-Matjaž Debelak ter srebro kolajno-ekipno (Matjaž Debelak, Matjaž Zupan, Miran Tepeš, Primož Ulaga). Kako boste spremljali Olimpijske igre? Kot štirikratni udeleženec olimpijskih iger imam to čast, da sem kot komentator povabljen na nacionalno televizijo. Kot športni navdušenec in veteran pa si bom vzel tudi čas da bom dogodke spremljal izpred domače televizije na kavču. Primož Sulič

Na 18. šolskem pokljuškem maratonu zmago slavili tekači z OŠ Dobravlje

Na nič kaj zimsko soboto, 18. januarja 2014, se je na Rudnem Polju na Pokljuki odvijal že 18. šolski pokljuški maraton, prireditev netekmovalnega značaja, namenjena učencem osnovnih in srednjih šol iz vse Slovenije. Prireditev je bila letos prvič tudi del 3. svetovnega dneva snega (3. World Snow Day), ki poteka pod okriljem Mednarodne smučarske zveze (FIS), letos jo je v 35 državah sveta organiziralo čez 600 organizatorjev. Letošnjega praznika rekreativnega gibanja na snegu se je udeležilo čez

1200 navdušencev. Med večino, ki se je podala na zimski pohod do bližnjih planin, je bilo tudi 16 učencev s podružnic naše šole, ki so vključeni v projekt zdrav življenjski slog. Kljub manj ugodnim vremenskim razmeram so vsi uspešno prehodili zasneženo pot in za svoj dosežek prejeli spominsko diplomo. Čestitamo. Istočasno je potekalo tudi Prvenstvo OŠ v smučarskem teku, ki so se ga udeležili tudi štirje učenci naše šole. V kategoriji dečkov je Matic Soban dosegel odlično 2. mesto, v kategoriji deklic pa Tina Furlan 3.

mesto, šolsko ekipo pa sta dopolnila še Žan Bizjak in Daša Harej. V seštevku časov so si skupno pritekli naslov državnih prvakov. Čeprav so se tekmovalci na treningih z učiteljem Stankom Čuferjem in tekmah že večkrat izkazali z odličnimi rezultati, je prvo mesto na državni ravni v okviru tako odmevne prireditve ostajalo le skrita želja, ki pa se je na koncu v igri sekund vendarle uresničila. Z zlatim pokalom v rokah in nasmehom na obrazu so bile tudi težke tekmovalne razmere v trenutku pozabljene. Čestitke. Prireditvi so svečan pridih dodali številni gostje in slavnostni govorniki, zagotovo pa je največji aplavz požela naša olimpijka Petra Majdič, ki se je tudi sama z udeleženci maratona pognala na progo. Mlade športnike je spodbudila, naj vztrajajo v športnem udejstvovanju in gibanju v naravi, v vzponih in padcih, ki jih prinaša življenje. Čeprav nas Pokljuka tokrat ni pričakala z zasneženo idilično podobo, smo se udeleženci 18. šolskega pokljuškega maratona domov odpravili polni nepozabnih vtisov, predvsem pa z državnimi prvaki! Polona Puc

15

Vabilo in razpis za tekmovanje v smučarskih skokih 1. ORGANIZATOR : SKAKALNI KLUB POK 2. VRSTA TEKMOVANJA : Odprto prvenstvo SK POK 3. KATEGORIJA : Vse kategorije 4. KRAJ / ČAS : OTLICA - PETRGALUC, nedelja, 23.02.2014 OB 13:00 5. SKAKALNICE : K = 12 6. KATEGORIJE : -dečki do 10 let (2004 in mlajši) (K= 12) -dečki do 12 let (2002 – 2003) -dečki do 14 let (2000 – 2001) -mladinci (1999 – 96) -člani (1995 – 78) -veterani (1977 in starejši ) - deklice do 12 let (2002 in mlajše) (K= 12) - deklice do 15 let (1999 - 2001) - mladinke do 18 let (1998 - 1996) - dekleta absolutno (1995 in starejše) Važno : Tekmuje se lahko z alpskimi ali skakalnimi smučmi, vendar je izračun rezultatov skupen ! Varnostna čelada je obvezna !!! Organizator si pridržuje možnost izločitve tekmovalca iz tekmovanja, za katerega se izkaže, da ni sposoben varno opraviti smučarskega skoka ! Odločitev o izločitvi sprejme

žirija. 7. PRIJAVE : Sprejema organizator na dan tekmovanja do 11:00 ure v pisarni! 8. PROPOZICIJE : Tekmuje se po pravilniku tekmovalne komisije za smučarske skoke pri Smučarski zvezi Slovenije. 9. STROŠKI IN ODGOVORNOST: Vsakdo tekmuje na lastne stroške in odgovornost ali na stroške in odgovornost društva, ki ga prijavlja ! 10. ŠTARTNINA : Tekmovalci člani kluba startnine ne plačajo, ostali 5,00€ 11. TRENING : Na dan tekmovanja od 10.00 do 12.00 ure. 12. NAGRADE - PRIZNANJA: (1. do 3. mesto) medalje, vsi udeleženci DIPLOME 13. REZULTATI : 45 minut po končanem tekmovanju! 14. INFORMACIJE : Igor POLANC tel. 051 356- 767 igor.polanc@siol.net Mitja VELIKONJA tel. 051 357535 extrem84@gmail.com ZA HRANO IN PIJAČO JE POSKRBLJENO !!!!!! Prijatelji smučarskih skokov - vabljeni !!!

Pomagajmo otrokom do še lepšega otroštva Dobrodelno kolesarjenje na OŠ Šturje Ajdovščina z brevetom dne, 8. marca 2014 Na osnovni šolo Šturje Ajdovščina smo se v sodelovanju s kolesarskim društvom BIK.SI odločili, da bo letošnje, že 4. dobrodelno kolesarjenje, nekoliko drugačno. Že pred osmo uro zjutraj bo pred šolo potekal start breveta. Brevet je netekmovalna kolesarska preizkušnja, ki poteka v vsakem vremenu, udeleženci vozijo po cestno prometnih predpisih, podnevi in ponoči, kjer je zmagovalec vsak, ki pride v cilj, predvsem pa je to družabni dogodek in doživetje za vsakega udeleženca, ki se preizkusi prevoziti progo, dolgo od 200 do 1600 kilometrov. Brevet NI dirka. Tokratni brevet bo dolg 200 km, prevoziti pa ga je potrebno v 13 urah in pol. Trasa je lahka in vsebuje le okoli 1200 višinskih metrov. Vsak udeleženec plača startnino. Del le-te bo namenjen šolske-

mu skladu OŠ Šturje za otroke iz socialno ogroženih družin, da se bodo lahko udeležili šole v naravi, zato je ta brevet tudi dobrodelen. Več o samem dogodku (startnina, podatki o progi, opozorila) si lahko preberete na spletni strani OŠ Šturje http://www.os-sturje.si/ , o brevetu pa na spletni strani ŠD Randonneurs Slovenija http://www.randonneurs. si. Na isti dan bo od 8. ure dalje potekalo tudi dobrodelno kolesarjenje za posameznike in družine. Tako kot prejšnja leta se bo kolesarsko dogajanje odvijalo pred osnovno šolo Šturje. Vsak udeleženec bo na startu pred šolo dobil zemljevid z vrisanimi kolesarskimi potmi, podpisal bo izjavo in lahko daroval prostovoljni prispevek v šolski sklad OŠ Šturje Ajdovščina. Več o kolesarskih trasah si lahko ogledate na spletni strani naše šole.

Priprave na MAJSKI TEK 2014

17. maja 2014 bo v Ajdovščini potekal vsakoletni Majski tek. Tudi letos bo Zavod za šport Ajdovščina, skupaj s ŠD Tekači vipavske doline, organiziral strokovno vodene priprave, ki bodo pričele v četrtek 6.marca 2014. Treningi so namenjeni polnoletnim osebam. Potekali bodo ob tor-

kih in četrtkih s pričetkom ob 16,30. Zborno mesto bo pred glavnim vhodom Športnega centra Ajdovščina. Sodelovanje je brezplačno in prinaša bonuse pri prijavi na Majski tek. Pridružite se našim pripravam in spoznajte, da je tek v skupini lahko lep in zabaven. Prijave sprejemamo do petka 28. februarja 2014 na spletni strani Zavoda za šport Ajdovščina www.zs-ajdovscina.si


16

Šport

Št. 29 • 18. februar 2014

Info novičke Triatlon kluba Ajdovščina TRIATLONČEK - CELOLETNA ŠOLA PLAVANJA ZA PREDŠOLSKE OTROKE (3-5 LET) Za otroke od 3. leta dalje; za neplavalce in plavalce, zimski bazen Zavoda za šport Ajdovščina Police, vsako soboto od 11.00 do 12.00. Otroci potrebujejo kopalke, brisača ali kopalni plašč, natikače za po bazenu. PROGRAM : prilagajanje na vodo skozi igro in zabavo za najmlajše ( prilagajanje na odpor na vodo, izdihovanje v vodo, gledanje pod vodo,... ), učenje prve tehnike plavanja. učenje druge tehnike plavanja. CENA: mesečna vadnina 1x tedensko: 20 EUR. Vpis: vsako soboto ob 10.45 pred zimskim bazenom. 3ATLONSKA ŠOLA ZA OTROKE IN MLADINO Program poteka celotno koledarsko leto, do 30. junija 2014, med počitnicami po prilagojenem programu. Plavana vadba: ob torkih in petkih na zimskem bazenu na Policah od 15.00–16.00 ure Tekaška vadba: ob sredah v telovadnici na Policah ali v naravi od 15.00–16.00 ure Kolesarski izleti (poligoni, spretnostno kolesarjenje): se bodo odvijali ob koncu tedna, po dogovoru v spomladanskem delu CENIK ( na otroka/mesec ): 1x tedensko: 20 eur, 2x tedensko: 32 eur, 3x tedensko: 44 eur, 2 otroka in več: 10% popust Cilji gibalno/športne aktivnosti Velika pestrost in raznolikost vadbe (plavanje, tek, kolesarjenje, športne igre, vadba v naravi, elementarne in štafetne igre, ipd.). Triatlon je eden najbolj zdravih športov, z vadbo v naravnem okolju, aktivnostjo vseh mišic in majhno verjetnostjo poškodb. To je odlična možnost za zdrav in športen razvoj otroka, aktivnos v društvu pa mu omogoča tudi sodelovanje na tekmovanjih – akvatlonih, duatlonih in triatlonih za otroke. Po predhodnem dogovoru s starši pridemo otroka iskati tudi v šolo v podaljšano bivanje ( trenutno samo v OŠ Danila Lokarja ). Vpis: vsak dan v času vadbe ob 14.50 pred zimskim bazenom ali malo dvorano na Policah. TRIATLON PROGRAM KRAVL TEHNIKA - ZA REKREATIVCE V Triatlon klubu Ajdovščina vabimo vse, ki se želite redno rekreirati, se naučiti ali izboljšati kravl tehniko plavanja, se pripraviti na svoj prvi triatlon oziroma želite izboljšati svoje čase v triatlonu, na vadbo plavanja-kravl za rekreativce. Vadbo načrtujejo in izvajajo izkušeni in ustrezno izobraženi in usposobljeni trenerji. Program poteka ob PONEDELJKIH, TORKIH, ČETRTKIH in PETKIH na zimskem bazenu na Policah od 20.30–21.30 ure. CENIK ( vadeči/mesec ): 1x tedensko: 25eur, 2x tedensko: 40 eur, 3x tedensko: 50 eur Info: uros.medvedec@gmail.com, 041 377 446, www.3atlon.si in na FB profilu kluba.

ŠPORTNI PROGRAMI ZA VSE GENERACIJE REKREATIVNO PLAVANJE ZA ODRASLE (ZAČETNI IN NADALJEVALNI TEČAJ)

Trajanje: 16 ur (2x tedensko) Termini: 3. termin 4. marec - 24. april 2014 Urnik: TOR (1600-1700); ČET (1600-1700) Kraj: Ajdovščina (notranji bazen Police) *člani DU Ajdovščina in Vipava ter člani DI Ajdovščina imajo 20eur

popusta; člani Društva MIDS imajo 10eur popusta

VADBA V ZRELIH LETIH (1. OBISK BREZPLAČEN)

Trajanje: 1x tedensko Kraj: Ajdovščina (dom krajevne skupnosti); ČET 1645-1745 *člani DU Ajdovščina ter člani DI Ajdovščina imajo 5eur

popusta/mesec; člani Društva MIDS imajo 3eur popusta/mesec

FUNKCIONALNA VADBA Z MIHO GOLOBOM

(1. OBISK BREZPLAČEN)

(VADBA ZA OBA SPOLA)

Pri vadbi boste uporabljali le težo lastnega telesa, potekala pa bo v timskem duhu, saj vam to predstavlja dodatno motivacijo in moč za opravljanje kvalitetne vadbe.

Trajanje:1x tedensko po dogovoru 2x Kraj: Ajdovščina (večnamenski prostor SŠ Veno Pilon); TOR 1900-2000

MIX AEROBIKA (1. OBISK BREZPLAČEN)

Trajanje: 1x do 2x tedensko (možnost kombiniranja s fitnesom) Kraj: - Ajdovščina (večnam. prostor SŠ Veno Pilon); PON 1900-2000 in SRE 2000-2100 - Šmarje (gasilski dom); TOR 1900-2000 in ČET 1830-1930 - Črniče (telovadnica OŠ Črniče); SRE 1830-1930 - Divača (večnam. prostor OŠ Divača); TOR 1830-1930 in PET 1900-2000 - Kobjeglava (prostor KS Kobjeglava); TOR 2015-2115 ČET 2000-2100

ŠOLA PLAVANJA ZA OTROKE (4- 1 2 let)

Trajanje: 1x, 2x ali 3x tedensko Urnik: PON (1600-1700); SRE (1700-1800); PET (1600-1700) Kraj: Ajdovščina (notranji bazen Police)

SMUČANJE ZA OTROKE 6- 1 2 let (ŠTEVILO PRIJAV OMEJENO)

Trajanje: 20 urni tečaj bo potekal v času zimskih počitnic (organiziran prevoz) Termin: 17. 2. - 21. 2. 2014 Trajanje: 900-1300 (ure vadbe na smučišču) Kraj: Smučišče Javornik

VIKEND TEČAJ SMUČANJA 4- 6 let

Trajanje: sobota in nedelja (otroke pripeljejo starši) Termin:22. 2. - 23. 2. 2014 Trajanje: 1. skupina 900-1200; 2. skupina 1300-1600 (ure vadbe na smučišču) Kraj: Smučišče Javornik

NOVO!!! IZPOSOJA SMUČARSKE OPREME NOVO!!!

Letos prvič nudimo možnost izposoje smučarske opreme. Opremo si lahko izposodite kadarkoli po predhodnem naročilu. INFO: http://rekreativcek.gmajna.eu PRIJAVE na elektronskem naslovu rekreativcek@gmail.com ali po telefonu 041 472 128/040 348 264

Ekstremni večer z Alenom Kobilico Vabimo vas na zanimiv pogovorni večer z Alenom Kobilico, ki bo potekal v soboto, 1. marca 2014 ob 20. uri, v dvorani Doma krajanov Ajdovščina. Alen Kobilica se od leta 2009 kot slepi športnik ukvarja s para triatlonom, njegov naslednji velik športni cilj je udeležba na poletnih olimpijskih igrah v Rio de Janeiru leta 2016. V klepetu bodo sodelovali še Alenov trener Grega Nahtigal, domači športnik invalid Marko Sever, dvakratni udeleženec para olimpijskih iger in Tanja Princes, terapevtka in športna trenerka v CIRIUS Vipava. Rdeča nit pogovora bo šport invalidov, s poudarkom na triatlonu ter projekt paraolimpijske igre v Riu 2016. Moderatorka Sanda Hain, vstop prost. Vabi vas Triatlon klub Ajdovščina.

Vabilo na rekreacijo

Pridite in spoznajte, kaj je orientacija v naravi s pomočjo radijskih valov. Nikakor ni tako učeno, kot se sliši. Je pa res, da smo pri tem športu ravno prav miselno aktivni, da pozabimo na fizične obremenitve. Več informacij na http://arg.hamradio.si/

Člani Radiokluba Ajdovščina vas vabimo na aktivno predstavitev panoge ARG: v petek, 28.  februarja kadarkoli med 15.00 in 17.00 na OŠ Dobravlje (zahodna stran) ali v petek, 7. marca kadarkoli med 15.00 in 17.00 v Ajdovščini- Pale (pri mostu čez Hubelj). Starostne omejitve ni. Stanko Čufer

Obvestila Zavoda za šport Ajdovščina Počitniški urnik pokritega bazena Da se še nekoliko pomudimo pri užitkarskih variantah preživljanja zime vam športni center ponuja počitniških urnik bazena namenjen vsem generacijam, družbam ter mladim družinam. Zimske počitnice od 17. do 21. februarja - od 10:00 do 14:00 počitniška cena 2,5€ za vse uporabnike. Od 16:00 do 21:00 po veljavnem ceniku-Sreda organizirane skupine. Sobota 22. februar po veljavnem urniku in ceniku ORGANIZIRANE SKUPINE: Poleg termina ob sredah ponujamo možnost najema bazena vse dni v času obratovanja med 21:00 in 22:00 uro. Možni so izključno mesečni termini rezervacije! REKREATIVNO PLAVANJE: Pokriti bazen športnega centra Ajdovščina je za rekreativne plavalce odprt ob torkih in četrtkih med 6:10 in 7:10 ter ob sobotah med 13:00 in 14:00 uro. Za uro plavanja v omenjenih terminih boste odšteli le 2 evra. SAVNE: Finska, turška ter infra savna. Urnik: pon. - pet: 16:00 - 22:00, sob: 14:00 - 22:00 PLEZALNA STENA Od pon do pet od 16:00 do 22:00, sob od 13:00 do 22:00 REZERVACIJA IGRIŠČ ZA BADMINTON-MALA DVORANA (Razpoložljivost igrišč 3 na uro):Sreda od 20:00 do 21:00, od 21:00 do 22:00. NAMIZNI TENIS: pon do pet od 16:00 do 22:00, sob od 13:00 do 22:00 VODENE VADBE BODY SHAPING (vadba za oblikovanje telesa): pon od 19:30 do 20:30, sre 19:00 do 20:00 (mala dvorana) ZUMBA-PLES Torek od 20:00 do 21:00 (mala dvorana) TERAPEVTSKA VADBA Torek od 19:00 do 20:00 (mala dvorana) AEROBIKA STEP-TNZ Petek od 18:00 do 19:00 (mala dvorana) ZLATA LETA Četrtek od 19:00 do 20:00 (trim kabinet) Cenik: Enkratni obisk 5 €, Mesečna vstopnica 1X tedensko 18€, Mesečna vstopnica 2X tedensko 31€ SKUPINSKA VADBA NA KOLESIH Urnik: Ponedeljek, sreda, petek od 6:45-7:30, 18:00 do 18:45, 19:00-19:45 (trim kabinet) Cenik: Enkratni obisk 6 € Mesečna vstopnica 1X tedensko 20€ Mesečna vstopnica 2X tedensko 32€ PRAZNOVANJA ROJSTNIH DNI za otroke od 4. do 14. Let. Ob sobotah od 14:00 ure dalje Dodatna ponudba vstopnic Kombinirana mesečna vstopnica za obisk vodenih vadb 2X tedensko vključuje izbiro med Aerobiko TNZ, Zumbo, Aerobiko Body shaping, vadbo Zlata leta ter Terapevtsko vadbo. Cena: 31,00€ DDV je vključen v ceno. Kombinirana mesečna vstopnica za obisk vodenih vadb vključuje neomejen obisk  Aerobike TNZ, Zumbe, Aerobike Body Shaping, vadbe Zlata leta, Terapavtske vadbe ter Skupinske vadbe na kolesih. Cena: 55,00€ DDV je vključen v ceno ZLATA KARTICA Ste redni uporabnik športnega centra ali to želite postati? Kupite zlato kartico, katera vam omogoča neomejen obisk objektov ter programov Zavoda za šport Ajdovščina. Odrasli: 350€, Otroci 160€ DARILNI BONI Svojim prijateljem in družinskim članom lahko ob posebnih priložnostih, obletnicah podarite darilni bon za bazen, savno ali druge storitve Zavoda za šport Ajdovščina. Obisk Športnega centra Ajdovščina je lahko odlična izbira ter primerno darilo za izkazovanje pozornosti.

JUTRANJA TELOVADBA Spoštovane gospe in gospodje, aktivni upokojenci, ter vsi tisti, ki si lahko v dopoldanskem času privoščite eno uro samo zase, za svoje zdravje in boljšo kvaliteto življenja. Vabim vas na JUTRANJO TELOVADBO, kjer bomo razgibali celo telo na enostaven način, ki ga vsi zmorete. Zato, da se sami prepričate, vas vabim na uvodni brezplačni uri. KJE: Športni center Ajdovščina ( trim kabinet) KDAJ: torek in petek ob 9.00 h INFORMACIJE: za več informacij pokličite na št. 031 687 290 ( Tanja) …oblikujem manjšo skupino največ do 10 vadečih… Vabljeni!

Prireditev Naj športnik leta 2013 Športna zveza Ajdovščina, Športne zveza Vipava ter Olimpijski komite Slovenije bodo podelili priznanja športnikom in športnicam za športne dosežke v letu 2013. Vabimo vas, da se oddahnete od vsakdanjih aktivnosti ter se nam v čim večjem številu pridružite na slovesno podelitev v Dvorano prve slovenske vlade v petek 14 marca ob 19:00 uri.


Šport

Št. 29 • 18. februar 2014

Čudežno zdravilo – gibanje

Novo uspešno leto za ajdovski alpinizem

branko.lavrencic@siol.net BRANKO LAVRENČIČ Kako pravilno tečemo V zadnjih petih številkah Ajdovskih novic sem napisal že kar nekaj nasvetov za aktivno preživljanje prostega časa. Upam, da so vam bili prispevki koristni. Današnja kolumna je izjemoma namenjena predvsem tekačem. V naši okolici redno teče zelo veliko ljudi. Mladih, malo manj mladih in tudi starejših. Pred nami je pomlad in s tem obdobje, ko se vas veliko odloči, da boste pričeli ali ponovno pričeli z redno vadbo. Vendar ali znamo teči? Vprašanje se zdi nesmiselno. Teči zna vsak. To je, poleg hoje, najbolj naravno gibanje. Seveda je to res. Kljub temu pa strokovnjaki opažajo, da zelo veliko ljudi dela pri teku napake. Zaradi tega prihaja do prekomerne in prehitre utrujenost ter do poškodb. Samo kot primer navajam eno od najpogostejših napak – tek po petah. Trdo pristajanje na peto povzroči prenos obremenitve direktno na kosti brez amortizacije mišic. Vsa teža našega telesa, ojačana še s pospeškom gibanja, se tako prenese na sklepe od gležnja preko kolena na kolke in hrbtenico. To seveda za sklepe nikakor ni koristno. Obratno. Tak tek je lahko celo nevaren. Pa pojdimo lepo po vrsti. Splošno. Ljudje smo različni. Po spolu, starosti, višini, teži, značaju, moči, vzdržljivost,… Tudi naše gibanje je različno. Vendar pa obstajajo neke zakonitosti in šolska pravila optimalnega teka in tekaškega koraka. Predvsem zato, da bo naš tek prijeten,varen, racionalen in tudi na pogled lep. Položaj telesa pri teku. Telo naj bo čimbolj vzravnano in zelo rahlo naklonjeno naprej. Koliko naprej? Postavite noge sonožno na tla in vzravnajte telo ter se počasi nagibajte naprej. Ko morate narediti korak, da ne bi padli, je to pravi položaj in pričnite teči. Boke potisnite naprej in navzgor, pogled je naravnost in telo sproščeno. Tekač ima občutek, da je par centimetrov višji kot je v resnici. Napaka je sklonjeno telo, sklonjena glava in rotiranje zgornjega dela telesa. Delo rok daje ritem teku. Roke so v komolcih pokrčene za približno 90 stopinj. Položaj rok in ramen je sproščen in nizek. Skladno z delom nog roke nihajo nekako od navpičnice telesa nazaj in vedno ob telesu v sistemu noga – nasprotna roka. Prsti in dlani so sproščeni. Napaka je držanje rok na prsih in vrtenje oziroma sukanje zgornjega dela telesa. Tek ni boks. Zato ni potrebno stiskati pesti in držati mišice rok in ramen v napetosti. Samo pri zelo hitrem teku oziroma sprintu postanejo roke vzvod, ki daje pospeške. Sprinteji imajo zato amplitudo nihanja rok precej večjo, običajno pa tudi iztegnjene prste in napete mišice rok ter ramen. Delo nog. Seveda so noge pri teku najpomembnejše. Postavljamo jih čimbolj pod težišče telesa. Kot golenice (noga pod kolenom) na podlago naj bo čim bližje nič stopinj (navpično) in največ med +15 in -15 stopinj. Če jih postavljamo preveč pred seboj je pristanek seveda na peti ter povzroča tudi veliko zaviralno silo. S postavljanjem noge pod sebe zmanjšamo tudi vertikalno gibanje tekača (skakanje). Kot izkoraka je kot med stegnenico prednje in zadnje noge v maksimalnem položaju. Ta kot ima največji vpliv na dolžino koraka in s tem na hitrost. Čim večji je ta kot večja je lahko hitrost teka. Noge postavljamo v smeri teka. Napaka je postavljanje nog eno pred drugo ali nihanje telesa levo desno. Postavljanje stopal je najpomembnejši dejavnik racionalnega in varnega teka. Omogočati mora elastično delo gležnjev, kolena in kolkov. Ob tem pa ne sme povzročati zaviralnega učinka. Stopala postavljajte v smeri teka in ne navzven (V) ali navznoter. Napačno postavljanje ima za posledico velik zaviralni učinek in skrajša korak za kar nekaj centimetrov. Prvi kontakt stopala s podlago naj bo z zunanjim robom tekaškega copata na srednjem ali zadnjem delu stopala vendar ne na peto. Naša stopala in in način stika s podlago so lahko zelo različni. Veliko je odvisno od našega stopalnega loka. Razlikujemo normalno stopalo in plosko stopalo (platfus). Tudi naš način polaganje noge na tla je specifičen. Po obrabi čevljev (copat) lahko vidimo ali postavljamo stopalo na tla nevtralno, ali ga zvračamo navzven - supinacija ali navznoter - pronacija. Pri izbiri tekaških copat moramo biti zelo pozorni na ta podatek. Za pronatorje so tekaški copati ojačani na notranji strani ter imajo običajno na sredini notranje strani copata del obarvan s sivo barvo. Za supinatorje pa je ojačitev in obarvanje na zunanji strani. Enega od napačnih postavljanj stopal lahko prepoznamo že po ropotu, ki ga tekač povzroča. Tak tekač s celim podplatom plosko udari ob podlago. Frekvenca koraka (kadenca) je podatek o tem koliko korakov na minuto naredimo z vsako nogo. Za hitrost teka je seveda pomembna tudi dolžina koraka – razdalja med stopaloma, ko se dotakneta tal. Hitrost teka je tako zmnožek dveh dolžin koraka in frekvence. Če je dolžina našega koraka 1 meter ter tečemo s frekvenco 85 korakov na minuto bomo pretekli (1m x 85*2) 170 metrov v minuti (tempo malo pod 6 min/ km). Za 10 km pa bomo potrebovali 59 minut. Dobri tekači tečejo s frekvenco med 80 in 95 korakov na minuto. Izboljšanje hitrosti dosegajo s povečevanjem dolžine koraka. Ob tem pa velja opozoriti, da je zelo pogosta napaka začetnikov prevelika dolžina koraka. Najboljša je tista naravna, ki nam je najbolj ugodna. Napaka je tudi, če delamo prekratke korake. Če nekako drobimo po tekaški progi. Priporočam vam, da predvsem pazite na frekvenco. Z treningom in pridobivanjem moči pa boste lahko podaljševali korak ter s tem tudi hitrost. Gibanje pri teku naj bo naravnost - premočrtno. Čim manj navzgor - navzdol, čim manj levo - desno, brez sukanja telesa in nagibanja vstran. Vsa ta odstopanja zahtevajo dodatno energijo. Ali povedano drugače – nikoli ne more na dirki zmagati avto, ki bi poskakoval po cesti. Idealno bi bilo, če bi bila glava vedno v isti višini. Napačno je razmišljanje, da so pri teku pomembne in obremenjene samo mišice nog. Mišični ustroj tekača mora biti čvrst. Zelo pomembne so tudi mišice trupa, trebušne in hrbtne mišice. Kot o večini stvari v življenju so tudi v športu in teku stališča strokovnjakov in »strokovnjakov« lahko zelo različna. V svojih člankih poizkušam navajati splošno priznane ugotovitve in navodila. Morda se kdo ne bo popolnoma strinjal s temi nasveti zato je prav, da navedem vire. Poleg svojih izkušenj sem se pri pisanju predvsem naslonil na prispevke tekaškega trenerja prof. Urbana Praprotnika, na članke prof. dr. Branka Škofa in Veliko tekaško knjigo. Slednjo imajo v Lavričevi knjižnici in jo toplo priporočam. Veliko koristnih nasvetov pa sem dobil tudi v prispevkih ameriške institucije Somax. V naslednji številki bom pisal o zaključku teka (vadbe), ohlajanju in raztezanju.

17

Alpinistična sekcija PD Ajdovščina je 18.01.2014 na rednem letnem občnem zboru pregledala delovanje v preteklem letu. V koči na Čavnu se je zbrala pisana druščina preko 30 članic in članov sekcije. V letu 2013 je bilo opravljenih 268 alpinističnih vzponov oziroma kar 127 več kot leto prej. Večina vzponov je v območju klasičnih stopenj, nekateri pa so vseeno izstopali. Izpostaviti velja prvenstveni miks vzpon v Mrzlih vodah – Gladiator (IV/WI6,M7-,X,R,205 m Mikuž/Koren-AO Vipava), zimsko ponovitev Klica samote v Maselniku (V, 600 m, Mikuž/Kurinčič – Posoški AO), 1. zimska ponovitev smeri Kis ali vino (30-90+°,M5+(?), 600m, Mikuž/ Kurinčič-Posoški AO), ledni slap San Valentino v Franciji (WI6, M7+, 250m, Koren AO Vipava/Vidmar), poskus po Via Ragni na Cerro Torre (600m, 90˚, M4, obrat nekaj deset metrov pod vrhom), prvenstvena

smer Vstala Primorska na Cerro Dumbo v Patagoniji (VI, M6, 45 85˚, 900 m oba vzpona Mikuž in Koren-AO Vipava), dve novi težji smeri v Kovku (Oltar Kovka VI+/IV-V,100 m in Zborovska smer A0/V, 100 m, Ušaj/Marc in Štrancar/Batič – prva prosta ponovitev). Posebno mesto v zgodovini sekcije bo zagotovo imela prva odprava v Patagonijo. Podeljene so bile priložnostne nagrade in v kategoriji največ vzponov je na veliko veselje modrejše generacije nagrado odnesel izkušeni Simon Ušaj z 29 vzponi. V kategoriji najbližje soncu so bili tokrat najboljši Dean Strosar s pristopom na Matterhorn po levjem grebenu in Darjan Kodele ter Elvis Furlan z vrhom Mont Blanca. Najtežjo športno plezalno smer Džuli Šviga v Vipavski beli (7b) je vpisal mladi Vid Štrancar. V kategoriji najtežjega vzpona se je tokrat izkazal Tine Vidmar, ki je skupaj z Deanom Korenom iz AO

Dan odprtih vrat ŠKD Ajdovščina

Vipava preplezal slap San Valentino, WI6 M7+. Najbolj zagnana lanska tečajnica je bila Barbi Močivnik s 24 vzponi. Aprila 2013 se je z izpiti, ki jih je opravilo 15 tečajnikov, zaključila alpinistična šola 2012/13. Načelnik sekcije Boštjan Mikuž je zaključeno šolo ocenil kot zagotovo najboljšo v novejši zgodovini ajdovskega alpinizma. Še posebej ga veseli dejstvo, da je več kot 5 tečajnikov letos zelo aktivnih in ambicioznih in so postali registrirani člani sekcije. Oktobra 2013 so pričeli z novo alpinistično šolo, ki še traja. Obiskuje pa jo kar 20 tečajnikov. Šola je sestavljena iz 8 teoretičnih in 7 praktičnih sklopov, kjer tečajniki pridobivajo vsa potrebna znanja za predvsem varno osvajanje nekoristnega sveta. Orisani so bili tudi načrti za leto, ki se je šele dobro začelo. Uspešna izvedba alpinistične šole, več skupnih tur (Paklenica, Julijci…), dva alpinista odhajata na tekmo 100 milj Istre, na junijskem gorskem maratonu 4 občin pa se obeta največja udeležba članov sekcije do sedaj. Avgusta je načrtovana odprava v Kirgizijo, v sekciji pa bi želeli opremiti balvan pri izviru Hublja in s tem pridobiti prvo plezališče v občini. Letos odhajata na državni izpit za alpinista dva kandidata, en pa na izpit za alpinističnega inštruktorja. Vkolikor bo šlo vse po načrtih bo sekcija s tem izpolnila pogoje komisije za alpinizem in po 11 letih vzgoje lastnega kadra postala polnokrvni in registrirani alpinistični odsek. Ožbej Marc

Ajdovski kinologi 9.3.2014 že tradicionalno odpirajo svoja vrata. Na Dnevu odprtih vrat in vpisu v spomladanske tečaje, bodo prikazali vaje iz različnih vrst tečajev. Vpis bo možen v Malo šolo, Osnovni tečaj, Agility, tečaj Sledenja ali pa v višje tečaje. Pogovorili se boste lahko tudi z našimi inštruktorji, ki vam bodo najbolje svetovali kaj in kako z vašimi štirinožnimi prijatelji. Vabljeni torej 9.3.2014 ob 10.00 na poligon Športnega kinološkega društva Ajdovščina pod Ustje. Več informacij lahko najdete na naši spletni strani www.skd-ajdovscina.com, društvenem email naslovu: info@skd-ajdovscina.com ali na telefonski številki 040 257 440. ŠKD Ajdovščina

Planinci pri lokavških šolarjih V skrbi za zdrav razvoj naših šolarjev se na podružnični šoli v Lokavcu trudimo vključiti v šolsko delo čimveč gibalnih aktivnosti. Ena izmed dejavnosti, s katero smo želeli popestriti obšolski program, je tudi pohodništvo. Na povabilo so se prijazno odzvali vodniki planinskega društva Ajdovščina. V četrtek, 23. 1. so nas na šoli obiskali: Bogdan Kodele, Mirko Soban in Vladimir Lemut. S projekcijo planinskih doživetij in predstavitvijo

dejavnosti in programa planinskega društva so želeli navdušiti otroke nad lepoto hribov in planinarjenja. Povabili so jih, da se kot mladi planinci

pridružijo pohodom in poletnemu taboru. Pri zanimivih pohodih, o katerih bodo otroci pravočasno obveščeni, so dobrodošli tudi starši. Planinski pozdrav


18

Šolsko

Št. 29 • 18. februar 2014

Evropa v šoli in Vipavski dolini

V času od 21. do 28. januarja 2014 je MDPM Ajdovščina na nekaterih osnovnih šolah v Vipavski dolini izpeljal natečaj Evropa v šoli - »Mladi sporočamo odraslim«. Sodelavka MDPM Ajdovščina in mentorica natečaja  Evropa v šoli  Taša Turk je obiskala podružnične osnovne šole v Vrhpolju, Lokavcu, Vrtovinu in Podkraju. Na temo »Mladi sporočamo odraslim« so nastala zanimiva likovna dela - stripi, ki odraslim jasno govorijo, kakšne so razmere v

današnjem svetu in kako jih otroci doživljajo. Učenci so bili zelo odprti za pogovor o razmerah v družbi, pripravljeni so bili sodelovati z risbo in z besedo ter tako povedati, kaj čutijo, kaj mislijo, kaj si želijo ... Upamo, da se bo njihov glas, ki veje iz nastalih likovnih del, dotaknil tudi »odraslih« ušes, ki pa so velikokrat gluha in samosvoja ... Res si želimo, da bi postala bolj poslušna in »mehka«! MDPM Ajdovščina

Vrtovinci kmalu do novega igrala

Ortaona space team

Začelo se je zelo nedolžno, z igrico ob sprejemu prvošolcev in razrednim projektom, ki naj bi popestril šolsko leto na podružnični šoli Vrtovin. Vse kotičke v razredu so napolnile risbe, fotografije in plakati planetov, zvezd in astronavtov, knjižni kotiček pa se je šibil pod težo knjig o vesolju. In potem se je začelo... V sodelovanju z učenci so se rojevale vedno nove ideje in dejavnosti. Brali smo, raziskovali, opazovali. K sodelovanju smo povabili tudi druge učitelje osnovne šole Dobravlje. Prvi se je odzval učitelj Stanko Čufer in

nam s šolskim teleskopom približal Luno in Venero. Kmalu je za naš mali projekt izvedela gospa Nataša Đurić, iz Centra odličnosti Vesolje-SI, slovenska predstavnica mednarodnega projekta NASE, Mission X - Treniraj kot astronavt. Iskala je prvo skupino v Sloveniji, ki bi se vključila v ta mednarodni projekt. In ker smo ponudbo sprejeli, nas je gospa Nataša s sodelavko Ano Urbas tudi obiskala. Najprej sta z vprašanji spodbudili radovednost otrok...in učiteljic. Nato sta predvajali posnetek z Mednaro-

Bodi eko, ohrani čebelo in smreko

Konec preteklega koledarskega leta je Zavod Zaupanje, organizator prireditev Čarobni dan, za otroke vrtcev in 1. triade osnovnih šol pripravil kreativni natečaj imenovan 'Jaz, kuhar'. Prijavilo se je kar 185 vrtcev in osnovnih šol. Na podružnični šoli Vrtovin smo se natečaja udeležili in za konec leta prejeli prav neverjetno novico; izžrebani smo bili za posebno nagrado - zunanje igralo v vrednosti 1.000 evrov.

Kje stanuje čas? Po božično novoletnih praznikih so se lokavški otroci, polni novih doživetij, vrnili v vrtec. Že prvi dan so v skupini zamenjali koledar, kar je spodbudilo njihovo radovednost in raziskovalno strast. Spoznavali so koledar, letne čase, imena mesecev, iskali zanje najpomembnejše dneve v letu, svoje rojstne dneve, ugotavljali kdo bo praznoval prvi in kdaj se bo to zgodilo. Pravljica Vladimirja Škutine Kje prebiva čas, je njihovo pozornost usmerila v raziskovanje ur. Od doma so prinašali ure, spoznavali različne vrste ur, jih opazovali, poslušali in poimenovali. V zaselku Vas so si pri Krapeževih ogledali

V začetku januarja smo tako prejeli simbolični ček, igralo pa že nestrpno pričakujemo v pomladnih mesecih. Ob predaji čeka smo na podružnici pripravili krajši kulturni program. Naše občutke in misli je v svojem nagovoru ubesedila tudi ravnateljica OŠ Dobravlje, ga. Mirjam Kalin, ki je poudarila, da majhnost ni ovira za velika dejanja. K. Lemut

zasebno zbirko starih ur in drugih predmetov. Izlet v Ajdovščino pa so izkoristili za spoznavanje urarskega poklica. Gospa Danijela Velikonja jih je prijazno sprejela, jim predstavila svoje delo in drobna orodja, ter pokazala kaj se skriva v trebuhu mehanske ure. V vrtcu so imeli otroci polne roke dela, poleg raziskovanja so tudi umetniško ustvarjali. Tako jim je čas hitro mineval, skoraj tako hitro kot njihovim staršem, ki so pogosto v časovni stiski. Kje stanuje čas? Morda v koledarju ali stolpni uri, tako so modrovali najmlajši … Najlepša hvala vsem, ki ste si vzeli čas za nas! b.d.

Štiri starejše skupine ajdovskega vrtca smo se v jeseni prijavile za sodelovanje na vseslovenskem natečaju: BODI EKO OHRANI ČEBELO IN SMREKO. Medex nam je poslal kartonasto smreko, male stekleničke, satnico. Otrokom smo ponudili dodatni odpadni material – folijo, rafijo, les … saj je bil pomemben pogoj natečaja recikliranje. Izdelali smo čebelico in rožo ter se veliko pogovarjali o čebelicah in o skrbi zanje, o drevesih in o pomenu ohranjanja gozda. Naš

največji cilj je bil ozaveščati otroke in starše kako ohranjati naravno okolje saj smo okrasili smreko, ne da bi pri tem uničevali naravno okolje, okraske pa smo izdelali iz odpadne in reciklirane embalaže. Otroci so uživali tako pri barvanju smreke, kot pri vseh ostalih nalogah, ki smo jim jih ponudili. Hkrati pa so pridobili pomembno znanje o pomenu ohranjanja okolja. Fotografije eko smreke smo poslali na Medex, kjer je 4-članska komisija izbrala 50 najlepših. Dobili so kar

dne vesoljske postaje, na katerem je astronavtka slovenskega rodu Sunita Williams, prikazala življenje na vesoljski postaji. Vsi smo ostali očarani. Naša vzhičenost pa je bila še večja, ko sta nam povedali, da se bomo posladkali s sladoledom, ki si ga lahko privoščijo astronavti. Njegov videz ni bil najbolj vabljiv, okus pa zelo podoben pravemu. Nato smo se vsi preselili v telovadnico, kjer je gospa Nataša učencem razložila, kako bo naša ekipa, imenovana Ortaona space team, tekmovala v tem projektu. S športnimi in raziskovalnimi aktivnostmi bomo pridobivali točke, s temi pa bomo pripeljali našega astronavta Čarlija na Luno. Vaje bodo podobne tistim, ki jih delajo astronavti, ko pripravljajo svoje telo za polet in življenje v vesolju. Cilj je spoznati svoje telo in pravilno uporabljati njegovo moč in spretnosti, poleg tega pa ga še pravilno negovati in polniti z energijo. Opravili smo že prvo vajo in se igrali s težnostjo. Bilo je zabavno in poučno! Tako, naša pot proti Luni se je začela. Mogoče pa bodo nekoč v Luninem pesku tudi stopinje Vrtovinca. Tanja Maver Jamšek in Ortaona space team

1.083 oddanih del( eko smrek). In kar nismo mogli verjeti, da se je tudi naša eko smreka SKUPINE ČEBELIC, pod vodstvom mentoric Jožice Hočevar in Mete Stres, uvrstila med 50 najlepših po izboru komisije! Naša eko smreka je nato odpotovala v Ljubljano, na razstavo vseh najlepših v Mercatorjevem centru v Šiški. To je bila čudovita nagrada otrokom, bili smo presenečeni, srečni in veseli! Sledilo pa je še glasovanje preko Facebooka, ki ga je organiziral Medex. Pomagali so nam starši, sodelavci, znanci, sosedje, družine .. in prijatelji prijateljev … Dobili smo preko 700 »všečkov« in na koncu pristali na odličnem 3. mestu! To pa ni kar tako – hvala vsem fb prijateljem in njihovim prijateljem! 28.1. 2014 ob 17.00 je bila v Ljubljani podelitev nagrad. Skupina Čebelic je prejela celoletno naročnino na revijo Moj planet, vsak otrok kilogram medu, mentorici pa še paket Medexovih izdelkov. Med naj otroci čim prej poližejo, saj so si ga prislužili, poleg tega pa bodo tako še bolj zdravi in ustvarjalni! Jožica Hočevar

Pohod na Kucelj iz Vrtovina 9. marca 2014 ob 8 uri - zbirališče na parkirišču v zaselku LOZARJI (3 km od avtobusne postaje Vrtovin). Trajanje pohoda: Kucelj strma pot 1:30 h; Kucelj položna pot 2:00 h; Školj Sv. Pavel 0:30 h. Ob 13:00 sv. maša v cerkvi na Školju sv. Pavla, sledi pogostitev pohodnikov z vrtovinsko joto in domačo kapljico. Pohod je na lastno odgovornost. VABLJENI VSI! Info: Vili Brus, 040 771 982, bvilko@hotmail.com


Šolsko

Št. 29 • 18. februar 2014

Na OŠ Šturje Ajdovščina smo obeležili Prešernov dan

V sredo, 5. februarja 2014, smo na šoli pripravili proslavo ob kulturnem prazniku. Medse smo povabili umetnika Davida Lična. David Ličen je doma iz Ajdovščine. Tu tudi živi in ustvarja. Dela. Z ženo Polono Kunaver Ličen vodita Lično hišo – pomembno kulturno središče mesta.Gospod David Ličen se je srečal z vsemi učenci na šoli. Prvo šolsko uro je svoje delo predstavil učencem 1. triletja, drugo uro so mu prisluhnili učenci 2. triletja, tretjo uro pa so se z njim pogovarjali učenci 3. triletja.

in sedaj krasi pročelje naše šole. David Ličen je povedal, da nosi s seboj skicirko in vanjo nariše, kar domisli. Včasih je v skicirki uporabil tudi barve, sedaj pa mu zadostujejo črte. Učence tretjega triletja je zanimalo, kako se umetnik počuti, ko se na cesti pelje mimo »najlepšega bibliobusa«. Gospod Ličen je povedal, da je zelo prijetno in se vedno, ko na cesti sreča avtobus, ki ga krasi njegova poslikava, sproščeno nasmehne.Vsi, ki smo prisluhnili umetniku, smo občudovali njegovo voljo in energijo, ko je pripovedoval o svojem delu. Ni mu bilo težko dan za dnem vstajati zgodaj in barvati avto. Tako ima sedaj, verjetno edini, vozno sliko. Rad svoje znanje deli z mladimi. Pravi, da je pri svojih učiteljih pogrešal prav skrb za otroke, zato se v delavnicah, ki jih vodi, vselej potrudi udeležencem pomagati z vsem, kar zna. Gotovo nas je vse navdušil z optimizmom in zagnanostjo, saj je večkrat poudaril, da je potrebno sanjati, vendar ne smemo ostati samo pri sanjah in željah. Moramo tvegati, se odločiti za spremembe in narediti to, kar hočemo.

Gospa ravnateljica Lea Vidmar je učence najprej spomnila, da imamo samo v Sloveniji praznik kulture. Praznujemo ga na dan Prešernove smrti, z njim pa želimo poudariti pomen, ki ga ima kultura v življenju vsakega posameznika. Učenci so spoznali, da David Ličen ustvarja na veliko različnih področjih: izdeluje grafike, izdaja knjige, vodi galerijo, poučuje otroke in mlade, fotografira … Posebej zanimiva je bila za učence drugega triletja pripoved o tem, kako je nastala slika, ki je bila prenesena na veliko platno

19

Prešernu bi bilo všeč

Če bi Prešeren še živel, bi si predstavo s Cola gotovo zapomnil za vselej … V petek, 7. 2., smo na naši šoli obeležili slovenski kulturni praznik na svež in humoren način. Igralke in

smo poleg gledališke uprizoritve vtkali še glasbo in fotografijo. Močni moški glasovi ponovno ustanovljenega Moškega pevskega zbora ‚Razpotje‘ s Cola so nas napolnili s svežino in z radostjo. Rdeča nit prireditve

igralci dramskega krožka iz 8. razreda so se v predstavi z naslovom ‚Zabava ob izidu Prešernove pesniške zbirke Poezije‘ prelevili v junake iz Prešernovih pesmi in skupaj s šolskim mladinskim pevskim zborom pričarali veselo in prešerno vzdušje. Izkazali so se kot odlični igralci in poželi bučen aplavz. V večerno slavnostno prireditev

je sicer bila arhitekturna dediščina Cola in njegove okolice, zato nam je o kulturni in arhitekturni dediščini s tega področja jasno in jedrnato spregovoril g. Lucijan Trošt. Dogodek smo uokvirili z razstavo fotografij starih hiš, domačij in poslopij, ki so jih v šolo prinesli učenci.

Ksenija Černigoj

Lokavški otroci ponesli slovensko pesem med krajane

Kultura posameznega naroda že od nekdaj predstavlja močno skupno povezovalno nit med ljudmi. Ta se začne tkati najprej v manjših skupinah, nato pa tudi na vasi, v mestu, državi… Učenci lokavške podružnične šole so tako v počastitev Prešernovega dne nastopili z literarno-glasbenim kulturnim programom, s katerim so želeli na poseben način

sta ga spremljala Maj s harmoniko in Nena s prečno flavto. V programu so sodelovali tudi otroci iz vrtca. Nastopajoči so bili veseli lepega števila poslušalcev, še posebej dedkov in babic. Šola ne more biti šola v pravem pomenu besede, če ne sodeluje in diha s svojim krajem in ljudmi v njem. Zato so se nekateri naši učenci udeležili tudi ostalih lokavških dogodkov; 8. februarja otvoritve obnovljene Batičeve hiše in v nedeljo ogleda lutkovne predstave. Vse te dejavnosti so obogatile praznovanje slovenskega kulturnega praznika v Lokavcu in z gotovostjo pripomogle tudi k dvigu zavedanja pomena kulture med mlajšimi. Prav vzgoja mladih k sodelovanju na kulturnem področju prispeva k razvoju pozitivnih vrednot in z njimi povezanimi dobrimi medsebojnimi odnosi, ki si jih vsi želimo.

del slovenske kulture ponesti med svoje bližnje krajane. Najprej so se predstavili pred cerkvijo v zaselku Brith, nato pa še pred Batičevo hišo v zaselku Bitovi. V programu so krajani lahko prisluhnili nagajivim izštevankam, slovenskim pesmim, med njimi ljudskim pa tudi Prešernovim. Glasbeno je program popestril pevski zbor, ki

Svetlana Bušen

Dan kulture v VDC-ju

Mara Obed

Kot prejemnica nagrade Blaža Kumerdeja, je bila naša šola poleg ostalih treh nagrajenih šol in posameznika povabljena, da se predstavi v knjižnici na Bledu, ki nosi ime po tem

razsvetljenem slovenskem plemiču. Na krajši slovesni prireditvi so nas pozdravili in nam čestitali direktorica knjižnice, gospa Božena Kolman Finžgar, župan Občine Bled, gospod

FOTO Peter Valič

Naša šola razstavlja v knjižnici Blaža Kumerdeja Janez Fajfar in predstojnica Zavoda za šolstvo OE Kranj, dr. Nataša Potočnik. Program prireditve so popestrili učenci Osnovne šole Antona Janše iz Radovljice, učenca OŠ Gorje s prekrasnimi recitacijami Prešernovih pesmi in učiteljski pevski zbor OŠ Gorje. V pozdravnem nagovoru gospe direktorice so bila poudarjena načela, ki jih je zagovarjal Blaž Kumerdej in katerim zvesto sledijo tudi nagrajene šole. Med najpomembnejšimi, ki so zelo aktualna še danes so zagotovo skrb za strokovno rast učiteljev, naj učenci razumejo, kar se učijo in naj se ne učijo na pamet.

V petek, 7.2.2014, dan pred kulturnim praznikom, smo učenci in učiteljice 4. razredov obiskali varovance Vzgojno – varstvenega centra v Ajdovščini ter z njimi delili kulturo.

Najprej nam je vodja ga. Sonja Hočevar predstavila sam center, dejavnosti, ki jih izvajajo, organizacijo ter varovance.

Obiskovalci knjižnice si bodo v naslednjih štirinajstih dneh med drugim ogledali izdelke učencev Osnovne šole Dobravlje, ki so nastali pri

predmetih Obdelava gradiv, Čebelarstvu, zgodovini, kemiji, slovenščini, likovni umetnosti in drugih. Mirjam Kalin


20

Narava in družba

Št. 29 • 18. februar 2014

Živi svet pred domačim pragom

Yolande d'Aragon – omamna zapeljivka

IRENA KODELE KRAŠNA

Matija Vertovec in biotska pestrost v kmetijstvu Pri prebiranju Vertovčeve knjižice Sporočilo slovenskim vinorednikom sem naletela na odstavek, ob katerem sem se zamislila. Vertovec piše takole: »Bolji vina pridelovati, so začeli semtertje po Francoskim in na Rajnu celi nograd le z enim samim tertnim plemenam nasajati. Taciga sveta bi pa jaz ne dal, zakaj primeri se, de kakšna tertna sorta kakšno leto, zlasti v nogradih, skorej čisto odpove. Ta terta , to je, ta sorta, pravijo ljudje, ni letas dala; - bolji je tedaj po 6 do 12 tertnih sort v nograd nasaditi, de, če ene odpovejo, pa vender druge dajo, in de se tako vender vselej, kakor pri nas kaj vina pridela.« Zdrava kmečka pamet, bi rekli. To pa res ni nič takega … Pa vendarle je! Ob teh besedah bi se moral zamisliti vsak, ne glede na to, ali je vinogradnik ali ne. Odkar se je človek začel ukvarjati s pridelavo rastlin, izbira tiste, ki mu bodo dale boljši pridelek. Nekoč, ko se semen še ni dalo zlahka kupiti, si je vsak kmet del pridelka shranil za seme. Semena se je nabiralo na najlepših, najbolj zdravih, najbolj rodnih rastlinah. Tudi Vertovec glede sadik vinske trte svetuje takole: »Ni ga med vami tako zarobljeniga, ki bi na svojim lastnim gruntu po več žlahtnih tert ne poznal, ktere mu leto za letam rode, in po obilno dobriga grojzdja dajajo. Pojdi in obreži jih, krepko rožje spravi, sčisti, in ga pasadi na pripraven prostor … tako boš imel lastno tertno šolo za bilfe.« Ker pa si je vsak kmet shranjeval svoje seme, so se njegove rastline, čeprav le za malenkost, vedno razlikovale od sosedovih. Večja kot je raznolikost, večja je verjetnost, da bodo vremenske razmere vsaj za nekatere rastline ugodne in da jih bo vsaj nekaj dobro obrodilo. Marsikateri vrtičkar se teh pravil še vedno drži. V »resnem« kmetijstvu pa danes veljajo povsem druga pravila. S pridelavo semenskega materiala se ukvarjajo podjetja, ki potem semena svojih sort prodajajo kmetom. V iskanju idealnih sort pa se je močno zmanjšal nabor sort, ki so nam danes na voljo. Ob prebiranju Vertovčeve knjižice sem bila prav presenečena, koliko različnih sort vinske trte se je takrat gojilo v naših krajih, danes pa jih ne poznamo več. Z drugimi vrstami kulturnih rastlin je še hujše. V kmetijstvu se goji vse manj sort poljščin in namesto pestre zbirke tradicionalnih sort jih na trgu prevladuje le nekaj najdonosnejših. Pa so to res sorte, ki so primerne za našo klimo? Ali se lahko sorta, ki je bila vzgojena npr. v Franciji tudi pri nas enako dobro obnese? V naši vasi še danes raste nekaj marelic, katerih sadike so prišle pred leti iz Srbije. Drevesa so lepa in gosto olistana, plodov pa je le za vzorec. Čez budanjske marelice jih pač ni in iz nobenih drugih marmelada ne tako diši. Ali veste kaj je na to temo napisal Vertovec? »Nikar si iz vunajnih krajev sajenic v velikim številu naročevati, de se človek pri tem ne speče.« Njegove besede se sicer nanašajo na sadike vinske trte, mislim pa, da se je tega nasveta dobro držati tudi pri drugemu sadju in zelenjavi. Biotska raznovrstnost v kmetijstvu se intenzivno zmanjšuje in lahko se zgodi, da nam bo v prihodnosti zmanjkalo sort, ki bi se lahko bolje prilagodile podnebnim spremembam ali novim boleznim kot sorte, ki prevladujejo danes. Problem pa ni samo siromašenje nabora sort, temveč tudi siromašenje raznolikosti znotraj posamezne sorte. Ali veste, da ima naša največja trsnica v ponudbi le dva klona rebule? Če zasadite cel vinograd s sadikami enega klona, boste imeli trte, ki si bodo podobne tako, kot sta si podobna enojajčna dvojčka. Vse bodo enako rasle, enako obrodile, enako zbolevale, enako težko prenašale sušo, hkrati pomrznile … Res da bo vse grozdje hkrati zrelo, a obstaja tudi realna nevarnost, da ga bo kaka bolezen ali vremenska neprilika vsega naenkrat pobrala. Da ne bo moje pisanje zvenelo kot žuganje v stilu »Boste že še videli…«, vam za konec predstavljam zgodbo z drugega konca sveta. Na svetu je okrog 1000 sort banan, a v Evropo in Severno Ameriko se prodaja le ena, saj le ta prenese transport na dolge razdalje. Nekoč so se Evropejci in Američani sladkali z bananami sorte Gros Michel, ki so bile menda večje in slajše od sorte Cavendish, ki jo kupujemo danes. Užitne banane nimajo semen in vse sadike so pridobljene iz koreninskih poganjkov matičnih rastlin. Vse plantaže, ki so gojile sorto Gros Michel, so tako imele gensko povsem enake sadike, saj so bile vse potomke istega »prabananovca«. Pred skoraj 100 leti se je začela med temi bananovci širiti glivična bolezen, ki je kot požar zajela plantaže v Latinski Ameriki. Najprej so pridelovalci poskušali ubežati bolezni tako, da so delali plantaže na novih, še neokuženih območjih. Okrog leta 1960 pa je ta taktika povzročala že take stroške, da to ni bilo več smotrno. Takrat so se odločili, da bodo uveljavljeno sorto nadomestili s sorto Cavendish, ki je bila na panamsko bolezen odporna. To so banane, ki jih danes jemo mi. Ampak leta 1992 so v Aziji opazili novo glivično okužbo, ki prizadene tudi sorto Cavendish. Uničeni so že nasadi teh banan v Indoneziji, Maleziji, Avstraliji, Tajvanu in bolezen se širi naprej po jugovzhodni Aziji. V Afriki in Latinski Ameriki je še ni, a prej ali slej bo prišla tudi tja. Ne bo več dolgo, ko banan, kot jih poznamo danes, ne bo več na policah naših trgovin. Visoka biotska pestrost nas lahko reši pred takimi katastrofami. Prav zato si moramo prizadevati zanjo in prav zato so več kot 150 let stare Vertovčeve besede še vedno aktualne!

Ta španska lepotica je zapeljevala vrtnarje več kot stoletje in pol. Včasih ji rečejo 'Iolande', drugič bolj po domače 'Jolanda d'Aragon', vsekakor pa je to zelo izjemna vrtnica. Njen oče je Jean-Pierre Vibert, francoski žlahtnitelj iz 19. stoletja, ki je v svojem življenju vzgojil na stotine čudovitih vrtnic. Zraste v visok, pokončen grm, ki lahko meri tudi več kot meter in pol v višino, a manj kot meter v širino. Zeleni poganjki so neenakomerno posejani z drobnimi bodicami, listi pa so veliki in svetlo zeleni. Cvetni popki so povsem okrogli in sprva vinsko rdeče barve, sčasoma pa se odprejo v ploske, štiridelne in izjemno polne roza cvetove.

Yolande bujno cveti spomladi (maja), čez poletje nam nameni le tu ali tam kak cvet, ponovno pa se pokaže v vsej svoji lepoti jeseni. Njen vonj je mešanica sladkih sadnih vonjev z močnim vonjem damaščank. Ko sem prvič potopila svoj nos v ta velik in omamno dišeč cvet, sem si rekla »To je to!« Sedaj razumem, zakaj vrtnice človeka zasvojijo … Sedaj vem, zakaj so jih razglasili za kraljice vrtov! Yolande d'Aragon je prezimno trdna vrtnica, zato ji naše zime ne pridejo do živega. Ker rine v višino in so njeni poganjki pri tleh bolj goli, se bo lepo podala v sredino grede. Na ta način bodo nižji grmi ali višje trajnice zakrile njene »gole« noge.

Lahko pa njene dolge poganjke spomladi ukrivite do tal in jih pri vrhu s klinom pritrdite k tlom. Taki vzgoji pravimo zaklinitev ali »peging«. S tem dosežemo, da se poganjki s cvetnimi popki razvijejo po celi dolžini stebel in tako bomo imeli na vrtu omamno dišečo blazino rožnatih cvetov. Paziti pa moramo, da tako gojeni vrtnici damo dovolj hranil, saj jo bujno cvetenje lahko precej izčrpa. Pa še eno opozorilo: pri zgodovinskih sortah vrtnic moramo varčevati z obrezovanjem! Rez, ki je potrebna pri hibridnih čajevkah, lahko naredi pri zgodovinskih sortah več škode kot koristi. In kdo je bila Jolanda Aragonska, po kateri je vrtnica dobila ime? Bila je Španka, najstarejša hči kralja Ivana I. Aragonskega (1384 – 1442). Poročena je bila s Francozom Ludvikom II, neapeljskim kraljem in grofom Provanse. V zgodovino se je zapisala kot pokroviteljica Ivane Orleanske, sedemnajstletnice, ki je kot poveljnica francoske kraljeve vojske prevesila tehtnico v stoletni vojni med Angleži in Francozi na francosko stran. Seveda ima tudi Ivana Orleanska svojo vrtnico, a to je že druga zgodba. Yolande d'Aragon ali katero drugo zgodovinsko sorto vrtnic lahko kupite v spletni trgovini www.vrtnicekodele.si ali pri Ireni Kodele Krašna v Budanjah (tel. 040 560 955).

Tajniki in blagajniki Fantovščine v Budanjah V Budanjah že vrsto let ohranjamo običaj »Fantovščine« in sicer zadnjo soboto v novembru, ko dečke, ki so končali osnovno šolo sprejmemo med fante. Za to jim pripravimo vaško veselico s plesom, pred tem pa večerjo in spoznavanje funkcij, ki jih bodo morali opravljati kot fantje. Poglavitna naloga pri tem je, da skrbijo za vaška dekleta, da ob poroki ne gredo iz vasi brez da bi ženin plačal, kolikor določijo domači fantje. Proti koncu večera se izmed izku-

šenejših fantov izbere predsednika in blagajnika, ki skrbita za poroke v tistem letu - tako za to, da ženin nevesto plača, kot tudi za samo izvedbo »kalone« ob poroki. Predsednik ob izvolitvi dobi v roke tudi arhivsko knjigo, v katero se beleži poroke v času njegovega predsedovanja ter vpiše vse dečke, ki so bili v tekočem letu sprejeti med fante. Da bi pa ta knjiga imela tudi kakšno drugo funkcijo, so se že starejše generacije odločile, da se vsake štiri

leta zberejo vsi bivši predsedniki in blagajniki, ki so izvrševali to pomembno nalogo za vas. Tako je bilo tudi v začetku letošnjega leta, ko smo se dobili v domači Gostilni na Žagi. Zbralo se je 52 nekdanjih »funkcionarjev«, mladih in starih. Najstarejši udeleženec, Ivan Krašna starejši, je ob tej priložnosti napisal tudi pesem. Razšli smo se v zgodnjih jutranjih urah z obljubo, da se ponovno srečamo januarja 2018. bm


Mladi

Št. 29 • 18. februar 2014

Zaposlitveni bazar

V torek, 11. februarja se je v dvorani prve slovenske vlade v Ajdovščini v organizaciji MC Hiša mladih, odvijal prvi Zaposlitveni bazar. Predstavitev srednjih in poklicnih šol severnoprimorske regije je bil namenjen osnovnošolcem, ki so tik pred odločitvijo o nadaljnjem šola-

21

Obvestila MC Hiša mladih

nju. Svoje programe so predstavile: Srednja šola Veno Pilon Ajdovščina, Gimnazija Nova Gorica, Šolski center Nova Gorica, Šolski center Srečka Kosovela Sežana, Šolski center Postojna ter Srednja gozdarska in lesarska šola Postojna. V okviru Zaposlitvenega bazarja

pa je v sredo, 12. februarja na Srednji šoli Veno Pilon, kjer so se srednješolcem predstavila uspešna lokalna podjetja Pipistrel, C-astral in Pivovarna Pelicon ter Univerza v Novi Gorici.

E J AN 4 V O 01 T 2 US

CENTER FAMA VIPAVA

P

Petek, 14. februar 2014 / Galerija Hiša mladih V Galeriji Hiša mladih vam je od petka, 14. februarja naprej na ogled razstava risb Helene Koruza. Helena se predstavlja z lastno serijo risb z naslovom Ribe slovenskih celinskih voda. Razstava bo na ogled do predvidoma petka, 28. februarja 2014. Vabljeni k ogledu. Ponedeljek, 17. februar 2014 / 19h / Bralni klub Knjiga nas dviga V MC Hiša mladih, smo z letom 2014, uvedli še eno novost, ki je namenjena predvsem ljubiteljem dobre knjige. V ponedeljek 17. februarja 2014, ob 19h, se nam ponovno pridružite v bralnem klubu Knjiga nas dviga. Tokrat bomo, skupaj z Jasno ter Alenko, debatirali o svetovni knjižni uspešnici Polovica rumenega sonca. Ponedeljek, 17. februar 2014 / 18h / Delavnica izdelave nakita Želite zase in za svoje bližnje izdelati unikatno modno ogrlico in prstan, zanimivih barvnih vzorcev? Ta ustvarjalna delavnica je pravšnja za vas! Začnemo v ponedeljek, 17. februarja, ob 18h. Delavnico bo vodila Tamara Kemper. Pridružite se nam. Petek, 21. februar 2014 / 06h / Počitniški izlet v Zoncolan Vsi ljubitelji smučanja in bordanja, vabimo vas v petek, 21. februarja 2014, z nami v italijansko smučarsko središče Zoncolan. Skupaj s turistično agencijo Marco Polo iz Ajdovščine. Odlična priložnost za pravi počitniški dan na snegu. Prijave že sprejemamo. Petek, 25. februar 2014 / Druženje ob ročnih spretnostih v MC Hiša mladih Za vse, ki si želite obogatiti se s koristnimi nasveti in znanjem v raznih ročnih spretnostih vas vabimo, da nas obiščete v torek, 25. februarja 2014 med 18. in 20. uro v prostorih Mladinskega centra Hiša mladih. Ponedeljek, 3. marec 2014 / 18.00 / Izdelava naravne kozmetike iz oljčnega olja. Delavnico bo vodila ekologinja Katjuša Reja Mozetič. Sobota, 15. marec 2014 Da vam v letošnjem poletju ne bo dolgčas, se lahko udeležite Kitesurfing začetnega tečaja! Uvodno srečanje bo v soboto, 15. marca 2014 v MC Hiša mladih Ajdovščina. Vabljeni, verjemite ne bo vam žal. VEČ INFORMACIJ NAJDETE NA WWW.MC-HISAMLADIH.SI

Program v Baru Hiše mladih

PETEK, 28. februar 11.00 - GLAVNI TRG VIPAVA SPREJEM PRI ŽUPANU OBČINE 16.00 - CENTER FAMA VIPAVA - ŠOTOR PUSTOVANJE S PTUJSKIMI KURENTI

NAGRADE ZA NAJBOLJŠE MASKE

SOBOTA, 01. marec 21.00 - PUSTOVANJE ZA STARO IN MLADO - MI2, THE USERS, CLIMAX - NAGRADE ZA NAJBOLJŠE MASKE

ŠOTOR

V CENTRU FAMA VIPAVA NA NOTRANJEM PARKIRIŠČU

KAŠEVO PUSTOVANJE 1. marec 2014, začetek ob 22.00 uri, v šotoru za Famo v Vipavi Nastopili bodo glasbeni izvajalci: MI2, The users in Climax. Nagrade za najlepše, najbolj izvirne maske!!! Organiziran linijski prevoz. Vstopnice v predprodaji na INFOTOČKI KAŠ-a v času uradnih ur.

Koncert: BBBB (Big Bibls Brothers Band) Petek, 21. februar 2014 ob 22.00 h Na naš oder, prvič, prihajajo domači junaki, ponovno združeni in vsem poznani Big Bibls Brothers Band. BBBB je band, ki prihaja iz Budanj pri Ajdovščini. Sami zametki tega banda z zelo dolgim imenom pa segajo nekje 15 let nazaj. Skupina Big Bibls Brothers Band je nekoč osvajala staro in mlado. Po nekajletnem premoru so se lansko pomlad ponovno vrnili na glasbene odre, tokrat pa jih bomo prvič gostili v naši hiši, s koncertom Stare igre nazaj. Komaj čakamo! Vstopnina: 5€ Ekstremni večer: JURE DAIĆ, Sobota, 22. februar 2014 ob 20.00 h Naš gost bo Jure Daić, 34 letni Mariborčan, PSS inštruktor potapljanja na vdih, večkratni državni rekorder in prvak v prostem potapljanju. Vstop je prost. KARAOKE, Petek, 28. februar 2014 ob 22.00 h Te bodo prve v letošnjem letu - seveda je govora o sedaj že tradicionalnih KARAOKAH! Pa vsekakor ne zadnje:). Vsi, ki zadevo že poznate, verjamemo, da se vidimo – tisti, ki pa ste še nejeverni Tomaži, Matjaži, in ostali aži, pa so naše karaoke definitivno nekaj, kar ne gre zamuditi! Seznam pesmi se že dela, če imate kakšno posebno željo, pa vam je na voljo naš voditelj Luka Vončina na e-mailu: barhisamladih@gmail.com. Vstop je prost. PUSTNO RAJANJE, Pustna sobota, 1. marec 2014 ob 21.00 h Spet je leto naokoli... in spet je čas za PUSTA HRUSTA! Vsi smo v pričakovanju pomladi, sploh ob letošnji zimi, ki je resnično pokazala zobe, zato vas vabimo, da se nam pridružite na poskočnem pustnem rajanju ob glasbi, ki jo bo vrtel DJ Samo, da preženemo zimo iz še zadnjih kotičkov… Čakajo vas tudi lepe nagrade za posamezno in skupinsko masko! Vstop je prost. Koncert: EDO MAAJKA, Sobota, 15. marec ob 22.00h Bar Hiša mladih ponosno predstavlja enega največjih imen naše letošnje koncertne sezone: EDO MAAJKA!!! Vstopnina: 5€ v predprodaji/ 8€ na dan koncerta


22

Podjetno

Št. 29 • 18. februar 2014

Visoko beljakovinska prehrana dipl. dietetičarka Petra Kravos

Spet je pred nami tisti čas v letu, ko si obljubimo, da bomo do meseca maja ali junija bolj vitki, lepi, skratka, da se bomo bolj približali idealu lepote, ki nam ga vsakodnevno vcepljajo različne industrije. Večina začne s telesno aktivnostjo, nekateri pa si poleg tega omislijo še raznorazne redukcijske ter visoko beljakovinske diete. Ali s tem koristijo svojemu telesu pa v nadaljevanju. Naše telo ne more shraniti odvečnih beljakovin, kot to lahko naredi z neporabljenimi maščobami in ogljikovimi hidrati. Odvečne aminokisline se morajo najprej deaminirati – telo mora odstraniti njihov dušični del. Pri tem se sprošča amonijak, katerega jetra spremenijo v sečno kislino, izločanje le-te pa uravnavajo ledvica. Proces deaminacije in izločanja dušičnih spojin za telo (ledvica in jetra) predstavlja obremenitev. Kadar vnos beljakovin predstavlja 30 % ali več dnevnega energijskega vnosa, lahko pride tudi do zbiranja strupenih spojin ketonov. Te spojine obremenijo ledvica, saj morajo te izločiti ketone iz telesa. Pri tem izločanju škodljivih presnovnih produktov se porablja dodatna voda. Povečan vnos beljakovin zaradi tega poveča možnost dehidracije. Ljudje z visokim vnosom beljakovin imajo v urinu visoke količine kalcija. Telo namreč uporablja kalcij iz kosti za nevtralizacijo kislih stranskih produktov presnove beljakovin. Pri dovzetnih posameznikih lahko izločanje kalcija pripelje do zmanjšanja kostne gostote in nastanka osteoporoze. Ketogene diete, torej take z visoko vsebnostjo beljakovin, so sicer kratkoročno lahko učinkovite, vendar gre v večini primerov za hitro izgubo vode (in hkrati izgubo mineralov). Dolgoročno so take diete zelo škodljive zdravju. K temu prispeva dejstvo, da ketogene diete priporočajo znižan vnos ogljikovih hidratov. Prihaja do premajhnega vnosa vlaknin, kar pospešuje zaprtje in prispeva k povečani možnosti razvoja črevesnega raka. Veliko beljakovinskih virov v ketogenih dietah je živalskega izvora, s čimer se poveča vnos nasičenih maščobnih kislin in holesterola. Ketogene diete so v nasprotju s priporočili večjih strokovnih zdravstvenih in prehranskih organizacij. Velika količina naenkrat zaužitih beljakovin lahko preseže sposobnost naših prebavil (absorbiranje aminokislin iz prehranskih beljakovin poteka s hitrostjo 1,3 – 10 g na uro) ter sposobnost jeter pri deaminaciji aminokislin in tvorbi sečne kisline. Nekatere visoko beljakovinske diete reklamirajo uživanje tudi 200 – 400 g beljakovin dnevno, s čimer popolnoma presežemo sposobnost jeter za izločanje odvečnega dušika. Koliko beljakovin naj bi dnevno zaužili? Natančnih meritev in raziskav, ki bi nedvoumno določile našo potrebo po beljakovinah, ni. Zato so priporočila različnih virov zelo različna. Slovenska priporočila sledijo nemškim, avstrijskim in švicarskim priporočilom. Odrasla oseba naj bi dnevno zaužila 0,8 g beljakovin na kg telesne teže. Na splošno po slovenskih priporočilih naj bi vnos beljakovin prispeval 15 % dnevnega energetskega vnosa. Otroci imajo nekoliko večje potrebe po beljakovinah, največje pa imajo dojenčki. V materinem mleku beljakovine prispevajo 5 – 6 % energije. Prehrano športnikov se pogosto enači s prekomernim uživanjem beljakovin. Rekreativni športniki navadno ne potrebujejo povečanega vnosa beljakovin. Le-teh več potrebujejo profesionalni športniki, ki pridobivajo na mišični masi in katerih glavni način vadbe je anaerobna vadba (npr. dvigovalci uteži; do 2 g/kg dnevno). Aerobni tip vzdržljivostne vadbe (maratonci) poveča dnevno potrebo po dodatnih beljakovinah na 1,2 – 1,4 g/kg telesne teže. Povečan vnos beljakovin naj bi bil sorazmeren povečanju celotnega kaloričnega vnosa. Pri visokih količinah virov beljakovin, dodanih v obliki izoliranih aminokislin, je treba upoštevati tudi povečano potrebo po vitaminih in mineralih. Za proizvodnjo novih beljakovin v telesu niso dovolj le gradniki, aminokisline, temveč so nujni tudi kofaktorji teh procesov, torej vitamini in minerali. Čeprav še vedno potekajo raziskave o vplivu visoko beljakovinske prehrane na zdravje in učinkovitost pri hujšanju, so si dosedanje študije dokaj enotne, da takšna prehrana dolgoročno ni priporočljiva zaradi stranskih učinkov. Naše telo potrebuje tudi ogljikove hidrate in maščobe ter mikrohranila v ustreznem razmerju. Z visoko beljakovinsko prehrano si morda lahko pomagamo le v začetni fazi hujšanja, nato pa postopoma dodajamo obroke s sestavljenimi ogljikovimi hidrati.

NE SPREGLEJTE Aktualni javni razpisi, pozivi in javna povabila (pripravlja Razvojna agencija ROD; E: ra.rod@siol.net) Razpisovalec

Naziv razpisa

Javni razpis za izbor izvajalcev vseživljenjske karierne Javni sklad RS za razvoj kadrov orientacije v okviru programa in štipendije »Vseživljenjska karierna orientacija za delodajalce in zaposlene«. Javni razpis za neposredno sofinanciranje kadrovskih Javni sklad RS za razvoj kadrov štipendij delodajalcem in štipendije za šolsko/študijsko leto 2013/2014 (155. javni razpis) Javno povabilo za zbiranje Javni sklad RS za razvoj kadrov ponudb v okviru programa in štipendije »Mentorstvo za mlade« (173. JP)

Slovenski podjetniški sklad

Najava razpisa P2A Subvencije za zagon podjetij

Razvojna agencija ROD po novem v Obrtnem domu Ajdovščina

Razvojna agencija se je preselila na novo lokacijo. Po novem agencijo

najdete v stavbi Območne obrtno – podjetniške zbornice Ajdovščina, na Vipavski cesti 4. Vsi ostali kontakti sodelavcev RA Rod pa ostajajo enaki.

Rok za predložitev vlog

pravne ali fizične osebe, registrirane za opravljanje dejavnosti kot svetovanje, Predviden je še 1 rok za oddajo izobraževanje, raziskovanje in vlog: druge vsebinsko primerljive - 1. 3. 2014 dejavnosti in so registrirane že vsaj 2 leti delodajalci

31. 3. 2014 oz. do porabe sredstev

delodajalci, osebe zasebnega prava, registrirani za opravljanje dejavnosti v Sloveniji, ki imajo vsaj enega zaposlenega.

od 29. 11. 2013 do razdelitve razpoložljivih sredstev oz. najkasneje do 31. 3. 2014.

podjetje mora biti ustanovljeno v času od 1.1.2013 do 28.2.2014 in imeti vsaj 1 predvidena objava v februarju zaposlenega za polni delovni čas, najkasneje ob podpisu pogodbe s SPS.

Zavod za zaposlovanje

Javna dela v letu 2014

neprofitni delodajalci

do porabe sredstev oz. najdlje do 7.10.2014 do 13. ure

Zavod RS za zaposlovanje

Usposabljanje na delovnem mestu 2012/2013

delodajalci

do porabe sredstev oz. najpozneje do 1.6.2014

Eko Sklad j.s.

Javni poziv za kreditiranje okoljskih naložb 50PO13

Eko Sklad j.s.

Javni poziv za kreditiranje okoljskih naložb občanov 49OB13

okoljske naložbe pravnih oseb, samostojnih podjetnikov do porabe sredstev oziroma posameznikov in zasebnikov; najkasneje do 30.6.2014 občine

Ministrstvo za kmetijstvo in okolje

Javni razpis za Tehnično pomoč čebelarji čebelarjem

Ministrstvo za kmetijstvo in okolje

V. javni razpis za ukrep 121 - Posodabljanje kmetijskih gospodarstev za leto 2013 za naložbe v namakalno infrastrukturo na kmetijskih gospodarstvih ter nakup in postavitev mrež proti toči

Ministrstvo za kmetijstvo in okolje

Ministrstvo za kmetijstvo in okolje

Ministrstvo za kmetijstvo in okolje

Občina Ajdovščina

Občina Ajdovščina

nosilci dejavnih kmetijskih gospodarstev, ki opravljajo kmetijsko dejavnost na ozemlju RS

do porabe sredstev oziroma najkasneje do 30.4.2014 do porabe sredstev/zaprtje bo objavljeno na spletni strani MKO

od 22.1. 2014 do vključno 12. 3. 2014 do 24. ure

http://www.sklad-kadri.si/si/ razpisi-in-objave/

http://www.sklad-kadri.si/si/ razpisi-in-objave/naslovnica/ razpis/n/neposrednosofinanciranje-kadrovskihstipendij-delodajalcem-155-jr/ http://www.sklad-kadri.si/si/ razpisi-in-objave/naslovnica/ razpis/n/javno-povabilo-zazbiranje-ponudb-v-okviruprograma-mentorstvo-zamlade-173-jp/ http://www.podjetniskisklad. si/78/2014/najava-razpisap2a---subvencije-za-zagonpodjetij.html http://www.ess.gov.si/ delodajalci/financne_ spodbude/razpisi/ razpisi?aid=729 http://www.ess.gov.si/ delodajalci/financne_ spodbude/razpisi/ razpisi?aid=385 http://www.ekosklad.si/

http://www.ekosklad.si/ http://www.mko.gov.si/si/ javne_objave/javni_razpisi/

http://www.mko.gov.si/si/ javne_objave/javni_razpisi/

priznana rejska organizacija kot oblika sodelovanja kmetov ali druga organizacija kot oblika sodelovanja kmetov, ki je registrirana po predpisih, 3.3.2014 ki urejajo društva in deluje na celotnem območju Republike Slovenije.

Javni razpis za podporo za informiranje in usposabljanje na področju predelave in s kmetijstvom povezanega delovanja na podeželju za leto 2014

Organizacija kot oblika sodelovanja kmetov, ki je registrirana po predpisih, ki urejajo društva in deluje na celotnem območju Republike Slovenije in organizacije kot oblike sodelovanja kmetov, ki so registrirane po predpisih, ki urejajo društva in delujejo na ožjem območju Republike Slovenije.

3.3.2014

http://www.mko.gov.si/si/ javne_objave/javni_razpisi/

Javni razpis za podporo delovanju nepridobitnih združenj, ki povezujejo društva podeželske mladine, podeželskih žensk in sindikat kmetov za leto 2014

pravna oseba, ki povezuje društva podeželske mladine ali društva podeželskih žensk v zvezo ali kmete, ki opravljajo kmetijsko dejavnost, v 3.3.2014 sindikat kmetov in deluje na celotnem območju Republike Slovenije

http://www.mko.gov.si/si/ javne_objave/javni_razpisi/

Krediti iz Posojilnega sklada za MSP - Razvojno-spodbujevalni program SID banke za SID Banka mikrofinanciranje poslovanja (Slovenska izvozna in razvojna MSP 2013-2014 banka d.d.) - Razvojno-spodbujevalni program SID banke za financiranje poslovanja MSP 2013-2014 Javni razpis za sofinanciranje projektov Programa Ministrstvo za gospodarski Norveškega finančnega razvoj in tehnologijo mehanizma 2009-2014 in Programa Finančnega mehanizma EGP 2009-2014

Občina Ajdovščina

občani

Razpisna dokumentacija in dodatne informacije

Javni razpis za tehnično podporo kmetijskemu sektorju za informiranje in usposabljanje na področju primarne proizvodnje kmetijskih proizvodov za leto 2014

Javni razpis za dodelitev kreditov s subvencionirano obrestno mero za pospeševanje in razvoj malega gospodarstva v občinah Ajdovščina in Vipava za leto 2014

Opravičilo V prejšnji številki Ajdovskih novic se nam je zgodila neljuba napaka – namesto aktualnih javnih razpisov smo v rubriki, ki jo redno pripravljajo sodelavci RA Rod Ajdovščina, objavili tiste iz lanskega januarja – zagodla nam jo je nova letnica. Opravičujemo se tako bralcem, kot sodelavcem naše razvojne agencije. Uredništvo

Upravičenci

(na dan 10.2.2014)

Javni razpis za dodelitev subvencij za projekte inovacij v letu 2014

Gospodarske družbe, ustanovljene po Zakonu o gospodarskih družbah (male in srednje velike), ki poslujejo vsaj 2 leti in imajo vsaj 3 zaposlene

Pravne osebe javnega prava, pravne osebe zasebnega prava, ustanovljene v RS; medvladne organizacije, ki delujejo v RS majhna podjetja (samostojni podjetniki, družbe z omejeno odgovornostjo); občani, ki so pri organu vložili vlogo za priglasitev statusa samostojnega podjetnika; male gospodarske družbe, ki so na pristojnem sodišču vložile zahtevo za vpis v sodni register

do porabe sredstev

28.02.2014

20.01.2014 dalje do najkasneje 30.05.2014 do 12.00 ure

občani s stalnim prebivališčem v občini Ajdovščina ter mala in srednja podjetja s sedežem v občini Ajdovščina (točke a. in b.); 28.02.2014 zaposleni v podjetjih s sedežem v občini Ajdovščina (točke c., d. in e.)

pravne in fizične osebe, ki se uvrščajo med SME, kot je opredeljeno v Prilogi 1 Uredbe (ES), št. 70/2001 in se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, ki se izvaja oziroma se bo izvedla na območju občine Ajdovščina. Do sredstev so upravičene Javni razpis za dodelitev tudi pravne in fizične osebe finančnih pomoči za investicije najkasneje do 17.02.2014 do s sedežem oziroma stalnim v kmetijstvu v občini 12.00 ure bivališčem v občini Ajdovščina, Ajdovščina za leto 2014 ki se uvrščajo med SME, kot je opredeljeno v Prilogi 1 Uredbe (ES), št. 70/2001 in se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, ki se izvaja oziroma se bo izvedla na območju katastrskih občin Budanje, Erzelj, Slap in Vrhpolje

http://www.mko.gov.si/si/ javne_objave/javni_razpisi/

http://www.sid.si/ financiranje/krediti-izposojilnega-sklada-za-msp

http://www.mgrt.gov.si/ si/o_ministrstvu/javne_ objave/javni_razpisi/?tx_ t3javnirazpis_pi1%5Bshow_ single%5D=1004

http://www.ajdovscina. si/javna_narocila_ in_razpisi/javni_ razpisi/2014011610131797/

http://www.ajdovscina. si/javna_narocila_ in_razpisi/javni_ razpisi/2014011614381231/

http://www.ajdovscina. si/javna_narocila_ in_razpisi/javni_ razpisi/2014011614182332/


Napovedujemo

Št. 29 • 18. februar 2014

Koledar prireditev za FEBRUAR 2014 od ponedeljka, 17. do petka, 21. februarja od ponedeljka, 17. do petka, 21. februarja

- v ponedeljek, sredo in petek med 10:00 in 13:00 uro - v torek in četrtek med 10:00 in 13:00 uro MC Hiša mladih Ajdovščina

Ustvarjalne delavnice v družbi MDPM Ajdovščina Info: 05 368 91 40, 041 490 360, info@ mdpm-ajdovscina.si

ob 8:30 MC hiša mladih Ajdovščina

Zimski modelarski tabor 2014 Info: 041 970 013, marko.lemut@gmail.com,

torek,18. februar

ob 19:00 Pilonova galerija Ajdovščina

četrtek, 20. februar

ob 18:00 Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina

Predstavitev biografije Vitomila Zupana Važno je priti na grič Info: 05 368 91 77, pilonova.galerija@siol.net Predstavitev knjige: Voda, stopa, mlin, avtorja Staneta Bačarja

Enodnevni smučarski izlet v Zoncolan - 35 € (vsaj 40 oseb) / 38 € (vsaj 30 oseb) ob 6:00 petek, 21. - za mlade od 9 do 15 let je cena 33/36 € Italijansko smučarsko središče februar - za otroke pod 8 let je cena 12 € Zoncolan Info: 05 368 93 83, 041 945 392, info@mc-hisamladih.si Delavnica izdelovanja unikatnega nakita izdelava prstana in darilne škatlice petek, 21. ob 18:00 Cena 12 € vključuje material za izdelavo. februar MC Hiša mladih Ajdovščina Info: 040 348 991 ali tamara.kem85@gmail. com petek, 21. ob 22:00 Kocert: Big Bibls Brothers Band februar MC Hiša mladih Ajdovščina Vstopnina 5 €. Vikend tečaj smučanja (4-6 let) od sobote, 22. ob 9:00 in ob 13:00 Cena 60 €. (otroke pripeljejo starši) do nedelje, (dve skupini) Prijave: rekreativcek@gmail.com 23. februarja Smučišče Javornik Info: 041 472 128 (Tomaž) ob 20:00 sobota, 22. Kinokoutr - Vaje v objemu Dvorana prve slovenske vlade februar Vstop prost! Ajdovščina sobota, 22. ob 20:00 Ekstremni večer: Jure Daić februar Bar Hiša mladih Ajdovščina Vstop je prost. Potopisno predavanje: Romarska peš pot v sobota, 22. ob 20:00 Compostelo februar Dom krajanov Žapuže Info: 041 601 205 Pohod Med vrhpoljskimi vinogradi nedelja, 23. ob 8:00 Startnina 2 €. februar Gasilski dom Vrhpolje Info: 041 707 534 (Branko Tomažič) Odprto prvenstvo Smučarskega Kluba POK nedelja, 23. ob 13:00 Info: 051 357 535 (Mitja Velikonja), februar Otlica - Petrgaluc extrem84@gmail.com, 051 356 767 (Igor Polanc), igor.polanc@siol.net ob 19:00 petek, 28. Občni zbor Planinskega društva Ajdovščina Dvorana prve slovenske vlade februar Info: 031 853 405 (Bogdan Kodele) Ajdovščina petek, 28. ob 19:00 Mostova čitalnica februar Pilonova galerija Ajdovščina Zvočno potovanje z gongi petek, 28. ob 20:00 Prispevek je 9 €. februar Dom krajanov Žapuže Info: 031 719 992, mirjam.cigoj@gmail.com Karaoke petek, 28. ob 22:00 Vstop je prost. februar Bar Hiša mladih Ajdovščina Info: barhisamladih@gmail.com petek, 28. ob 11:00 - Glavni trg Vipava Pustovanje 2014 februar ob 16:00 - Center Fama Vipava Obisk ptujskih kurentov.

Koledar prireditev za MAREC 2014 sobota, 1. marec sobota, 1. marec

sobota, 1. marec sobota, 1. marec sobota, 1. marec sobota, 1. marec nedelja, 2. marec torek, 4. marec torek, 4. marec

sreda, 5. marec četrtek, 6. marec sobota, 8. marec sobota, 8. marec nedelja, 9. marec

nedelja, 9. marec od srede, 12. do nedelje, 16. marca sreda, 12. marec

Pustovanje 2014 Rajanje z glasbenimi skupinami MI2, The Users in Climax Jurčičev pohod Odhod avtobusa iz AP Info: 041 891 368 (Mirko Soban), 041 853 405 Ajdovščina (Bogdan Kodele), www.pd-ajdovscina.si Škratkov abonma - Pika Nogavička in Gusar ob 10:30 Val Dvorana prve slovenske vlade Za abonma in izven. Vstopnina 5 €. Ajdovščina Info: 05 364 30 72, 041 754 753, marjan. krpan@gmail.com ob 19:00 Košarkarska tekma: KK Ajdovščina - KK Dvorana OŠ Šturje Medvode ob 20:00 Ekstremni večer z Alenom Kobilico Dom krajanov Ajdovščina Vstop prost. ob 21:00 Pustno rajanje Bar Hiša mladih Ajdovščina Vstop prost. ob 8:00 Pohod Po Vojkovih poteh Začetek pohoda izpred OŠ v Info: 041 961 598 (Sandi Nabergoj), Podnanosu pd.podnanos@gmail.com Rekreativno plavanje za odrasle ob 16:00 3. termin tečaja ŠC Ajdovščina (notranji bazen) Info: 041 472 128 (Tomaž), 040 348 264 (Martin), http://rekreativcek.gmajna.eu ob 16:30 Trg 1. slovenske vlade v Pustno rajanje za najmlajše Ajdovščini in Športna dvorana Info: 041 945 392, info@mc-hisamladih.si Zavoda za šport Ajdovščina Uvodno predavanje o pomoči in izcelitvi po duhovni poti s pomočjo učenja Bruna ob 17:00 Gröninga Dom krajanov Ajdovščina Info: 031 58 48 98, www.bruno-groening.org Meritve krvnega tlaka, sladkorja in ob 14:00 holesterola v krvi Rizzatova vila Ajdovščina Info: 051 430 722, ajdovscina.ozrk@ozrks.si ob 8:00 Kmečka tržnica v Ajdovščini Trg 1. slovenske vlade Info: 05 365 91 40, tic.ajdovscina@siol.net Ajdovščina 8. Batujski kros ob 11:00 Info: 051 414 565 (Krkoč Robert), Start v Športnem parku Batuje 041 950 882 (Krkoč Jernej), 051 667 013 Prijava od 9:00 dalje (Koron Simon ), raf@saop.si ob 8:00 Pohod na Kucelj iz Vrtovina Start v zaselku Lozarji – Info: 040 771 982 (Vili Brus), bvilko@hotmail. Vrtovin; pohod iz različnih com smeri 6. pohod po Erzelju - Med zaselki in studenci ob 9:00 Startnina 2 €. Start in cilj pri šoli na Erzelju Info: 031 379 375 (Zorka), ks.erzelj@gmail. com ob 21:00 Center Fama Vipava

Baza - Pizzerija Anja v Budanjah

Zmajarska tekma - Aeros Winter Race Info: 041 641 887 (Ivan Brovč)

ob 18:00 Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina

Gregorjevo Info: 05 366 13 83, 031 303 109, duajdovscina@volja.net

od petka, 14. ob 12:00 do nedelje, Vinarstvo in vinogradništvo 23. marca Avin, Gradišče pri Vipavi 39 petek, 14. marec

ob 19:00 Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina

od sobote, 15. do nedelje, Koča na Gozdu - Vršič 16. marca sobota, 15. marec

MC Hiša mladih Ajdovščina

petek, 21. marec sobota, 22. marec

ob 7:30 Trg 1. slovenske vlade Ajdovščina ob 20:00 Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina ob 22:00 Bar Hiša mladih Ajdovščina ob 16:00 Dvorana prve slovenske vlade v Ajdovščini ob 22:00 Bar Hiša mladih Ajdovščina ob 21:00 Bar Hiša mladih Ajdovščina

petek, 28. marec

ob 22:00 Bar Hiša mladih Ajdovščina

nedelja, 30. marec

ob 10:00 Gradišče pri Vipavi

sobota, 15. marec sobota, 15. marec sobota, 15. marec petek, 21. marec

STALNE ZBIRKE:

PILONOVA GALERIJA Vabljeni na ogled stalne zbirke Pilonovih likovnih del in fotografij ter gostujočih razstav. Urnik stalne zbirke del Vena Pilona: od torka do petka med 8.00 in 16.00. Urnik v času gostujočih razstav: od torka do petka med 8.00 in 17.00, nedelja od 15.00 do 18.00. Ponedeljek, sobota in prazniki zaprto. Za ogled gostujočih razstav je urejen tudi dostop za invalide. Info: 05/368 91 77, pilonova.galerija@siol. net, www.venopilon.com MUZEJ V AJDOVŠČINI Odprto: vsako soboto in nedeljo od 13.00 do 18.00 ure ZBIRKA FOSILOV Staneta Bačarja in razstava FLUVIO FRIGIDO – CASTRA – FLOVIUS – AJDOVŠČINA, s poudarkom na rimskodobni Ajdovščini, avtorice arheologinje Beatriče Žbona Trkman. Na ogled razstava arheoloških najdb, ki so bile odkrite lani jeseni, ob izkopavanjih dveh ajdovskih ulic. Avtorica - arheologinja Vesna Tratnik. Organizirane so skupine tudi izven omenjenega termina, po predhodni najavi na TIC Ajdovščina, 05/36 59 140. LIČNA HIŠA AJDOVŠČINA Naprodaj umetniški izdelki, grafike, nakit, keramika. Dobrodošli! Odprto: vsak dan med 10.00 in 13.00 ter med 16.00 in 19.00, sobota med 9.00 in 12.00 Info: 05/368 19 29, 040 839 729, info@licnahisa.com, www. licnahisa.com ETNOLOŠKA ZBIRKA DUŠANA BIZJAKA, PREDMEJA 148 Zbirka obsega vojaške predmete iz 1. in 2. sv. vojne, gospodinjske pripomočke naših dedkov in babic, na ogled je spominska Laskarjeva soba ter največja zbirka starih smuči v Sloveniji. Zbirko si lahko ogledate po predhodni najavi na tel: 05/ 36 49 303, 041 561 226. KOVAŠKI MUZEJ MIHAELA KUSSA, LOKAVEC 45 Muzej je odprt vsako soboto in nedeljo med

Osmica Avin Info: 05 366 53 45, 040 166 040 (David) ali 040 368 878 (Angelika), avin@siol.net Podelitev priznanj Športne zveze Ajdovščina Vstop prost! Info: 051 419 870 (Primož), sportnazveza@ zs-ajdovscina.si Gibanje v zimskih razmerah Info: 041 668 781(Kovač Robert), www.pdajdovscina.si Kitesurfing tečaj - uvodno srečanje Info in prijave: 041 456 495 (Dejan), info@ mc-hišamladih.si 160. Bolšja tržnica Info: 040 357 510 (Boris Žigon) Kinokoutr - Srečen za umret Vstop prost! Koncert: Edo Majka Info:barhisamladih@gmail.com. Občni zbor Društva upokojencev Ajdovščina Info: 05 366 13 83, 031 303 109, duajdovscina@volja.net Koncert: Mart Info: barhisamladih@gmail.com Stand up večer: Matjaž Javšnik Info: barhisamladih@gmail.com Koncert: Eight Bomb Info: 059 014 291, 051 654 002, 041 654 002, info@kas.si Gradiški gorski tek Info: 040 589 057 (Darko Hrovatin)

8.00 in 17.00 ali po predhodni najavi pri Stanislavu Černigoju na tel: 05/36 42 015. ETNOLOŠKA ZBIRKA BATIČEVA HIŠA, LOKAVEC 64 Notranjost 200 let stare hiše je skozi ves ta čas ostala nedotaknjena. Črno kuhinjo sestavljajo leseno ognjišče, ki še vedno deluje, krušna peč in napa. V nadstropju nad ognjiščem je tudi kadilnica, iz kuhinje, ki bolj spominja na večjo spahnjenico s svojim vhodom, pa se odpira kambra. Sledi še izba ali soba. Za ogled zbirke je potrebna predhodna najava: 031 489 623 (Andrejka) ali drustvo@doli.si.

RAZSTAVE:

Razstava del rezbarja Milana Mužina Do petka, 28. februarja - Galerija Vipavski Križ Rezbar Milan Mužina iz Šempasa predstavlja svoja dela z ljudsko in religiozno tematiko, učenci OŠ Dobravlje pa razstavljajo svoja likovna dela. Urnik galerije: sobota in nedelja med 15:00 in 18:00 in po predhodni najavi na 031 481 187 (Iva Bandelj). Razstava z naslovom Slovenske sladkovodne ribe Do konca februarja - MC Hiša mladih Ajdovščina Razstavljena dela, risbe je ustvarila mlada ajdovska ustvarjalka Helena Koruza. Fotografska razstava: Čarobna jesen Do sobote, 1. marca 2014 - Okrepčevalnica Angora, Otlica Fotografska razstava Čarobna jesen avtorja Damjana Vidica bo na ogled do marca. Info: 05 364 93 70, 041 708 134 (Izidor) Oblikovalska razstava arhitekta Boštjana Debelaka »Qayaq« Do sobote, 8. marca - Lična hiša Ajdovščina Na ogled bo lesen čoln-kajak, narejen s primitivnimi inuitskimi tehnikami brez lepila, žebljev in vijakov. Slikarska razstava Pie Zavrtanik: Sanje Do nedelje, 9. marca - Pilonova galerija Ajdovščina Razstava lokalne ustvarjalke ob mesecu kulture. Kustosinja razstave je dr. Irene Mislej.

23

OBVESTILA:

DU AJDOVŠČINA: - sobota, 8.3.2014 - popoldansko kopanje v Hotelu Delfin Izola - sreda, 12.3.2014 ob 18:00 - Gregorjevo, prireditev v Dvorani prve slovenske vlade v Ajdovščini - petek, 21.3.2014 ob 16:00 - Občni zbor DU Ajdovščina v Dvorani prve slovenske vlade v Ajdovščini - sobota, 22.3.2014 ob 8:00 - enodnevni izlet v Istro Info: DU Ajdovščina, Metka Marušič, 05 366 13 83, 031 303 109, duajdovscina@volja. net (uradne ure na sedežu društva, Cesta IX. Korpusa 1, Ajdovščina, ob ponedeljkih, sredah in petkih med 9:00 in 11:00) PD AJDOVŠČINA: Planinsko društvo Ajdovščina organizira dvodnevni tečaj gibanja v zimskih razmerah na Vršiču, od 15. do 16. marca, prenočišče bo v Koči na Gozdu. Prvi dan: spoznavanje snega, opreme in spoznavanje nevarnosti v hribih pozimi...Drugi dan: vzpon na Malo Mojstrovko. Usposabljanje bo vodil Robert Kovač. Cena je okvirna in vključuje stroške prenočišča in hrane (odvisno od števila prijavljenih). Info: 041 668 781(Kovač Robert), www.pd-ajdovscina.si Info: PD Ajdovščina - Gregorčičeva 20, Ajdovščina Tajnica: Marjana Soban 041 573 319 Uradne ure: vsak četrtek med 16. in 18. uro DRUŠTVO MOST – UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENSKO OBDOBJE AJDOVŠČINA - pohod Hrpelje-Slavnik-Podgorje; sobota, 22. februar ob 8:00 - odhod izpred avtobusne postaje v Ajdovščini. Pot je nezahtevna in poteka po gozdnih stezah. Hoje je za okrog 5 ur s postanki. Povratek med 16:00 in 17:00 uro. Priporočamo primerno obutev in planinske palice. Hrana iz nahrbtnika, po povratku pa bo na voljo topel obrok. Cena 13 €. Prijave do četrtka, 20. februarja. Info: 051 231 702 (Silvester Čotar). Pohod je na lastno odgovornost! V primeru napovedi slabega vremena bo pohod preložen (041 485 081-Jožica Nusdorfer). - predavanje pohodnikom o prvi pomoči dne 21.2.2014 ob 17:00 v Domu krajanov Ajdovščina Učno delavnico prve pomoči z naslovom Nenadna stanja in nujni ukrepi v prvi pomoči bosta izvajala Nadja Premrl in Peter Kompara, strokovna delavca ZD Ajdovščina. Prijave na 041 485 081. - Mostova čitalnica; petek, 28. februarja ob 19:00 - Pilonova galerija Ajdovščina Krožek ustvarjalnega pisanja vabi na prireditev, ki bo v sodelovanju z Glasbeno šolo Vinko Vodopivec iz Ajdovščine. - izlet v Berlin; od 15. do 18. maja 2014 UTŽO LIPA Domžale je ponuja 15 sedežev za 4-dnevno ekskurzijo v Berlin. Odhod avtobusa 15.5.2014 v zgodnjih jutranjih urah (ob 4:00 z avtobusne postaje v Domžalah). Ogledali si boste Dresden, Berlin in Nurnberg. Prostih je še 7 mest. Cena za 45 potnikov je 280 €, za 35 potnikov pa 325 €. Info in prijave: 041 485 081 (Jožica Nusdorfer). - Dne 28.3.2014 bo v dvorani v Vipavskem Križu predstavitev projekta I. svetovna vojna z razstavo sodelujeta krožek ustvarjalnega pisanja in kamnoseška delavnica.

Napovedi za koledar sproti pošiljajte na TIC Ajdovščina, 05/36 59 155, tic.ajdovscina@siol.net. Ostale prispevke za Ajdovske novice zbiramo do 10. dne v tekočem mesecu, na naslov ajdovske.novice@ajdovscina.si. Info: 05/36 59 155.

Planinska pot iz Podkraja na Javornik zaprta! Planinsko društvo Križna gora obvešča vse planince in ostale obiskovalce, da je planinska pot št. 1258 iz Podkraja na Javornik, zaradi podrtih dreves in nevarnosti padanja vej med Strelicami in Nemci, do preklica ZAPRTA. Na Javornik je mogoč dostop po cesti s Cola ali Podkraja, preko Kanjega dola ali Vodic. Prav tako je zaradi istega vzroka zaprta in neprehodna pot št. 1196 iz Predjame preko Hrušice do Javornika. Pot bo zaradi zahtevnosti čiščenja zaprta dlje časa, vsekakor pa do uradnega preklica zapore. Planincem se zahvaljujemo za razumevanje UO PD Križna gora


24

Potepanja

Št. 29 • 18. februar 2014

Peti novoletni pohod ‚spoznajmo soseda‘

V zadnjih desetletjih so po Sloveniji bogato zaživeli tako poimenovani pohodi. To so tradicionalni organizirani množični enodnevni peš izleti po bližnjih krajih. Na njih se pohodniki družimo, utrjujemo stara prijateljstva, na novo spoznavamo, doživljamo naravne in kulturne znamenitosti, marsikaj zvemo o zgodovini krajev, skozi katere so pohodi speljani, in – ne skrbimo le za zdravje našega telesa, temveč spotoma tudi kaj dobrega zaužijemo, kar nam pripravijo gostitelji domačini. Tudi v naši bližnji okolici skoraj da ni okoliša, kjer ne bi bilo takega vsakoletnega pohoda! Če omenimo vsaj nekatere: Po Dolu gor in dol (Predmeja); Po Angelski Gori (Otlica, Kovk); pohod na Kovk (izhodišče Budanje); znameniti množični pohod po Vertovčevih poteh; Otmarjev pohod (po Vrheh in Raši); med šmarenskimi griči Čez Školj in Tibot; po zaselkih Lokavca; po vrhpoljskih vinogradih; po okolici Erzelja; velikonočni pohod iz Kamenj na Malo goro; pohodi na Čaven; zimski pohod s Predmeje na Golake … Tokrat bom napisal nekaj o letošnjem že petem novoletnem pohodu Spoznajmo soseda, ki povezuje vasi in zaselke Zgornje Vipavske doline. Kot sem zapisal – letošnji je bil že peti! Prvo leto so se spoznavali sosedje KS Cesta, Vipavski Križ, Dobravlje in Skrilje. Tudi drugo leto so krenili s Ceste in spoznavali sosede v KS Lokavec. Tretje leto so stopili na pot

v Vipavskem Križu in se podali skozi KS Dolenje - Ustje in KS Velike Žablje. Lani so pohod začeli v Dobravljah in spoznavali KS Brje. Letos pa smo šli iz Skrilj skozi KS Kamnje Potoče in po zaselkih KS Stomaž. Naslednje leto se bo pohod predvidoma začel v Potočah, pohodniki bod(m)o spoznavali tudi z ljudskimi zgodbami bogato KS Vrtovin … In kako je potekal letošnji pohod, ki je bil zaradi slabega vremena prestavljen za en teden, torej: namesto 5. januarja je bil pohod v nedeljo 12. januarja. Zbrali smo se v Skriljah, pri pokopališču. Tu nas je toplo pozdravila Brigita Habjan Štolfa, predsednica KS Skrilje. Kako je nastala vas Skrilje Skrilje so  nastale bogvekdaj nazaj, ko je bilo tod še samo kamenje in pod njim gladke skrle. Povsod drugod so se naseljevali ljudje, samo tu ne, saj na kamnu nič ne zrase. Neki kmet se je z ženo in štirimi otroki odpravil iskat kraj, kjer bi se naselil. Blodili so okoli in iskali prostor zase, a je bila vsa dobra zemlja že poseljena. Vsi utrujeni in obupani so se ustavili na kraju, kjer so danes Skrilje, in začeli  odmetavat kamenje in lomit skrle. Pod njimi je bila rodovitna zemlja! Prišli so še drugi, iz skrl so si zgradili hiše, uredili so si polja in vas je zacvetela. Iz kupov iztrebljenega kamenja je zrasel Čaven, vasi pa so zrekli Skrilje ... Že takoj v Skriljah smo pohodniki osupli občudovali Favettijev dvorec

Enostavno in pregledno!

EOM = 0%

in z zanimanjem prisluhnili gospodarju Marku Rovtarju. Ta imenitna skriljska ‚Favejtova domačija‘ je res nekaj posebnega, tudi arhitekturno. Po ustnem izročilu naj bi rodbina Favetti prišla iz Furlanije, kjer naj bi posestvo pridobili od grofov Pagliaruzzi. Zadnja potomka iz rodbine Favetti je umrla v Ljubljani, še prej pa sta z možem domačijo prodala sedanjim lastnikom, družini Rovtar od Stomažev. Obdržala sta le eno parcelo v Skriljah, za spomin. A tudi to je požrla avtocesta …  V zaselku Rušti smo prisluhnili Ani Bizjak, ki nam je izčrpno predstavila zgodovino Skrilj. Nato smo se podali mimo Kislega Hriba, skozi zaselka Valiči ter Ruštji; si ogledali kamnoseško dediščino kraja, ki priča o tej imenitni rokodelski tradiciji v vasi.  Na meji med Skriljami in Kamnjami nas je z brežine nad vinogradom pozdravil Peter Vodopivec, predsednik KS Kamnje - Potoče; na igrišču pod šolo v Kamnjah pa Lucija Lozar, vodja kulturne sekcije v Športnem kulturnem in turističnem društvu Kamnje - Potoče, ter ljubiteljski zgodovinar domačin Pavel Bratina. V Kamnjah si obiskovalec ne more kaj, da ne bi občudoval stoletnega kamnitega mostu, več kot 40 metrov dolgega, visokega nekaj manj kot 10 metrov in 5 metrov širokega! Od kod in zakaj v Kamnjah kamenje Tam blizu, kjer so danes Kamnje, je bila majhna rodovitna ravnica. Ljudi je bilo vse več in zemlja ni mogla več dajat kruha za vse. Zato so ljudje premajhno ravnico preklinjali, ko so vanjo kopali in sejali. A doletela jih je božja kazen … Nebo nad Goro je potemnelo in grom je stresal nebo in zemljo. Ljudje so se v strahu zaprli v svoje hiše. Vlilo se je, kot bi se odprle vse zapornice neba. Voda je drla po drčah Kuclja in Čavna in odnašala s sabo vse, kar ji je zastavljalo pot. S pobočja se je utrgal plaz kamenja in zasul rodovitno ravnico. In od takrat tej vasi pravijo Kamnje …

0 EUR pologa 0% obresti 0 EUR stroškov

V sproščenem koraku smo si skozi zaselke Hrib, Brith in Pirjevči podajali roko s smehom in prešerno besedo. Iz kamenjskih zaselkov smo se povzpeli proti Stomažu (Stomažem). Najprej smo se ustavili pri pravljičnih Nadliških, kjer nas je pozdravil Matej Bone član KTŠD Stomaž 87. Na kratko je predstavil vas. Nato smo šli skozi Bratine, Grižo in Brith do stare šole. Kdor si je želel ogledati cerkev svetega Tomaža – vrata so bila odprta. Od kod ime Stomaž … To je bilo še tisti bot, ko so po naših deželah hodili Turki ... Enkrat so šli tudi proti naši vasi. Ljudje so bili v strahu, kaj bo zdaj! In so sklicali vse gospode, z vseh strani, in jih je bilo toliko, da so vsak dan brali sto maš. In še danes se našemu kraju reče – Stomaž … Matej nas je nagovoril tudi pri izviru Studenca nad vasjo in nam povedal to in ono zanimivost o mlinih in o izdelovanju osel ter brusnih kamnov. V zvezi s znamenitimi stomaškimi oslami smo slišali tole zanimivo ljudsko domislico: Če kosa ne reže, ne vrži osle proč. Ali kosa ni dobra ali je kosec zanič … Matej je spregovoril tudi o načrtih, povezanih s potokom Studenec (dodatne kapacitete za ajdovski vodovod). Zvedeli pa smo tudi, od kod se je nad vas privalil Ravenski školj ... Stomažani, hudič in Hudičeva skala Pri Stomažih da so najbolj od vseh preklinjali hudiča. Če jim kaj ni šlo prav, so klicali vraga in preklinjali. Hudiču je bilo zadosti, oprtal si je velikansko skalo in šel dol ven s Čavna,

da jo bo vrgel na vas. Stomažani to vidijo, hitro vzamejo velik lesen križ in ga postavijo nad vasjo, hudiču na pot. Hudič pride do križa in zgubi svojo moč. V jezi vrže skalo na tla, udari s kopitom po njej in trešči še križ vanjo. Še danes je v tisti skali vtisnjeno hudičevo kopito in razpoka v obliki križa. Temu školu pravijo Ravenski školj in tudi Hudičeva podkev ... Pri mogočni stari stomaški šoli smo slišali še zanimivosti o zgodovini šole in povabilo na stomaško šagro ter na srečanje Foučkarjev (Stomažanov) na Čavnu. Na koncu nas je nagovoril še pohodnik Anton Kreševec. Seveda moram še enkrat poudariti, da na tem in na podobnih pohodih organizatorji ne poskrbijo le za duhovno hrano, temveč tudi za telo. Tako smo bili ob vsakem postanku deležni dobrot domačih gospodinj in gospodarjev, pri Stomažih pa so nas Stomažani, pod budnim očesom Klemna Lozarja, postregli z joto in klobaso. Letošnji pohod so organizirale krajevne skupnosti Skrilje, Kamnje-Potoče in Stomaž ter njihova društva, vse dogajanje pa je koordiniralo Kulturno-športno društvo Vrnivec Cesta, oziroma njegov predsednik Egon Stopar. Na koncu le še misel: Tako blizu so si te naše vasi in vasice! Zbližajmo se še njih prebivalci ... Ljudska besedila so vzeta iz: Hoja za besedo; Ljudska besedila iz Zgornje Vipavske doline (zbral in izbral Franc Černigoj); Občina Ajdovščina 2012 Franc Černigoj

POPOLNOMA NOVI Dinamičen, športen in temperamenten.

že za

139 EUR

Kiina vozila imajo rekordno nizko porabo, 7-letno garancijo in maksimalnih 5 zvezdic po EURO NCAP-u.

KIA - NAJVEČ AVTA ZA VAŠ DENAR!

AVTOTRADE, D.O.O., VRHNIKA, 01-755-79-05 (prodaja), 01-755-79-00 (servis) www.avtotrade.kia.si

www.facebook.com/KIASlovenija

Kombinirane porabe goriva: 3,7 – 6,0 l/100km, emisije CO2: 109 - 145 g/km CO2. EOM = 0% velja za nakup novega vozila KIA ob sklenitvi pogodbe o finanč. leasingu preko Hypo Leasinga d.o.o. in VBS Leasinga d.o.o. Financ. zajema: obdobje financ. do 84 mes., fiksna OM 0%, EOM 0%, stroški odobritve 0 EUR. Primer: KIA pro_cee'd 1.4 CVVT LX Activ, cena 11.690 EUR (MPC 12.490 EUR - Joker »Staro za novo« 400 EUR - Joker »Iz zaloge« 400 EUR - Joker »EOM = 0% financ.«), z odplač. dobo 84 mes. in 0% pologom, obrok leasinga 139 EUR/mesec , fiksna OM 0%, stroški financ. 0 EUR, EOM 0%, skupaj za plačilo 11.690 EUR (=nabavna vrednost). Končne cene vsebujejo vse popuste in prihranke, ne vključ. barve in stroška priprave vozila. Akcija EOM 0% velja 17.10.-17.11.2013. Financ. se lahko zavrne, če stranka nima ustrezne bonitete. Vse info. o porabi goriva in emis. CO2 na voljo v priroč. o varčni porabi goriva, na prod. mestu ali www.kia.si/emission. Pogoji garanc. na voljo v garanc. knjižici vozila, oz. pri poobl. zastopniku. Slike so simbolične. KMAG d.d., Leskoškova 2, Ljubljana.

KOLOFON: Ajdovske novice so mesečno glasilo Občine Ajdovščina. Izdajatelj je Občina Ajdovščina, Cesta 5. maja 6a, 5270 Ajdovščina, www.ajdovscina.si, obcina@ajdovscina.si. Odgovorna oseba izdajatelja: župan Marjan Poljšak. Odgovorna urednica: Aleksandra Hain. Programski sodelavci uredništva: za krajevne skupnosti Mojca Božič, za družbene dejavnosti Tanja Cigoj, za državo in regijo Suzana Ž. Ferjančič, za gospodarstvo Marko Rondič. Oblikovanje: Silva Vovk Kete. Naslovnica Anja Korenč. Grafična priprava za tisk: Prograf d.o.o., Vipava. Tisk: SET Vevče. E-uredništvo: ajdovske.novice@ajdovscina.si, ajdovske.novice@siol.net, Telefon: 05/36 59 155,

Ajdovske novice, 29. številka  

Ajdovske novice so mesečno glasilo Občine Ajdovščina

Read more
Read more
Similar to
Popular now
Just for you