Page 1

Z Nočnimi pticami v osemdeseta

Potepanja – v bližnji gozd in v daljno Afriko 13

Prostori za trženje produktov podeželja 3

20

glasilo Občine Ajdovščina ajdovske. novice@ajdovscina.si Št. 26 • 15. november 2013, 6500 izvodov, brezplačen izvod

Ajdovci na maratonu

Predstavljamo vam proizvajalca pašte iz Vrtovina

6

Gospodinje s Planine so se »ušolale« Junaški huzar se je vrnil v Log

V nedeljo na Vertovčev pohod

16

7

V Podkraju nova mrliška vežica

festival.pdf

C

Y

A

C

CM

Pleši z nami

Y

MY

CY

10 CMY

K

12

A J D O V Š Č I N A

Športaj z nami

14. december

Trg 1. slovenske vlade

Daruj zCY nami miklavevanje.pdf

1

11/13/13

Prijave na spletni strani www.zs-ajdovscina.si

CMY

K

Kmečka tržnica

v Ajdovščini

MY

M

CM

5:07 PM

M

Sobota, 14. december od 18:00 do 21:00 (Velika dvorana športnega centra Ajdovščina)

Ajdovščina je mladim prijazna

11/13/13

3 DOBRODELNI ZUMBA MARATON in SKUPINSKA VADBA NA KOLESIH

2

1

4:44 PM

info TIC Ajdovščina: 05 3659140


Občina

Št. 26 • 15. november 2013

Še zadnjič pod skupno streho

združimo pod skupno streho«, je idejo predstavil arhitekt Andrej Čopič. Prav ta osrednji prostor daje občutek veličastnosti in svečanosti. Objekt je topel na pogled, saj vsebuje veliko lesa, tudi fasada je lesena, celo beton ima odtisnjene »letnice«. Namesto velikega razpela, ki naj bi stalo na levi strani hišice, je tu zdaj »zvončnica«, z vključenima starim razpelom in kropilnikom. Za zvonček pa je potrebna sredstva primaknil dobrotnik, podjetnik iz Podkraja. Andrej Čopič je ob tej svečani priložnosti predsedniku Krajevne skupnosti Podkraj, Metodu Bizjaku, izročil uporabno dovoljenje za objekt. Za svet krajevne skupnosti je bila

Pridobili projekt Holistic, za zgodnje odkrivanje požarov Občina Ajdovščina je skupaj s še 19 partnerji iz 8 držav uspela preko razpisa IPA Adriatic pridobiti sredstva za strateški projekt Holisic. Projekt je namenjen vzpostavitvi sistemov zgodnjega odkrivanja požarov v naravi ter drugih tveganj. Cilj mednarodnega projekta Holistic je s pomočjo termovizije najti najboljši način za zgodnje odkrivanje požarov, pa tudi drugih nesreč v naravi. Vodilni partner v projektu je Splitsko-Dalmatinska županija, iz Hrvaške sodeluje še sedem partnerjev, šest iz Italije, dva iz BIH, po eden iz Grčije, Albanije, Makedonije, Srbije, Slovenijo pa zastopa Občina Ajdovščina. Vsi imajo podobne težave v podobnih okoljih, po pregledu različnih izkušenj bodo pripravili skupne politike, strategije in načine ukrepanja, odkrivanja in nadzora naravnih tveganj v naravi, s poudarkom na požarih, ter na posameznih območjih izvedli tudi pilotne projekte. Ajdovščina se stalno sooča z naravnimi nesrečami, med njimi visoko mesto zasedajo prav požari. Od projekta si, poleg učinkovitih načinov in postopkov odkrivanja in ravnanja ob tovrstnih nesrečah, obeta tudi tehnične posodobitve – vzpostavitev bazne in mobilne točke za odkrivanje in nadzor požarov v naravi, ki bosta gasilcem močno olajšali delo, predvsem v primeru težko dostopnih območij. Občina Ajdovščina je edini slovenski partner v projektu. Delež, ki ga vlaga, znaša 5 % vrednosti njenega dela projekta, ki znaša 666.500

evrov, torej le dobrih 33.000 evrov. Vrednost celotnega mednarodnega projekta pa je okoli 10 milijonov evrov. Že od marca pa aktivno poteka delo znotraj mednarodnega projekta Risk, v katerem poleg Občine Ajdovščina sodelujejo še ljubljanska Fakulteta za gradbeništvo ter partnerji iz Francije, Italije in Nemčije. Tudi v tem primeru gre za strateški projekt, katerega partnerji so bili izbrani na podlagi lastnih izkušenj, znanja in razvoja. V tem primeru si v Ajdovščini obetamo večjo preventivo in zaščito pred plazovi in podobnimi nesrečami. Sodelovanje, katerega prva korist je zagotovo pridobljeno znanje in tehnične posodobitve, pa se je izplačalo tudi zaradi visokega procenta subvencije evropskih sredstev, saj je tudi v tem primeru vložek Občine le 5 % vrednosti njenega deleža v projektu. Projekt Holistic, ki bo trajal 30 mesecev, pa prinaša še eno, v tem trenutku več kot dobrodošlo korist, dve novi zaposlitvi za delo na projektu za ta čas. sh

naše pridelke in sadove naše zemlje, ki nas spominjajo, da tudi mi rastemo in zorimo in nekega dne dozorimo in pademo v zemljo – ne za razpad in trohnobo, temveč za novo življenje …« Podkrajci se resnično lahko veselijo velike pridobitve, ki jim je dala zagon tudi za naprej. V tem projektu so se znali združiti, si pomagati in skupaj prispevati k skupnemu dobremu. Domači župnik in farani so zbrali prostovoljne prispevke za umetni-

ško sliko, ki krasi mrliško vežico. Na slovesnosti so se odlično izkazali kar trije domači zbori – mešani cerkveni pevski zbor, ki ga vodi g. Lojze Bajc, ženski pevski zbor Marjetice pod vodstvom Alijane Trošt - Rupnik ter otroški pevski zbor, ki ga vodi Urška Širca. Podkrajske gospodinje pa so za slajši zaključek napekle peciva. Teden dni pred praznikov vseh svetih je bilo podkrajsko pokopališče urejeno in pripravljeno na obiske. sh

Ajdovski občinski svet podprl lokalni koncept ravnanja z odpadki Ajdovski občinski svetniki so se v zadnjem mesecu dni srečali na redni (17. oktober 2013), nato pa še na izredni seji (6. november 2013), predvsem z namenom reševanja vprašanja kako bomo v naši občini ravnali z odpadki v prihodnosti. Župan Marjan Poljšak je na redni seji svetnikom v sprejem predlagal lokalni koncept ravnanja z odpadki ter posledično omejitev sodelovanja v regijskem projektu – predlog je bil obširno predstavljen v prejšnji številki Ajdovskih novic. S tesno večino so svetniki predlog sprejeli, to pa je povzročilo razburjenje županov ostalih občin, sodelujočih v regijskem projektu. Na sestanku sveta regije jim je ajdovski župan obljubil sklic izredne seje. Do razprave o od-

Burja pometala Od martinovega naprej, pa vse do oddaje Ajdovskih novic v tisk, je burja na obisku v Vipavski dolini, težave s hudim vetrom pa so imeli tako-rekoč po vsej Sloveniji. Čeprav jo poznamo, pa je tokratna burja presenetila tudi Vipavce. Tokrat je namreč pihalo nekoliko drugače, burja je bila močnejša na višinah, na gorskem robu je dobila močan zalet, zato je njen piš segal v druge smeri in dlje, kot običajno. Največja zabeležena hitrost burje je bila 130 km/h, sunki in vrtinci pa so pokazali še dodatno moč. Gasilsko reševalni center Ajdovščina je moral večkrat ukrepati – po dve intervenciji so imeli na gospodarskih in na stanovanjskih objektih, sodelovali so pri reševanju treh prometnih nesreč,

padkih pa ni prišlo, ker dnevni red seje ni bil sprejet. Kaj je razlog za takšno odločitev in ali je res, da v primeru omejenega sodelovanja ajdovske občine regijski projekt lahko pade, kar je bil najpogostejši očitek Ajdovcem, pojasnjuje župan Občine Ajdovščina Marjan Poljšak: »To je res najpogostejši očitek, vendar poudarjam, da ne drži, da izstopamo iz regijskega projekta R CERO. Ugovarjamo, oziroma nasprotujemo projektu v delu, ki se nanaša na višino potrebnih investicijskih vlaganj. To pa zato, ker je po naši oceni projekt predimenzioniran in prevelik, kar bo imelo za posledico bistveno višjo ceno obdelave in odlaganja, za vse prebivalce regije, in ne samo za občane občine Ajdovščina.

sproti so pospravljali nepritrjene predmete, pospravljali veje dreves in celo drevesa iz prometnih površin. Poleg tega pa so razdelili ali porabili kar 350 obtežilnih vreč s peskom. Največjo škodo je burja povzročila na Colu, kjer je iz stanovanjske hiše odnesla kompletno streho, skupaj z delom ostrešja, kar je presenetilo celo gasilce PGD Col, ki so pomagali pri intervenciji.

Občina Ajdovščina se je strokovno in z vso odgovornostjo do občank in občanov poglobila v vsebino in ekonomiko projekta, preverila najrazličnejše variante, medtem ko ocenjujem, da po drugih občinah nimajo takšnega pristopa. Mislim, da projekt zaradi zmanjšanja naših aktivnosti v njem, nikakor ni ogrožen. Obstajajo pa druge grožnje, ki niso povezane z našimi odločitvami, ki lahko ogrozijo projekt.« Župani so na seji sveta regije 12. novembra 2013 občini Ajdovščina postavili ultimat – če občina v naslednjih 14 dneh ne podpiše odloka in investicijskega programa R CERO, jo bodo ostale občine tožile. sh

FOTO GRC Ajdovščina

Teden dni pred praznikom dneva mrtvih so v Podkraju s svečano prireditvijo zaključili velik projekt za krajevno skupnost. Na razširjenem podkrajskem pokopališču stoji nova mrliška vežica, pred pokopališčem je novo parkirišče, od tod do središča vasi pa je za pešce urejen nov pločnik ob cesti. Nove pridobitve je blagoslovil koprski škof Jurij Bizjak, na slovesnosti je spregovoril tudi župan Občine Ajdovščina Marjan Poljšak. »Mrliška vežica je sestavljena iz dveh majhnih hišic, dveh majhnih arhitektur, preko katerih se pne ta velika streha, ki ustvarja poslovilni prostor, prostor, kjer se še zadnjič

izgradnja mrliške vežice prioritetna, pa tudi težka naloga, s katero so se ubadali že prejšnji sveti. »Seveda brez težav ni šlo. Skupaj s kolegi iz sveta KS smo jih reševali po naših najboljših močeh. Uspeli smo, čeprav smo si bili krajani sami včasih največji nasprotniki«, je v svojem nagovoru med drugim povedal predsednik Metod Bizjak. Zahvalil se je vsem, ki so pripomogli k dokončanju projekta. Svetu krajevne skupnosti in krajanom je čestital župan Občine Ajdovščina Marjan Poljšak: »Uspeh – investicija, prijazni medčloveški odnosi, solidarnosti, skupnost, medsebojno razumevanje – to izkušnjo se splača še poglobiti, razširiti …« Župan in predsednik krajevne skupnosti sta pozvonila na zvonček ter tako nove pridobitve simbolno predala svojemu namenu.Iskrene čestitke je krajanom izrekel tudi škof Jurij Bizjak, po rodu iz teh krajev: »Vsem iskreno čestitam za premišljeno načrtovano in skrbno izdelano poslovilno hišico. Odpiramo in blagoslavljamo jo v tem jesenskem času, ko pobiramo

O investiciji Staro, dotrajano in neuporabno mrliško vežico je zamenjal sodoben pritlični objekt, izdelan po načrtu arhitekta Andreja Čopiča. Sestavljata ga dva pravokotnika, ki ju združuje skupna streha. Odpira se proti jugu, na osrednjo ploščad. V zahodnem delu objekta so urejene čajna kuhinja in sanitarije, v vzhodnem delu je mrliška vežica, osrednji del objekta pa je namenjen izvajanju pogrebnega obredja v slabem vremenu, lahko pa služi tudi kot dodatna mrliška vežica. Ob južni meji pokopališča je urejeno novo parkirišče z 9+1 parkirnimi mesti. Glavna cesta, ki povezuje pokopališče in vas, je dobila svoj pločnik. Dela je izvedlo preko javnega razpisa izbrano podjetje Velrad Inženiring d.o.o. iz Ajdovščine. Pogodbena vrednost del je 209.402 evra (z vključenim DDV). K temu je treba prišteti še strošek gradbenih del prestavitve elektrovoda in postavitve nove trafo postaje, kar je znašalo 6.947 evra. Investicijo sta krili Občina Ajdovščina in Krajevna skupnost Podkraj, ki je v ta projekt vložila vrnjena sredstva iz vlaganj v telekomunikacije. Podkrajci so namreč telefonsko omrežje pred mnogimi leti gradili tudi s pomočjo samoprispevka, ki se po vračilu lahko vlaga le v skupne družbeno-koristne projekte. Kar 145.000 evrov vrnjenih sredstev so torej Podkrajci sami primaknili k izgradnji nove mrliške vežice in širitvi pokopališča ter z izvedbo projekta uresničili dolgoletno željo.

FOTO GRC Ajdovščina

2


Občina

Št. 26 • 15. november 2013

3

Odkritje obnovljenega spomenika madžarskemu huzarju

Prav danes, v petek, 15. novembra 2013 ob 14.30, bo v Logu, ob znani romarski cerkvi, potekala slovesnost ob odkritju obnovljenega spomenika, posvečenega madžarskemu junaku Palu Rostasu. S skupnimi močmi so projekt obnove izpeljali Krajevna skupnost Budanje, študijski krožek Ustavimo korak in Občina Ajdovščina, ob moralni in finančni podpori Kulturnega

društva Jozsef Attila iz Ljubljane in Kulturnega sklada Budakeszi iz Madžarske. Slavnostna govornika na prireditvi bosta minister za obrambo Republike Slovenije gospod Roman Jakič in minister za obrambo Madžarske gospod Csaba Hende. Madžarski huzar Pal RostasPal Rostas, junaški huzar, ki se je boril na strani avstrijskega cesarstva, je pred 200 leti, prav na območju, kjer stoji spomenik, izgubil življenje v bitki s francoskimi vojaki. Hrabri huzar je 3. oktobra 1813 zadrževal na cesti od Vipave proti Ajdovščini šestdeset pešcev in sedem konjenikov v četrt ure trajajočem boju ter kljub mnogim ranam ni odnehal. Pogrebci so ugotovili, da je bil pokojnik zadet od tridesetih krogel, smrtonosna pa naj bi bila le zadnja. O junaku so oktobra 1845 pisale tudi Rokodelske novice: »… Junaka slavna smert je šla tisti dan od ust do ust po vsej dolini; teržanje so ga z veliko častjo pri Ložki cerkvi pokopali. Hvalevreden peti huzarski regiment iz Milana je sklenil narediti junaškem sinu spomenik iz trdiga kamna na grop postaviti 5 in

Zaključek mednarodnega projekta VINCULT

V začetku oktobra je na Madžarskem potekala zaključna konferenca projekta VINCULT, s polnim nazivom projekta »Ohranjanje majhnih evropskih vinorodnih kulturnih krajin«. Namen dveletnega projekta, ki se izvaja v okviru programa Evropa za državljane, znotraj ukrepa Mreže partnerskih lokalnih skupnosti in v katerem sodeluje sedem partnerjev iz sedmih različnih držav je omogočiti pobratenja občin, da okrepijo izmenjavo znanj in izkušenj in skupaj najdejo praktične rešitve za varovanje in ohranjanje vinorodnih kulturnih krajin. V okviru projekta je bilo podpisanih več sporazumov o pobratenju občin, med drugimi tudi sporazum Vipave s hrvaškim Ilokom. Na sedmih mednarodnih srečanjih je sodelovalo in imelo priložnost izmenjati znanja in izkušnje preko 200 udeležencev - predstavnikov partnerjev, predstavnikov lokalnih skupnosti ter deležnikov s področja turizma in razvoja podeželja (gostinci, vinarji, predstavniki turističnih organizacij ...). Četrto mednarodno delavnico, skupno pa šesto partnersko srečanje je konec junija (25-29.6.) gostila Razvojna agencija ROD. Glavna tematika tokratnega srečanja so bile možnostih sodelovanja na kulinaričnih in vinskih festivalih in drugih lokalnih dogodkih  ter povezovanje

partnerskih območij na področju turizma. Partnerji smo predstavili svoje ponudbe ter skupaj iskali možnosti za vključitev partnerskih regij. Tako med drugim Nizozemska ponuja sodelovanje na septembrskem festivalu vin v Groesbeeku (»Groesbeek wijnfeesten«) ter sodelovanje v vinskem centru. Prav tako septembra poteka v Iloku »Iločka berba grođa«, v januarju pa praznujejo »Vinkovo«. V Bullasu imajo v marcu »Gastronomske dneve na vinski cesti«, Eberau pa v začetku maja ponuja »Odprte hrame«. Seveda pa so imeli udeleženci možnost spoznati tudi Vipavsko dolino in njene kulinarične posebnosti, prav tako pa se tudi seznaniti z lokalnimi sortami zelen, pinela in klarnica. Na zaključni konferenci so partnerji evalvirali projektne aktivnosti in nove ideje za sodelovanje v prihodnje. Del srečanja je bil namenjen tudi novemu projektu mreže Vinest SecretWine, ki se bolj osredotoča na promocijo turističnih produktov in v okviru katerega bo pripravljen tudi kratek film s poudarkom na pohodnih in kolesarskih poteh. Silvana Peljhan

pol čevljev visoko s predvidenim spodobnim železnim oklepam. …« Spomenik so porušili italijanski okupatorji. Kip so razbili in nekateri njegovi deli so ležali povsem zapuščeni na šolskem dvorišču v Vrhpolju. Od leta 197l so ostanki kipa deponirani v Goriškem muzeju. Z osamljenim podstavkom se je na eni svojih fotografij hudomušno poigral cenjeni ajdovski umetnik Veno Pilon.

Ideja o obnovi spomenika in oživitvi zgodbe o hrabrem huzarju Palu

Rostasu se je porodila na srečanju študijskega krožka Ustavimo korak, v okviru Ljudske univerze Ajdovščina, v letu 2008. Člani Magda Rodman, Vera Kodrič, Jožko Člekovič, Jože Kebe, Ivan Kobal, Ljubomir Mohorič, Zmago Krašna in Boža Bolčina so si zastavili visok cilj – obnovo spomenika do leta 2013, do 200. obletnice bitke, v kateri je Pal Rostas izgubil življenje. Občina Ajdovščina je preko javnega razpisa odobrila prva sredstva za obnovo spomenika ter tako pokazala razumevanje do ohranjanja kulturne dediščine. Restavratorska in obnovitvena dela je prevzel Zavod za varstvo kulturne dediščine v Novi Gorici, dela je vodil Anton Naglost. Tudi madžarsko veleposlaništvo v Sloveniji je takoj pokazalo veliko zanimanje za projekt obnove spomenika ter k sodelovanju privabilo Kulturno društvo Jozsef Attila iz Ljubljane in Kulturni sklad Budakeszi iz Madžarske. 9. novembra leta 2012 so partnerji v projektu slovesno podpisali tripartitno pogodbo, s katero so bila zagotovljena sredstva za dokončanje obnove spomenika – za reprodukcijo kipa hu-

Faladur, kjer bo dišalo po dobrem Projekt Solum gre h koncu, eden od vrhuncev mednarodne zgodbe za promocijo lokalnih pridelkov in izdelkov v Ajdovščini bo odprtje prostorov za trženje podeželskih izdelkov Vipavske doline, v soboto, 30. novembra pod večer, v novem razstavnem in degustacijskem prostoru ob mladinskem hotelu v Palah. Vabljeni v Faladur! Občina Ajdovščina sodeluje skupaj z vodilno Mestno občino Nova Gorica in ostalimi partnerji: KGZ Nova Gorica, Zavodom za turizem Kranjska Gora, italijanskima pokrajinama Ravenna in Gorica ter občinama Sauris in Tresigallo v projektu »Po poteh tradicije (in) okusov«, krajše SOLUM. Namen projekta je čezmejno združevanje in promocija tipičnih pridelkov in izdelkov tradicionalne obrti. Ob vseh ostalih promocijskih in drugih aktivnostih, ki so in še potekajo v sklopu projekta, je tik pred odprtjem največja pridobitev projekta v Ajdovščini, prostor za trženje podeželskih izdelkov Vipavske doline. Na novo urejen prostor, tik ob mladinskem hotelu v Palah, skupaj s prenovljenim stolpom na ajdovski tržnici, je preko javnega razpisa v najem pridobilo mlado podjetje Vinome iz Ajdovščine, ki ima v sodelovanju z razvojnimi načrti Občine Ajdovščina visoke cilje. Faladur V soboto, 30. novembra ob 19. uri, bo potekalo odprtje novih prostorov za trženje domačih produktov, ob mladinskem hotelu v Palah, ki bo naznanilo tudi odprtje trgovine z vi-

pavskimi domačimi proizvodi v stolpu na ajdovski tržnici, prvi naslednji delovni dan. Matej Lavrenčič in Erik Žabar iz podjetja Vinome sta najemnika obeh prostorov, ki že let gradita svoje znanje kot vinska svetovalca, trgovca, vodji restavracij in organizatorja dogodkov. Upravljanje prvih prostorov, ki so v mestu Ajdovščina namenjeni trženju produktov iz bogatega domačega podeželja, jima prav zato pomeni svojevrsten izziv. To je namreč pomemben korak k razvoju podeželja in velika spodbuda domačim ponudnikov, ki so pridobili nujni prodajni prostor za trženje svojih pridelkov in izdelkov. Tu pa bodo svojo ponudbo lahko tudi oglaševali, sodelovali na promocijah in prireditvah ali pa sami prirejali degustacije za večje skupine. Trgovina v stolpu na ajdovski tržnici Domači pridelki in izdelki, med katerimi so mnogi dobili vrhunske ocene tudi na mednarodnih tekmovanjih, bodo potrošnikom na voljo vsak delovni dan v trgovini na ajdovski tržnici. Vrata bo odprla v ponedeljek, 2. decembra, in bo odprta od ponedeljka do sobote. V njej bodo na prodaj bio izdelki, vina, siri, suhomesnati izdelki, olja, sivka, marmelade, testenine, moka, vinski pripomočki … V njej bo mogoče izvajati tudi degustacije za manjše skupine ter razne manjše prireditve.

zarja Pala Rostasa in za ograjo okoli spomenika. Veliko so k uspešnemu zaključku projekta obnove prispevali

Krajevna skupnost Budanje in predvsem domačini, ki so opravili ogromno prostovoljnega dela. Projekt obnove spomenika madžarskega huzarja je s svojim zaključkom na začetku novih zgodb. Hrabri junak je prijateljsko povezal dve deželi – Slovenijo in Madžarsko – ki lahko na podlagi zgodbe iz preteklosti snuje nove, skupne načrte za prihodnost.

O projektu Solum Celoten projekt je vreden 1,3 milijona evrov. Evropska unija bo projekt sofinancirala preko Programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007-2013 v deležu 85 odstotkov njegove vrednosti, 10 odstotkov bo slovenskim partnerjem sofinancirala država Slovenija, 5 odstotkov bodo morali kriti sami, italijanskim partnerjem pa bo Italija sofinancirala 15 odstotkov izdatkov. Degustacijski prostor ob mladinskem hotelu v Palah Večji prostor v Palah bo odprt za večje skupine ob predhodni najavi ter za dogodke in prireditve. Prostora je za 80 oseb, tu se bodo redno odvijali različni dogodki in prireditve. Vabljeni na obisk in na ogled pestre ponudbe vipavskih kmetij. Več informacij, tudi o najemu prostora: matej.lavrencic@vinosa.si ali erik.zabar@vinosa.si ter na 040 232 987 ali 051 247 035.


4

Obrt

Št. 26 • 15. november 2013

Grozdje za najboljše vino

BNI – mreženje brez konkurence

Tomaž Bizjak

Vipavska dolina je znana po marsičem. V teh dneh nas vetrí naša burja, ki poleg nevšečnosti poskrbi tudi za svež zrak. Zrak, ki ga tako radi vdihnemo in si ob tem po domače rečemo »uh, kku lepu je žvejt tlje«. Naša dolina je tudi vinorodna in v preteklih dneh smo temu namenili poseben dogodek, martinovanje. Kratek čas ko celoletni trud preide v nagrado. Lepo bi bilo, če bi se s takšnim razlogom zbirali vse mesecu v letu. Vendar grozdi na trtah dozorijo le enkrat letno. Poznamo pa tudi grozde, ki zorijo preko celega leta in iz njih nastaja bogastvo. Beseda grozd se pojavlja tudi v podjetništvu in opisuje medsebojno povezana podjetja; lahko so povezana na podlagi panoge, interesov ali kraja delovanja. Za podjetje, ki deluje znotraj grozda to pomeni, da sodeluje skupaj z drugimi vključenimi podjetji in nato skupno nastopajo na trgu. Tak način povezovanja je velika priložnost za majhna in srednja podjetja. Z združenimi močmi se potegujejo za posle in ob tem ohranijo svojo suverenost. Svoje poslovanje lahko razvijejo preko skupnih izobraževanj za zaposlene, skupne uporabe opreme in tehnologij, gradnje skupne infrastrukture, skupnih investicij v raziskave, nastopa na tujem trgu in trženja. Bistvo je v povezovanju - mreženju, deljenju virov in stroškov ter v končni fazi tudi rezultatov, ki jih posli prinašajo. V okviru programa čezmejnega sodelovanja, ki ga sofinancirata Evropski sklad za regionalni razvoj in država, se je razvil projekt iCON. Namen projekta je povečevanje konkurenčnosti mikro, malih in srednjih podjetij. V njem delujejo ključne podjetniške podporne institucije in podjetja iz obmejnega območja Slovenije in Italije. Nekatera vidnejša podjetja iz našega okolja so vanj vključena in so se sposobna prilagajati tudi v neugodnih razmerah ter poiskati nove priložnosti na trgu. Lastniki podjetij morajo sprejeti dejstvo, da lahko s skupnimi močmi uspešno nastopajo zunaj naših mej. Okolje jih mora pri tem podpirati - naj bo to razvojna agencija, ki jih aktivno povezuje ali pa država, ki bi morala spoznati, da višji davki ne pomenijo spodbujanja gospodarstva. Pri razvoju našega projekta Mladinskega podjetniškega centra se zavedamo pomena mreženja. Z vidika koraka v svet in razvoja na visokih tehnologijah smo v preteklem mesecu spremljali konferenco o podjetniškem mostu med ZDA in Slovenijo, ki jo je organizirala Ameriška gospodarska zbornica. Brez vabila COBIK-a, Centra odličnosti za biosenzoriko, instrumentacijo in procesno kontrolo, ki deluje v Ajdovščini, to ne bi bilo možno. Za to se jim zahvaljujem. Z namenom združevanja in skupnega dela razvijamo način, kako mladim iz našega okolja dolgoročno izboljšati podjetniške in karierne priložnosti. Razvijamo nov program podjetniških delavnic, ki bo mladim podal osnovna podjetniška znanja ter preveril njihovo idejo pred samim vstopom na trg. Na ta način bomo zmanjšali tveganje in razširili podjetniško miselnost. Želimo si, da bi se po tem usposabljanju posamezniki ali skupine odločili, da stopijo na lastno podjetniško pot. Dodano vrednost prinašamo tudi za tiste, ki še niso prepričani ali je podjetništvo res zanje, oziroma iščejo podporo in dodatno znanje za uresničitev idej. Vsi, ki bodo opravili ta program usposabljanja, bodo vključeni tudi v mrežo mladih. Mreža mladih bo združevala osebe z različnimi formalno in neformalno pridobljenimi znanji ter enotnim predznanjem podjetniških vsebin. Tako bo lažje nadgrajevati védenja z dodatnimi usposabljanji, ki jih sodoben trg dela zahteva. Istočasno pa bo odprta možnost za povezovanje na podjetniških projektih. Podjetništvo bo postalo priložnost za mlade ekonomiste, tehnike, naravoslovce, umetnike, športnike in ostale, ki jih neko področje zanima, pa ne vedo, kako začeti. Dostop do teh mladih kadrov bodo imele tudi institucije in podjetja, ki bodo želela svež pogled in neobvezujoče rešitve svojih problemov. Ta ideja sledi trendom iz tujine in se imenuje »odprt inovacijski sistem«. Model bo imel niz pozitivnih učinkov – spoznavanje delodajalcev z bodočim kadrom, delovne izkušnje za mlade in povezanost z okoljem. Zavzemamo se za to, da bo vsak posameznik dobil priložnost in podporo, da svoj interes udejanji. Le malo posameznikov je sposobnih, da sami ustvarijo veliko zgodbo. Če menite, da sta Steve Jobs ali Bill Gates sama zgradila svoj imperij, se motite. Le najbolj vidna sta bila. Rešitve za najtežje probleme je moč najti le s skupnim delovanjem. »Skupinsko delo je sposobnost delati skupaj z enotno vizijo. Je sposobnost usmeriti svoja prizadevanja za doseganje ciljev organizacije. Je gorivo, ki omogoči povprečnim ljudem, da dosežejo nadpovprečne rezultate.« (Andrew Carnegie, industrialec) OBVESTILO: Kam oddati klavnične odpadke? Občini Ajdovščina in Vipava sta skupaj s Komunalno stanovanjsko družbo d.o.o. Ajdovščina ter koncesionarjem, družbo KOTO d.o.o., uredili prevzem klavničnih odpadkov iz domačega zakola - proizvodnje živil za lastno uporabo. Od novembra 2013 lahko občani klavnične odpadke (kože, čreva, kosti…) brezplačno oddate v Zbirnem centru pod Dolgo Poljano. Zaradi vodenja evidence o prinašalcih ŽSP (živalski stranski proizvodi) za potrebe VURSA, se mora imetnik odpadka ob prepustitvi legitimirati in predložiti odrezek zadnje plačane položnice za odvoz odpadkov. Živalski stranski proizvodi ne sodijo v naravno okolje, nikakor pa jih ni dovoljeno odlagati v zabojnike za zbiranje komunalnih odpadkov. Izkoristite možnost brezplačne oddaje ŽSP ter odpadke prinesite v Zbirni center, da jih bomo lahko oddali v nadaljnje ravnanje – predelavo v bioplinarno podjetja KOTO.

BNI (Business Network International) je največja organizacija na svetu za poslovno in podjetniško mreženje. Sestavljena je iz več kot 6400 skupin po celem svetu in znotraj njih združuje preko 157.000 podjetnikov. Članica te organizacije je tudi skupina Sontius, v kateri so povezani naši lokalni in regionalni podjetniki. Je ena izmed devetih skupin v Sloveniji, osem pa jih še nastaja. Rast organizacije dokazuje, da so pri svojem delu uspešni. Kaj pravzaprav počnejo in kje se skriva njihova moč? V začetku oktobra je v Šempetru pri Gorici potekal sestanek in imeli smo priložnost vpogleda v njihov način dela. V predstavitvi skupine smo poleg spodbudnih podatkov spoznali tudi tri vrednote, ki jih pri

svojem delu upoštevajo. Prva je medsebojna pomoč. Ta vrednota se odraža na vsakem sestanku. Bistvo skupine je namreč to, da si med seboj izmenjujejo posle in priporočila. Konkurence pri tem ni, saj velja ključno pravilo, da je znotraj ene skupine le en predstavnik vsake poklicne kategorije. Druga vrednota so dobri odnosi. Odnosi med ljudmi so ključni za uspeh. V želji, da to vrednoto ohranijo iščejo le zaupanja vredne podjetnike, ki jih nato sprejmejo v skupino. Narodna pripadnost in politika nista pomembni. Pomembno je le prizadevanje za medsebojno pomoč pri iskanju in širjenju poslovnih priložnosti. Krog vrednot zaključijo s tisto, ki

Zanemarljivo število izstopov Bo obrtna zbornica, najstarejše in največje združenje obrtnikov, po ukinitvi obveznega članstva uspela obdržati pomembno poslanstvo zastopanja obrtništva in podjetništva na vseh področjih, na nacionalnem in na mednarodnem merilu, kot je to počela vsa ta desetletja? Na ajdovski obrtni zbornici so po prvem valu izstopov prijetno presenečeni, nekaj deset članov je izstopilo, vendar pa se je kar 25 članov na novo včlanilo. V primerjavi s številom dosedanjih članov, ki se giblje

okoli 900, je to zanemarljiva številka, ki ne bo bistveno vplivala na delo zbornice. Je pa po novem marsikoga presenetilo dejstvo, da zbornica nečlanom ne more ponujati brezplačnih uslug … Očitno pa je dobro delo »prevagalo«. Pretežni del domačih obrtnikov za sedaj meni, da je mesečna članarina vredna »skupne strehe«, ki jim nudi dobro podporno okolje za njihovo delovanje. Pravzaprav je s popusti, ki jih članstvo ponuja, strošek članarine mogoče hitro povrniti. Svetovanja, izobraže-

Polži tudi drugače

Vinogradniški polž je enobarven, vrtni pa črtast Na potepu skozi Lokavec se mi je pogled ustavil na dveh ograjenih njivah. Pogled od blizu mi je povedal, da tu »rastejo« polži. Dušan Žvokelj, lastnik teh zanimivih njivic, me je prijazno sprejel in poklepetal z menoj. Ideja o polžjereji je zorela več let, pred tremi leti pa tudi dozorela. Dušan se je povezal z Inštitutom za

polžjerejo Carasko v Italiji in tam pridobil vse informacije, pa tudi odkupil matično čredo, ki se zdaj uspešno razmnožuje, prehranjuje in raste. Seveda ni vse tako enostavno, kot izgleda na prvi pogled. Polžja farma potrebuje vsaj dve njivi. Na prvi njivi, kjer poteka reprodukcija, polži jedo mešanico radiča, solat in blitve.

je ena izmed najbolj iskanih v podjetniškem svetu. Profesionalnost. Ta se izraža preko vsakokratnega iskanja priložnosti za posel in izobraževanja. To je ključno, da podjetnik razvije osebni potencial in poveča svoj posel. Zavedajo se dejstva, da »nikoli ne vemo kdo koga pozna in do koga ima dostop«. Potencial je tu velik. Tak strukturiran način mreženja in delovanja je verjetno zanimiv za vsakega podjetnika, ki si želi zagotoviti del poslovanja brez konkurence. Če bi želeli spoznati delovanje skupine in se prepričati o njihovih vrednotah, je najboljši način, da si ogledate spletno stran BNI Slovenije (http:// www.bni-slovenia.com) poiščete skupino, ki vam ustreza, vzpostavite kontakt in jo po dogovoru obiščete. Članstvo v skupini zahteva plačilo članarine in aktivno sodelovanje. Slednje je tudi ključ do rezultatov, saj vsako podjetje raste skupaj s človekom. Vsak podjetnik mora sam presoditi ali lahko na ta način izboljša svoj posel. Rast BNI organizacije govori o tem, da tak način dela ustreza veliko podjetjem. Ko združimo njihove vodilne vrednote z njihovim načinom dela in vizijo, lahko res rečemo, da je BNI mreženje brez konkurence.

vanja in vse ostale storitve, praktične usluge in pomoč pri vsakovrstnih zapletenih postopkih, s katerimi se srečujejo obrtniki, so le del nalog zbornice. Večjega pomena je zastopanje obrtnikov na vseh nivojih. Tako močnega združenja ne gre kar tako izgubiti, sploh v časih, ko je že sicer težko poslovati, in ko država stiska na vseh koncih in krajih. Prav sedaj se je še kako potrebno boriti za lastne pravice, za to pa je nujno potrebno »kričati« v en glas. Sh

Nato se polže ročno pobere iz prve in prenese na drugo njivo, ki služi kot pitališče – tu jedo blitvo in ogrščico. Potrebno je tudi pravilno in redno namakanje. Polž ne mara suše, takrat se zapre v svojo hišico in čaka na boljše čase. Tako tudi prezimi, globoko v zemlji čaka na pomlad. Dušan goji dve vrsti polžev: Vinogradniške polže in Pisane vrtne polže. Če so pogoji ugodni, polž leže jajčece dva do štirikrat letno. Polže se pobira celo leto, rastejo šest mesecev, pozimi se ciklus ustavi, v enem letu pa dosežejo pravo težo. Da je polž zrel in odrasel vemo, ko doseže 20 mm odprtino, izhod iz hišice. Nato sledi še postopek očiščevanja in priprave za prodajo. Dušan bo polžjo farmo še razširil, povpraševanja je namreč dovolj. Polž ima najnižjo maščobo in največ proteinov, je popolnoma zdrava prehrana, saj ne preživi v nobenih nenaravnih okoliščinah. Nevenka Vidmar


Obrt

Št. 26 • 15. november 2013

S čezmejnim podjetniškim sodelovanjem do nove proizvodnje prometnih znakov v Ajdovščini Razvojna agencija ROD, vodilni partner strateškega projekta iCON, je v Ajdovščini 24. oktobra 2013 izvedla delavnico, na kateri se je z javno predstavitvijo zaključil razvojni krog prvega pilotnega projekta čezmejne podjetniške mreže MIN – Metal Industry Network v okviru strateškega projekta iCON, ki je sofinanciran iz Programa čezmejnega sodelovanja Slovenija - Italija 2007-2013 iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj in nacionalnih sredstev. Podjetje Petrič d.o.o., vodilni član čezmejne podjetniške mreže MIN, je v okviru tega projekta razvil novo proizvodnjo najsodobnejših prometnih znakov in informacijskih tabel. Novi izdelki omogočajo večjo varnost v prometu in ponujajo nove rešitve na področju označevanja v okolju. Uresničevanje razvojnih podjetniških zamisli ni odvisno le od denarja. Predvsem majhna, pa tudi srednje velika podjetja se pri razvoju svojih zamisli srečujejo z vrsto problemov in včasih tudi težko premostljivih težav. Iskanje pravih poslovnih partnerjev z ustreznimi izkušnjami, dobrih praks in strokovne podpore na različnih poslovnih področjih je pogosto težje in veliko bolj zamudno kot ustvarjanje inovativnih tehnoloških zamisli. Zato je danes mreženje in poslovno sodelovanje s primernimi partnerji že skoraj obvezen pogoj, če želi podjetje ustvariti nekaj novega in si s tem zagotoviti stabilno poslovanje v prihodnjih letih. Čezmejno sodelovanje za razvoj Čezmejni strateški projekt iCON omogoča mikro, malim in srednje velikim podjetjem na obmejnem območju Slovenije in Italije široko podporo pri razvoju konkurenčnosti. Glavni namen tega projekta je spodbujanje aktivnosti, ki povečujejo podjetniško sodelovanje, inovativ-

nost in razvoj skupnih storitev. Eden od najpomembnejših ciljev projekta je vzpostavljanje čezmejnih povezav med gospodarskimi subjekti, v okviru katerih lahko podjetja hitreje uresničujejo svoje razvojne cilje. Razvojna agencija ROD iz Ajdovščine je kot vodilni partner projekta iCON v sredini prejšnjega leta vzpostavila mrežo kovinarskih podjetij MIN – Metal Industry Network. Nosilec mreže je podjetje Petrič d.o.o. V mreži trenutno deluje osem članov, štirje slovenski in štirje italijanski poslovni subjekti. Člani mreže so prepoznali interes za sodelovanje na številnih področjih, za svoj pilotni projekt pa so izbrali razvoj proizvodnje prometnih znakov in druge urbane signalizacije. Odločitev je bila sprejeta po temeljiti analizi trga. Združene prednosti posameznih članov čezmejne podjetniške mreže MIN so omogočile hiter in učinkovit razvoj nove družine sodobnih izdelkov. Nova proizvodnja prometnih znakov Razvojni projekt, ki se je začel v aprilu 2012, je bil leto kasneje že uspešno zaključen. Končno proizvodnjo je vzpostavilo podjetje Petrič d.o.o., ki je v tesnem sodelovanju s člani mreže MIN razvilo in izdelalo namenske stroje za proizvodnjo splošnih prometnih znakov ter namenskih znakov za različne vrste označevanja v urbanem okolju. V procesu razvoja so bila opravljena vsa potrebna testiranja, podjetje Petrič d.o.o. pa je v okviru projekta iCON pridobilo tudi certifikat CE, ki je od letos obvezen za vse proizvode prometne signalizacije. V maju 2013 je v Ajdovščini že stekla redna proizvodnja sodobnih prometnih znakov in informativnih tabel. Najpomembnejšo konkurenčno

prednost novih znakov predstavljata boljša odsevnost in daljša življenjska doba, ki jo dosežejo z uporabo vrhunskih materialov in domišljenim načinom izdelave. Velika fleksibilnost pri končni obdelavi znakov, s folijami in različnimi vrstami tiska, omogoča izjemno široko uporabnost izdelkov. Po uspešno zaključenem pilotnem projektu je čezmejna podjetniška mreža MIN pridobila nove člane in skupaj z njihovimi znanji začela razvijati nov projekt proizvodnje kotlov, ki za energent uporabljajo biomaso. Družbeno koristne dimenzije projekta Širitev proizvodnih zmogljivosti s sodobno linijo visoko kakovostnih izdelkov bo podjetju Petrič d.o.o. in članom mreže MIN omogočala ustvarjanje večjih prihodkov in s tem stabilnejše poslovanje. Zelo pomembni pa sta tudi družbeno koristni dimenziji tega projekta. Novi proizvodi zaradi velikih možnosti izbire oblik, velikosti in končne obdelave znakov omogočajo široko uporabnost in s tem hitrejši razvoj kulture označevanja javnih prostorov. Uporaba visoko kakovostne svetlobno odsevne folije, ki omogoča boljšo vidnost prometnih oznak tudi v slabih vremenskih pogojih, je pomemben prispevek v prizadevanjih za večjo varnost v prometu. Čezmejno podjetniško sodelovanje tako presega svoj osnovni namen in v čezmejni prostor prinaša tudi majhen, a pomemben prispevek k večji kakovosti bivanja. Več informacij o iCON projektu na: www.icon-project.eu Razvojna agencija ROD Projekt iCON je sofinanciran v okviru Programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007-2013 iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj in nacionalnih sredstev.

Podjetje Petrič z inovativnim proizvodom na forumu inovacij Podjetje Petrič d.o.o. je s svojim inovativnim modularnim sistemom gradnje zidov Wallrun, gabion wall system by Petrič. Med 127 prijavljenimi so se uvrstili med 47 najbolj inovativnih.

Izdelek so razvili v domačem podjetju, v sodelovanju z oblikovalskim podjetjem Gigodesign. Gre za nov pristop k urejanju okolja, ki omogoča različne kombinacije, predvsem pa je zelo enostaven za nameščanje.

Osnovnemu modelu – gabionu – je mogoče dodajati različne elemente, kot so klopi, okna, korita … Komisija Slovenskega foruma inovacij je med drugim zapisala: »Sistem je široko uporaben v urbanem okolju, hkrati pa učinkovito rešuje tudi nekatere probleme z umestitvijo vsadkov v urbano okolje.«

5

14. november – Svetovni dan sladkorne bolezni dipl. dietetičarka Petra Kravos

Po zadnjih ocenah ima danes na svetu sladkorno bolezen 285 milijonov ljudi ali 6,4 odstotka svetovnega prebivalstva. Slovenija pri tem ne zaostaja. V Sloveniji je po zadnjih epidemioloških podatkih kar 125.000 bolnikov s sladkorno boleznijo. Sladkorna bolezen sodi med tiste kronične bolezni, ki zaradi svoje velike pogostnosti ter zahtevne in kompleksne obravnave predstavljajo velik javno-zdravstveni problem. Spada med najpogostejše razloge, zaradi katerih prebivalci Slovenije obiščejo zdravnika, podaljševanje življenjske dobe in staranje prebivalstva pa bo te potrebe samo še povečalo. Ta bolezen tako postaja eden najresnejših zdravstvenih problemov našega časa. Ločimo dva tipa sladkorne bolezni, tip 1 in tip 2. Pri sladkorni bolezni tipa 1 je previsok krvni sladkor posledica okvare trebušne slinavke, ki hormona inzulina ne izloča več ali pa ga izloča zelo malo. Okvara trebušne slinavke običajno poteka naglo, zato bolnik začuti težave hitro po nastanku bolezni, navadno v nekaj dneh ali tednih. Težave se hitro stopnjujejo, za preživetje bolnika je nujno takojšnje zdravljenje z inzulinom, ki nato traja vse življenje. Bolnik se mora naučiti zdravljenja z inzulinom v takšni meri, da lahko posnema ravnanje zdrave trebušne slinavke. Za sladkorno boleznijo tipa 1 običajno obolevajo otroci in mladostniki. Pomembno je dejstvo, da pogostnost sladkorne bolezni tip 1 v tej starostni skupini zadnja desetletja narašča kar za približno 4 % letno, kar pomeni, da imamo na vsakih 10 let dobrih 40 % več mladih ljudi s sladkorno boleznijo tip 1. Pogostnost sladkorne bolezni tip 1 žal najhitreje narašča v predšolski populaciji. Zaradi nezdravega načina življenja in debelosti pa postopno med mladimi narašča tudi pogostnost sladkorne bolezni tip 2. Sladkorno bolezen tipa 2 ima 95 odstotkov bolnikov s sladkorno boleznijo. Previsok krvni sladkor je posledica sočasno prisotne okvare trebušne slinavke, ki izloča premalo inzulina in oslabljenega učinka inzulina na telesna tkiva, predvsem mišičje in jetra. Okvara trebušne slinavke sčasoma napreduje, zato se način zdravljenja sladkorne bolezni tipa 2 stopnjuje od vzpodbujanja zdravega načina življenja do zdravljenja z zdravili, ki jih zaužijemo preko ust, do zdravljenja z inzulinom. Sladkorna bolezen tipa 2 lahko ostane dolga leta neprepoznana, saj so bolniki praviloma vrsto let brez težav in poiščejo pomoč šele zaradi zapletov sladkorne bolezni. Sladkorno bolezen tipa 2 večinoma prepoznamo po 40. letu starosti, vrh pojavnosti je med 60. in 70. letom. Ta tip sladkorne bolezni povezujemo z nezdravim načinom življenja, povečano telesno težo ter debelostjo. Preprečevanje sladkorne bolezni tipa 2 je najuspešnejše z vzgojo o pravilnem in zdravem prehranjevanju ter preprečevanju sladkorne bolezni že v otroštvu. Da je stanje resno, pove podatek, da tudi otroci zbolevajo za sladkorno boleznijo tipa 2, ki navadno prizadene odrasle in je povezana s prekomerno telesno težo. Pomembna, a še vedno premalo upoštevana metoda zdravljenja sladkorne bolezni je redna telesna dejavnost. Telesna aktivnost je pomembna za vsakogar, vendar je za osebe s sladkorno boleznijo toliko bolj pomembna, saj poveča občutljivost za inzulin in izboljša toleranco za glukozo. Osnovo zdravljenja sladkorne bolezni pa predstavlja zdrava prehrana. Svetovno znan zdravnik dr. Anderson, ki je dosegel izjemne rezultate na področju zdravljenja sladkorne bolezni piše, da je prehrana, v kateri 70 odstotkov vseh kalorij izhaja iz ogljikovih hidratov in vsebuje do 70 g vlaknin dnevno, nudi največ koristi za posameznike s sladkorno boleznijo. Tega podatka sladkornim bolnikom nihče ne predstavi, saj ta prehrana dovoljuje izjemno malo mesa in je za številne ljudi (strastne mesojedce) »nepraktična«. Oseba, ki ima sladkorno bolezen, mora spremeniti način življenja, pridobiti nove navade, opustiti nekatere prejšnje, kar zahteva veliko napora, odrekanj, predvsem pa upanje in zaupanje v prihodnost. Korenita sprememba naše prehrane je lahko »nepraktična«, vendar pa je tega tudi vredna.


6

Obrt

Št. 26 • 15. november 2013

Pašta z zeleno črto Pavle Vodopivec je skozi 20 let ustvarjal in gradil blagovno znamko, ki je danes prepoznavna in cenjena predvsem zaradi odlične kakovosti proizvodov. Prav to je bilo osnovno vodilo uspešne poslovne poti podjetja Naturtest iz Vrtovina, zato si edini zasebni testeninar daleč okoli, ki januarja prihodnje leto odhaja v penzijo, želi, da bi blagovna znamka njegovih testenin živela in se razvijala naprej. Stalna rubrika Ajdovskih novic, v kateri vam predstavljamo uspešne domače podjetnike, odkriva vedno bolj zanimive zgodbe. Tokrat naju je z Brankom pot zanesla v Vrtovin, pred ozkimi gasami je klonila celo moderna navigacijska naprava, zato je še kako prav prišla pomoč prijazne vaščanke. Sprejel naju je gospodar Pavle Vodopivec in nama smeje povedal, da se do njega pride tudi po »vrtovinski obvoznici«, ki sva jo zgrešila. Pavle je domačin v Vrtovinu, odraščal je v središču vasi, tik ob cerkvi, kasneje pa sta si z ženo zgradila dom nekoliko više, na čudoviti razgledni lokaciji. Smeje prizna, da bi bil marsikateri dobavitelj srečnejši, če bi bilo podjetje kje bliže glavni cesti, vendar pa to niti ni toliko njegov problem, niti večjih težav doslej ni bilo, on pa je tam gor, vrh Vrtovina, zelo zadovoljen. Najprej naju je povabil na ogled proizvodnje. Delovni postopki se smiselno vrstijo v lično urejenih delavnicah, opremljenih s stroji za izdelavo testenin z različnimi nastavki, sušilnimi komorami in drugimi potrebnimi pripomočki, mnogi med njimi inovativen izum mojstra Pavleta. Tu s pomočjo strojev, pa vendar po ročnem postopku, nastajajo različne vrste sušenih testenin, tortelini in njoki, tudi polnjeni. Prvi produkt, ki še vedno kraljuje v ponudbi Naturtesta, pa so bili, so in bodo rezanci – od jušnih do širokih. 20 let Naturtesta na 20 let Mlinotesta Podjetje Naturtest letos praznuje 20. obletnico. Pavle Vodopivec se je za samostojno pot odločil po 20 letih dela v Mlinotestu, kjer se je zaposlil zaradi dobrih priporočil tam zaposlenih prijateljev, podjetje je v tistih časih tudi veliko zaposlovalo. Začel je kot testeninarski vajenec, zaključil kot vodja izmene v Testeninki. Branko je radoveden – kaj ga je iz varne službe v dobri firmi z gvišno plačo gnalo v riskantno poslovno idejo? Pavle pove, da je v tistem obdobju pričakoval malo večji kapital, ki ga je želel pametno vložiti, »če bi ga vložil v avto, bi se vozu pet let, pol pa konc«,doda in pove, da je pač takšne sorte, da je želel izkoristiti priložnost, nekaj ustvariti doma. Razmišljal je o dejavnosti, tudi v šivilj-

stvo bi se spustil – to je ženina stroka, pa nekako ni bila za to, zato se je odločil za svojo branžo. Poleg tega ga je v službi močno motilo nočno delo: »Po nočni sem en teden prihajal k sebi, pol je bla pa spet nočna.« Prizna še, da bi takoj odprl pekarno, če ne bi zahtevala nočnega dela. Leta 1993 je Pavle Vodopivec zapustil podjetje Mlinotest, investiral v nekaj majhnih strojev ter v domači garaži v Vrtovinu začel izdelovati testenine. »V začetku smo delali tako: en dan smo nardili, smo napravli dve sušilni komori, tisto se je pol sušilo do naslednjega dne, ko smo pakirali, tretji dan smo pa peljali, če smo meli kupca,« se danes smeje. Oprema je zadostovala za oskrbovanje parih gostiln in privatnih trgovin v okolici. Znanja o trženju niso imeli, jih je pa kakovosten izdelek sam oglaševal. »Čakali smo, da bo kjšn pršu, da bomo kej naredili … in pol so za nas slišali potniki od velikih firm.« Potem se je začelo, s težavami – premajhne kapacitete so zahtevale dogradnje, nadgradnje – strojev in prostorov. Sledilo je kakšnih osem let dolgo obdobje stalnega investiranja. Danes lahko dnevno povprečno proizvedejo 300 do 400 kilogramov testenin ali njokov, če bi delali dve izmeni, bi jo lahko še enkrat več. Rast proizvodnje je kmalu presegla delovne zmožnosti družine – poleg Pavleta in žene Tatjane je delo v Naturtestu že po enem letu dobil delavec, ki je še danes tu. Za preprostejša dela pa podjetje stalno ponuja delo študentu. Rezanci, kratka pašta, ravioli, njoki Naturtest je danes prepoznavna blagovna znamka, ki jo nad ostale dviga odlična kakovost. »Mi smo se približali ročnemu delu. Z našo tehnologijo smo se približali tistemu načinu, ko pašto delamo doma, to je pomagalo, da je prišla kvaliteta ven,« pove Pavle. Tega se držijo še danes. Začeli so z rezanci, ki so še danes osnovni del proizvodnje, Pavle pa si je želel izdelovati tudi polnjene testenine. S prvim kupljenim strojem za raviole so imeli precejšnje težave, zato ga je kmalu nadomestil kombinirani stroj za testenine in raviole. Nazadnje so paleto proizvodov razširili še za njoke, tudi polnjene, oboje

tehnološko zahtevnejše za izdelavo. Vendar »se je kar primlu, taku da zdej imamo tudi tistu« pravi Pavle. Ob pretežno jajčnih testeninah (iz svežih jajc!) izdelajo tudi nekaj malega bio testenin, po novem celo iz kamuta, najkakovostnejše pšenice na trgu. Asortimaja ne namerava širiti, ker vsak artikel za seboj povleče obsežen proces – svoje embalaža, deklaracije,črtne kode … Proizvajajo »kar ljudje radi kupijo in se dobro prodaja, pa kar, drugi niso, ali pa še ne delajo,« strne Pavle. Največ prodajo jušnih rezancev, veliko njokov in polnjenih njokov. O recepturah pa - da ustrezajo vsem pravilnikom in normativom, da za različne pašte uporablja različne moke, ki mu jih dobavljajo različni proizvajalci, da po svoji lastni recepturi pripravlja tudi nadeve, ki jih potem strojno vstavljajo v pašto, kaj več pa nama ne uspe izvleči iz testeninarskega mojstra. Testeninarstvo ima še priložnosti Čeprav bi si upala trditi, da je pašta v vseh svojih različicah eden najbolj prodajanih živilskih artiklov, skoraj kot kruh, pa je zasebnih testeninarjev, v primerjavi z zasebnimi peki, v Sloveniji zelo malo. Pavle meni, da je na eni strani temu tako zaradi velikih monopolnih podjetij, na drugi strani pa je tehnologija izdelave testenin še relativno neznana, vsaj pred leti je bilo tako: »Ne more se vsak ubadat s tem. Jst bi lahko bil pek, ma pek je zelo težko testeninar.« Je pa tudi res, da so testenine trend v sodobni kuhinji. K nam so počasi prihajale iz sosednje Italije, kjer so jih od časa Marka Pola do danes razvili v vsestransko in vsem dostopno kulinarično specialiteto. Iz italijanske »paste« je sposojena tudi primorska »pašta«. Pavle poudari, da 20-letne izkušnje iz Mlinotesta pri njegovem poslu niso dosti koristile. Njegova proizvodnja je le malo večja od butične, dnevno sveže izdelave testenin. To pa poleg popolnoma drugačne tehnologije zahteva tudi drugačne pristope. Potrebnih je bilo veliko inovativnih idej in zamisli, tako pri tehnologijah in strojih, kot pri recepturah. Včasih so bile odločitve tudi napačne in so »pašto metali prascem« ali menjali stroje. Pa so vedno uspešno zvozili, mojster Pavle pa se danes lahko pohvali z verjetno kar edinstvenimi izkušnjami. Kvalitetni kupci iščejo kvalitetno blago Naturtest se je skozi 20 let poslovanja ubadal predvsem s tem, kako zadostiti potrebam trga, čemur je zagotovo botrovala dobro zastavljena vizija. Pavle Vodopivec več da na kakovost, kot na količino. Na podlagi izkušenj se zaveda svojih sposobnosti in kapacitet, obvladuje kar obsežen trg – spodnji konec Slovenije, vse do Bleda. Zato si podjetje lahko

privošči politiko poslovanja s kvalitetnimi kupci: »Tisti, ki želijo imeti kvaliteto, so kupci, in plačniki. Z ostalimi pa ne delamo.« Gospodarska kriza je seveda prizadela proizvodnjo, prodaja je v hipu padla, predvsem na račun zapiranja majhnih trgovin po vaseh. Takrat je bilo potrebno veliko energije usmeriti v iskanje novih kupcev, ki so jih tudi dobili. Trendi se v zadnjem času spet spreminjajo, če v velikih centrih ni vse rožnato, pa se po vaseh nazaj odpirajo privat trgovinice, »s takšnimi je najlepše delat«, doda Pavle. Naturtest pa krasi tudi police velikih trgovcev. Podjetje sodeluje z Mercatorjem in Šparom kot lokalni dobavitelj, kar pa pomeni, da morajo sami vozit testenine v trgovine. Stroškovno nekoliko neugodno, vendar pa – za kaj več bi bilo potrebno močno povečati proizvodnjo, o čemer pa Pavle sploh ne razmišlja. Distribucija je tudi sicer posebno in pomembno poglavje znotraj poslovanja podjetja. Večino izdelane pašte namreč do trgovin in gostiln razvozijo sami, s kombijem. Kar 15 let ga je vozila žena Tatjana, nato je za krmilo za nekaj let sedel tudi Pavle. Posamezne okraje obiskujejo na določena časovna obdobja, na ljubljanski konec na primer enkrat na 14 dni, v času pred krizo pa so hodili enkrat tedensko … Kljub vsemu podjetje posluje dovolj dobro, da družina in zaposlen lepo preživijo, pa še kakšnemu študentu ali sezonskemu delavcu ponudijo dodaten zaslužek. Ni omembe vredno zadolženo, sproti poravnava vse svoje obveznosti, nima večjih dolžnikov, posel je utečen. Vrednost in cena blagovne znamke Ob snovanju imena podjetja in testenin je Pavle želel nekaj naravnega, domačega, pa vendar sodobnega, kar ime Naturtest zagotovo ima. So pa v začetku imeli z njim tudi precej »veselja«, saj so bili celo »naturisti« in podobne hecne izpeljanke. Skozi čas pa se je ime dobro prijelo. Pavletu je še vedno všeč tudi grafična podoba znaka, že pred mnogimi leti ga je izdelala priznana domača oblikovalka Silva Vovk Kete. Zaveda se pomena vizualne podobe blagovne znamke, ki je prvi prepoznavni znak podjetja in proizvoda, tudi na trgovski polici. Posebno embalažo, ki je precejšen prestiž ob tako majhnih količinah proizvodnje, ima za sedaj izdelano le za svoj top proizvod – rezance, ki jih tudi ročno pakirajo. Blagovna znamka Naturtest je Pavletova stvaritev, njegov otrok – ustvaril jo je, vzgajal in negoval, danes je »odrasla«, prepoznavna na

trgu, pripoveduje zgodbo o kakovosti. Pavle Vodopivec se odpravlja v »penzijo«, vendar pa želi blagovno znamko ohraniti. Povpraševanje je, tako da si lahko »privošči«, da utečeno in prepoznavno podjetje, z zanesljivo prodajnim produktom, odda v prave roke: »Na osnovi povpraševanja za nakup naše dejavnosti, blagovne znamke, smo se odločili, da jo bo dobil nekdo, ki bo najbolj primeren za to.« Zelena črta V pričakovanju kakšnega »rumenega« odgovora Pavleta vprašam , na koga, ki je kuhal njegovo pašto, je najbolj ponosen … Odgovor je presenetljivo tipičen zanj: »Na penzioniste … žena reče možu – vzemi tisto pašto z zeleno črto, in buhvari, da bi mi kakšno drugo črto nardili. Ker penzionisti slabu vidjo …« Smešno, pa tako resnično – le dokler bo okusna, bo tudi prodajno uspešna, za to pa mora biti tudi na pogled prepoznavna. Pavle nama pove, da se tudi on sprehodi med trgovskimi policami in pregleduje pašte, da se po luknjah na policah takoj vidi katera je dobra, kar je pomembno merilo. Pašta doma Pavle opravlja takšno »službo«, ki jo preblizu doma, da nebi uhajal a v družinsko življenje. Žena Tatjana je ves čas del podjetja, vmes pa sta v hiši, katere garaža je skozi 20 let zrastla v obsežno in dobro utečeno obrtno delavnico, odrasla dva sinova ter skozi odraščanje vsak po svojih močeh pomagala staršema pri poslu. Danes imata vsak svojo življenjsko zgodbo, nobena ni povezana z domačo pašto. Eden je še doma, drugi potuje po svetu. Pavle se, ob izdelovanju pašte in snovanju receptur, rad druži s prijatelji in poje v vrtovinskem moškem pevskem zboru Vinograd. O poslu pa pravi: »Počasi se odpravljam v penzijo in stremim za tem, da bi blagovna znamka ostala na tržišču.« Ob vseh količinah pašte okoli njega se je še ni naveličal, jedel bi jo tudi dvakrat na dan, če bi bilo treba – kakršnokoli, najraje z mesno omako. Pa še nasvet za gospodinje, ki drži kot pribito: pašta se kuha v vsaj petkratni količini vode, predvsem zato, da se izločijo vrhnji sloji pepela, ki dela usedline. Ko je kuhana, jo odcedimo in speremo – najbolje z mrzlo vodo, da otrpne, s čimer takoj prekinemo kuhanje. Nato jo prelijemo z izbrano omako in postrežemo. Zadnje vprašanje – kaj bo Pavle počel v penziji? »Če bom zdrav, bom delu pašto, kaj bi druzga delu, sej tisto znam …« Sanda Hain in Branko Lavrenčič


Iz naših krajev

Št. 26 • 15. november 2013

FOTO Nevenka Vidmar

Lokavški kulturni dnevi 2013

»Letos smo sledili bogati tradiciji raziskovanja lokavške preteklosti in tokrat pogledali v zgodovino glasbenega ustvarjanja v Lokavcu. Plod tega raziskovanja je razstava (delo članov Športnega društva Slano blato), ki bo na ogled do 22. novembra. Posebnih, delovnih ljudi je bilo v Lokavcu vedno dovolj. Eden izmed njih je bil tudi lokavški učitelj Leopold Paljk, iz Velikih Žabelj doma, ki smo mu posvetili sobotno spevoigro Ostani zdrava, moja Vipavska. Bil je izjemno dejaven na mnogih področjih in se kot tak zapisal v spomin Lokavčanov. V šolskem letu 1926/27 je zaključil svoje poučevanje v Lokavcu in se pred fašizmom z družino zatekel v Ljubljano. Od tam sta nas v soboto popoldne na generalki obiskala tudi Paljkova najmlajša hčerka, gospa Špela Paljk s svojim možem Edom Pirkmajerjem in izrazila hvaležnost, da se po tolikih letih spominjamo tako njenega očeta kot tudi za Primorsko težkih časov. Da pripraviš tako prireditev, je potrebno veliko sodelovanje, sami ne pridemo daleč – zato hvala vsem, tako pripravljavcem razstave kot nastopajočim: igralcem, solistom, pevovodjem in dirigentki, zborom, godalnemu orkestru ajdovske glasbene šole, možem in fantom, ki so pripravili in pospravili dvorano, poskrbeli za sceno … Vseh nas je bilo okrog sto ali – kot

so hudomušno pripomnili obiskovalci – pol Lokavca.« S temi besedami je Bojana Pižent Kompara, koordinatorka letošnjih Kulturnih dni v Lokavcu, opisala dogajanje okrog prireditve. Prireditev je organizirala Krajevna skupnost Lokavec v sodelovanju s športnim društvom Slano blato in društvom Doli. Veliko dela je bilo vloženega v tako velik projekt in izpeljan je bil tekoče in profesionalno. Polna dvorana in bučni aplavzi so to potrdili in se na ta način zahvalili vsem akterjem prireditve. Koncert godalnega kvarteta Nova je bil 11. oktobra v cerkvi Marije Vnebovzete v Lokavcu. Igrale so Mojca Batič, Ana Cotič, Barbara Grahor in Polona Soban. Razstava Zgodovina glasbenega ustvarjanja v Lokavcu je za ogled odprla vrata 18. oktobra. Razstavo so pripravili člani Društva Slano blato. Kulturni program pa so oblikovali otroci podružnične šole iz Lokavca in Pritrkovalci Lokavec. Osrednja prireditev je potekala 19. Oktobra, s spevoigro in podelitvijo priznanj Edmunda Čibeja. Nastopali so: Aleš in Andreja Bolko, Silvan Pižent, Melita Mislej, Matej Slokar, Simon Rušt, Klavdija Štrukelj, Kaja Slokar, Žan Bolko, Marjan Bolko, Herman Dragin, Pritrkovalci Lo-

kavec, vodita Nada Blažko in Beti Babič in otroci lokavške šole. Peli so še moški zbor pod vodstvom Mateje Soban, dekliški zbor pod vodstvom Klavdije Štrukelj in mešani zbor pod vodstvom Mateje Soban. Solisti Aleš Bolko, Andreja Bolko, Silvan Pižent, Matej Slokar, Bojan Pergar in zbor je prepeval ob spremljavi godalnega orkestre Glasbene šole Vinka Vodopivca iz Ajdovščine pod vodstvom Sanje Kaluđerović. Vse priredbe so delo Barbare Grahor. Priznanje Edmunda Čibeja za življenjsko delo so Lokavčani podelili rojaku Zdravku Pergerju, Diploma Edmunda Čibeja pa je razveselila Pritrkovalce Lokavec. V nedeljo, 20. oktobra, je društvo Doli organiziralo pohod v ritmu različnih žanrov glasbe. Jazz bend je pri izviru Hublja preigraval glasbo iz njihove mladosti. V župnijski cerkvi je pohodnike sprejel župnik Jože Ličen, predstavila sta se oba letošnja nagrajenca, Zdravko Perger in Pritrkovalci Lokavec, zapel je tudi oktet Sotočje, na orgle pa je zaigrala Vlasta Lokar Lavrenčič. Na Grajšku so zaplesali člani folklorne skupine Društva Most, v Brithu pa so vasovalci zapeli podoknico. Na kmetiji Černigoj so se pohodniki zavrteli še ob zvokih harmonike in zaključili prijeten dan. Po uspešno zaključenih Kulturnih dneh pa se v Lokavcu še kar dogaja. Prelep večer je v cerkvi Marije Vnebovzete pripravila kaligrafinja Loredana Zega. Njeno ustvarjanje je spremljal kitarist Nazzareno Zacconi. V decembru pa se nam obeta še večer najlepših operetnih arij, v počastitev Verdija in v organizaciji Figaro d.o.o.

7

Dobra stara šola Društvo gospodinj z dramsko skupino Planina pri Ajdovščini v nedeljo, 1. decembra 2013, ob 16. uri vabi v Dom krajanov Planina na prireditev Dobra stara šola. Različne generacije učencev so v šoli, ki je na Planini delovala do leta 1972, doživele  in  izkusile marsikaj, mnogo pa so se naučile tudi za življenje. O pripetljajih v šoli nekoč in danes v avtorski komediji domačina Dušana Česna DOBRA STARA ŠOLA. Obsežnejši zgodovinsko etnološki pogled na dogajanje v Planinski šoli pa v knjižici predstavlja Jasna Fakin Bajec, dr. etnoloških znanosti in prof. zgodovine.  Zanimiva knjižica je  nastala po  pripovedih krajanov, spominih nekaterih učiteljic, ki so delovale na Planini (Vera Černigoj, Boža Štrancar, Magda Pegan), in zapisih iz dveh šolskih kronik (iz obdobja 1879–1899 in 1945–1966).  Poleg osrednjega dogodka bodo s pesmijo program popestrile tudi članice Ženskega pevskega zbora gospodinj pod vodstvom Ane Štokelj, vabljeni pa tudi na razstavo Šola nekoč in danes. Vstopnina 5+1* €. Dogodku dodajamo humanitarno noto, saj bomo del zbranega de-

narja z vstopnino prek Karitasa namenili nakupu šolskih potrebščin za otroke družin v finančni stiski v Vipavski dolini. Naslednja predstava bo 8. decembra ob 16. uri v Dvorani prve slovenske vlade v Ajdovščini.

»EKOla, domače sejme!« – za zadnje zamudnike Če si lanskoletne pripovedi Društva gospodinj z dramsko skupino Planina pri Ajdovščini še niste ogledali, potem imate še zadnjo priložnost v soboto, 16. novembra, ob 19. uri, v Domu krajanov Bilje.

Novo balinišče – prvi korak do urejenega jedra vasi Cesta

Nevenka Vidmar

Večer Verdijevih opernih arij in zvenečih glasov 15. decembra bo v Lokavški dvorani Edmunda Čibeja potekal večer opernih arij – Gala Verdi 2013. Organizator, pa tudi osrednji protagonist koncertnega večera, je Zdravko Perger in agencija Figaro, ponovno pa se bo na odru lokavške dvorane zvrstila četa odličnih domačih pevcev. Skozi zadnji dve desetletji je na Vipavskem zrasla cela generacija mladih pevskih talentov, ki so stopili na profesionalno pot pevcev. Za tako majhno geografsko območje je to nekaj posebnega, edinstvenega. Na koncertu v Lokavcu bo zažgolelo kar 10 domačih glasov, trije so se morali odpovedati sodelovanju zaradi drugih obveznosti. Zdravko meni, da je petju na Vipavskem dal zagona Rajko Koritnik, da je prav zaradi njegovih pedagoških pristopov zraslo takšno zanimanje. Že pred Koritnikom pa je imela Ajdovščina in okolici izreden pevski potencial Poleg bratov Rajka in Staneta

Koritnik še – brat in sestra Kobal potem sopranistka Sonja Hočevar in tenorist Ljubo Kobal poročen z igralko Majdo Potokar ,basist Zdravko Kovač iz Lokavca , brata Černigoj – oba sta pela v opernem zboru, Mirko je postal popularen tudi zaradi nastopanja s triom Lojzeta Slaka. Preletimo, kdo vse bo nastopil na gala koncertu v Lokavcu. Pia Brodnik Slokar iz Ajdovščine je redna profesorica na ljubljanski Akademiji za glasbo ter predstojnica oddelka za petje in nastopa na naših in tujih koncertnih in opernih odrih. Katarina Perger iz Lokavca se je podala v pedagoške vode, uči v Ajdovščini in v Zagorju, za seboj ima že lepo število opernih nastopov predvsem v operi Maribor in koncertov doma in na tujem.  Barbara Sorč,  mezzosopranistka, po očetu od Stomažev, je po uspešni karieri v ljubljanski Operi pričela s poučevanjem na dveh glasbenih šolah, še vedno pa kot stalna gostja solistka sodeluje z Opero. Blaž Gantar iz Vipave kot prvi tenor uspešno nastopa v ljubljanski Operi, med drugim se je predstavil kot Alfredo v Traviati, veliko ga vabijo tudi na tuje odre. Matej Volk iz Goč, tenorist, solist v Operi, je znan še iz njegovega obdobja pri Kosovelovcih. Mladi Aljaž Žgavec,  doma iz Dolge Poljane, se je z Zdravkom Pergerjem spoznal na ljubljanski srednji glasbeni šoli, mlad glas je mojstra navdušil, dodelil mu je vlogo pisarja v Gorenjskem slavčku. Aljaž se je po tej iz-

kušnji opogumil ter uspešno prestal avdicijo v Operi, katere član je danes. Rok Bavčar, doma iz Sela, je v domačih krajih znan kot zborovodja vokalne moške skupine Prijatli iz Sela. Po končani akademiji se je zaposlil v Operi in ima že kar nekaj solističnih vlog za seboj. Robert Vrčon iz Dobravelj je prvak ljubljanske Opere, baritonist z vrsto uspešnimi naslovnimi vlogami, eden najizkušenejših slovenskih opernih pevcev. Silvo Škvarč  iz Ajdovščine (živi v Podkraju) je ravno tako zaposlen v Operi, kjer je uspešno odpel vrsto malih in srednjih vlog. Zdravko Perger, ki se v celoti podpisuje pod projekt Gala Verdi 2013 v Lokavcu, je svojo pevsko pot začel že v šolskem zboru, nadaljeval pri Kosovelcovih, v Briškem in Slovenskem oktetu, svojo »penzijo« pa je lani dočakal v ljubljanski Operi. V 35 delovnih letih je odpel veliko imenitnih vlog, doživel ogromno zanimivega, prejel množico priznanj in odličij, med katerimi sta mu najljubši mednarodno Rotary priznanje za humanitarnost in Čibejevo priznanje za življenjsko delo, ki ga je prejel letos od svojih sokrajanov, od ljudi, s katerimi živi. Da bo koncertni večer opernih arij v Lokavcu, 15. decembra zvečer, zares gala in poseben, pa zagotavlja tudi filharmonični orkester Filarmonica Del Veneto iz Benetk pod vodstvom dirigenta Riccarda Boeretta Veneto iz Benetk, ki bo spremljal pevce. Vabljeni.

Cestnarski balinarji imajo nov zagon, vsaj še enkrat močnejši od prej, saj se jim je uresničila velika želja – iz dvosteznega so uredili štiristezno balinišče. V petek, 18. oktobra, je bilo novo balinišče tudi slovesno odprto. Balinarski klub Cesta se je dlje časa soočal s prostorsko stisko na domačem balinišču, zato je prav od njihovih članov prišla pobuda za ureditev, posodobitev in razširitev. Marsikateri domači mladi balinarski up je namreč prav zaradi pomanjkanja potrebne infrastrukture in prostora odšel trenirat drugam. Domači balinarji so v projekt vložili ogromno ur prostovoljnega dela, Občina Ajdovščina pa je primaknila 8.000 evrov, da se je projekt lahko zaključil. Balinišče je danes urejeno do takšne mere, da je tu mogoče prirejati tudi različna tekmovanja. V prihodnosti ga želijo pokriti in opremiti s tribunami za gledalce. Slovesnosti ob odprtju se je v družbi predstavnikov občinske uprave in ajdovskega podžupana Igorja Česni-

ka udeležil tudi predstavnik ministrstva za gospodarstvo, ki je omogočilo brezplačen prenos zemljišča na Občino Ajdovščina. Prav tu se bo v bližnji prihodnosti razvilo večnamensko vaško središče, katerega center bo večnamenski objekt za potrebe krajevne skupnosti in krajanov. Balinišče je blagoslovil župnik Vlado Kolenko, po slovesnosti pa so mladi balinarji novo pridobitev takoj preizkusili in navzočim pokazali svoje izvrstno balinarsko znanje. Za še slajše druženje pa so poskrbele domače gospodinje, ki so pripravila okusno pogostitev. Mb


8

Kultura

Št. 26 • 15. november 2013

40 let MPZ Ajdovščina = 40 uspešnih let zborovodkinje Obisk rojakov v Sarajevu Marinke Šuštar

40 let, 400 in več nastopov, 600 in več pevcev, 900 in več skladb ter številna priznanja predstavljajo povzetek dela Mladinskega pevskega zbora Osnovne šole Danila Lokarja Ajdovščina in zborovodkinje Marinke Šuštar. Ob 40-letnici MPZ Osnovne šole Danila Lokarja Ajdovščina je v soboto, 12. oktobra zvečer, v cerkvi Marije Tolažnice v Logu potekal koncert, na katerem so se sedanji in nekdanji pevci poklonili delu zborovodkinje Marinke Šuštar, ki je v štiridesetih letih delovanja glasbeno obogatila številne generacije. Slavnostni koncert je postregel s

programom lanske glasbene sezone in z izsekom projekta Kraljica jezikov ter z nekaj uspešnicami zadnjih let. K izjemno čutni izvedbi programa MPZ OŠ Danila Lokarja so svoj del programa namenili zborovodkinji Marinki Šuštar in občinstvu tudi nekdanji pevci in pevke, ki se jih je za to priložnost zbralo preko 120. Program so povezovali nekdanji pevki in sedanji voditeljici na Televiziji Slovenija Eva Furlan in Tjaša Hrobat ter učenec 8. razreda Luka Gobec. Ob tem dogodku gre omeniti tudi najvišje državno priznanje za izjemne dosežke na področju osnovnega šolstva, ki ga je Marinka Šuštar

prejela 3. oktobra na svečani podelitvi v Unionski dvorani v Ljubljani. Da gre za izjemno osebnost na področju slovenskega mladinskega zborovskega petja, pričajo številna priznanja, 15 gostovanj v tujino, izdaja petih zgoščenk ter skladbe, ki so jih skladatelji napisali prav zanjo in njen pevski zbor. Z slednjim je sodelovala v Gobčevi mladinski operi Trije muzikanti, s simfoničnim orkestrom Slovenske filharmonije v Škerlovem Rekviemu, od leta 1994 sodelovala na zborovskem tekmovanju v Zagorju, na revijah Naša pomlad, številnih šolskih, občinskih prireditvah, tudi državnih proslavah. Peter Avbar

V času med 11. In 13. oktobrom 2013 smo se pevci Mešanega pevskega zbora PRIMORJE udeležili gostovanja pri Slovenskem kulturnem društvu CANKAR v Sarajevu. Pri sami organizaciji gostovanja nam je bil v veliko pomoč tajnik SKD CANKAR gospod Samo Čolak, ki že kaka štiri leta živi in dela v Sarajevu. V treh dneh našega gostovanja v Bosni in Hercegovini smo pripravili dva samostojna koncerta. Prvi koncert se je odvijal v galeriji Mestnega muzeja v Zenici. Organizacijo le-tega nam je omogočil predsednik

društva ENCIJAN gospod Dragan Gačnik. Pri organizaciji drugega koncerta, ki smo ga imeli v dvorani Franjevačkog međunarodnog studentskog centara v Sarajevu, pa nam je pomagal gospod Samo Čolak. Člane društva CANKAR so naši nastopi navdušili in obljubili smo si, da se še srečamo. Pevci in naša Nadja smo se z gostovanja po čudovito jesensko obarvani Bosni in Hercegovini vrnili polni elana za nadaljnje delo. Liljana Ožbot

Tamburjaši in Plejade v Švici

60 let prijatelji otrok Medobčinsko društvo prijateljev mladine Ajdovščina (MDPM) je v novembru s slovesno prireditvijo praznovalo 60 let od svojega nastanka. To je bila tudi priložnost za izročitev spominskega priznanja Občine Ajdovščina za humanitarno delo ob obletnici, iz sklopa nagrad ob letošnjem občinskem prazniku.

Skozi vsa ta leta je društvo postalo samoumevni, v času gospodarske krize

pa tudi nujni del življenja naših krajev. Dejavnosti društva so pestre, skrbi tako za koristno izrabo prostega časa otrok, kot za njihovo razgledanost in dodatno izobraženost na različnih področjih. Pomembna pa je tudi različna pomoč otrokom iz socialno ogroženih družin in takšnim družinam nasploh, v tem okviru tudi širjenje čuta do sočloveka v našem okolju. Že dolga leta pa je MDPM Ajdovščina tudi sodelavec TOM telefona, ki nudi psiho-socialno pomoč otrokom. »Potreb je iz leta v leto več. Na vrata društva vsako leto potrka več družin, ki so v stiski. Iznajdljivosti strokovnih delavk in dobremu sodelovanju z ostalimi zvezami in društvi tako na lokalnem kot državnem nivoju, gre zahvala, da smo do sedaj lahko pomagali večini,« je opisala realno situacijo predsednica društva, Kristina Valič, obenem pa se zahvalila številnim sodelavcem in prostovoljcem, ki sodelujejo v mnogih projektih, izvajajo različne akcije, predvsem pa širijo pozitivno misel o medsebojnem sodelovanju ter zagotovila takšno delo tudi za naprej. Ob tej priložnosti se je s posebnim priznanjem zahvalila dolgoletni sekretarki in »duši« ajdovskega MDPM-ja, Ani Bizjak. Da se kljub praznovanju besedam o krizi ne da izogniti, je povedala slavnostna gostja Anita Ogulin, sekretarka ZPM Moste Polje, ki v teh kriznih časih javno in zelo odkrito opozarja na posledice krize, rešuje zelo kritične aktualne probleme in trka na humanost ljudi. Kljub temu pa

Osnovni namen glasbe je v vzbuditi posamezniku čustva, ki ga popeljejo v preteklost, v dni, vredne obujanja spominov in prav to je bil tudi namen Dekliškega pevskega zbora Plejade ter tamburaškega orkestra Tamburjaši, ki so se 22. septembra udeležile 45. Slovenskega romanja v Einsiedelnu v Švici, kjer nas je velikodušno sprejel organizator gospod župnik David Taljat. Skupaj so sodelovali pri slovesni sveti maši v prečudoviti baročni baziliki, ki je posvečena Devici Mariji in je znana po kipu Črne Marije. Popoldan so nato popestrili kulturni program namenjen romarjem iz Švice, Nemčije, Avstrije, Liechtensteina in Slovenije. Najprej so se predstavili posamično, Plejade, pod vodstvom Metke Jereb, z nekaj ljudskimi ( Roža na vrtu, Aj, zelena je vsa gora..), Tamburjaši, pod vodstvom Vlaste Lokar Lavrenčič, pa z našo ajdovsko Tamburjo ter Avsenikovo Na Golici.

Največ pozornosti pa sta pritegnili Dan ljubezni in Slovenija, od kod lepote tvoje, ki so jo izvedli skupaj in sta napolnili dvorano z neizmerno srčnostjo. Da pa tako dolge poti ne bi naredili le za igranje in petje, so se na poti ustavili še v Avstriji v mestu Innsbruck, kjer so si ogledali staro mestno središče in muzej izdelave zvonov. V Švici so se sprehodili po mesta Zürich, v Einsiedelnu pa odšli še na ogled Diorame, jaslic, za katere pravijo da, so s svojimi 500 izrezljanimi lesenimi figuricami, največje na svetu. Na koncu šteje le cilj, ki je tudi tokrat bil dosežen. Glasba nam je segla v srce. Na tem mestu naj se še enkrat zahvalimo našima sponzorjema Fructalu d.d. in Brumatu d.o.o., ki sta nam podarila svoje dobrote za na pot.

optimistično gleda v prihodnost, tudi zaradi otrok, in zaradi takšnih organizacij, kot je ajdovski MDPM. Domači organizaciji se je za dobro delo zahvalil tudi župan Občine Ajdovščina Marjan Poljšak, ter ob tej priložnosti predsednici izročil Spominsko priznanje Občine Ajdovščina, ki je bilo razglašeno že na slavnostni seji ob občinskem prazniku. Dogodka pa sta se udeležili tudi generalna sekretarka ZPMS Majda Štruc in predsednica Komisije za socialna vprašanja in humanitarne projekte pri ZPMS, Liana Kalčin, ob mnogih drugih pomembnih predstavnikih vladnih in drugih organizacij

tel lokalne politike. Kulturni program svečanega dogodka so pripravili šolarji OŠ Danila Lokarja, nastopil je šolski zbor. Društvo MDPM pa se za pomoč neizmerno zahvaljuje Jani Humar, ki je ustvarila resnično imenitno scenografijo prireditve ter oblikovala vabila in zbornik, ki je izšel ob tej priložnosti. Obiskovalce slovesnosti je po slovesnosti v preddverju čakala pogostitev, ki so jo s svojimi okusnimi »planinčki« in drugimi domačimi dobrotami pomagale okrasiti tudi članice Društva gospodinj s Planine.

Plejade in Tamburjaši

Sh


Kultura

Št. 26 • 15. november 2013

Iz Lavričeve knjižnice Bogata bera dogodkov v oktobru in novembru Od naše zadnje številke se je v Lavričevi knjižnici zvrstilo kar nekaj dogodkov, ki so pritegnili številne obiskovalce. Naštejmo na kratko: Alenka Kodele in Karmen Gostinčar sta predstavili knjigi Čaša sladkega in Eko darila. V Vipavi je sledila dr. Helena Seražin, ki je v okviru predstavitve Umetnostna topografija Slovenije pripravila predavanje o vili Zemono. Zares veliko zanimanuje je pritegnilo predavanje dr. Iztoka Ostana, ki ga je pod naslovom Beljakovine za življenje in smrt pripravil v Ajdovščini. Dr. Zmago Šmitek, etnolog, je predstavil svojo zadnjo knjigo Poetika in logika slovenskih mitov; večer je začel s projekcijo filma Andreja Mlakarja Peti letni čas. Dr. Martina Ožbot je domačinka, sicer redna profesorica na Oddelku za romanske jezike Filozofske fakultete v Ljubljani. Največ se ukvarja s prevodoslovjem, kar je tudi temeljni poudarek njene knjige Prevodne zgodbe. Napovedujemo V novembru (26. novembra) vam knjižnica pripravlja še srečanje z Ano Balantič, ki se bo predstavil

Kino se vrača na Brje

V Zvezi kulturnih društev – ZKD Ajdovščina so si zastavili, da vsaj z enim do dvema dogodkoma zazna-

s knjigo Odrezana sreča. Prvi del knjige so zanimive družinske kronike idrijskih družin (Ana Balantič prihaja z idrijskega konca), drugi del pa sestavljajo krajše zgodbe. Ravno slednje so za ajdovsko okolje posebej zanimive, saj med njimi predstavlja zgodbo družine Kertel: pripoveduje o Kristjanu Kertelu, ki se je iz Ajdovščine preselil v Idrijo. Že v decembru pa vas vabimo v Vipavo (».december), kjer bo arheolog in egiptolog Tomislav Kajfež iz Narodnega muzeja Slovenije (sicer vipavski rojak) pripravil predavanje o Antonu Laurinu in sarkofagih, ki so na vipavskem pokopališču. Obljublja tudi številne nove ugotovitve. Čarovnice v knjižnici Ne moremo pa mimo izjemnega oktobrskega dogodka, ki so ga v knjižnici poimenovali Ne srečaš čarovnice vsak dan. 24. oktobra se je tu na srečanju zbralo več kot 90 prijaznih čarovnic. Iz svoje zbirke jih je posodila bibliotekarka Alenka Furlan, ki figurice čarovnic različnih velikosti, narejenih iz lesa, papirja, blaga, porcelana, zbira že dolga leta. Nekatere je kupila, povečini pa so darila prijateljev iz Slovenije in iz tujine, ki poznajo njeno zbirateljsko

Potujoča knjižnica v oktobru in novembru

strast. Figurice čarovnic, ki bodo na ogled v Lavričevi knjižnici do konca novembra, so iz Slovenije, Turčije, Italije, Poljske, Kanade, ZDA … Razstava je odličen način, da otrokom približamo knjižnico in vse, kar ima in jim lahko ponudi na poti odraščanja. Dogodek je bil tudi srečanje, ki je pritegnilo toliko otrok, staršev in starih staršev, da je knjižnica pokala po šivih. In prav vsi so se lepo imeli. Knjižničarji so pripravili tudi razstavo slikanic in knjig o čarovnicah in drugih pravljičnih bitjih; knjižnica jih hrani zares veliko! Lavričeva knjižnica je čarovnice uporabila tudi v Uganki meseca – poiščite vprašanja in odgovorite nanja. AL

mujejo 60. obletnico rojstva Silvana Furlana (umrl 2005). Furlan, rojen na Brjah, tam je preživel tudi otroštvo in hodil v šolo, je scenarist in režiser, dramaturg, pobudnik ustanovitve in direktor Kinoteke, zaslužen za razvoj slovenske filmske kritike in publicistike, človek, ki je vplival tudi na oblikovanje mladega rodu filmskih ustvarjalcev pri nas. Takšen dogodek je ZKO pripravil v okviru letošnjega martinovanja na Brjah v sodelovanju s KS Brje Ustanovo Silvana Furlana iz Nove Gorice. Obiskovalci so si ogledali projekcijo štirih krajših filmov: Brje,

Od Solkana do Ljubljane, Prstan in Nibiru=Nimiru. Na proejkciji se je zbralo kar lepo število domačinov, številni med njimi so Furlana tudi osebno poznali, in drugih obiskovalcev. ZKO bo v naslednjih tednih, tokrat skupaj z Lavričevo knjižnico pripravila še drugi dogodek, s katerim želi zaznamovati Silvanovo leto, predvidoma s projekcijo v Dvorani 1. slovenske vlade. Želja je, da bi to prispevalo vzpodbuditi vzgojne ustanove in mlade same k filmskemu ustvarjanju na ljubiteljski ravni, pa tudi k organizirani filmski vzgoji.

in si pridobila nacionalno poklicno kvalifikacijo NPK Zeliščar. Pravi, da se drži vsem znanega reka: »Znanja ti ne more nihče vzeti.«. Letos je postavljena pred nov izziv, ko prevzema mentorsko vlogo v novem študijskem krožku, kjer bo svoje znanje delila z drugimi. Potek krožka si je mentorica zamislila takole: »Na naših srečanjih se bomo najprej spoznali med seboj, potem pa skupno odkrivali čare, ki jih skrivajo zelišča. Samostojno in v skupini bomo raziskovali uporabnost, gojenje in sušenje zelišč, pa še kaj se bo našlo. Na začetku našega druženja si bomo zastavili cilj krožka, se dogovorili o načinu dela in si razdelili naloge

za naslednja srečanja. Vsak udeleženec bo s svojim znanjem, radovednostjo in izkušnjami prinesel nekaj pestrosti v našo skupino.« Decembra, ko je čas za obdarovanja, bodo v krožku izdelovali zeliščno milo, ki je lahko zelo lepo darilo. Spomladi, ko se začne narava prebujati, si bodo ogledali zelišča na zeliščnem vrtu. Mesec junij pa bodo posvetili sivki, ki je zelo priljubljena rastlina. »Takrat se bomo tudi naučili plesti butarice in venčke. Prikazali bomo tudi druge različne izdelke iz sivke. Pričakujemo sproščeno vzdušje, v katerem se bomo srečali ter spoznali zelišča in njihovo uporabnost od blizu,« dodaja mentorica.

Ponedeljek, 18. november: Skrilje 11.50 – 12.20, Cesta 12.25 – 12.55, Selo 14.00j – 15.50, Kamnje 16.00 – 16.50, Kamnje – pravljica 16.50 – 17.10, Stomaž 17.25 – 17.50 Torek, 19. november: Vrtovče 12.20 – 12.50, Šmarje 13.10 – 14.15, Zavino 14.30 – 15.20, Lisjaki 15.30 – 16.00, Brje 16.30 – 17.30 Sreda. 20. november VDC Ajdovščina 8.30 – 9.30, Vrtec Ribnik 9.35 – 11.00, DOS 11.05 – 11.40, Šola Dobravlje 11.50 – 12.30 Sreda, 4. december: Pipistrel 11.20 – 11.50, Otlica 12.30 – 14.00, Predmeja 14.15 – 14.45, Male Žablje 15.45 – 16.15, Velike Žablje 16.20 – 17.30 Četrtek, 5. december: Fructal 9.30 – 11.30, Vipavski Križ 12.00 – 13.00, Duplje 13.20 – 14.20, Vrhpolje 14.45 – 15.30, Dolga Poljana 15.40 – 16.40 Ponedeljek, 9. december: Podkraj 9.00 – 11.15, Col – poa 11.30 – 13.45 in od 13.50 – 14.20, Lokavec – Na Brodu 15.00 – 15.45, Lokavec šola 15.50 – 16.30 Torek, 10. december: Selo vrtec 10.30 – 11.15, Črniče 11.30 – 13.15, Ustje 13.40 – 14.30, Slap 14.50 – 15.45, Log 15.55 – 16.55, Budanje 17.00 – 17.50 Sreda, 11. december: Bia Separations 12.00 – 12.45, Gaberje 14.15 – 16.00, Erzelj – šola 16.15 – 16.50, Erzelj – lenivec 16.55 – 17.15, Planina 17.30 – 18.20 Četrtek, 12. december: Črniče – vrtec 10.30 – 11.00, Vrtovin 12.00 – 13.00, Batuje 13.15 – 14.15, Malovše 14.30 – 15.30, Gojače 16.30 – 16.50, Gojače pravljica 16.30 – 16.50, Dobravlje 17.00 – 17.50

Prihod – izšel je 10. roman Bojana Bizjaka

AL

Sivka Na Ljudski univerzi Ajdovščina začenjamo nov študijski krožek »Sivka«, ki ga bomo izvajali v Podragi pod mentorstvom Nataše Mohorčič. Nataša je ljubiteljica narave v pravem pomenu besede. Zase pravi, da je že kot otrok lahko ure in ure sedela na travniku in opazovala rastline in živali. Ta ljubezen do narave je ni nikoli zapustila. Eno največjih želja je uresničila z vpisom na biotehniško fakulteto, kjer zaključuje študij zootehnike. Na predavanjih botanike se je Nataša še močneje navdušila nad rastlinami, posebno so jo pritegnila zelišča. Doma si je najprej uredila manjši zeliščni vrtiček, ker pa je kmalu zmanjkalo prostora, je najela še manjšo njivo. Doma pridelajo večino zelenjave in zelišč, redijo prašiče, kokoši, prepelice in čebele. Sama izdeluje različne likerje, čaje, sirupe, razne izdelke iz medu, mila, čistila, parfume in kreme … Svoje znanje vseskozi nadgrajuje. Letos je uspešno zaključila program Zeliščar

9

Bojan Bizjak je sredi hudo ustvarjalnega obdobja. Poletna Besedovalnica se je zaradi velikega zanimanja razvila v stalna literarno-ustvarjalna srečanja v Lavričevi knjižnici. Poleg tega pa Bojan vodi tudi fotografsko delavnico. Sredi tega ustvarjalnega nemira mu je uspelo izpeljati še svoj osebni literarni projekt, izšel je že 10. njegov roman. Naslov zgodbe je Prihod, kot smo pri Bojanu vajeni, so v ospredju odnosi, spretno zapleteni in prepleteni, da bralcu zbudijo zanimanje in ga posrkajo v branje. Avtor svoj 10. roman, Prihod, opiše takole: »Roman ima pravzaprav tri plasti; v prvi je

Opravičilo V prejšnji številki smo ponovno imeli na delu tiskarskega škrata, tokrat je šaril po zapisu z naslovom Pričakovano okusno, objavljenem na 11. strani ter preimenoval dramskega igralca Iztoka Jereba. Rdečica je bila še nekoliko temnejša, kajti Iztok Jereb z ganljivo predstavo Vzemi me v roke, o kateri je v članku tekla beseda, praznuje 40 let dela na odrskih deskah. Igralcu se iskreno opra-

zgodba petdesetletnika, ki se odloči, da bo svoje znanje prodajal v Nemčiji, v času tranzicije in nastanku nove države. Vzrok za odhod je večpomenski: sin zapade v odvisnost od drog in pobegne v Italijo, žena naredi samomor, on zapade v alkoholizem. V Nemčiji začne novo življenje, uveljavi svojo znanje konstruktorja, si omisli novo žensko, ampak po dvajsetih letih se le vrne nazaj, da bi videl, kako in kaj je zdaj v novi državi. Ves čas vožnje domov se mu odvijajo zgodbe v glavi. Doma se začne raziskovanje in najde dnevnik pokojne žene, to ga osupne, ker spozna, da je bilo vse drugače kot je mislil, da je bilo. S sinom naveže stik, partnerica iz Nemčije pride dol in mu pove, da je konec ... Ko vzame v roke nečakove knjige se začne druga plast romana, saj je tu veliko zapisov nečaka, pa tudi zapisi pesnika iz Trnovske planote, ki ga opisuje nečak. Torej zapiski pesnika iz planote so tretja plast. Roman se sklene z odločitvijo, da bo glavni akter odšel v Nemčijo, zgoraj vse prodal in se dejansko vrnil domov.« Knjiga je ravnokar izšla in je za zdaj na voljo pri avtorju, Bojana Bizjaka lahko poiščete preko e-naslova: bojan.bizjak@guest.arnes.si, najdete pa ga tudi na facebooku.

vičujemo, ogled njegove predstave pa priporočamo.


10

Mladi

Št. 26 • 15. november 2013

Dan z mladim Ajdovcem: Miha Černetič, bruc, študent fizike

Tokrat vam bomo v letošnji redni rubriki predstavili najmlajšega izmed vseh naših mladih Ajdovcev. Osemnajstletni Miha je letos pričel s študijem fizike v Ljubljani. Z njim smo polovico dneva preživeli v prestolnici in opazovali, kako se tam znajde kot bruc, drugi del dneva pa v Ajdovščini, kamor se vsak petek vrača. V Ljubljano prispemo v dopoldanskih urah, ko je Miha na faksu. Predavanja so se začela že ob 8.00 zjutraj. Mi smo štiri ure matematike raje preskočili in zato se z njim srečamo šele ob 12.00, ko zaključi s predavanji. Najprej ga povprašamo, kako je zadovoljen s študentskim življenjem v Ljubljani in Miha nam hitro pove, da s selitvijo ni imel nobenih težav. Še sam je bil presenečen nad tem, kako hitro se je na življenje v Ljubljani privadil. Trenutno še živi v najemniškem stanovanju, a se bo najverjetneje kmalu preselil v študentski dom, saj je med prvimi na čakalni listi. Kmalu tudi ugotovimo, katero študentsko ugodnost ima naj-

raje: »Najbolj super so pa študentski boni!« In ker je že čas kosila, se vsi skupaj odpravimo v restavracijo, kamor Miha najraje zahaja. Ob kosilu se pogovor večinoma vrti o njegovem študiju na Fakulteti za matematiko in fiziko, kjer študira fiziko, smer astronomija. Kot nam pove, je bila izbira študija pravzaprav precej lahka in edina možna: »Za študij fizike sem se odločil že dolgo nazaj in tudi na prijavnico sem vpisal samo to možnost. Fizika in predvsem astronomija me veselita že od osnovne šole naprej, udeležil sem se različnih tekmovanj, v srednji šoli pa sem se priključil še Astronomskemu društvu Nanos, ki ga vodi profesor Andrej Rutar. V društvu in pod mentorstvom profesorja Rutarja sem pridobil veliko znanja in izkušenj, za kar se profesorju Rutarju tudi zahvaljujem. Kot sem rekel, je bila odločitev, kaj študirati enostavna, sam študij je pa seveda zahteven in vse izkušnje mi bodo še kako koristile.« Miha se trenutno še ne obremenjuje s tem, kaj bo po koncu študija. Študij želi najprej uspešno dokončati, se usmeriti v astronomijo in mogoče nadaljevati izobraževanje tudi v tujini. Kmalu po kosilu zapustimo Ljubljano in se odpravimo proti Ajdovščini. Med potjo izvemo, kako aktiven je bil Miha v zadnjem letu. Sodeloval je skupini dijakov SŠ Veno Pilon Ajdovščina, ki je zmagala na natečaju Slovenija iz vesolja, in sicer s projektom Vzpostavitev upravljanja kupole in teleskopa na daljavo. Za nagrado jih je konec septembra

čakal izlet v Köln ter obisk sedeža Nemške vesoljske agencije. Poleti je kot vodja sodeloval pri organizaciji mednarodnega tabora Mladi pod evropskim nebom. Tabor na temo svetlobnega onesnaževanja ter astronomije je potekal na Kovku, sodelovale pa so kar tri države s skoraj tridesetimi udeleženci: Slovenija, Bolgarija in Norveška. Miha se spominja: «To je bila res super izkušnja, pred katero me je bilo nekoliko strah, ali bom zmogel prevzeti tudi organizacijsko vlogo. Sedaj sem vesel, da sem jo, saj sem se tako veliko naučil in z veseljem bi kaj podobnega še kdaj ponovil.« V Ajdovščini ni veliko časa za počitek, saj ob 15.30 Miho že čaka astronomski krožek na OŠ Danila Lokarja v Ajdovščini. Tokrat je v vlogi mentorja. Miha predaja znanje mlajšim, namen krožka pa je predvsem popularizacija astronomije med otroki. Po vseh obveznostih je končno nekaj časa za počitek ter druženje z družino. Starše seveda zanima, kako je Miha preživel teden v Ljubljani, čeprav pretirane skrbi ni, saj mu zaupata in sta ponosna nanj. Za večerni program smo se že veselili, da bomo skupaj z Mihom in drugimi člani Astronomskega društva Nanos opazovali zvezde, vendar zaradi slabega vremena to ni bilo mogoče. Zato se Miha s prijatelji odpravi na druženje v Hišo mladih, mi pa se od njega poslovimo in mu zaželimo, da bi mu bile zvezde še naprej naklonjene. Mladinski svet Ajdovščina

Iščemo naj mlade prostovoljke, naj mlade prostovoljce

Mladinski svet Ajdovščina objavlja RAZPIS na katerem bomo izbrali Naj mlade prostovoljke / Naj mlade prostovoljce v občini Ajdovščina v sezoni 2012/13, ki bodo po mnenju komisije najbolj ustrezali temu laskavemu nazivu! Prijavljene prostovoljke in prostovoljci se bodo potegovali za naj naslov v dveh starostnih kategorijah in sicer: do vključno 18. leta ter od 19. do 29. leta. v vsaki kategoriji bomo izbrali Naj mlado prostovoljko in Naj mladega prostovoljca. Izbirali bomo tudi Naj mladinske prostovoljske projekte v občini Ajdovščina v sezoni 2012/2013 in sicer z namenom promocije organiziranega prostovoljnega dela. ROK ZA PRIJAV DO 20. decembra 2013 POGOJI ZA SODELOVANJE: 1. NAJ MLADA PROSTOVOLJKA

– NAJ MLADI PROSTOVOLJEC SEZONE 2012/13 • Predlagatelj: lahko je posameznik, neformalna skupina, društvo, zavod ali druga javna ali zasebna institucija; • Prostovoljec/ka za svoje delo ne sme biti plačan/a oz. ne zaposlen/a za izvajanje dejavnosti, za katere se ga/jo prijavlja na razpis; • Prostovoljec/ka mora biti z udeležbo seznanjen in se mora z njo strinjati, tako da skupaj s prijaviteljem napiše opis svojega prostovoljnega delovanja; • Prostovoljec/ka je moral/a prostovoljno delovati v sezoni 2012/13 (kadarkoli med 1.9.2012 in 31.8.2013); • Prostovoljec/ka mora imeti stalno prebivališče v občini Ajdovščina. Izjemoma ima lahko stalno prebivališče drugje, v kolikor je prostovoljno delo opravljal/a na območju občine Ajdovščina. 2. NAJ MLADINSKI PROSTOVOLJSKI PROJEKT v sezoni 2012/2013 • Predlagatelj: lahko je posameznik, neformalna skupina, društvo, zavod, druga institucija; • Prijavijo se lahko projekti, pri katerih je prostovoljno delo bistveno prispevalo k izpeljavi oziroma kvaliteti izvedbe projekta (ni pa nujno, da je bil v celoti izveden s prostovoljnim delom). • Izvajalci in pripravljalci projekta morajo biti mladi do 29 let (pomočniki in mentorji so lahko starejši).

• Čas izvedbe: projekt se je moral zaključiti v sezoni 2012/13 (med 1.9.2012 in 31.8.2013), četudi se je začel prej; • Kraj izvedbe: občina Ajdovščina. Organizacija - prijavitelj mora izpolniti prijavni obrazec – prijavnico in ga podpisanega poslati na naslov Mladinskega sveta Ajdovščina, Cesta IV. prekomorske 61 A, 5270 Ajdovščina, skupaj z morebitnimi prilogami. O izbiri naj prostovoljk in prostovoljcev ter naj projekta bo odločala strokovna komisija. Komisija bo odločila na podlagi pravilno prispelih prijav. Odločitev komisije je dokončna. Kot kriterij odločanja bodo komisiji služili predvsem prostovoljčevi dosežki, odgovornosti, ki jih izpolnjuje znotraj organizacije, trajanje dela v organizaciji ipd. Strokovna komisija pa bo na podlagi svoje strokovne avtoritete o teži vsake prijave odločala posebej, ne le z birokratsko določenimi kriteriji ampak s kriteriji prilagojenimi individualno vsaki prijavi. Podelitev priznanj in nagrad najboljšim bo potekala v okviru ene od večjih prireditev MSA, konec leta 2013 ali v začetku leta 2014. Podelitev priznanj in nagrad NAJ mladim prostovoljcem in prostovoljkam ter akterjem NAJ mladinskih prostovoljnih projektov bo predvidoma potekala v okviru ene večjih prireditev Mladinskega sveta Ajdovščin, ki se bo odvila v tem času. V kolikor bo obsta-

Ajdovščina – Mladim prijazna občina Mladi Ajdovci in župan občine Ajdovščina bodo razpravljali o prihodnosti mladih v občini Med šestimi vzornimi občinami, ki so si prislužile naziv Mladim prijazna občina za obdobje 2013 -2017 je letos tudi občina Ajdovščina. Certifikat Mladim prijazna občina je priznanje lokalnim skupnostim, ki uspešno izvajajo ukrepe, namenjene spodbujanju hitrejšega osamosvajanja mladih ter oblikovanja take lokalne skupnosti, v kateri bodo mladi radi živeli in v njej odraščali. Posebna pozornost je usmerjena v področja zaposlovanja, izobraževanja, mobilnosti, preživljanje prostega časa, mladinskega organiziranja, participacije mladih in stanovanjske politike. Certifikat Mladim prijazna občina razvija in izdaja Mladinski svet Ajdovščina v sodelovanju s Skupnostjo občin Slovenije in pod častnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja. Slavnostna podelitev certifikatov Mladim prijazna občina za obdobje 2013-2017 bo v sredo, 20. novembra 2013, ob 14. uri v Mariboru. Mladim prijazna občina je letos postala tudi občina Ajdovščina, zato vas mladi, združeni v Mladinskem svetu Ajdovščina v petek, 22. novembra ob 17. uri vabimo v Hišo mladih, kjer bo potekalo srečanje na temo Ajdovščina – mladim prijazna občina. Namen srečanja je povezati mlade in predstavnike lokalne skupnosti v razpravi o ukrepih za mlade v občini Ajdovščina, ki so podlaga za pridobitev certifikata Mladim prijazna občina za obdobje 2013-2017. Na srečanju boste prisotni spoznali ukrepe za mlade v občini Ajdovščina, razmislili o svojih pričakovanjih in pričakovanjih lokalnih od-

ločevalcev v občini ter možnostih vplivanja na trenuten nezavidljiv položaj mladih v Sloveniji, izhajajoč iz lokalne ravni. Ob 19. uri se nam bo pridružil župan občine Ajdovščina Marjan Poljšak, ki nam bo predstavili, zakaj si je naša občina letos prislužila naziv Mladim prijazna občina. Na srečanje vabljeni tako mladi kot vsi, ki vam je mar za prihodnost mladih v naši občini! Potek dogodka: 17.00 – 18.30 Delavnica: Minimalni standardi Mladim prijazne občine po meri mladih Delavnica, na kateri bodo mladi v prijetnem vzdušju razpravljali in podajali svojo vizijo Mladim prijazne občine. 18.30 – 19.00 odmor 19.00 – 20.00 Zagovor župana Marjana Poljšaka. Srečanje med mladimi in odločevalci, na katerem bodo mladi spoznali ukrepe za mlade v občini Ajdovščina, razpravljali o prihodnosti mladih v občini in županu predstavili svojo vizijo razvoja občine Ajdovščina kot mladim prijazne občine.

Posebna zahvala za izkazano podporo pri programu gre domačemu podjetju Petrič d.o.o.

Pomoč odvisnikom in njihovim družinam V Ajdovščini v Rizzatovi vili smo vsak torek od 09.00 do 12.00 in vsak četrtek od 16.00 do 20.00 na razpolago vsem odvisnikom in njihovim družinam, ki potrebujejo pomoč v boju z odvisnostjo in iskanju nove poti v življenju. Vsak dan smo dosegljivi na tel: 030 646 945 in 051 311 024.

jal interes bomo priredili tudi prireditev, na kateri si bo mogoče ogledati mladinske projekte, ki so bili izpeljani v lanskem letu, ter se pogovoriti in izmenjati izkušnje z drugimi prostovoljci. Na prireditev bodo povabljeni vsi prijavljeni prostovoljci in njihovi mentorji ter v razpisu sodelujoče organizacije ali skupine posameznikov. O času in kraju prireditve boste obveščeni naknadno. Prijava mora biti poslana na Mladinski svet Ajdovščina najkasneje do 20. decembra 2013 in sicer velja slovenski poštni žig s tem datumom in ustrezno oznako na kuverti, ki je predpisana na dnu prijavnega obrazca. NE POZABITE! Promocija prostovoljnega dela je ključni namen natečaja in z njim lahko pomagamo pohvaliti in vzpodbuditi prostovoljno delo tudi pri vas, v vaši organizaciji. Vsi prija-

vljeni bodo vabljeni na zaključno prireditev natečaja, kjer bodo tudi prejeli pohvalo kot vsaj skromen znak priznanja in spoštovanja vrednosti njihovega dela. Razpis natečaja in prijavnice dobite tudi na internetni strani http://msa.si/ Za dodatne informacije se lahko pozanimate na e-naslov: helena.harej@msa. si ali na GSM: 040 515 347 Helena Harej


3. življenjsko obdobje

Št. 26 • 15. november 2013

60 let skupnega življenja – »biserna poroka«

11

Fotografi »Primorski škljoc«

Naši slavljenci so se poročili že kmalu po drugi svetovni vojni, leta 1953, ko je bilo življenje veliko bolj preprosto. Težko, a tudi lepo. Znani sta vsaj dve poimenovanji za 60 let skupnega življenja. Večina Evrope to obletnico imenuje »diamantna« poroka. Pri nas je bolj v navadi ime »biserna«. Kakorkoli že – diamantna ali biserna, 60 let skupnega življenja je kar dolgo obdobje in vsem trem parom iskrene čestitke tudi v imenu uredništva in bralcev Ajdovskih novic. JOŽICA IN LOJZE KRAPEŽ Jožica, rojena Zagožan, je na svet prijokala leta 1932 v Krškem. Ko so jim med vojno porušili hišo se je preselila v Zidani most, kjer je končala nižjo gimnazijo in kasneje učiteljišče v Ljubljani. Mladi učiteljici so dodelili prvo službo na Otlici. Takrat seveda ni niti vedela kje to je. Kasneje so jo premestili v Črni vrh, kjer je bila vrsto let ravnateljica. Lojze je rojen na Otlici. Pri šestih letih je moral sprejeti že prvo pravo službo – za pastirja. Gozd je imel neizmerno rad, zato ga je tudi poklicna pot vodila tja. Vpisal se je v gozdarsko šolo in dobil službo logarja. Ob delu je končal tudi srednjo gozdarsko šolo v Postojni. Spoznala sta se seveda na Otlici, kjer je učiteljica Jožica pomagala pri dramski skupini, Lojze pa je v igrah nastopal. Po poroki sta nekaj let živela na kmetiji na Otlici, nato pa sta se z družino preselila v Črn Vrh. Po upokojitvi sta se preselila nazaj na Otlico, k Smudinskim, kot se reče po domače. V zakonu sta se jima rodila sin in hči, imata pa tudi že vnuke. IVA IN DORE KALIN Ivanka, ki jo vsi kličejo Iva, se rodila leta 1932 na Trnovem, z dekliškim priimkom Bizjak. Že triletna deklica je morala v selitev in »službo«, pomagala je pasti krave. V Ajdovščino jo je pripeljala želja po službi. Najprej se je zaposlila v Fructalu, nato na Pošti in nazadnje v Mlinotestu. Dore se uradno imenuje Teodor. Vendar tudi njega vsi poznajo po imnenu Dore. Je pravi Ajdovec, rojen leta 1930. Že kot otrok je želel postati krojač. Željo je tudi uresničil v krojaški šoli v Idriji in kot vajenec v krojaški delavnici Kranjc. Stvari so se obrnile drugače in zaposlil se je kot mlinar v Mlinotestu, kjer je tudi dočakal upokojitev. Vendar krojaštva ni nikoli popolnoma opustil. Tudi sedaj še kaj »zašiva«. Spoznala sta se seveda v Ajdovščini. Najprej sta stanovala pri Doretovi mami, potem pa sta dobila stanovanje in kasneje tudi kupila hišo na zelo lepi lokaciji, v parku ob Hublju za starim mlinom. Imata dve hčeri, ki sta se že odselili in seveda tudi vnuke in pravnuke. Še vedno rada se rad odpeljeta na kak izlet, pa tudi doma je dovolj dela. Na koncu pa še njun nasvet: »recept za dolgo skupno življenje je potrpežljivost in popuščanje«. ANA IN IVAN MIKUŠ Ana je rojena v Gozdu leta 1930, kot najmlajša od desetih otrok v družini. Učila se je šivanja in to ji je v življenju zelo koristilo. Ivan je rojen na Križni Gori leta 1930, v družini z dvanajst otroci. Ko je bil star šest let, jim je pogorela domačija, k sebi ga je vzel stric, tako da dve leti ni videl mame. Ko so starši kupili hišo v Gozdu, je družina zopet zaživela skupaj. Zaposlil se je kot gozdar in se po polnih štiridesetih letih dela upokojil. Tudi po upokojitvi je še tri leta delal v gozdu. Ana pove, da ji ni bilo lahko. Štiriindvajset let moža praktično ni bilo doma in je sama skrbela za štiri otroke in kravico. Ivan je namreč v ponedeljek zjutraj zložil vse, kar je potreboval, v nahrbtnik in se odpravil tudi 3-4 ure daleč peš na delo v gozd. Ni se izplačalo, da bi se vsak dan vračal. Leta 1956 sta kupila hišo, v kateri živita še danes. Ana štrika in plete, Ivan pa si da opravka pri delih okoli hiše in skrbi za drva. Njun recept za dolgo skupno življenje je: »tudi če se skregata, je potrebno potem to vreči čez ramo«.

Obvestila Društva upokojencev Ajdovščina VSI ENAKI, VSI DRUGAČNI Prireditev bo potekala v Dvorani Prve slovenske vlade 20. 11. 2013 ob 18h Nastopajo: VDC Ajdovščina, O.Š. Šturje, Društvo slepih in slabovidnih Nova Gorica, Društvo gluhih in naglušnih Nova Gorica in Dramsko pevska skupina Zarja KONCERT ZA 19. ROJSTNI DAN ŽPZ VEČERNICA Prireditev bo 29.11. 2013 v Dvorani Prve Slovenske vlade. Nastopajo: pevke Društva pode-

želskih žena iz Predmeje, oktet Castrum Ajdovščina in Večernica. LETOVANJE V DELFINU od 2. 12. do 8. 12. 2013 Cena polpenziona z prevozom je 187€. Informacije na Društvu upokojencev Ajdovščina – tel. št.- 031 303 109 Ljubiteljski fotografi DU Ajdovščina vabijo medse nove člane, ki imajo veselje do fotografije. Informacije na tel. št. Neva: 041 495 459

Društvo je z mesecem oktobrom organizirano pričelo s POHODNIŠTVOM in KOLESARJENJEM. Ljubitelji kolesarjenja se vsak ponedeljek ob 16h zberejo pred Mercatorjem v Ajdovščini. Pohodniki pa se pred Mercatorjem zberejo vsak četrtek ob 16h . Vse informacije dobite na tel. št.Branko: 041 882 366 in Stojan: 031 362 839 RAČUNALNIŠKI KROŽEK v o.š. Šturje poteka vsak ponedeljek od 18h do 19h.

Aktivnosti v skupini fotografov, ki delujejo v različnih društvih upokojencev in so združeni pod imenom Primorski škljoc, so v jeseni bogato obrodile. Po uspešni razstavi na Festivalu za tretje življenjsko obdobje, so v Vipavi v Stari šoli pripravili razstavo na »Razmetanem podstrešju«. Avtorji so se predstavljali z deli iz letošnje delavnice, ki jo je vodil Bojan Bizjak. Na tej razstavi so predvsem dela Ajdovske skupine: Jolanda Lesnik, Nevenka Vidmar, Roman Žonta, Ivan Skvarča in Jože Bitežnik iz Solkana. Razstava bo na ogled tudi v Ajdovščini v Dvorani Prve Slovenske vlade od 20. 11. naprej. V knjižnici Franceta Bevka v Novi Gorici pa so razstavljena dela širše skupine: Jože Bitežnik, Katuša Margon Vuga, Valter Pavlin, Franka Korenjak, Vlasta Ferjančič, Neven-

ka Vidmar, Ivan Skvarča in Roman Žonta. Razstava na temo GOČE je timsko delo in predstavi vasico kot zgodbo. Vas, ki že več kot 600 let živi med vipavskimi griči in so jo zaznamovale ozke ulice, pili, kamnite hiše, vinski hrami, kamniti vodnjaki …, je nikoli dokončana zgodba za fotografe. Zapomnili si bomo prijetno sodelovanje z domačinko Romino Godnič, ki nas je prijazno sprejela, nas popeljala skozi zgodovino Goč, predstavila domačine, ki so nam pomagali in potrpežljivo prenašali našo radovednost. Tako je nastala zgodba na 35 fotografijah, ki predstavlja delček Goč in življenja v vasi. Fotografi vabimo medse nove ljubitelje fotografije, da se nam pridružijo pri skupnem učenju, druženju in ustvarjanju. Nevenka Vidmar

Lepo je ustaviti se in si vzeti čas …

V soboto, 26. oktobra 2013, se je v Domu starejših občanov odvijal tradicionalni Dan prijateljstva in duhovnosti. Srečanje je bilo še posebno svečano, saj v letošnjem letu Dom starejših občanov praznuje 30 let, prostovoljske skupine Čaven, Šmarnica, Večerna zarja in Pod sončnico 20 let in naše Medgeneracijsko društvo 4 letni časi pa 10 let delovanja. Srečanje smo pričeli z nastopom pevskega zbora voditeljic skupin, sledila so sporočila kriškega pridigarja Janeza Svetokriškega v interpretaciji g. Blaža Batagelja ter razmišljanja poznanega bolnišničnega duhovnika g. Šlibarja. V Domu so se zelo izkazali, saj so pripravili kosilo za zunanje goste, po kosilu je sledilo sproščeno druženje in domski pevski zbor Vipavski vrabčki je zapel nekaj lepih pesmi. Druženje smo zaključili s sveto

mašo,ki jo je daroval letošnji novomašnik Blaž Batagelj iz Kamenj. Vlasta Ferjančič


12

Dediščina

Št. 26 • 15. november 2013

Drobci preteklosti za danes in jutri

»Nevidna meja« na Vertovčevih poteh

poteh

DUŠAN KREČIČ

Luč – moč – razvoj – napredek Pred deset in več leti sem v knjigi rojaka Pavla Plesničarja (1880 – 1947), »Ajdovščina – Pogled v njeno preteklost« izdani leta 1995, prvič prebral: »V prav zadnjih letih pred vojno - da ne govorimo o kasnejši dobi – je dobil trg več novih stavb, širšo glavno ulico, vodovod (l. 1908), električno razsvetljavo (l. 1911) torej same priče o veliki podjetnosti tako njegovega takratnega prebivalstva, kolikor občinskega zastopstva, ki se ni strašilo znoja, kadar je šlo za koristi občine.« Pa tudi: »Hubeljska vodna sila s padcem 4 m podjetju že dolgo ni več zadostovala in pomagal je parni stroj, po vojni pa je imela predilnica napeljano električno energijo iz soške centrale.« Oboje sem si zapomnil in se ob brskanju za Drobce preteklosti (predvsem po preteklosti ajdovske predilnice) na zapisano spomnil ter začel brskati s še večjim veseljem in še bolj temeljito. Kdaj so se naši predniki elektrificirali, kdaj jim je zasvetila luč in začela služiti v samo drugačno obliko pretvorjena moč vode - Hublja, Soče? Izbrskani drobci preteklosti ajdovske predilnice vedno znova dokazujejo, da je še kako res, da je le-ta več kot zaznamovala zadnji dve stoletji življenja Ajdovščine in zgornje Vipavske doline, in neredko se zdijo skoraj neverjetni. Že v monografiji » Zgodba o luči«, izdani ob 60 letnici Soških elektrarn, sem odkril: »In končno je leta 1909 po zaslugi župana Ignaca Kovača Ajdovščina dobila tudi majhno električno centralo za javno preskrbo.« (razlike v letnicah naj vas ne motijo, avtorji navajajo enkrat leto začetka drugič leto konca gradnje itd.) Tisti » in končno« je avtor utemeljil s tem, da so trg (mesto?) Ajdovščina z elektrifikacijo po levi in desni prehitevali drugi večji in manjši kraji in z dejstvom, da je samo stavek pred tem zapisal: »Pomembno vlogo v elektrifikaciji je pred prvo svetovno vojno na Primorskem igrala Ajdovščina. Že ob koncu stoletja leta 1898 sta bili na Hublju zgrajeni dve hidroelektrarni. Prva, s Francisovo turbino 22 kW in dinamom moči 20 kW, 110V je služila predelavi bakrenih izdelkov, druga, s Francisovo turbino moči 44 kW in dinamom 45 kW,110V pa je bila postavljena v tekstilni tovarni.« In pri gradnji občinske hidrocentrale tudi ni šlo brez ajdovske predilnice. Zemljišča za hidrocentralo je občini, z najemno pogodbo za trideset let (1910-1940), posodila (odstopila) ajdovska predilnica. Najemno pogodbo, zapisano v nemščini in italijanščini, in notarsko overitev v slovenščini hranijo v PANG. V PANG sem izbrskal tudi načrt elektrifikacije »mesta« od centra (Lavričev trg) do Putrhov (Gregorčičeva ulica) – do parcele za novo hišo župana Ignaca Kovača, grajene 1913-14, kar dokazuje tudi stavbinski zapisnik iz tistega časa. Za elektrifikacijo vsaj katere od hiš iz današnje Prešernove ulice pa je poskrbel podjetnik Jochmann, ki že leta 1906 v svojem mlinu vgradil turbino 22 kW, z dinamom 20 kW, 110V. (po »Zgodba o luči«).

13. pohod po Vertovčevih

V nedeljo, 17. novembra, bo potekal že 13. Pohod po Vertovčevih poteh. Najodmevnejša turistična in pohodniška prireditev vsako leto ponudi nekaj novega. Tudi v letošnjem letu je Društvo Matija Vertovec pohodne poti obogatilo z novimi zgodbami. Že v aprilu, na praznik pinele, je bila na Planini postavljena informativna tabla, ki obvešča o bogati ponudbi domačih pridelkov in izdelkov, pa tudi naravnih in kulturnih pomnikov v okolici ter točk, ki jih je vredno obiskati. Tik pred organiziranim pohodom pa sta na pohodnih poteh postavljeni še dve novi info-tabli. Tista na začetku poti, pod hrastom, je bila že močno potrebna prenove, zemljevid po novem nadomešča zračni posnetek območja, z vrisano traso pohoda. Najbolj zanimiva pa je tretja tabla, ki stoji ob mejnem kamnu iz leta 1801, nekje

proti koncu poti med Vrtovčami in Tevčami. Zgodbo je iz arhivov (in iz pozabe) izbrskal Dušan Krečič, pripoveduje pa o »nevidni meji«, ki je dolga stoletja razmejevala – najprej posesti in grofije, nato dežele, danes pa deli katastrske občine. Če običajno meje potekajo nekako skladno z naravo, po grebenih, rekah, robovih … jo je naša meja od Marnega vrha, kjer se je začela, ubrala povprek čez dolino, vmes nekajkrat nesmiselno skrenila sem ali tja, prečkala potoke in reke, zavila tudi skozi gaso. Ljudem je zapletala življenja, hkrati pa je bila priča vsemu, kar se je tod lepega in manj lepega dogajalo, preko nje so hodili kralji, spremljale so jih večtisočglave vojske … Podrobneje si boste zgodbo lahko prebrali na novo urejeni pohodni točki Vertovčevih poti, ko se boste iz Lisjakov na Vrtovčah spuščali proti Tevčam, v spodnjem delu te poti, ne-

Nedelja, 17. November - izhodišče in cilj pod hrastom pred vasjo Ustje Začetek pohoda – med 7. in 9. uro, startnine ni, pohod bo v vsakem vremenu. Pot je krožna, nezahtevna, hoje je za 4 do 5 ur. Topla malica bo po zmerni ceni na voljo v Šmarjah, kjer bo tudi osrednji postanek na poti, časa bo dovolj za obisk maše (ob 11:00) in krajše kulturne slovesnosti (ob 12:00). Domačini vam bodo ob poti ponudili domače prigrizke in napitke, v cerkvici sv. Marjete, na Planini in na Ustjah bodo na ogled različne razstave in predstavitve, na Vrtovčah bodo oživljali stare običaje. Ob prihodu nazaj pa vas bo pričakala bogato obložena kmečka tržnica – dobrote iz vipavskega podeželja si boste lahko odnesli domov. Dobrodošli! kaj sto metrov nad vasjo. Uredili so jo Tevčani, kraljuje ji mejni kamen, na katerem je še vedno viden star napis. Društvo Matija Vertovec je info-tablo postavilo s pomočjo sredstev Občine Ajdovščina. Pohodne poti, ki so nastale po zamisli Staneta Bačarja, pa so bogatejše za novo zgodbo. Društvo tako uresničuje njegovo in našo skupno vizijo o ohranjanju naše dediščine, temu cilju pa namerava slediti tudi v prihodnje. Se vidimo v nedeljo na pohodu.

Spomin je del vere v prihodnost

25. oktobra 2013, nekaj minut čez poldne, se je pred spomenikom padlim borcem na Cesti 5. maja v Ajdovščini pričela slovesnost v počastitev praznika dneva mrtvih. Slovesnost tradicionalno organizira ZZB NOV Ajdovščina, v kulturnem programu

so sodelovali pevci in recitatorji iz OŠ Šturje ter glasbeniki GŠ Vinko Vodopivec Ajdovščina. Slovesnosti so se udeležili tudi župan Občine Ajdovščina Marjan Poljšak ter nekateri občinski svetniki. Predstavniki ZZB NOV Ajdovščina so pred spomenik položili venec, obiskovalci smo z minuto molka počastili spomin na žrtve vseh vojn. Govor pa je pripravil predsednik domače borčevske organizacije, Božo Novak. Opomnil je, da smo skozi čas pozabili na mnoge vrednote – ne zgolj na poštenost, strpnost, marljivost, pač pa tudi na

domoljubje: »Za preživetje in obstoj nekega naroda je pomemben duhovni prostor in kulturno ozračje, v katerem vzgajamo mlade z občutkom narodne zavesti, da so ponosni na to, da so Slovenci in da znajo braniti svojo identiteto, jezik, svoje ozemlje, svoj prostor v katerem živijo, tradicionalne vrednote ter svoje narodnostne in narodove pravice.« Iz Novakovega nagovora smo si izposodili tudi simbolni naslov tega zapisa: spomin je del vere v prihodnost. sh

Fenomen Bruno Gröning – dokumentarni film

Od kod ajdovski predilnici zemljišča na desnem bregu Hublja med Papirnico in Palami pa je vsaj delno razbrati iz že citiranega doktorata o zgodovini slov. tekst. ind. dr. Katarine Kobe – Arzenšek. Že leta 1894 je upravnik dediščine Riterjev direkciji ajdovske predilnice ponudil v nakup »vodno moč z vsemi hidravličnimi deli vred«, iz Fužin in Pal do Ajdovščine. Pogodba bi veljala, če bi istočasno od Nussbauma in Hausenbuchlerja dokupili še vodno moč od Fužin do Pal. Kljub zanimivosti ponudbe (pridobili bi 500 KM vodnega padca) je direkcija ajdovske predilnice prvo ponudbo v vrednosti 270 000 gld. po sklepu upravnega sveta zavrnila (arhiv CTG, knjiga zapisnikov sej upravnega sveta ajd. družbe 1884 – 1901). Očitno si je kdaj kasneje in pred letom 1910 premislila in vsaj del vodne moči in hidravličnih objektov (parcel) med »papirnico« in sedanjo hidrocentralo na desni strani Hublja kupila. O drugi hidroelektrarni, postavljeni v tekstilni tovarni l. 1898 in energiji iz soške centrale, prihodnjič.

Dokumentarni film z naslovom Fenomen Bruno Gröning – Po sledeh »čudodelnega izcelitelja« objektivno poroča o senzaciji iz leta 1949. Dokumentarni film je preveden v 32 jezikov in se že 10 let predvaja v mnogih državah. Predstavlja življenje in delo Bruna Gröninga (1906 - 1959). Svetovno znan je postal v 50-ih letih preteklega stoletja, zaradi množičnih ozdravitev, ki jih je pripisal delovanju zdravilne moči »Heilstrom«. Bruno Gröning je ljudem posredoval način, kako lahko človek sam doseže lastno ozdravitev in srečo. Leta 1979 je bil ustanovljen Krog prijateljev Bruna Gröninga, eno naj-

večjih združenj za ozdravitve po duhovni poti. Zainteresirane seznanja z učenjem Bruna Gröninga, načinom sprejema te moči in njeno uporabo za samozdravljenje. Še danes se na osnovi tega učenja pogosto dogajajo presenetljive ozdravitve, tudi telesnih in duševnih bolezni, ki veljajo za neozdravljive. Svetovna molitvena organizacija za mir (WPPS) v okviru OZN je 23. maja 2013 odlikovala več kot 30-letno delovanje Kroga prijateljev Bruna Gröninga z nagrado za mir (Peace Pole Award). Med drugimi so to nagrado že prejeli tudi Mati Tereza in Dalajlama ter papež Janez Pavel II. Dokumentarni film v treh delih si lahko ogledate v nedeljo, 8. decem-

bra 2013, v Domu krajanov v Ajdovščini, Prešernova 26. Predvajanje poteka od 14. do 19.30 ure (z dvema vmesnima odmoroma). Vstop je prost. Prosimo za prostovoljne prispevke. Organizator predvajanja filma je Krog prijateljev Bruna Gröninga. Rezervacije in informacije dobite na: www.bruno-groening-film.org ali po telefonu: 041-526 154.


Wajdovski rokenrol

Št. 26 • 15. november 2013

H

SANDI ŠKVARČ

Feljton o popularni glasbi na Ajdovskem skozi desetletja

Z Nočnimi pticami proti osemdesetim Dobrodošla popestritev zatišja po Pietrosih

Zasedba Kristali. Z leve: Bine Gorše, Valter Trebižan, Janez Koren, Klavdij Gulič, Stojan Koren in Benedikt Kobal Ko je tudi v naše kraje pljusknila beat in rock glasba so se rodili Pietrosi, ki pa se niso prikotalili do konca šestdesetih. So pa za seboj pustili brazdo, kateri so sledile nove zasedbe nadebudnih rokerjev z ajdovskega konca. Svojo pa so takrat potegnili tudi fantje, ki so najprej zasvetili kot Kristali, nato pa poleteli kot Nočne ptice in redno pristajali na najbolj znanih primorskih plesiščih tistega obdobja. Ideja, ki je pripeljala do ustanovitve zasedbe Pietrosi je vznemirila veliko mladih. Iskale so se sorodne duše, sestajali so se tako amaterski glasbeniki kot tudi fantje, ki so znanje nabirali v domači glasbeni šoli. Zasedbe so nastajale in razpadale in marsikaj se je moralo poklopiti, da je katera izmed njih ostala skupaj dlje časa in se obenem prebila iz lokalnega okolja. Zgodba ene izmed njih, ki se je prebijala vzporedno s Pietrosi in ki jih je v komercialnem smislu celo prekosila, se je začela v Budanjah. Od tam je v svet odšel Stojan Koren, ki se je Sežani, kjer je obiskoval srednjo šolo, vpisal tudi na glasbeno šolo in se učil trobento. Podobno kot mnogi vrstniki je svoja glasbena obzorja tudi sam razširil še s popularno glasbo. Postal je član skupine z zanimivim imenom Razgrajači, ki pa je preigravala zgolj instrumentalno glasbo. Sredi leta 1966, nekako vzporedno s Pietrosi pa so se nato fantje zbrali v pravi rockovski zasedbi in se poimenovali Kristali. Poleg Stojana, ki je v roke prijel bas kitaro, so iz Budanj prihajali tudi ostali člani: bobnar Benedikt Kobal, klaviaturist Bine Gorše ter dva kitarista Dušan Gulič in Janez Koren. Vaje so imeli na skednju pri Kobalovih, ki je bil nalce bolj na samem, tako da so se trdi zvoki rekenrola že malce omehčali, preden so dosegli vas. Skedenj je bil pravzaprav nekaj posebnega, saj so morali vanj povzpeti po nekajmetrski lestvi, po kateri so tovorili tudi kitare, bobne in težke ojačevalce. Prvi nastopi s takrat popularno glasbo so jih popeljali na bližnja plesišča. Predvsem na ajdovskem, saj so imeli

proti goriškemu koncu konkurenco v šempetrski zasedbi Blue Stars. Fantje so bili v najlepših letih in ob vseh radostih in tegobah, ki jih je prinašala mladost, so seveda, podobno kot vrstniki, tudi oni čakali na modro kuverto s pozivom za odhod na služenje vojaškega roka. Dolg do domovine, kot so mu mnogi rekli, je spreminjal in redčil zasedbe in prej ali slej je do kadrovskih premikov prišlo tudi pri Kristalih. Leta 1967 je Dušana Guliča na kitari zemanjal Valter Trebižan iz Planine, skupini se je nato kot pevec pridružil Dušanov brat Klavdij. Naslednje leto je moral k vojakom Bine in nekaj časa je klaviature igral Mini iz Pietrosov, ker pa ni bil dovolj »pri stvari,« so poiskali novo zamenjavo in popestrili zasedbo z dekletom, saj je za klaviature sedla Vidojka Curk. Nočne ptice imajo lepe noge Poskusili so slediti trendom, saj so lahko le tako zadostili željam obiskovalcev na plesiščih in kmalu so zasedbo razširili s pihalno sekcijo: Stojan je presedlal na trobento, namesto njega je bas igral bivši Pietros Darko Lovrekovič, novi član je postal tudi Milan Krapež, (danes je radijski voditelj na Radiu Slovenija), ki je igral saksofon in klarinet ter pozneje presedlal na klaviature. In takrat je dozorela tudi ideja za novo ime. »V Ljubljani so imeli Bele vrane, mi smo postali Nočne ptice,« se spominja Stojan Koren, ki je imel glasbeno izobrazbo, saj je uspešno dokončal nižjo glasbeno šolo za trobento. Bil idejni vodja

ansambla in je pripravljal akorde in besedila popularnih pesmi. »Marsikaj se je dalo tudi kupiti. V Trstu je bila trgovina, kjer smo lahko pobrskali med besedili, tudi aktualne sanremske popevke so bile med njimi.« Italijanske pesmi so bile takrat eden od pogojev, da so jih organitorji in tudi obiskovalci sploh sprejeli na popularna primorska plesišča v vipavskem Zadružnem domu, na Humu, v Medani, Komnu, v Idriji, Bukovici in tudi na ajdovskem Dapsu, kjer so si nekajkrat oder delili celo s Pietrosi. »Nočne ptice imajo pa lepe noge,« se spominja Stojan vzklika pod odrom na enem od nastopov, ko se je obiskovalec zagledal v stas njihove klaviaturistke Vidojke. »V repertoarju smo imeli okrog petdeset naslovov in v tem je bila naša prednost pred Pietrosi, ki niso imeli takšnega izbora. Resda so bili bolj uigrani, igrali so tudi malce drugačno glasbo, mi pa smo imeli večjo ponudbo,« je prepričan Benedikt. »Popularne angleške in ameriške zasedbe tistega časa so ustvarjale hite, ki so hitro prodrli k nam in občinstvo jih je želelo slišati tudi na plesiščih. Izpolniti smo morali morali marsikatero glasbeno željo. Posebnost je bil vsakoletni sanremski festivalu: končal se je v soboto, že naslednji dan pa smo morali zaigrati vsaj zmagovalno skladbo,« še dodaja Dedo. »Bili smo dobri vokalisti in brez težav smo peli triglasno,« poudarja Valter, ki je naredil tudi avtorsko skladbo z naslovom Fant s kitaro, (druga njihova pesem z naslovom Anita je bila delo Milana Krapeža), napisal pa je tudi več slovenskih besedil za popularne angleške pesmi oziroma tudi na glasbo zvezdnikov instrumentalnega rocka Shadowsov. Ozvočenje za Audi Nočne ptice so postali resna skupina z vsakodnevnimi vajami in s stalnim angažmajem po okoliščih plesiščih, ki jim je mesečno navrgel še eno plačo. Imeli so svojega šoferja, Benedikt je bil neke vrste manager, saj je skrbel za nastope in dogovore z organizatorji, vsi skupaj pa so skrbeli tudi za ustrezno zvočno podobo na odru

Nočne price na Koncertu generacij 2013. z leve: David Trebižan (zamenjal je Milana Krapeža), Mitja Perenčevič, Stojan Koren, Benedikt Kobal in Valter Trebižan

in inštrumente kupovali v Italiji. »Takrat zelo solidno ameriško ozvočenje Benson smo nabavili v italijanski Gorici pri Brunu Godeni, ki je pomagal mnogim skupinam na tej strani meje. Tudi nam ga je zaupal na reverz in tudi mi smo se dogovorili za obročno odplačevanje,« se še spominja Stojan, ki je pozneje odplačal ostale čane benda in ozvočenje, katerega lastnik je postal, pozneje prodal ljubljanski skupini Dekameroni. Zanimivo – z njihvim vodjem in piscem besedil Srečkom Čožem sta se pravzaprav dogovorila za blagovno menjavo, saj mu je v zameno za ozvočenje dal avto Audi 90. Od osmih do polnoči Ob stalnem sledenju novim trendom in poskusom, da bi bil njihov

13

pa je najprej postal trobentač zasedbe Planika, ki je bila »hišni bend« v nekdanjem istoimenskem hotelu v Ajdovščin (danes Pigal), v drugi polovici sedemdesetih pa se je pridružil skupini Štirje asi, v kateri so bili še Evgen Likar ter nekdanja Kristala Bine Gorše in Klavdij Gulič. »Najprej smo se podali nastopat na Goro in na črnovrško – idrijski konec, saj smo se želeli malce odmakniti iz Doline,« se takratne ideje spominja Stojan, ki pa je moral pozneje zaradi zasebne obrti povsem opustiti nastopanje in kadrovske spremembe so krojile tudi kariero asov. Podobno kot v drugih glasbenih družinah ptički tudi tu niso odleteli daleč od gnezda, če uporabimo prispodobo. Stojanova sinova David in

Zasedba Tekstina 4 na nastopu v hotelu Planika v Ajdovščini. Z leve: za bobni Benedikt Kobal, na bas kitari Valter Trebižan, pevec Miki Perenčevič in za kvalirjem Milan Krapež. nastop čim bolj podoben glasbi, ki je prihajala z gramofonov in kasetarjev, je bila stalnica tudi menjavanje članov zasedbe »Ni jih bilo prav veliko na izbiro in skupine smo si jih 'kradle' med seboj,« se spominja Mitja Perenčevič – Miki, ki se je Nočnim pticam pridružil leta 1971. »Na ajdovski glasbeni šoli sem končal harmoniko pri Milanu Šijanu, ki me je, rosno mladega kot pevca angažiral pri vojaškem SMB ansamblu. Pel sem z njimi v domu JNA in tudi na nastopih, ki so jih imeli drugod.« Z njim je skupina zastavila zadnje skupno obdobje, v katerem so bile stalnica vsakodnevne vaje ter sobotni in nedeljski nastopi. »Ampak ne tako kot danes, takrat se je ples začel ob osmih in končal opolnoči. Vse je bilo zelo zgoščeno in v tistih štirih urah smo morali pokazati vse kar znamo.« pravi Valter, ki je bil naslednja ptica, ki je odletela iz gnezda. Ustvaril si je namreč svoje, saj se je poročil. Služba »od šestih do dveh,« družinsko življenje in gradnja hiše enostavno niso šli v korak z vsakodnevnimi vajami in nočnim življenjem in od tu izhajajo tudi vzroki, ki so pripeljali do dokončnega razhoda sredi sedemdesetih. Povod zanj je bil sicer dogodek na Humu, kjer so morali celo odpovedati nastop, kljub vsemu pa se s časovne razdalje vse skupaj vidi kot posledica drugačnega življenskega obdobja v katerega so vstopali takrat že zreli fantje. Ptički iz gnezda Po razpadu Nočnih ptic so fantje poiskali nove glasbene izzive. Valter, Benedikt, Milan in Mitja so se angažirali v zasedbi Tekstina 4. Takšno ime so izbrali, ker so se na nastope vozili s kombijem podjetja Tekstina. Stojan

Iztok sta ustanovna člana skupine Big Bibls Brother band, ki se je z velikim koncertom ponovno predstavila letos spomladi. Iz glasbene družine Valterja Trebižana v kateri je tudi njegova soproga, upokojena profesorica klavirja in nekdanja ravnateljica ajdovske glasbene šole Aleksandra, prihajajo sin David, profesor klavirja, ki je v Trstu končal magisterij, Marko, ki je končal nižjo glasbeno šolo za klavir violino in Uroš, ki se je v glasbeni šoli najprej zapisal klavirju, nadaljeval z učenjem klasične kitare, nato pa presedlal na bas kitaro in na jazz oddelku srednje glasbene šole v Ljubljani spoznaval kontrabas. David in Uroš sta rosno mlada zaigrala v zasedbi The Jockers, danes se David posveča tudi šansonu, igra v predstavi z Iztokom Mlakarjem, Uroš pa je član zasedb Katrinas, Ad Hoc in Katalena, vodi tamburaški ansambel Danica iz Dobravelj, v svoje vrste ga snubi skupina Kalamari. Naslednik Bineta Goršeta je Boštjan, ki je kitarist narodnozabavne skupine Trio Gregorja Kobala, pevsko tradicijo pa ohranja tudi hčerka Mitje Perenčeviča Tina Posega; poje v zasedbi Šišur, ki preigrava zimzelene evergrine. Seme rekonrola, ki je v zgodnjih šestdesetih preletelo »železno zaveso« in vzklilo v naših krajih, se je torej zasidralo tudi v genih novih generacij. Očetje imajo naslednike in se bližajo obdobju, ko bodo postali dedje prihajajoči tretji generaciji ajdovskih rokerjev. Ampak tudi druga ima seveda še marsikaj povedati.

Prihodnjič: Postaja, Mr. Jack, TNT, Abadon…


14

Mladi

Št. 26 • 15. november 2013

Festival Hiše mladih 2013 - Pustimo rasti mlade ideje! Pred nami je tradicionalni novembrski, že 7. festival, ki temelji predvsem na kulturi, umetnosti in izobraževanju ter na povezovanju uporabnikov Mladinskega centra in hotela Hiša mladih. Ne manjka pa seveda niti dobre zabave. Letošnji program je verjetno najbogatejši v zgodovini festivala kar kaže na pozitivno delovanje mladinskega centra in ostalih organizacij znotraj Hiše mladih. Postanite del festivala in obiščite katerega od mnogih dogodkov! Spremljajte našo spletno stran, saj bo tudi tam potekalo aktivno dogajanje. Vabljeni k sodelovanju v fotografskem natečaju Fotokros, za vse navdušence nad urbanimi intervencijami pa bo na čisto poseben način poskrbelo Arhitekturno društvo Forum iz Ajdovščine. Kliknite www. mc-hisamladih.si. Program: Petek, 15. november ob 19.00, Galerija Hiša mladih: Andraž Kravos Letošnji Festival Hiše mladih se bo začel z odprtjem fotografske razstave Andraža Kravosa, člana Kluba ajdovskih študentov. Na ogled vam bodo fotografije posnete na glasbenih dogodkih v organizaciji ajdovskih študentov. Ob 22.00, Bar: koncert Zebra Dots Kot glasbeni uvod v festival bo pravšnja izbira vrnitev na oder Bara Hiše mladih skupine Zebra Dots. Skupino tvori preverjena ekipa profesionalnih glasbenikov, katerih živ nastop je resnično nekaj izjemnega, saj združuje vrsto glasbenih stilov, povezanih v nabrito “Zebrasto” celoto. Sobota, 16. november Ob 10.00, Street art delavnica – ZEK Crew Festival Hiše mladih vedno poskrbi za pravšnjo dozo učenja in ustvarjanja različnih oblik kreativne umetnosti in nič drugače ne bo tudi letos. V sodelovanju z ekipo ZEK Crew vas vabimo na delavnico streeta art-a. Obvezne prijave na delavnico sprejemamo na info@mc-hisamladih.si.

Cena udeležbe je 15€. Ob 10.00, Sloenduro 2013 – Podelitev pokalov V naš program smo uvrstili tudi gorsko kolesarstvo, in to na čisto poseben način. Skupaj z domačima kolesarskima kluboma Črn trn in KamplcMTB prirejamo v Baru Hiša mladih podelitev pokalov najboljšim iz letošnje kolesarske enduro serije - SLOenduro. Vse skupaj pa se bo končalo s pravo kolesarsko zabavo. Nedelja 17. november 2013 Ob 8.00, MC Hiša mladih na pohodu po Vrtovčevih poteh Pohod po poteh Matije Vertovca je ena največjih množičnih prireditev v naši občini in poteka vsako leto, prvo nedeljo po martinovi nedelji. In tako bo tudi letos, s to razliko, da bo na prireditvi prisotna tudi ekipa ajdovske Hiše mladih, tudi s predstavitveno stojnico. Pohoda in uživanja na svežem zraku se lahko udeležite v naši družbi in tako postanete del Festivala Hiše mladih. Ob 10.00, Street art delavnica – ZEK Crew Drugi, zaključni dan delavnice. Ponedeljek 18. november 2013 Ob 16.00, Izdelava voščilnic za vse priložnosti Praznično vzdušje je pred vrati, nastopil bo čas takšnih in drugačnih voščil. Da boste lažje prišli do ustvarjalne ideje, vas vabimo v naše prostore, kjer vam bo Tadeja Ličen predstavila svoje ideje izdelave voščilnic. Ob 20.00, Potopis: Andrej Zaman in Tanja Kavčič Festival Hiše mladih 2013 prinaša tudi potopisno doživetje. Tokrat vam bosta, v Baru Hiša mladih Andrej Zaman in Tanja Kavčič razkrila svojo izkušnjo kako prekolesariti 1000 in več kilometrov. Oba navdušena kolesarja sta v zadnjih letih vstopila na pot ultra kolesarjenja. To je premagovanje ekstremno dolgih razdalj, od 200 do 1600 km, lahko pa tudi več. Na kolesu. V vseh vremenskih pogojih. Podnevi in ponoči. Torek 19. november 2013 Ob 9.45, MDPM Otroške urice Tudi najmlajši so stalni sestavni del našega festivala, letos v sodelovanju

1. Festival NOVA glasba

V petek, 8.11.2013, je v Mladinskem centru potekal 1. Festival NOVA glasba, namenjen predstavitvi mladim nadebudnim glasbenim skupinam iz občine Ajdovščina. Festival, financiran s strani Občine Ajdovščina, je organiziral Za-

vod Minno, v sodelovanju z Barom Hiša mladih in Klubom ajdovskih študentov in dijakov, z namenom predstavitve novih glasbenih skupin na območju občine Ajdovščina, ki drugače ne dobijo priložnosti pravega samostojnega nastopa, na pravem

z Medobčinskim društvom prijateljev mladine Ajdovščina smo pripravili zanimiv in vesel program. Tokrat v plesno jezikovnih vsebinah skupaj z zvezdicama Stello in Star. Ob 20.00, Klepet v živo: Aljoša Bagola & Hana Karim Eden izmed vrhuncev letošnjega Festivala Hiše mladih, ki ga ne gre zamuditi, bo zagotovo klepet v živo, ki ga bo moderirala Hana Karim, njen gost pa bo Aljoša Bagola, kreativni direktor marketinške agencije Pristop. Sreda 20. november 2013 Ob 8.30, MDPM Otroške urice V sredo se nadaljujejo plesno jezikovne delavnice v družbi zvezdic Stelle in Star, ki jih organizira MDPM Ajdovščina. Veseli bomo vašega obiska. Ob 20.00, Ekstremna sreda: WBLCH + Soča Fun Park Tudi Festival Hiše mladih ima svojo Ekstremno sredo. Na odru Bara Hiša mladih se nam bodo predstavili člani adrenalinske ekipe WBLCH ter predstavniki solkanskega Soča Fun Parka. Za piko na i pa si boste lahko ogledali še daljši dokumentarni adrenalinski film. Četrtek 21. november 2013 Ob 20.00, Dženny Improvizacijsko gledališče Letošnja novost festivala je improvizacijsko gledališče in improliga – tekmovanje v gledališki improvizaciji. V goste prihaja novogoriška improskupina Dženny. Na odru Bara Hiša mladih. Petek 22. november 2013 Ob 17.00, MSA podeljuje certifikat Ajdovščina – mladim prijazna občina Tudi Mladinski svet Ajdovščina bo letos na prav poseben način pustil svoj pečat v programu Festivala Hiše mladih 2013. In sicer s srečanjem mladih ter odločevalcev na temo Ajdovščina - Mladim prijazna občina. Ob 17.00, Otvoritev umetniške nadgradnje mladinskega hotela ter izposojevalnice koles Mladinski hotel Hiša mladih bo v kratkem lepši in bogatejši. Nadaljujemo z umetniško nadgradnjo prostorov hotela, tokrat vam bomo

odru, s profesionalnim ozvočenjem, … Zavod Minno se za nastope zahvaljuje nadebudnim glasbenim skupinam Črni tulipani, Storming elephants in Start at zero. Za sodelovanje pa Baru Hiša mladih za postrežbo glasbenikov, Klubu ajdovskih študentov in dijakov za simbolični honorar glasbenim skupinam ter pomoč pri vstopnini oz. zbiranju prostovoljnih prispevkov, Davidu za mini kulinarično mojstrovino pogostitve glasbenikov, Poloni in Hani za fotografiranje le-teh, obiskovalcem za obisk in donacijo prispevkov namenjenih otrokom iz socialno ogrožene družine, Centru za socialno delo Ajdovščina, ki je poskrbel, da bodo prispevki prišli do družin. Hvala vsem, saj smo zbrali 200,00 EUR. Bilo je prvič, bilo je lepo in obljubimo, da bo še tako. Zavod Minno

razkrili, kako se bodo naši gostje v sobah počutili še boljše, obenem pa bodo imeli od sedaj dalje tudi možnost izposoje koles. Ob 22.00, Kaš koncert; Adam + Hulahoop Festival Hiše mladih se bo ponovno zaključil v ritmih glasbe. Na oder Bara Hiša mladih prihaja vsem dobro poznana slovenska skupina Adam, katere člani so preverjeni slovenski glasbeniki. Kot predskupina pa se bo predstavila zasedba Hulahoop. Nagradni fotonatečaj Fotokros: 15. – 22. november Obvezni spremljevalni del festivala je foto-natečaj Fotokros, ki za zgodovino beleži utrip dogajanja. Letošnja tema festivala so »Mlade ideje«. Prave ideje v misli, fotografski aparat v roke in veselo na lov za lepimi nagradami! Web festival: 18. – 22. november Novost letošnjega Festivala Hiše mladih je spletna različica festival-

skega dogajanja. Ker vas je veliko, ki nas spremljate na facebooku in na spletni strani, vam v času festivala podarjamo še okrepljeno virtualno dogajanje. Tako boste lahko od ponedeljka do petka na naši spletnih portalih prebirali nove kolumne, brali MC21 intervjuje, zadeli kakšno izmed nagrad v nagradni igri Zadeni jesen, popolna novost pa je otvoritev spletne galerije, kjer se bodo mladi, domači in tuji, fotografi predstavili s svojimi fotografijami. Urbana intervencija Arhitekturnega društva Forum: 15. – 22. november Letošnji festival nosi slogan »Pustimo rasti mlade ideje«, čigar avtorji so člani in članice domačega arhitekturnega društva Forum. Kako in na kakšen način vas bodo poskušali prepričati v njihov moto, pa boste odkrili sami. Dovolj bo le en sprehod po ulicah jesensko obarvane Ajdovščine. Tako boste del festivalskega vzdušja lahko odnesli tudi domov.

Mladi dvoranski nogometaši v Ajdovščini Mladinski hotel Ajdovščina je zadnje dni meseca oktobra gostil Futsal klub Dobrepolje, 33 mladih nadebudnih nogometašev in 5 trenerjev. Ekipa je med šolskimi počitnicami dvakrat dnevno trenirala v veliki dvorani Zavoda za šport Ajdovščina,

v torek obiskala notranji bazen zavoda, zvečer pa se ob video-analizi utrjevala znanje. Igralci in vodstvo Futsal kluba Dobrepolje so bil nad gostoljubnostjo in udobjem mladinskega hotela navdušen in obljubili, da se bodo še vrnili.


Mladi

Št. 26 • 15. november 2013

Po 133 letih spet pivo iz ajdovskih Pal FOTO Andraž Kravos

Štirinožni prijatelji v MC-ju

V Mladinskem centru Hiša mladih je med 7. in 12. oktobrom potekal Teden 4 nožnega prijatelja, tokrat namenjen vsem ljubiteljem psov. Teden smo začeli z razstavo domače fotografinje Iris Batista, z naslovom Moj štirinožni prijatelj. S fotografijami je avtorica želela prikazati predvsem delovne pse, saj, kot sama pravi, nekateri psi opravljajo čisto prave poklice. Tako so na fotografijah ujeti trenutki reševalnih psov, vodnikov slepih in slabovidnih, psov za obrambo, ipd. Razstava je požela veliko zanimanja V sredo sta prostore Hiše mladih obiskala strokovnjak za prevzgojo psov David Pogačnik iz oddaje Pozor, priden pes in njegova psička Juta. Gost je poudaril predvsem to, da je psa potrebno vzeti kot takega in ne kot enakovrednega družinskega člana. Pomembno je, da mu postavimo pravila in omejitve. David je predvsem poudaril, da je za večino neprimernih obnašanj pri psih kriv lastnik sam. Največjo napako namreč naredimo, ko psa ne učimo kaj je prav, pač pa mu skušamo dopovedati kaj dela narobe. Predavanja se je udeležilo lepo število pasjih privržencev, vsak s svojimi vprašanji in pasjimi prigodami. V četrtek so bile z nami Tačke pomagačke iz Nove gorice. Svoje delo so nam predstavile Cvetka, Sanja in Ana s svojimi psičkami Varvi, Gubo in Gajo. Povedale in prikazale so nam delo terapevtskih parov, kako samo društvo deluje in kje jih lahko srečamo. Poleg osnovnih šol, šol s prilagojenim programom, otrok s posebnimi potrebami, Tačke obiskujejo tudi domove starejših občanov in knjižnice. V knjižnici Franceta Bevka v Novi Gorici terapevtski psi pomagajo otrokom pri branju in koncentraciji ob knjigah (program READ). Društvo je izdalo tudi svojo knjigo Tačke, tace in velika sreča, avtorice Alje Furlan. Vsi udeleženci

smo bili navdušeni nad neskončno prijaznostjo in ubogljivostjo psov, ki se predajajo za dobro počutje otrok in drugih. V petek popoldan smo pripravili ustvarjalne delavnice za otroke na temo pasjih ljubljenčkov. V soboto pa je, kljub deževnemu vremenu, potekala Tržnica 4 nožnega prijatelja. Tam ste lahko videli pestro, predvsem pa ne-vsakodnevno, ponudbo na stojnicah in se srečali z zanimivimi gosti. Društvo reševalnih psov Nova gorica nam je predstavilo delo reševalnih psov. Prikazali so nam vajo o reševanju pogrešane osebe in povedali kako uspešni so tako na domačih, kot svetovnih udejstvovanjih. Predstavila se je pasja šola Blazno blatno iz Solkana. Nam že poznane Tačke pomagačke pa so za sobotno popoldne pripravile čisto pravi plesni nastop z glasbeno koreografijo Na stojnicah ste si lahko ogledali ali kupili unikatne povodce za pse, pirina ležišča in dodatke za pasje ljubljenčke, pasjo hrano več vrst, ipd. Lahko pa ste na mestu svojemu psičku privoščili tudi novo pričesko. Lavričeva knjižnica je popestrila dogajanje s ponudbo o pasji literaturi s katero je zelo bogato založena. Mladinski center je s pomočjo prostovoljk spekel prave pasje piškotke, ki so šli kot za med. Pohvaliti se moramo, da smo čez cel teden, predvsem pa s prodajo pasjih piškotkov in donacijami stojničarjev, uspeli zbrati več kot 40 kg pasje hrane in priboljškov, kar smo poklonili zavetišču v Vitovljah. Tako se je končal »pasji teden« v Hiši mladih in glede na zelo pozitivne odzive javnosti smo se odločili, da ga v naslednjem letu ponovimo. Vabljeni tudi, da spremljate ostale dogodke v hiši na www.mc-hisamladih.si MC Hiša mladih

2. Srečanje zbirateljev sredstev – Fundraising Srečanje zbirateljev sredstev – Fundraising je v Mladinskem centru in hotelu Ajdovščina potekalo od 10. do 12. Oktobra. v Ajdovščini. Na srečanje je Agenciji LARS uspelo privabiti ameriškega strokovnjaka s 40-letnimi izkušnjami na področju vodenja in zbiranja sredstev za različne nepridobitne organizacije, g. Kena Phillipsa, katerega gostovanje v Sloveniji je podprlo tudi Ameriško veleposlaništvo v Sloveniji. S skupnimi močmi je bilo tako slovenskim neprofitnim organizacijam ponujen obsežnejši program (25 pedagoških ur) posebnega masterclass predavanja za vodstvene delavce v neprofitnih organizacijah. Tema letošnjega srečanja je bila (Iz)menjajmo si naše znanje in izkušnje iz fundraisinga.

15

V soboto 19. 10. 2013, se je parkirišče Mladinskega centra Hiša Mladih Ajdovščina prelevilo v pivsko tržnico. Prišle so štiri pivovarne, dva pivoljubska bara, sladokusci vseh vrst in tiskarna Muri, ki je majice tiskala “v živo” kakor včasih v obmorskih krajih. V zadnjem letu se je odnos do piva v Sloveniji obrnil na glavo, odprlo se je novo poglavje na področju kulture pitja. Na Primorskem sta veliko prahu okrog tega vzdignila Anita Lozar in Matej Pelicon s svojimi mesečnimi Pivomanijami – degustacijami piva, ki jih je v večini gostil in podprl MC Hiša Mladih Ajdovščina. Ko sta na svetovnem spletu razglasila še željo, da bi odprla svojo pivovarno, se je o pivu začelo na široko razpravljati. Čez noč se je začelo govoriti o alejih in drugih vrstah piv, iz doslej zgolj “temne” in “svetle” različice tega priljubljenega napitka je nastala cela znanost. Anita in Matej sta eno od lepih oktobrskih sobot v naše me-

sto pripeljala še pivski festival. Pivski festival je poleg prve obletnice od začetka uresničevanja ideje – objave kampanje na Kickstarteju naznanil novo sezono Pivomanije, predvsem pa pomladni razcvet obrtnih pivovarjev tudi pri nas. Poleg Pivovarne Pelicon so se namreč predstavili še pivovarna Carniola, pivovarna Human Fish (Človeška ribica) in odmevna avstrijska pivovarna slovenskega pivovarja Vasje Golarja, Bevog. Na preporod in vrnitev piva v Pale niso opozarjali samo pivovarji, temveč tudi bolje založena bara iz Ajdovščine – Bar Hiša Mladih in Kavarna Ave, naklonjena tovrstni filozofiji okusnejšega in izrazitejšega piva, saj ljubiteljem piva ponujata preko 30 različnih vrst, ki jih sezonsko menjata. Ves šum okrog tega pa bi bil zaman, če ga ne bi potrdila množica obiskovalcev od blizu in daleč, ki se je od 14 h pa do teme zvrstila pred stojnicami sodelujočih. Za-

beležili so obisk pivoljubov iz vseh slovenskih regij in tudi iz Italije, Hrvaške, Srbije ter celo drugih celin. Seveda so lahko številni obiskovalci spomin na prvi takšen festival v Ajdovščini (četrti letos v Sloveniji) ovekovečili tudi z majico podjetja Muri tisk z motivom festivala. Da se pivo bolj pije poleti sicer ni možno povsem zanikati, je pa ajdovski festival Pivomanija potrdil, da pivo ne gre iz mode niti jeseni. Še več - jeseni se za razliko od lahkih, hmeljenih, citrusnih in osvežilnih okusov, ponuja bolj kavne, kakavove in čokoladne okuse. Obiskovalci so lahko izbirali med stili ESB (Extra Special Bitter, stil angleškega izvora), IMP (Imperial Porter, temno pivo), Brown Ale (rjavi ale) pivovarne Carniola; SIPA Fresh Hop (Slovenian India Pale Ale, hmeljen s svežim nesušenim hmeljem), pšenično Witty Fish, ter s temnim stoutom pivovarne Human Fish; Smoked porterjem Ond (porter z deležem dimljenega slada, temno pivo), Whych Wet Hop (svetlo pivo hmeljeno s svežim nesušenim hmeljem), IPA Kramah (India Pale Ale z ameriškim hmeljem) ter Baja z ovsenokosmičnim stoutom avstrijske pivovarne Bevog Ob pivovarnah sta bogato ponudbo pripravila tudi bara, tudi češke ležake Budweiser in Bernard. Premierno pa je Pivovarna Pelicon predstavila Pally Pale Ale, imenovan po inženerju Pal in stare ajdovske pivovarne iz leta 1880, poleg pa še IPA z imenom The Third Pill po Slavoju Žižku in jesenski stout, temno pivo. A. C.

Zaključeno državno prvenstvo v namiznem nogometu V soboto 19. oktobra 2013, je v Baru Hiša Mladih v Ajdovščini potekalo 7. državno prvenstvo v namiznem nogometu. Preko leta so igralci zbirali točke potrebne za uvrstitev na turnirjih A-lige, Open turnirjih ter v klubskih oz. regionalnih kvalifikacijah. Tako so si nastop zagotovili tudi domači fantje, ki so na državnem prvenstvu nastopili prvič. Tekmovalo se je v sedmih disciplinah v katerih so nastopali tako moški, kot tudi ženske. Letos je bilo državno prvenstvo v znamenju društva Udarni val iz Jesenic, saj so fantje pokazali zobe in si priborili celo vrsto lovorik. Igralci so se najprej pomerili v kategoriji odprto posamično, kjer je bilo v nadaljnje tekmovanje že kvalificiranih 8 igralcev z državne lestvice, ostali pa so se kvalificirali preko regionalnih kvalifikacij klubov. Svojo premoč je, po pričakovanjih, pokazal igralec Udarnega vala, Simon Zorman, ki je pometel s konkurenco. Sledil mu je društveni kolega Luka Ržek, ki je prišel iz kvalifikacij ter Erik Sabolič, ki prav tako igra za Udarni val in je tudi Zormanov soigralec. Nadaljevale so ženske in juniorji (do vključno 18 let), ki so se pomerili med sabo v posamičnih kategorijah. Med ženskami je po nosečniški odsotnosti slavila Jana Rožac, takoj za njo pa se je uvrstila Tjaša Kogovšek, kateri je sledila Marijana Sabolič. V

ženskih dvojicah pa sta prepričljivo zmagali Jana Rožac ter Marijana Sabolič. Med juniorji je, po krajši odsotnosti, naslov najboljšega odnesel Roman Klopčič iz društva Blisk, sledila pa sta mu David Cankar iz Bele teme ter Marko Stupar, pravtako iz Bliska. Letos so se na državnem prvenstvu pomerili tudi seniorji (nad 50 let), kjer sta se med seboj pomerila Jožef Kremzer ter Andrej Štih, oba člana društva Pik Nog. Lovorika je po zanimivi borbi, pripadla Kremzerju. Na sporedu je bilo še klubsko tekmovanje kjer se je pomerilo 5 slovenskih namizno nogometnih društev in sicer Bela tema, Blisk, Udarni val, Pik Nog ter Črn plamen. Tudi v tem tekmovanju so igralci Udarnega vala pokazali iz kakšnega testa so narejeni in prehodni klubski pokal je za leto dni pripadel njim. Na vrsti je bilo še tekmovanje v odprtih dvojicah. Ekipe, ki so na koncu sezone kraljevale na vrhu državne lestvice so pokazale, da niso zastonj na samem vrhu in se vse štiri uvrstile v polfinale. Največ znanja sta pokazala igralca Udarnega vala, Simon Zorman in Erik Sabolič, ki sta v finalu premagala dvojico društva Splavar, Tadej Breznik – David Potrbin. Tretje mesto je pripadlo predlanskim državnim prvakom Matevžu Jerasu ter Roku Šoštariču.

V našem društvu smo bili zelo veseli dobrega obiska, napetih bojev in dobre volje, ki so jo pokazali vsi nastopajoči. Vse to bi bilo težko izvedljivo brez vseh organizacij, društev in posameznikov, ki so nam pri izvedbi državnega prvenstva pomagali, zato je na mestu tudi nekaj zahval. Na prvem mestu gre zahvala Baru Hiša Mladih, ki so nam dali na voljo prostor in opremo, takoj za njimi je Mladinski center Ajdovščina, kjer so nam posodili ozvočenje, dva kalčeta, nekaj miz in nam pomagali pri promociji dogodka. Pozabiti ne gre niti na KK Črn Trn, ki nam je posodil zmagovalne stopničke za vse najboljše tekmovalce. Zahvala gre tudi ekipi Pokaj (FB), za promocijo, Slaščičarni in piceriji Ajdovščina, ki nam je po promocijskih cenah ves dan vozila okusne pice. Na tem mestu bi se tudi zahvalil vsem članom društva Udarni val, ki so se zelo izkazali pri sestavljanju in razstavljanju miz ter nam omogočili, da je bil prostor skoraj v celoti pospravljen že na večer dogodka. Za medijsko pokritost sta skrbela Andraž Kravos in Jan Čermelj. Še enkrat se zahvaljujemo vsem zgoraj naštetim, zraven pa tudi vsem igralcem, ki so prišli pokazat kaj znajo in seveda vsem obiskovalcem, ki so lahko pogledali kaj znajo najboljši igralci v Sloveniji.


16

Šport

Št. 26 • 15. november 2013

Čudežno zdravilo – gibanje branko.lavrencic@siol.net BRANKO LAVRENČIČ

FSU - frekvenca srčnega utripa Pri vsaki telesni aktivnosti morajo delo opraviti naše mišice. Za katerikoli gib, ki ga opravi telo ali naš organ, se mora aktivirati vsaj ena mišica, običajno pa jih sodeluje cela vrsta. Mišica se skrči in skrajša ter pri tem povzroči gib. Upogib roke v komolcu na primer omogočajo mišice, ki so pripete na kosti podlahtnice in nadlahtnice ter delujejo kot vzvod. Za obraten gib se aktivirajo obratne mišice. Pri krčenju dobi mišica več krvi, se skrajša in zadebeli ter postane trša in bolj napeta. Po končanem gibu se sprosti in zopet postane ohlapnejša. Ob ritmičnem gibu se to napenjanje in praznjenje seveda ritmično ponavlja. Tečemo nekako v ritmu 90 korakov v minuti (vsaka noga). Mišice, ki pri tem sodelujejo, se zato 90 krat na minuto skrčijo in popustijo ter pri tem premikajo naše noge in telo. Za delo mišic je potrebna energija. Ta se sprošča pri izgorevanju ogljikovih hidratov v mišici. Samo del te energije porabi mišica, ostalo se sprosti v obliki toplote. Odvečno toploto oddajamo v okolico, zlasti skozi kožo. Pri intenzivnem delu (športu) se zato tudi potimo. Posvetimo se malo izgorevanju v mišicah. Za natančnejši opis bi moral pojasniti, da energijo dejansko dobimo iz fosfatnih skupin (mulekul ATP), pa kaj so ogljikovi hidrati, kaj glukoza in glikogen, kako nastane mlečna kislina v mišici itd. Če zelo posplošim te procese, bo dovolj pojasnilo, da naše telo hrano spreminja v snovi, ki skupaj s kisikom (dihanje) proizvajajo potrebno energijo. Pri tem nastaja ogljikov dioksid in voda. Hrano in kisik nam v mišice preko krvi pošilja srce, preko krvi se odvajajo tudi produkti izgorevanja. Če v mišici ni dovolj kisika, nastane pri razgradnji glukoze še mlečna kislina, ki povzroča mišično utrujenost. Zato nas po naporu mišice bolijo. Srce je mišica, ki nam omogoča življenje. Neprekinjeno deluje od rojstva do smrti ter preko krvi in ožilja oskrbuje naše telo z vsem, kar potrebuje. Delovanje je zelo prilagodljivo. Ob naporu mišice potrebujejo več »goriva« in telo reagira tako, da srce prične utripati hitreje in močneje. Ob mirovanju pošlje naše srce v ožilje ob vsakem utripu povprečno 0,7 decilitra krvi. Ob naporu se ta količina poveča celo na 2 decilitra. Ko smo v mirovanju je normalna frekvenca srčnega utripa (FSU) v mejah med 60-80 utripov na minuto. Aktivni ljudje in športniki imamo FSU v mirovanju precej nižji. Dober podatek je FSU blizu 50 utripov. Nekateri vrhunski športniki ga imajo celo pod 40 utripov v minuti. Že za ogrevanje pred aktivnostjo potrebujejo mišice več energije in srce prične pospešeno utripati. Ob naporu utrip narašča do neke meje, ki je ne bi smeli prekoračiti in jo imenujemo maksimalni srčni utrip (MSU ali FSUmax). Toda kje je ta meja? Kako jo spoznamo ali določimo? Kako jo kontroliramo? Najprej o tem, kako merimo frekvenco srčnega utripa. Najpreprostejši način je z uro, ki ima sekundni kazalec. S prstom poiščemo žilo na zapestju ali vratu tako, da začutimo utripanje srca ter določen čas štejemo utripe. Običajno štejemo 15 sekund in nato rezultat pomnožimo s štiri. Boljši način je seveda z uporabo športne ure in senzorja srčnega utripa, ki ga z elastičnim trakom namestimo na prsi. Take ure dobimo že od 30 € naprej (npr. Sigma PC) in so zelo dober pokazatelj naših obremenitev. Merjenje minimalnega srčnega utripa je priporočljivo opraviti zjutraj, še v postelji, nekaj dni zaporedoma. Kaj pa maksimalni utrip? Strokovnjaki iz področja športa in medicine si niso najbolj enotni o tem, do kakšne frekvence lahko obremenimo naše srce. Zelo so previdni in že to pove, da srce ni priporočljivo obremenjevati preko meje. V literaturi obstaja cela vrsta izračunov za določitev maksimalnega srčnega utripa oziroma maksimalne frekvence srčnega utripa. Najenostavnejša metoda določanja je, da od števila 220 odštejemo leta starosti ( za ženske od 215). Vendar ta izračun ne upošteva naših specifičnosti. Ne upošteva naše konstitucije, treniranosti, sposobnosti srca in ožilja. Ne razlikuje med »debeluhom«, ki že leta ni bil fizično aktiven in npr. med tekačem, ki lahko preteče 10 ali 20 km. Obstajajo tudi kvalitetnejše metode za določanje maksimalne (dovoljene) frekvence srčnega utripa. Formula angleških strokovnjakov je: za moške 202-(0,55 x leta), za ženske pa 216-(1,09 x leta). Za slabše pripravljene predlagajo naši strokovnjaki formulo 209-(0,9 x leta) za moške in 214 – (0,8 x leta) za ženske. Malo bolje pripravljeni lahko maksimalni srčni utrip tudi izmerite. Najprej se morate res dobro ogreti (o tem sem pisal v prejšnji številki). Nato pričnite s tekom, ki naj traja od 7 do 10 minut. Hitrost postopoma povečujte, zadnji dve minuti pa naj bo tek tako intenziven, kot ga še lahko prenesete. Po možnosti naj bo zaključek še v vzponu. Srčni utrip, ki ga izmerite na koncu, je vaš maksimalni srčni utrip. Ob kakršnih koli zdravstvenih težavah se pred tem testom posvetujte z zdravnikom. Ne pozabite, da se morate po tej ekstremni obremenitvi tudi ohladiti. Svetujem pa vam, da si za svoj maksimalni utrip določite za kakih 10 utripov nižjo vrednost od izmerjene po tej metodi. Meni osebno je všeč formula, ki za določitev maksimalnega srčnega utripa upošteva naše osebne podatke: (FSUmax izm – FSUmin) x 0,90 + FSUmin. V tej formuli je FSUmax izm utrip, ki se ga doseže na gornjem testu, FSU minimalni pa je utrip, izmerjen zjutraj v postelji. V formuli je vgrajena 10% rezerva. Če za vseh pet načinov uporabim svoje podatke potem dobim (dovoljeni) FSUmax: 157, 162, 152, 185 in 171. V praksi pa se držim omejitve, da srca ne obremenim preko 165 utripov na minuto. Naslednjič se bom posvetil dihanju kot zelo pomembnemu elementu pri vseh vzdržljivostnih športih. Ko tečemo ali kolesarimo, praktično pa tudi pri hoji v hribe itd…., nam po določenem času prične zmanjkovati zraka. Zakaj? Spoznali bomo kako je potrebno pravilno dihati, kaj je aerobna in kaj anaerobna obremenitev in kakšna je naša sposobnost maksimalne porabe kisika (VO2max).

Ajdovščina teče - na Ljubljanskem maratonu Za nami je največja tekaška prireditev v Sloveniji – vsakoletni Ljubljanski maraton, ki velja tudi za državno prvenstvo. V svoji 18. ponovitvi je pritegnil več kot 15.000 nastopajočih. Razlog za sliko na naslovnici Ajdovskih novic pa je udeležba naših tekačev. Ocenjujemo, da nas je bilo skupaj verjetno več kot 100. Športno društvo tekači Vipavske doline je tudi letos organiziralo avtobusni prevoz za svojih 46 udeležencev. Pridružili so se nam tekači Triatlon kluba Ajdovščina, ki so na prireditvi nastopili s 20 svojimi člani. Veliko je bilo tudi drugih. Samo npr. s Cola je bilo 13 tekačev. Med enajstimi udeleženci teka invalidov na ročnih kolesih pa je zmagal naš Marko Sever iz Dobravelj. Občina Ajdovščina in tudi širše postaja gibalno zelo aktivna. Ocenjujemo, da se redno udeležuje raznih oblik rekreacije od pilatesa do zumbe, plavanja, nordijske hoje in hoje ter seveda teka in drugih oblik redne vadbe preko 1.000 odraslih občanov. Ko pišem o tek pa še predlog in poziv vsem, ki bolj ali manj redno tečete, da se nam javite. Razlogov je seveda več. Od možnosti cenejših skupinskih prijav na teke in organizacije skupnih prevozov pa do informacij o morebitnih ugodnostih, o tečajih, skupnih treningih, predavanjih itd. Če ste za, pošljite sporočilo in svoje podatke avtorju tega članka na e-naslov: branko.lavrencic@siol.net. Naši maratonci Maraton se standardno izvaja na progi dolgi 42 km in 195 m. Naziv „maraton“ izhaja iz legende o grškem vojaku Filipidu (Pheidippides), ki je pretekel pot od Maratona do Aten, da bi sporočil zmago grške vojske nad Perzijci. Na cilju naj bi rekel »zmagali smo« in od napora umrl. Najdaljšo progo na Ljubljanskem maratonu je preteklo tudi šest »naših«. O vsakem bi sicer lahko napisal obširno in zanimivo predstavitev. Za danes pa samo v par stavkih. Seveda vsem njim še posebne čestitke. Obenem se iskreno opravičujem, če sem koga še izpustil. Dušan Medvedec – upokojenec iz Ajdovščine je z 61. leti najstarejši med njimi. Na vprašanje zakaj se je odločil za maraton je povedal, da si je to od nekdaj želel. Vendar ni bilo časa. Služba, teren, družina, zidanje hiše… Sedaj ima kot upokojenec čas, je pa še tudi dovolj mlad, da si upa sprejeti ta izziv. Letos je intenzivno

k cilju. Če pa veš kaj hočeš – potem je to tudi dosegljivo.

treniral in šel na progo prepričan, da bo uspel. Seveda je težko. Toda ko se odločiš, da nekaj narediš potem to tudi uresničiš.

Jožef Tomažič – 56 letni ekonom v Domu starejših občanov živi na Cesti. Je že izkušen tekač, ki se redno udeležuje tekaških prireditev. S tekom je začel pozno – pri 45 letih. Do sedaj je pretekel že preko 18.000 km (!!), na približno 200 tekmah pa je zbral kar nekaj pokalov in priznanj. Sam pravi, da sta čista glava in zdravje osnova za uspeh. Kljub temu, da je dosegel zelo dober čas (3:34:55) mu je pomembneje, da je med tekom res užival.

Andrej Zaman – 47 letni vsestranski športnik iz Dobravelj. Po rodu iz Novega Mesta, zaposlen je na Ministrstvu za finance v Ljubljani. Bralcem Ajdovskih novic je poznan po več dnevnih kolesarskih podvigih. Kolesarjenje je tudi njegov prvi šport. V mladosti je treniral atletiko. Svoj prvi maraton (42 km) je pretekel že kot 16 letni dijak. Od takrat je premagal celo vrsto vztrajnostnih izzivov. Sam pravi, da brez želje ni poti

Glede na podatek o maksimalnem srčnem utripu določamo tudi stopnje obremenitve. stopnja

% FSUmax

1

50 - 60 %

2

60 – 70%

3

70 – 80 %

4

80 – 90 %

5

90 – 100%

napor sproščen, lahkoten tempo ritmično dihanje Počasen tempo, rahlo pospešeno dihanje, pogovor mogoč zmeren tempo, pogovor komaj mogoč

koristi . začetek vadbe na aerobni ravni, sproščanje stresa, regeneracija, splošno izboljšanje zdravja osnovni kardiovaskularni trening, faza okrevanja, organizem uporablja maščobe, območje hujšanja

izboljšanje aerobnih sposobnosti, optimalna kardiovaskularna vadba, izboljšanje vzdržljivosti hiter, rahlo neudoben izboljšava aerobnih sposobnosti tempo, močno izboljšava hitrosti, prihaja do (zasoplo) dihanje utrujenosti tempo s sprinterskim anaerobna in mišična vzdržljivost, naporom, nevzdržen krepitev moči, napor je zelo velik, samo za daljši čas, težavno za kratke intervale. dihanje

Marko Tratnik – operater na Gromap, doma na Colu – Žagoliču, je s 27 leti za maratonca mlad tekmovalec. Dosegel je izreden čas 2 uri in 34 minut in bil 15.v skupni uvrstitvi ter 6. med Slovenci. Kljub zelo dobrim rezultatom na »ravninskih« tekih pa velja njegova ljubezen gorskim tekom, kjer je tudi član državne reprezentance. Česa je sposoben je dokazal z 9 ur in 15 minut trajajočim tekom na relaciji Col – Sv. Gora – Col. Pretekel je razdaljo 86 km z kar 2.600 m višinske razlike.

Matevž Červ –26 letni mladi znanstvenik iz Ajdovščine dela trenutno v Švici kot štipendist programa Marie Curie na projektu CERN. Vpisan je tudi na doktorski študij na Dunaju. Prvič je tekel lani na polmaratonu na Kraškem teku, potem pa še na isti razdalji v Palmanovi in v Ljubljani. Letos se je odločil za pravi maraton. V veliki želji ja začel prvi krog malo prehitro in zato je bilo drugi krog kar hudo. Najprej si je v cilju rekel: »nikoli več«. Vendar si je hitro premislil. Drugo leto gre ponovno, bogatejši za izkušnjo in prepričan, da bo krepko izboljšal svoj čas.

Špela Cigoj – 24 leta absolventka likovne pedagogike iz Velikih Žabelj. Najmlajša in edino dekle med našimi junaki. Za maratonko je še zelo mlada in tudi teče šele dobri dve leti. Lani je na Ljubljanskem maratonu pretekla 21 km. Dobro, polmaraton že, 42 kilometrov pa ne zmoreš, so ji zbijali moralo. Malo iz trme in kljubovalnosti si je rekla: »pa zmorem«. In je zmogla. Brez kriznih kilometrov in brez težav je prehiela skoraj 300 moških tekačev. Zakaj teče? To je najceneje kar lahko narediš za svoje zdravje. Pa še dobro počutje in dobro voljo ti prinaša.


Šport

Št. 26 • 15. november 2013

REKREATIVNO PLAVANJE: Pokriti bazen športnega centra Ajdovščina je za rekreativne plavalce odprt ob torkih in četrtkih med 6:10 in 7:10 ter ob sobotah med 13:00 in 14:00 uro. Za uro plavanja v omenjenih terminih boste odšteli le 2 evra. SAVNE: Finska, turška ter infra savna; pon – pet - 16:00 - 22:00; sob: 14:00 - 22:00 PLEZALNA STENA: od pon. do pet. od 16:00 do 22:00, sob. od 13:00 do 22:00. BADMINTON V MALI DVORANI, na voljo so 3 igrišča na uro, najamete jih lahko ob sredah, med 20. in 21. ter 21. in 22. uro. NAMIZNI TENIS: Od pon do pet od 16:00 do 22:00, sob od 13:00 do 22:00 VODENE VADBE: BODY SHAPING, vadba za oblikovanje telesa, mala dvorana. Ponedeljek od 19:30 do 20:30, sreda od 19:00 do 20:00 ZUMBA-PLES, torek od 20:30 do 21:30 (mala dvorana). TERAPEVTSKA VADBA, torek od 19:00 do 20:00 (mala dvorana). AEROBIKA STEP-TNZ, petek od 18:00 do 19:00 (mala dvorana). ZLATA LETA, četrtek od 19:00 do 20:00 (trim kabinet). Cena vadb: enkratni obisk 5 €, mesečna vstopnica 1X tedensko 18€, mesečna vstopnica 2X tedensko 31€. SKUPINSKA VADBA NA KOLESIH, ponedeljek, sreda, petek od 6:45-7:30, 18:00 do 18:45, 19:00-19:45, trim kabinet. Cenik: enkratni obisk 6 €, ,mesečna vstopnica 1X tedensko 20€, mesečna vstopnica 2X tedensko 32€. NOVO – KOMBINIRANA VSTOPNICA Omogoča vam udeležbo na vseh vodenih vadbah (zumba, body shaping, aerobika TNZ, zlata leta, skupinska vadba na kolesih ter terapavstska vadba). Cena mesečne vstopnice je 55 Eur. ZLATA KARTICA Zlata kartica vam omogoča neomejen obisk objektov ter programov za obdobje enega leta od datuma nakupa kartice. Kartica ni prenosljiva; cena za odrasle 350 evrov, za otroke 150 evrov. Informacije: www.zs-ajdovscina.si; 05/364 47 21/22 PRAZNOVANJA ROJSTNIH DNI za otroke od 4 do 14 let, ob sobotah od 14:00 ure dalje. Dodatne informacije: www.zs-ajdovscina.si; 05/364 47 21/22 Vabilo na posvet – Nacionalni program športa 2014 – 2023 Regijska pisarna OKS – ZŠZ za Goriško vabi na posvet, na katerem bo predstavljen predlog Nacionalnega programa športa 2014 – 2023. Posvet bo potekal v torek, 26. novembra ob 16. uri, v dvorani Mestne občine Nova Gorica. Vabljeni!

ŠPORTNI PROGRAMI ZA VSE GENERACIJE REKREATIVNO PLAVANJE ZA ODRASLE (ZAČETNI IN NADALJEVALNI TEČAJ)

Trajanje: 16 ur (2x tedensko) Termini: 2. termin 7. januar - 27. februar 2014; 3. termin 4. marec - 24. april 2014 Urnik: TOR (1600-1700); ČET (1600-1700) Kraj: Ajdovščina (notranji bazen Police) *člani DU Ajdovščina in Vipava ter člani DI Ajdovščina imajo 20eur

popusta; člani Društva MIDS imajo 10eur popusta

VADBA V ZRELIH LETIH (1. OBISK BREZPLAČEN)

Trajanje: 1x tedensko Kraj: Ajdovščina (dom krajevne skupnosti); ČET 1645-1745 *člani DU Ajdovščina ter člani DI Ajdovščina imajo 5eur

popusta/mesec; člani Društva MIDS imajo 3eur popusta/mesec

FUNKCIONALNA VADBA Z MIHO GOLOBOM

(1. OBISK BREZPLAČEN)

(VADBA ZA OBA SPOLA)

Pri vadbi boste uporabljali le težo lastnega telesa, potekala pa bo v timskem duhu, saj vam to predstavlja dodatno motivacijo in moč za opravljanje kvalitetne vadbe.

Trajanje:1x tedensko po dogovoru 2x Kraj: Ajdovščina (večnamenski prostor SŠ Veno Pilon); TOR 1900-2000

MIX AEROBIKA (1. OBISK BREZPLAČEN)

Trajanje: 1x do 2x tedensko (možnost kombiniranja s fitnesom) Kraj: - Ajdovščina (večnam. prostor SŠ Veno Pilon); PON 1900-2000 in SRE 2000-2100 - Budanje (telovadnica OŠ Budanje); ČET 1830-1930 - Šmarje (gasilski dom); PON 2030-2130 in ČET 2000-2100 - Črniče (telovadnica OŠ Črniče); SRE 1830-1930 - Divača (večnam. prostor OŠ Divača); TOR 1830-1930 - Kobjeglava (prostor KS Divača); TOR 2015-2115

ŠOLA PLAVANJA ZA OTROKE (4- 1 2 let)

Trajanje: 1x, 2x ali 3x tedensko Urnik: PON (1600-1700); SRE (1700-1800); PET (1600-1700) Kraj: Ajdovščina (notranji bazen Police)

SMUČANJE ZA OTROKE 6- 1 2 let (ŠTEVILO PRIJAV OMEJENO)

Trajanje: 20 urni tečaj bo potekal v času zimskih počitnic (organiziran prevoz) Termin: 17. 2. - 21. 2. 2014 Trajanje: 900-1300 (ure vadbe na smučišču) Kraj: Smučišče Javornik

VIKEND TEČAJ SMUČANJA 4- 5 let

Trajanje: sobota in nedelja (otroke pripeljejo starši) Termin: 1. 2. - 2. 2. 2014; 8. 2. - 9. 2. 2014; 15. 2. - 16. 2. 2014 Trajanje: 900-1200 (ure vadbe na smučišču) Kraj: Smučišče Javornik

NOVO!!! IZPOSOJA SMUČARSKE OPREME NOVO!!!

Letos prvič nudimo možnost izposoje smučarske opreme. Opremo si lahko izposodite za posamezni dan ali za cel teden. INFO: http://rekreativcek.gmajna.eu PRIJAVE na elektronskem naslovu rekreativcek@gmail.com ali po telefonu 041 472 128/040 348 264

Plavalni klub Ajdovščina Plavalni klub Ajdovščina, član Plavalne zveze Slovenije in Športne zveze Ajdovščina, je pričel z delovanjem v sredini septembra s prireditvijo, kjer smo namen delovanja kluba tudi uradno predstavili. Gostili smo vrhunska plavalca Matjaža Markiča in Emila Tahiroviča. Klub smo ustanovili z namenom, da razširimo ponudbo športnih aktivnosti v občini Ajdovščina. Delovanje kluba je usmerjeno v športno plavanje za mladino in se v bližnji prihodnosti namerava udeležiti tek-

movanj. Pogoje za izvedbo treningov imamo tako v notranjem, 20m bazenu, kot zunanjem, ki je dolg 50m. Marsikateri vrhunski plavalci so začeli svojo športno pot v krajšem, 16m bazenu. Zato lahko rečemo, da imamo odlične pogoje, ki jih vsekakor velja izkoristiti. Z najmlajšimi spoznavamo (pod) vodno okolje in se učimo prvih zamahov. Tudi plavanje za odrasle postaja vedno bolj priljubljena oblika rekreacije. Naj si bodo to začetni ali pa nadaljevalni tečaji, kjer se učimo

novih tehnik in nadgrajujemo svoje znanje v znanih plavanja. Kot učiteljica plavanja in bodoča trenerka želim otrokom in odraslim približati to vrsto športa kot eno izmed dobrih oblik rekreacije. Plavanje je izjemno koristno za zdravje. Sama pa se po 13-ih letih od zaključka plavalne kariere vračam nazaj med aktivne plavalce. Z odplavanim kilometrom in pol se skupaj z odraslimi rekreativnimi plavalci pripravljam na državno veteransko prvenstvo, ki bo spomladi prihodnje leto. Vabljeni v naš klub, poiščite nas preko facebooka, za več informacij lahko pobrskate tudi po naši spletni strani. Ana Ličen

Košarkarski vrtec Košarka za predšolske otroke utopija? Od 4. novembra dalje realnost, saj je na ta dan luč sveta ugledal nov projekt Košarkarskega kluba Ajdovščina, imenovan Košarkarski vrtec. Gre za projekt, ki dopolnjuje že vsem dobro znano Košarkarsko šolo Ajdovščina in je namenjen tako fantom, kot tudi dekletom starosti 4 in 5 let. Sama vadba je seveda prilagojena otrokom te starosti. Mladi nadebudneži lahko tako pri vadbi spoznavajo poenostavljene košarkarske elemente, kot so vodenje, podaje in met na koš z manjšo, otroško žogo. Veliko poudarka je tudi na razvoju osnovne motorike, ki je za to starost ena najvažnejših stvari, ki jih je potrebno razvijati. Tako otroci ogromno tečejo, skačejo, plazijo, se kotalijo in kar je najvažnejše … uživajo in se imajo lepo! Seveda pa je rdeča

nit vadbe košarka. Kljub temu, da je program Košarkarskega vrtca že stekel, je vpis še vedno možen. Vadba poteka dvakrat tedensko po eno uro, ob ponedeljkih ob 17:45 in ob četrtkih od 18:00 dalje, obakrat v večnamenski dvorani Marc, v industrijski coni v Šturjah. Izkušeni vaditeljici Iris Batista in Nika Novinec bosta veseli vsakega novega vpisa v že zavidljivo veliko skupino, ki kaže, da je sam projekt lepo zaživel. Kogar bi še kaj zanimalo, lahko več informacij dobi preko elektronske pošte (jan_zavrtanik@ hotmail.com) ali na spletni strani Košarkarske šole Ajdovščina (www. kosarkarska-sola-ajdovscina.tk). Naj povemo tudi, da je prav tako še vedno možen vpis v Košarkarsko šolo, ki letos deluje na OŠ Šturje, OŠ D. Lokar, OŠ Dobravlje, OŠ Črniče, OŠ Col, OŠ D.Bajca, OŠ Podnanos in OŠ Vrhpolje. Vse urnike in potrebne

informacije lahko dobite na spletni strani šole. Jan Zavrtanik, KK Ajdovščina: „Veseli smo, da smo uspeli zagnati projekt Košarkarski vrtec in da le-ta, na začetku kaže vzpodbudne rezultate. Verjamemo, da bo projekt uspešen. To nakazuje tudi zanimanje zanj, ki je trenutno nad vsemi pričakovanji. Dejansko niti nismo vedeli kaj čakati, saj smo se spustili v nekaj novega, neraziskanega. Sam projekt zaokroža delovanje Košarkarske šole, ki je tako svojo dejavnost še dodatno razširila. Naj povem, da se trenutno s košarko, na področju med Črničami in Podnanosom ukvarja približno 200 fantov in skoraj 100 deklet. Tako visokih številk na tem področju še nikoli ni bilo in v klubu verjamemo, da, s pravilnim delom, lahko iz tega nastane nekaj pomembnega za slovensko košarko. Ajdovščina postaja košarkarsko mesto!“

vremenu blaten zato se lahko do Plač odpravimo kar po lokalni cesti. Mimo Lurške votline gremo proti zadnjim Plačam kjer zavijemo levo in se po vzhodnem pobočju spustimo čez Jovšček do stare ceste proti Ajdovskem polju pod avtocesto in čez železnico do kapelice na Nemškarci. Od tu se skozi podvoz vrnemo na cesto za Plače in zavijemo na makadamsko pot ob avtocesti do vasi Cesta. Preko železniške postaje obiščemo še novo kapelico v središču vasi in se nato na parkirišču ob železnici ustavimo: naredili smo 10,8 km. Če pa želimo zaključiti krog, se mimo pokopališča vzpnemo nazaj v Vipavski Križ.

Progo se da tudi prekolesariti, le da v deževnem vremenu raje priporočamo uporabo asfaltne ceste, saj je par blatnih klancev nevarnih za zdravje kolesarjev. Zato previdnost ne bo odveč. Voden tek po progi se bo odvijal od 23. - 30.11.2013, vsak dan ob 15.30h. Vsakdo se lahko pridruži na startu ali pa se priključi kjerkoli na poti. Predviden čas obhoda je ena ura. Svoje stvari za se preobleči se bo lahko pustilo v športni sobi pod župnijsko cerkvijo.V primeru dovolj velikega interesa bi se zadnji dan podali na progo v obliki posebne tekme, ki bi zaključila naše korake okrog Križa in v Križ

Krogkriža Ideja o pohodno-tekaški progi okrog Vipavskega Križa se je porodila, ko smo začeli zbirati vsebinske ideje za župnijski misijon 2013. Povezati vse vasi med seboj, simbolično s prehojenimi-pretečenimi koraki pogledati k sosedu, preko fizičnega napora stopiti v svojo notranjost, nameniti pretečene kilometre prihodnosti naših najmlajših. Različnost vseh navedenih idej se je udejanjila v naši poti med Vipavskim Križem – Dobravljami – Malimi Žabljami – Plačami in Cesto. Pod kamnitim obokom na vhodu v Vipavski Križ se odpravimo po »gasi« proti župnijski cerkvi in nato se spustimo po Rebri v Dobravlje, preko železnice v središče Dobravelj, mimo kapelice do cerkve Sv.Petra, kjer dosežemo skrajno zahodno točko poti. Obrnemo se nazaj in po lepi makadamski poti čez Dobravsko polje, skozi zaselek Pikči, čez brv Vrnivca stečemo proti Malim Žabljam, kjer se mimo kapelice in križa podamo med vinogradi do Plač. Ta del poti je v deževnem

Zemljevid: Branko Lavrenčič

Obvestila Zavoda za šport Ajdovščina

17

Jožef Tomažič


18

Šport

Št. 26 • 15. november 2013

Na državnem lokostrelskem prvenstvu, v disciplini arrowhead 12+12, so naši člani spet dosegli odlične rezultate. Primož Bratina je med člani postal nov državni prvak, Keti Bratina je med članicami osvojili tretje, Janja Ferjančič pa četrto mesto. Med kadeti je Franci Ferjančič dosegel če-

trto mesto, Katarina Novak pa isto četrto mesto med deklicami. Tekmovalcem čestitke, pred seboj pa imajo že nov izziv, tokrat se bodo merili doma – tudi vi vabljeni na lokostrelsko tekmo, 23. novembra, v ŠC Ajdovščina. eb

Zacetek I. izmene ob 08.30, zacetek II. izmene ob 12.15.

Strelsko društvo »Burja« Vipava

V četrtek, 24. oktobra, smo bili na obisku v CIRIUS-u v Vipavi. Dva naša člana, Jože Batič in Branko Semič, sta s seboj prinesla tudi nekaj rekvizitov s katerimi razpolagamo in jih uporabljamo v našem klubu. Varovancem CIRIUS-a sta predstavila različno orožje, tako kratkocevno, kot dolgocevno, pa tudi pripadajoče strelivo. Razložila sta pomen oblike in velikosti. Vsak otrok je lahko za trenutek vzel v roke tisto, kar ga je zanimalo. Poučila sta jih o varnem rokovanju in uporabi orožja, ter, da »OROŽJE NI NIKOLI PRAZNO«. Prikazala sta tudi optične namerilne naprave, kot so strelni daljno-

gledi, ki se jih namesti na orožje, pa tudi daljnoglede s katerimi se stvari ogleda »od bliže«. Razložila sta jim, kakšne tarče se za katero kategorijo strelskih tekmovanj uporablja in kako se štejejo »krogi« ter točke na posamezni tarči. S seboj sta imela tudi nekaj pokalov in medalj, ki so jih nekateri naši člani osvojili na različnih tekmovanjih po Sloveniji in v tujini. Na koncu so vsi prisotni dobili v spomin kapo z logotipom kluba in se nastavili objekivu za eno skupno fotografijo. Več fotografij in opisov najdete na naši spletni strani kluba www.ssd-burja.si. T.B.

Gorski tek na Tabor Tekaško društvo Burja Vipava organizira dne 08.12.2013 v Gaberjah pri Ajdovščini Gorski tek na Tabor. Tek šteje za »PGT« za leto 2014, start je ob 10:00, dolžina proge je 4,8 km, višinske razlike: 360 m vzpona in 130 m spusta. Startnina znaša 10€. Več informacij: 040 589 057, Darko Hrovatin.

Ajdovca v slovenski reprezentanci na EP 4. evropskega prvenstva v sledenju, ki je potekalo med 17. In 20. oktobrom v Krminu v Italiji, se je udeležila tudi Slovenska reprezentanca, v kateri sta bila dva člana Ajdovskega kinološkega društva: Stano Štrancar z ovčarjem Erosom, Dušan Pogačar

FOTO: Katja Premrl

Budanjski lokostrelci ponovno odlični Ajdovski taborniki aktivni tudi po šestdesetem

z ovčarjem Balujem ter Izidor Kalin kot vodja ekipe. Z opravljenim delom ekipe smo bili zelo zadovoljni saj je bil Stano z Erosom posamezno 4., ekipa pa se je uvrstila na skupno 5. mesto. Čestitamo!

Po lanskoletnem izjemno aktivnem dogajanju v Društvu tabornikov Rod Mladi bori Ajdovščina, ki je leta 2012 potekalo predvsem v znamenju praznovanja 60-letnice delovanja društva, ajdovski taborniki napovedujejo veliko zanimivih aktivnosti tudi v programskem načrtu za sezono 2013/2014. Slednjega je na septembrskem rednem občnem zboru društva predstavilo novo izvoljeno vodstvo. Vlogo starešine je prevzela Nataša Slokar Klippel, že pred leti zelo aktivna v taborniških vrstah. Dobro planiranje in izvajanje programskih vsebin vsekakor prispeva svoj delež tudi k povečanemu vpisu novih članov. Znatno povečan vpis ajdovski taborniki tako beležijo že tretje leto zapored, kar vsako leto

znova predstavlja dobro osnovo za uspešno izvajanje številnih rodovih aktivnosti. To je prav gotovo dobra popotnica vsaki rodovi upravi, ki prevzame vodenje tako dejavnega in uspešnega društva z več kot 60-letno tradicijo. Novo taborniško sezono je ajdovski rod v veliko veselje otrok začel z izletom v Lignano. V soboto, 29. septembra, so se namreč odpravil čez mejo, v italijanski živalski vrt Parco Zoo Punta Verde. Kljub slabi vremenski napovedi je dva avtobusa otrok in vodnikov na cilju presenetilo sonce in jim tako polepšalo poučen in razigran dan v tem čudovitem parku. Otroci so živalski vrt raziskovali ločeno po vodih, v spremstvu svojih vodnikov. Opazovali so lahko

domače in tuje, bolj in maj poznane živalske vrste, nekateri vodi pa so izlet izkoristili tudi kot preizkušnjo za pridobitev veščine poznavalec živali. Jesensko doživetje v živalskem vrtu v obmorskem Lignanu se je po pričakovanjih izkazalo kot uspešno nadaljevanje lanske in dober začetek nove taborniške sezone, ki je že stekla v polnem zagonu. Po septembrskem vpisu in prvem izletu so se gozdovniki in gozdovnice Roda Mladi bori, to je starostna skupina od 11 do 15 let, 19. in 20. oktobra oktobra udeležili tradicionalnega srečanja vseh GG-jev severnoprimorske območne organizacije tabornikov. V okviru akcije, ki jo je organiziral taborniški rod iz Cerknega, so se lahko z vrstniki iz Idrije, Spodnje Idrije, Nove Gorice, Tolmina in Cerknega preizkusili v lokostrelstvu, streljanju z zračno puško, se pomerili v športnih igrah, scoutballu, ... in se odpravili na orientacijski pohod. V novembru je planiran sprejem za popotnike in popotnice, tabornike stare od 16 do 20 let, nekaj prazničnih srečanj pa bo rod za svoje člane organiziral tudi ob koncu leta. Razlogov in idej za različne taborniške aktivnosti ajdovskim tabornikom ne zmanjka, volje za njihovo uresničevanje pa tudi ne. AK

Brezno v Plačah in Brezno pod žičnico Šahovski kotiček

Poleti sta nas poklicala Mojca in Iztok Trošt. Sredi vinograda v Plačah se jima je odprlo brezno. Takoj smo šli v akcijo. V dnu zemeljskega lijaka premera 1,5 m se je v živi skali odpirala neprehodna špranja. Jamarski globinomer v obliki kamna je pokazal globino okrog 20 m. Gospodar nam je povedal, da se je brezno odprlo že njegovemu nonotu. A so vhod nato zasuli. To je pač bila in je včasih praksa še danes. Ožine smo se lotili z macolo in špico. Po nekaj urnem razbijanju smo prehod razširili ravno dovolj za suhega jamarja. Za ožino se je brezno zvonasto odprlo. Stene in dno so bogato oblepljene z blatom. Tudi morebitno nadaljevanje na dnu je zaprlo blato. Sledila so še meritve, ki so pokazale za to področje kar veliko globino 30 m. Vsekakor pa ni strahu, da bi cel vinograd požrla zemlja . Plače ležijo na flišnem gričevju. Za fliš so značilne izmenjujoče se plasti laporja, peščenjaka in apnenca. Prav v taki plasti apnenca pogosto nastajajo jame. Pred letom smo poročali delu ajdovskih jamarjev v Breznu pod žičnico

na Kaninu. Raziskave je precej zavrla okvara kaninske žičnice, ter nato neugodna zima in pomlad. Kljub temu smo v letu dni jamo poglobili na 875 m in jo podaljšali na 1468 m. Na žalost pa še nismo popravili društvenega globinskega in društvenega rekorda. Na trenutni globini nas je ustavil sifon. Tega na tej nadmorski višini nikakor nismo pričakovali. Gre za ujeto vodo saj so izviri Gljuna pri Bovcu, kamor voda iz brezna odteka, 600 m nižje. Zadnje akcije smo posvetili plezanju kaminov na dnu, da bi se sifonu izognili. V kolikor se nam bo jama tu zaprla bomo nadaljevali z raziskavami višje v jami kjer se odpira več velikih oken. Ta se prevešajo v nova neraziskana brezna. Dela nam prav kmalu ne bo zmanjkalo. Primanjkuje pa nama časa saj za akcijo na dnu rabiš cel vikend. Vsi pa veste kako težko si danes ljudje vzamejo cel vikend.

Šahovsko društvo Čaven je tokrat pripravilo štiri šahovske uganke, za katere boste porabili kar nekaj časa. Črni na potezi osvoji figuro?

Kako beli zmaga?

Beli matira v treh potezah?

Bogomir Remškar

Kako črni zmaga?

DVJ


Šolsko

Št. 26 • 15. november 2013

Hura, prosti čas! Na MDPM Ajdovščina je bilo tudi letos med jesenskimi počitnicami »luštno«. V večnamenskem prostoru v Hiši Mladih v Palah se je kar kadilo od športnih aktivnosti in drugih prostočasnih delavnic. Od 28. do 30. oktobra 2013 je v dopoldanskem času MDPM Ajdovščina pripravilo tridnevne športne aktivnosti in delavnice v okviru programa »Hura, prosti čas«, ki ga financira Zavod za šport RS Planica. Pod vodstvom izkušenih in športno izobraženih prostovoljcev so se otroci lahko zabavali in sproščali ob različnih športnih aktivnostih, kot so: ples, aerobika, igre z žogo – nogomet in košarka, spretnostne in gibalne vaje, badbington, pink-ponk in še bi se kaj našlo. Prepričani smo, da so otroci uživali in si zapolnili prosti čas, ki so ga imeli med jesenskimi – »krompirjevimi« – počitnicami prav gotovo na pretek. Glavni namen programa je bil v tem

Mini gasilska vaja v Lokavcu

času odpreti športne telovadnice in druge prostore, ki omogočajo športne aktivnosti otrok. Namen je bil s pomočjo tega programa dosežen, otroci so se »našportali« in razvedrili, mi pa smo z nasmehom na ustih zaključili še ene aktivno obarvane počitnice. »Hura, prosti čas!« je namreč vzklik, ki bi ga moral vsak otrok z veseljem izreči in ta prosti čas resnično maksimalno izkoristiti. Poleg plesno-jezikovne igrice »Stelle in Star« ter drugih športnih aktivnosti, ki so se odvijale pod okriljem

MDPM Ajdovščina v Hiši Mladih, pa je bilo v času jesenskih počitnic pestro tudi v Škofijski gimnaziji Vipava, kjer je za ustvarjalne delavnice poskrbela naša finska prostovoljka Heli Hongisto, in v Malovšah, kjer je ustvarjalnice vodila Katja Krkoč. Veseli smo, da naše društvo premore toliko pridnih prostovoljcev, ki vedno poskrbijo, da otrokom med počitnicami ni dolgčas. Sara Šorc

Teden otroka v Lokavcu

Ob tednu otroka, od 7. do 11. oktobra, so tudi na podružnični osnovni šoli Lokavec potekale različne zabav-

ne aktivnosti namenjene najmlajšim. Eden izmed ciljev, ki smo ga želeli posebej poudariti, je bil medgeneracijsko povezovanje od najmlajših otrok v vrtcu, preko šolarjev, pa vse do starejših krajanov Lokavca. Teden smo začeli z delavnicami, na katerih so skupaj ustvarjali prvošolci in otroci iz lokavškega vrtca. Izdelali smo svečnike in vaze, ki v naslednjih dneh krasile mize pri slavnostni malici in kosilu. Ves teden so se vrstile

pravljice, ki so nam jih predstavili razni izvajalci. Praznično vzdušje smo želeli ponesti tudi med Lokavčane. Oboroženi s transparenti in harmoniko smo se podali na pot do najstarejšega lokavškega zaselka. Na trgu pri stari cerkvi smo, ob zvokih harmonike, s pesmijo in plesom razveselili bližnje prebivalce. Po tednu, polnem lepih doživetij, naj bo otrokom prijazno celo leto. Bojana Doljak in Marta Benko

Letovanje starejših na Debelem rtiču Mnogo starejših, ki živijo sami in jih pogosto tarejo še različne bolezni, si ob skromnih pokojninah v

19

Otroci iz vrtca v Lokavcu, so imeli v tednu otroka raznolike dejavnosti. Dvakrat so se srečali s prvošolci podružnične šole. Skupaj so izdelovali vaze in svečnike, ki so jih uporabili za dekoracijo na mizah ob slavnostni malici in kosilu. Družno so se podali na pohod po vasi, kjer so s plesom in glasbo krajane opozorili na svoj praznik. Konec tedna jih je čakal izlet presenečenja. Obiskali so gasilce v Ajdovščini, nato pa prisluhnili glasbeni pravljici na SŠ Veno Pilon. Pozitivna otroška energija, ki lahko izžareva le takrat kadar je navdušenje pristno, je otroke po obisku gasilcev prevzela tako močno, da so bili naslednji dnevi gasilsko obarvani. Risanje, barvanje, pantomima, in ustvarjalna igra, vse to je bogatilo že običajno pester dnevni red v vrtcu. Na igrišču ob telovadnici se je odvijala mini gasilska vaja. Delali so s pravo gasilsko vnemo in opremo.

Ko so prejeli klic, kje gori in kaj gori so usklajeno stopili v akcijo. Fantje so odvijali cevi in poslušali povelja vodje intervencije. Deklice so nudile prvo pomoč ponesrečencem in pomagale pri pripravi malice. Prenašanje težkega ročnika, hitro odvijanje cevi, veliko klicev na številko 112, je mlado gasilsko brigado pošteno utrudilo. Še dobro, da so uspešno pogasili vse požare in se lahko do kosila vrnili v vrtec. Z gasilsko vajo se je zaključil prvi del aktivnosti, otroke sedaj čakajo novi izzivi. Od njihove fantazije je odvisno, kakšna bo naslednja vaja. Gotovo pa tako pristnega doživetja ne bi bilo brez pomoči prijaznih ajdovskih gasilcev. Zato najlepša hvala Kristjan, Ivo in Miha, da ste nas sprejeli in nam predstavili vaše humano delo. B.D.

Predstavitev PGD Selo na Vipavskem na Osnovni šoli Črniče

starosti ne more privoščiti letovanja ob morju in druženja z vrstniki, čeprav bi jim zelo koristili zdravilni

“Prve stvari smo začeli deliti z drugimi že v otroštvu in od takrat si jih z enako dobrim občutkom delimo vedno več.”

Lepo je deliti. Ker je kriza v življenja mnogih letos zarezala še globje, je število družin in posameznikov, ki potrebujejo našo pomoč, še veliko večje. Zato se z akcijo “Lepo je deliti” ponovno obračamo na vse, ki ste jim po svojih močeh pripravljeni pomagati.

Že z majhnim prispevkom lahko pomagate! Svoj prispevek lahko nakažete s plačilnim obrazcem UPN na TRR: 03100-1111112208, referenca 00-937037 ali pa pošljete SMS s ključno besedo “SKUPAJ” (darujete 1 EUR) oziroma “SKUPAJ5” (darujete 5 EUR) na 1919.

Hvala za dobrosrčnost v imenu vseh, s katerimi boste delili. Rdeči križ Slovenije Več informacij o akciji lahko najdete na www.rks.si/skupaj

Jože Suhadolnik

Telekom Slovenije, Simobil, Tušmobil in IZImobil se odrekajo vsem prihodkom iz naslova storitve SMS Donacija za Rdeči križ Slovenije. Uporabniki z SMS sporočilom donirate 1 EUR ali 5 EUR.

V preteklih štirih letih smo dobrosrčnost 39.820 darovalcev delili z mnogimi. Z zbranimi sredstvi smo omogočili nakup kar 50.790 dodatnih prehranskih paketov in pomagali številnim družinam in posameznikom v stiski.

oblikovanje in produkcija

Studio KVADRAT

Hvala, ker ste delili.

učinki morske vode in zraka. Območno združenje RK Ajdovščina vsako leto nekaj starostnikom omogoči teden dni brezplačnega bivanja v Mladinskem zdravilišču in letovišču RKS na Debelem rtiču. Letos je zdraviliško letovanje potekalo od 3. do 10. novembra, udeležilo pa se ga je šest starostnikov. Osebje letovišča jim je pripravilo zanimiv program, ki je vključeval kopanje v notranjem bazenu, vodeno razgibavanje v vodi, sprehode v bližnjo okolico, potopisna predavanja, veseli večer z domačo z glasbo in druge aktivnosti. Medgeneracijsko druženje in druženje z vrstniki je popestrilo in obogatilo njihov vsakdan, spoznali so nove prijatelje ter pregnali trenutke osamljenosti in za kratek čas pozabili na skrbi, ki jih tarejo.

V petek, 4. oktobra smo se člani PGD Selo z veseljem odzvali na prošnjo učiteljice Dolores Trošt, za predstavitev delovanja prostovoljnega gasilstva na podružnični šoli v Črničah. Dogovorjeni smo bili za popoldanski termin, v času podaljšanega bivanja na šoli. Iz našega društva se je predstavitve udeležilo 12 članov, GRC Ajdovščina, ki je je prav tako z veseljem odzval na našo prošnjo za sodelovanje, je zastopal en gasilec. Učencem in vzgojiteljicam smo predstavili delovanje prostovoljnega gasilstva skozi čas, delovanja komisij za mladino in žene ter se pogovarjali o vsakodnevnih možnih težavah in nesrečah, ki se lahko zgodijo na šoli in v njeni okolici. Poučili smo se kako se pravilno pogovarjamo z operaterjem, če kli-

čemo na številko 112, opisali in prikazali smo delovanje ročnih gasilnih aparatov ter kup ostale opreme, ki jo gasilci uporabljamo na intervencijah. Na igrišču šole smo predstavili vozila našega društva in tudi vozilo za tehnično reševanje iz GRC Ajdovščina. Čas, predviden za predstavitev in prikaz opreme, je minil kot bi trenil in na vrsti je bila prikazna vaja, ki je vsebovala poziv in evakuacijo iz telovadnice, če bi zagorelo v kotlovnici šole. Po končani vaji smo se še dogovorili za ponovno srečanje v prihodnje, saj so taka srečanja v zadovoljstvo obeh strani, ker se šolarji tako najlaže učijo o delovanju in gašenju požarov, prostovoljni gasilci pa tako pridobivamo nove člane. Davorin Bratina


20

Potepanja

Št. 26 • 15. november 2013

uGani (Prvi del) Drugi ali tretji dan mojega bivanja v Gani sem na nabito polnem tro-troju sredi kaotične Akre sedela ob ženski, ki me je prijazno vprašala koliko časa bom ostala v Afriki. Nekako je bilo očitno da nisem domačinka. Odgovorila sem ji, da bom ostala tri mesece. Nasmehnila se mi je in mi rekla: »Imela boš ogromno zgodb za povedat v tvoji državi, ogromno«. Imela je še kako prav. Uganili ste že, da se moja zgodba dogaja v Gani, nekje med julijem in septembrom. Začela pa se je že prej, ko sem se prijavila na razpis Zavoda Voluntariat, na projekt ki se na kratko imenuje GLEN, na dolgo pa »Global Education Network of Young Europeans«. GLEN je mreža, ki povezuje 9 nevladnih organizacij iz evropskih držav. Skupno vsem organizacijam je, da delujejo na področju

Učenci v Yakawu z denarnicami iz vrečk za vodo. Pitna (filtrirana) voda je v Zahodni Afriki pakirana v plastične vrečke po pol litra iz katerih pijemo tako da odgriznemo vogal. Enostavno. Po pitju odvržemo. Ali pa naredimo iz nje denarnico. globalnega izobraževanja in prostovoljstva. Več o GLENU in mednarodnem prostovoljstvu si lahko preberete na spletni strani Zavoda Voluntariat http://www.zavod-voluntariat.si/. Vključeni v program – vseh skupaj nas je približno 140 smo bili deležni pripravljalnih seminarjev, potem pa smo se v parih ali trojicah razkropili po svetu in delovali na različnih projektih. Prostovoljstvo v državah globalnega juga je osnova za aktivnosti, ki jih bomo pripravili

Jurčkarji Božo Remškar

Šola po Afriško. Mize, tabla in krede, slaba svetloba in napisi »Speak english!«. Angleščina je ganski uradni jezik, govorijo pa še cel kup drugih jezikov (Akan, Twi, Fanti, Ga…). doma, in jih marca predstavili ob zaključku letošnjega projekta. Skupaj s francosko in nemško prostovoljko sem tako pristala v Gani, natančneje v Busui; v mali vasici na jugu Gane, tik ob čudoviti plaži. Naš projekt je bil povezan z izobraževanjem in z okoljsko ozaveščenostjo. Ni potrebno da si strokovnjak in boš uGanil, da ima Gana težave z odpadki. Poleg plastik fantastik produktov, ki veselo prihaja iz Azije je Gana (podobno kot cela Afrika) preplavljena z odrabljenimi stvarmi iz Evrope, Amerike, Azije. Ste se kdaj vprašali kje dokončno pristanejo rabljeni hladilniki? Telefoni? Računalniki? Televizije? Avtomobili? Oblačila? Afrika je največja trgovina »iz druge roke« na svetu. Smetišče »razvitega sveta«, kjer se akumulirajo še uporabni odpadki, kjer se na veliko reciklira in ponovno uporablja. Sliši se zelo trendovsko, žalostno pa je, da ta kaprica prihaja iz drugega razloga, kot pri nas. Revščina. Nerazvitost. Neznanje. In pomanjkanje zavedanja, da je okolje v katerem živimo občutljivo in krhko. Afriške države se trudijo izboljšati situacijo, vendar očitno ne dohajajo tega norega sveta. Parlamentom in poglavarjem svetujejo izobraženi ljudje, pomoč ponujajo vladne in nevladne organizacije. V zameno za deleže naravnih virov ponujajo razvoj infrastrukture, politične usluge, pranje denarja in takšne in drugačne medvedje usluge. Nekje je potrebno začeti s prekinja-

Dva meseca v misijonu v Malaviju

Tudi v letošnjem šolskem letu na ŠGV nadaljujemo z Našimi večeri, s katerimi želimo javnosti predstaviti zanimive dosežke nekdanjih »škofijcev«. Tokratni večer je bil v znamenju prostovoljstva. V četrtek, 24. oktobra so bile z nami

Neli Bačar, Hana Furlan, Kristi Hodak in Ana Križnič. V zanimivem večeru so pred nami ustvarile pisan kolaž vtisov svoje skoraj dvomesečne poletne prostovoljske izkušnje v misijonu v Malaviju.

njem teh zgodb, ki vodijo v... Nevladna organizacija Embracing Hidden Talents začenja z izobraževanjem. Želim si, da je to prava pot in želim si, da je bilo moje prostovoljstvo koristno. Prostovoljci smo v Busui in okoliških vaseh – Azani, Yakaw in Butre poučevali otroke in mladostnike. Moja naloga je bilo vodenje delavnic na temo okolja. Dve skupini učencev, starih med 12 in 18 let sva z Almo poučevali med počitnicami, dvakrat oziroma trikrat tedensko. Pogovarjali smo se o okolju, o ekologiji, geografiji, o znanosti, o podjetništvu. Bili smo ustvarjalni, kreativni, veliko smo pisali, brali, opazovali, izvajali eksperimente s področja biologije, fizike, kemije… Skratka, spoznavanje narave in družbe. Lepo smo se imeli, veliko smo se naučili drug od drugega. Kaj smo z delovanjem osmih prostovoljcev v tem času dosegli, je težko vprašanje. Učenci, ki so sodelovali na delavnicah so zagotovo bodoči voditelji teh malih skupnosti ob Ganski obali. Če bodo nekateri izmed njih med sprejemanjem odločitev, pomislili na znanje, ki so ga pridobili med našimi aktivnostmi, smo na začetku novega procesa učenja in izobraževanja vrstnikov. »Small small« ali malo po malo, kot v Gani (in pri nas) radi rečemo. Nekje je treba zgodbo začet. Več lahko uGanete na blogu: http://ugani.wordpress.com/ Katarina Koruza

Njihovo prostovoljsko delo se je začelo že veliko pred odhodom v Afriko, saj so izjemno vestno in zagnano zbirale prostovoljne prispevke; pa ne zato, da bi si plačale pot v Afriko (to breme je nosil vsak udeleženec sam), ampak da bi s tem denarjem v misijonu svetega Jožefa v Kasungu, ki ga vodi pater Stanko Rozman, pomagale zgraditi dom za učitelja. V Našem večeru je vsaka od deklet izčrpno predstavila »eno dejavnost« in tako obiskovalci (bilo nas je lepo število) ob koncu skorajda nismo imela kaj vprašati. V ekipi, ki je v Afriko odšla prek organizacije Pota, je bilo šest deklet in dva fanta. Pokukali smo v življenje misijona svetega Jožefa, za katerega so se dekleta odločila, ker so »gajstne punce«, zaradi fizičnega dela: gradnje hiše za učitelja. Problem malavijskih šol je preveliko število učencev v razredih: en učitelj

Gobarska sezona se počasi končuje. Pravijo, da ni bila najboljša. Za gobe ne morem soditi: sem letos samo enkrat nabiral. Ma gobarjev pa je iz leta v leto več. Nekoč sem prebral, da več Slovencev nabira gobe, kot pa jih bere knjige. Gobarjenje je gotovo bolj zdravo kot branje. Si na zraku, se giblješ. Prava zastonj aerobna vadba za vse starosti. Paziti se moraš le strupenih gob in zadnje čase medvedov. Zelo rad poslušam gobarske zgodbe: kje, koliko, katere, kdaj bodo … Razpravljanje o tem, kdaj gobe bodo in zakaj jih ni, je sploh najbolj zanimivo. Poslušam teorije, a žal vedno zamešam te lune. Ali mora iti gor ali dol? Ali mora biti mlaj? Pa še kup drugih okoliščin … Ali je presuho ali premrzlo? Za take amaterje, kot sem sam, bi se naši vremenarji lahko povezali z mikologi (znanstveniki, ki preučujejo gobe) in uvedli novo rubriko gobarska napoved. Gotovo bi bila vsaj tako gledana kot vremenska. Gobarji bi bili srečni, ker bi se lahko bolje pripravili na akcijo. In imeli bi še eno temo več, da jo vključijo v svoje teoretiziranje in osebno oziroma lokalno prognozo. Kako trapasto so napovedovalci zgrešili oziroma kako točno zadeli ... Napovedali so jurčke – jaz pa sem dobil same marele! Katastrofa – kam gre naš denar za javne storitve! Naslednje vprašanje za milijon jurčkov je kje? Pojavi se vprašanje makro in nato mikro lokacije. Ali na Nanos ali na Pokljuko? Če se odločimo za Nanos, pa dilem nikakor še ni konec. Ali tja okrog Abrama ali tja k … (Ne smem povedati kam: dokaj dobra družinska mikro lokacija.) Na tej točki lahko gobarje razdelimo v dva psihološka profila. Prvo, veliko večjo skupino tvorimo skrivači. Mi ne izdajamo »placov«. Drugi, mnogo manj številni gobarji, pa sorodnikom in dobrim prijateljem, no ja, če je dober dan in ugoden horoskop, celo pokažejo, kje se kaj dobi. Tudi pri vprašanju koliko se pokažejo različni gobarski karakterji. Važiči nabirajo vse v kilogramih in polnih prtljažnikih. Skromneži na isto vprašanje odgovorijo: »Ah, malo, malo. Ni bilo nič. Samo nekaj kilogramov …« Amater pa vam bo navdušeno poročal: »Super! Veš koliko gob je bilo! Sem nabral dva tako lepa jurčka, da bi jih bilo za slikat.« V resnici pa je za gobarje edino zares usodno vprašanje katere!? Začetniki poberejo vsako gobo, ki jo najdejo. Nato s cajno obiščejo soseda, ki gobe (upajmo da res) obvlada. Če sosed gobe obvlada, vsa cajna konča v smeteh. Amaterji naberejo tiste gobe, ki jih poznajo, nato s cajno obiščejo soseda, ki gobe obvlada. Če je amater dober, so dobre tudi gobe. Gobarji vsejedi poberejo vsako užitno, za silo užitno, pogojno užitno… gobo in jo pražijo na čebuli, pohajo, pečejo na žaru, jo posušijo, jo vložijo, jo zamrznejo… Ampak vse gobe niso enako cenjene. Kralj med gobami je jurček. Zato pravi gobar nabira samo jurčke. (Na Primorskem mogoče še kakšno »žordano«.) Pravemu gobarju se po novem zato reče kar jurčkar. P.S. Na spletni strani www.jurckavslovenskigrb.si lahko podpišete peticijo za spremembo slovenskega grba.

uči okrog 200 učencev. Cilj šole svetega Jožefa je 60 učencev na učitelja. Država plačuje učitelje, ne pa izgradnje šol – in tu so kot prostovoljci nastopili mladi Slovenci, saj so s seboj prinesli 12 000 evrov zbranega denarja, s katerim so pomagali zgraditi stanovanje za enega učitelja. Gradnja hiše se je začela kmalu po prihodu: pater Stanko je izbral lokacijo in jo zakoličil (seveda brez birokratskih zapletov). Vse delo so mladi ob pomoči domačinov (ki pa so delo, če se je le dalo, rade volje prepustili prostovoljcem) opravili na roke, imeli so le traktor in manjši tovornjak, s katerim so prevažali pesek in ročno izdelano opeko. Največji strošek gradnje predstavlja cement. Dekleta so povedala, kako zelo ponosne so, ker jim je tudi z njihovim delom in denarjem uspelo, da hiša danes stoji. Poudarile so tudi, da je skrb za šolanje otrok samo eden izmed mnogih projektov, s katerimi misijonarji pomagajo Afriki: misijon svetega Jožefa skrbi še za projekt Živa voda (izgradnja vodnjakov s pitno vodo), projekt Botrstvo in tudi centre PAO – namenjene bolnikom z aidsom in v katerih je glavni cilj bolnikom dati zavest, da niso izločeni iz družbe: obdelujejo zelo rodovitno zemljo, prodajajo pridelke, skrbijo za sirote. Dekleta so pomagala pri vseh delih: luščile arašide in imela popoldne delavnice za otroke – še zmeraj je najbolj priljubljena igra nogomet, glavna

igrača pa žoga. Misijonarji so jih za ves njihov trud nagradili s prostimi vikendi, ki so jih izkoristili za izlete in 50-kilometrsko romanje k novozgrajeni cerkvi ter bili zelo presenečeni nad malavijsko turistično ponudbo. Pred obiskovalci Našega večera so v besedi in sliki zaživele malavijske naravne lepote: narodni parki, kjer lahko od blizu vidiš povodne konje in krokodile, 3000 metrov visoka gora Sapitwa (v prevodu »Ne hodi sem«, a Slovenec pač mora v gore!), milijone zvezd, ker ni svetlobnega onesnaževanja … Na koncu izjemno zanimivega večera je bil odgovor na vprašanje, kaj sredi najvišjega poletja žene mlade ljudi v misijone, jasen: najprej in predvsem pomagati ter s tem hkrati obogatiti tudi sebe: z zavestjo, da si nekaj dal in tudi veliko prejel. Bpk

NAŠI VEČERI V sredo, 27. novembra 2013, bosta ob 19.30 v avditoriju Škofijske gimnazije Vipava z nami dr. Rosana Hudej in dr. Denis Pavliha v večeru z naslovom Inženirsko podprto zdravljenje raka – elektrokemoterapija nam bosta predstavila svoje raziskovalno delo na tem področju. Vabljeni!


Narava in družba

Št. 26 • 15. november 2013

Živi svet pred domačim pragom

Archiduc Joseph – ena najboljših čajevk na svetu

IRENA KODELE KRAŠNA

Močerad – najbolj poznana dvoživka v Evropi V deževnih jesenskih dneh med sprehodom po gozdu pogosto naletimo na malega sprehajalca, ki kljub naši prisotnosti mirno in samozavestno koraka svojo pot. Njegov črni plašč z rumenimi lisami kar kliče po pozornosti in verjetno ga ni človeka, ki ga dandanes ne bi prepoznal. Navadni močerad (Salamandra salamandra) je verjetno najbolj prepoznavna dvoživka v vsej Evropi. Pa ga res dobro poznamo?

Zaradi nenavadne barve, strupenih izločkov, zmaju podobne oblike telesa in skrivnostnega življenja so mu v preteklosti pripisovali najrazličnejše lastnosti in sposobnosti. Že rimski pisec Plinij starejši je zapisal, da lahko močerad pobije tudi skupino ljudi hkrati. V angleščini navadnemu močeradu pravijo Fire Salamander, kar bi lahko prevedli kot ognjeni močerad. Verjeli so namreč, da je to žival, ki se rodi iz ognja. Zgodilo se je, da je ob pomladanskih požigih stelje v gozdu močerad zbežal iz gorečega skrivališča. Prizor so si neuki ljudje v času verovanja v zmaje in čarovnice enostavno razlagali kot dokaz za rojstvo iz ognja in rumene »ožgane« lise so navedeno le potrdile. O močeradu kroži veliko vraž, v resnici pa je to zelo nežna in ranljiva žival. Iz svojega zatočišča, ki ga ima v votlem propadajočem deblu, skalni razpoki ali kupu listja, se običajno odpravi le ponoči, ko je zračna vlaga dovolj visoka. Nežna in tanka koža, ki mu služi kot pomožni dihalni organ, bi se na suhem zraku posušila in poškodovala. Podnevi ga lahko srečamo le po obilnem deževju, ko se z značilnimi počasnimi koraki odpravi na obhod, a se vselej še pred sončno pripeko vrne v svoje zatočišče. Močerad, tako počasen kot je, na svojih lovskih pohodih lovi le počasne živali. Ni izbirčen in se loti vsega, kar mu prekriža pot. Najpogosteje so to razne male talne živali: stonoge, pajkovci, polži, deževniki, pa tudi ličinke metuljev in muh. Skupaj s plenom marsikdaj zaužije tudi rastline, a se z njimi ne hrani namerno, saj vidi le plen, ki se premika. Svatovanje močeradov poteka v poletnih nočeh v zavetju gozda. V tem obdobju se običajno samotarske živali srečajo z vrstniki in med samci lahko pride do merjenja moči. Nepoznavalec bi si tak prizor razlagal kot prijateljsko objemanje v počasnem posnetku. Zanimiv pa je tudi ples samčka in samičke. Med vasovanjem samček odloži na tla zavojček s spolnimi celicami in v svatovskem objemu popelje samičko prek njega. Do oploditev jajčec pride v telesu samičke in v jajčecih se zavarovane pred okoljem začno razvijati ličinke. Po šestih mesecih samica v tolmune izvirnih delov gozdnih potokov izleže tudi do 60 dobra dva centimetra velikih ličink. Ob izleganju imajo ličinke že razvite vse štiri noge in rep, za glavo pa par peresastih škrg. V trenutku postanejo gospodarice tolmuna in glavne plenilke drobnih vodnih živali, kot so na primer ličinke vodnih žuželk in rakci postranice. V odraslo žival se preobrazijo po 2 do 4 mesecih, včasih pa prezimijo in se preobrazijo šele naslednjo pomlad. Mladi močeradki zlezejo iz vode, si poiščejo prvo zavetje in nadaljujejo svojo življenjsko pot kot kopenske živali. V naravi lahko dočakajo več kot 20 let, v ujetništvu pa tudi tridesetletne živali niso izjema. Spolno dozorijo šele po sedmih letih in takrat lahko nadaljujejo svoj rod. Močerad ima v koži strupne žleze, ki so razporejene v okolici glave in v več linijah po telesu do repa. Izločajo pekoč in dražeč izloček, ki ščiti njihovo kožo pred bakterijskimi in glivnimi okužbami, katerim so močeradi v vlažnem okolju vedno izpostavljeni. Srečanje s strupom pa je tudi odlična šola za tiste radovedneže, ki opozorilnega rumeno-črnega znaka ne upoštevajo. Za večje živali močeradov strup ni usoden, si pa morebitni plenilci, kot so ptice, srečanje gotovo zapomnijo in napake ne ponovijo. Naši koži se stik z močeradom ne pozna, paziti pa moramo, da si pekočega izločka njegovih strupnih žlez ne zanesemo v usta ali oči. Tako kot vse dvoživke v Sloveniji je tudi navadni močerad zavarovana vrsta. Ogroža ga predvsem uničevanje njegovega življenjskega prostora in izginjanje primernih mest za odlaganje ličink. Veliko odraslih spolno zrelih osebkov in »nosečih« samic, ki so ključni za obstanek populacije, konča pod avtomobilskimi kolesi. Če ste se kaj sprehajali pod Markom v Šempetru pri Novi Gorci, ste mogoče opazili prve prometne znake pri nas, ki opozarjajo voznike na močerade na cesti. Ukrep, ki bi ga veljalo posnemati še kje. NOVEMBRSKI NARAVOSLOVNI IZZIV Ste vedeli, da ima vsak močerad enkraten vzorec rumenih lis? Mogoče več let zapored srečujete na sprehodu isto žival? Fotografirajte močerade v okolici vašega doma in spremljajte njihove »premike« skozi daljše časovno obdobje. V Avstriji so raziskovalci razvili zelo domiseln in preprost način zbiranja podatkov o razširjenosti navadnega in planinskega močerada. Na spletni povezavi www.alpensalamander.eu je objavljen zemljevid, kjer lahko vsak na zelo preprost način vpiše svojo najdbo močerada.

21

Čajevke so skupina vrtnic, katere so s Kitajske prinesli v Evropo leta 1810. Ime naj bi dobile po vonju, ki naj bi bil podoben vonju čaja. Če to drži, je moral čaj pred par stoletji drugače dišati, kot diši danes… Mogoče pa se jih je to ime prijelo zato, ker so v Evropo pripotovale z ladjami, na katerih so tovorili čaj. Kakor koli že, v Evropi so čajevke hitro postale zelo priljubljene, saj so prinesle rumene in oranžne odtenke v barvno paleto rožnatih cvetov. Poleg tega cvetijo večkrat v sezoni, medtem ko stare evropske sorte cvetijo le enkrat. Žlahtnitelji so jih takoj začeli križati z drugimi sortami in do leta 1840 so vzgojili že nekaj sto novih sort čajevk. In po čem prepoznamo čajevke? Najprej seveda po obliki njihovih cvetov. Za čajevke je značilen visok koničast popek, katerega cvetni lističi se spiralno odpirajo in na robovih zavihajo nazaj. Cvetovi imajo nežne peclje, zato se ljubko povesijo, ko so popolnoma odprti. Vse čajevke imajo namreč močno polnjene cvetove. Večina nas bo razveselila tudi s svežim, za čajevke značilnim vonjem. Za čajevke so značilni gladki, bleščeči listi in močni trni na steblih. Približno sto let so bile ene najbolj

Plastik fantastik

Uroš Robič, diplomirani gozdar, ki vozi smetarsko vozilo, je s prihranki posnel film o odpadkih. »Ko začneš delati na komunali, res vidiš, kakšni packi so ljudje, in jim poskušaš še bolj dopovedati, naj tega ne počnejo. Zakaj vržejo steklenico v kontejner za papir, če je zraven zabojnik za steklo? Ko sem gledal vsak dan te smeti, sem se domislil, da bi lahko o njih posnel film. O odpadkih in lo-

priljubljenih vrtnic, dokler jih niso v začetku 20. stoletja izpodrinile skrižane (hibridne) čajevke. V preteklosti je bilo vzgojenih preko 1.100 različnih sort čajevk, a danes se jih da dobiti pri zbiralcih in specializiranih vrtnarijah le okrog sto. Najbolj priljubljene so v južni Evropi in drugih toplih krajih po svetu, saj so to vrtnice, ki ne prenesejo hude zime. Ena najboljših čajevk je prav gotovo 'Archiduc Joseph'. Leta 1892 jo je vzgojil francoski žlahtnitelj Gilbert Nabonnand. Svojo poklicno pot je začel kot delavec na poljih v okolici Lyona, nato pa se je začel učiti hortikulture. Najprej se je ukvarjal z gojenjem sadnega in okrasnega drevja, kasneje pa se je preselil bolj proti jugu Francije, kjer se je začel posvečati vrtnicam. V bližini Cannesa je ustanovil prvovrstno vrtnarijo, ki deluje še danes. V svojem življenju je vzgojil preko 200 sort vrtnic, med katerimi je bilo zelo veliko čajevk in bengalk. Njegova posebnost so bile čajevke z bakrenimi odtenki v cvetovih. 'Archiduc Joseph' je krepka vrtnica, ki lahko zraste preko metra in pol v višino in širino. Njeni cvetni popki so temno roza barve, ko se odpre-

čevanju sem predaval na osnovni šoli, ampak otrokom je bilo že vse jasno.

Film bi moral narediti za starše. « (Uroš Robič) Film bi moral videti vsak Slovenec, ker je dober kot domač kruh, je film, ob katerem boste pokali od smeha in se obenem utapljali v solzah, po vsej verjetnosti zaradi popolnoma napačnih razlogov, je film, ki so ga vodilni svetovni kritiki označili kot: »Tega filma sploh še nismo videli.«, film ni bil nominiran za oskarja,

jo, pa postanejo svetlejši in sredina cveta dobi rahel oranžni (bakreni) ton. Barva cvetov zavisi od temperature in vlažnosti zraka – v poletni vročini prevladujejo temno roza odtenki, medtem ko pridejo spomladi in jeseni do izraza tudi oranžni. Od daleč se zdi, da je cvet barve lososa, ko ga pogledate pobliže pa vidite v njem odtenke večerne zarje. Rdeče rjava stebla se lepo ujemajo z barvo cvetov. Tako kot pri drugih čajevkah so stebla nežna in se povešajo pod težo cvetov, kar daje rožnemu grmu romantični pridih. 'Archiduc Joseph' vas bo navduševal s svojimi cvetovi, ki imajo nežen in prijetno svež vonj, od pomladi do pozne jeseni. Kljub nežnemu izgledu se cvetovi dobro držijo tako v poletni vročini kot v dežju in burji. Čeprav je ta vrtnica oborožena s krepkimi trni, so ti redki, tako da se ji lahko brez skrbi približate. Je zelo odporna na različne bolezni, njeni listi so gosti, zdravi in z lahkoto prenašajo poletno vročino. Z obrezovanjem ne pretiravajte, saj škarij ne mara. Dovolj bo, da spomladi odstranite poškodovane oz. odmrle poganjke, tekom leta pa odcvetele cvetove. Vsekakor se pri obrezovanju te vrtnice držite načela »manj je več«. Na Gori in krajih z bolj ostro klimo, vrtnico 'Archiduc Joseph' posadite v posodo, da jo boste lahko pred zimo umaknili v zavetje. V krajih z milo klimo pa ji dajte na vrtu dovolj prostora, saj se bo zelo razrasla. Lahko jo posadite tudi ob steno in jo vzgajate kot vzpenjavko. Nenavadna vrtnica, ki nosi ime po nadvojvodi Jožefu, ogrskemu palatinu in velikemu zbiralcu rastlin, si prav gotovo zasluži mesto na vrtu vsakega ljubitelja vrtnic. To ali katero drugo zgodovinsko sorto vrtnic lahko kupite v spletni trgovini www.vrtnicekodele. si oziroma pri Ireni Kodele Krašna v Budanjah (tel. 040 560 955).

ker se boste počutili kot na smetišču. Če ste kdaj odvrgli medvedka v staro temno ropotarnico kot navadno smet in ga je potem Piko iz vesolja oživil z vesoljskim prahom, odpeljal na čudežni oblak, kjer mu je mati Narava dala posebno moč, da je postal Supermedo, potem točno veste za kaj gre v tem filmu. Igrano-dokumentarni film je »namenjen vsem, ki delajo smeti«, torej vsem. Brezplačno si ga lahko ogledate v četrtek 28.11.2013, ob 19:00, v Hiši mladih, v Palah. Vabljeni!


VRIS

STAVBE

22

Podjetno

Št. 26 • 15. november 2013

Cenjene stranke obveščamo, da smo se preselili na novo lokacijo – poslovna stavba Obrtne zbornice, prostori Skapin d.o.o., Vipavska 4, Ajdovščina Obiščite ali pokličite nas, da vam svetujemo in za vas: • Uredimo mejo • Izvedemo delitev, združitev parcel (parcelacijo)

NE SPREGLEJTE Aktualni javni razpisi in pozivi (pripravlja Razvojna agencija ROD; E: ra.rod@siol.net) Rok za predložitev vlog

Razpisna dokumentacija in dodatne informacije

pravne ali fizične osebe, registrirane za opravljanje dejavnosti kot svetovanje, izobraževanje, raziskovanje in druge vsebinsko primerljive dejavnosti in so registrirane že vsaj 2 leti

Predviden je še 1 rok za oddajo vlog: - 1. 3. 2014

http://www.sklad-kadri. si/si/razpisi-in-objave/

Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije

Javni razpis za neposredno sofinanciranje kadrovskih štipendij delodajalcem za šolsko/ študijsko leto 2013/2014 (155. javni razpis)

delodajalci

31. 3. 2014 oz. do porabe sredstev

http://www.sklad-kadri. si/si/razpisi-in-objave/

Zavod RS za zaposlovanje

Usposabljanje na delovnem mestu 2012/2013

delodajalci

do porabe sredstev oz. najpozneje do 1.6.2014

http://www.ess.gov.si/ delodajalci/financne_ spodbude/razpisi

Zavod RS za zaposlovanje

Subvencija za samozaposlitev

brezposelne osebe, iskalci zaposlitve, prijavljeni pri ZRSZ

do porabe razpoložljivih sredstev

http://www.ess. gov.si/obvestila/ obvestilo?aid=695

Slovenski podjetniški sklad

P1 TIP 2013 Garancije Sklada za bančne kredite za tehnološko inovativne projekt

mikro, mala in srednje velika podjetja

Rok: 5.12.2013 oz. do porabe sredstev

http://www. podjetniskisklad.si

Eko Sklad j.s.

Javni poziv za kreditiranje okoljskih naložb 50PO13

okoljske naložbe pravnih oseb, samostojnih podjetnikov posameznikov in zasebnikov; občine

do porabe sredstev oziroma najkasneje do 30.11.2013

http://www.ekosklad.si/

Eko Sklad j.s.

Javni poziv za kreditiranje okoljskih naložb občanov 49OB13

občani

do porabe sredstev oziroma najkasneje do 31.1.2014

http://www.ekosklad.si/

Eko Sklad j.s.

Javni poziv 20SUBEVOB13 Nepovratne finančne spodbude občanom za baterijska električna vozila

občani

do porabe sredstev oziroma najkasneje do 31. 12. 2013

http://www.ekosklad.si/

Eko Sklad j.s.

Javni poziv 21SUBEVPO13 Nepovratne finančne pomoči pravnim osebam za baterijska električna vozila

pravne osebe

do porabe sredstev oziroma najkasneje do 31. 12. 2013

http://www.ekosklad.si

Ministrstvo za kmetijstvo in okolje

Javni razpis za Tehnično pomoč čebelarjem

čebelarji

do porabe sredstev/ zaprtje bo objavljeno na spletni strani MKO

http://www.mko.gov. si/si/javne_objave/ javni_razpisi/

Ministrstvo za kmetijstvo in okolje

2. javni razpis ukrepa 123 Dodajanje vrednosti kmetijskim in gozdarskim proizvodom za gospodarske družbe, samostojne podjetnike, zadruge in zavode za leto 2013

Podjetja, ki se ukvarjajo s dejavnostmi prve stopnje predelave lesa

27.11.2013

http://www.mko.gov. si/si/javne_objave/ javni_razpisi

Gospodarske družbe, ustanovljene po Zakonu o gospodarskih družbah (male in srednje velike), ki poslujejo vsaj 2 leti in imajo vsaj 3 zaposlene

do porabe sredstev

http://www.sid.si/ financiranje/krediti-izposojilnega-sklada-zamsp

25. 11. 2013 do 10.00 ure, 6. 12. 2013 do 10.00 ure, 16. 12. 2013 do 10.00 ure Morebitna druga odpiranja si bodo sledila v roku 7 delovnih dni, do porabe sredstev.

http://www. spiritslovenia.si/ razpisi/2013-1025-Javno-povabilopodjetjem-za-oddajoprijav-in-sodelovanjev--PROGRAMU-ZA-SPODBUJANJERAZVOJA-NOVIHPRODUKTOV-V-LETIHOD-2013-DO-2015--RNP-

Razpisovalec

Naziv razpisa

Upravičenci

Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije

Javni razpis za izbor izvajalcev vseživljenjske karierne orientacije v okviru programa »Vseživljenjska karierna orientacija za delodajalce in zaposlene«.

• Izdelamo geodetski načrt (za gradnjo, po gradnji) • Zakoličimo objekt • Vpišemo stavbo v kataster stavb • Preverimo stanje in vrednost nepremičnin Evidentiranje stavbe je lastnikova obveza, ki je (bo) z uveljavitvijo davka na nepremičnine zelo aktualna. Uredite si evidenco nepremičnin že danes. Svetovali vam bomo in za vas to uredili po zelo konkurenčnih cenah.

AKCIJA DO KONCA LETA - 20% Ajdovščina: Vipavska 4, tel, (05)3330100, GSM 041320935 Nova Gorica: Cankarjeva 62, E- pošta: gromap@siol.net Spletna stran: http://www.gromap.si

Obvestila Obrtne zbornice Še ena olajšava zaposlitev mladih Če delodajalci za nedoločen čas zaposlijo mlajše od 30 let, ki so najmanj 3 mesece prijavljeni med brezposelnimi, lahko zanje uveljavljajo dveletno oprostitev plačila prispevkov delodajalca. Velja za pogodbe o zaposlitvi, sklenjene v obdobju med 1. 11.2013 in 31. 12. 2014. Delodajalci uveljavljajo oprostitev plačila prispevkov na podlagi Zakona o interventnih ukrepih na področju trga dela in starševskega varstva (ZIUPTDSV), ki je bil sprejet letošnjega julija. Več informacij na Zavodu za zaposlovanje ali na ajdovski obrtni zbornici. Davčna jesen 2013 – seminar o spremembah davčne zakonodaje

SID Banka (Slovenska izvozna in razvojna banka d.d.)

- Razvojno-spodbujevalni program SID banke za financiranje poslovanja MSP 2013-2014

Sreda 20. november 2013 ob 17.00 uri, Območna obrtno-podjetniška zbornica Ajdovščina, Vipavska cesta 4 Vlada je v letu 2013 presenetila s številnimi spremembami davčne za-

Javno povabilo podjetjem za oddajo prijav in sodelovanje v »PROGRAMU ZA SPODBUJANJE RAZVOJA NOVIH PRODUKTOV V LETIH OD 2013 DO 2015 – RNP 2013«

Gospodarske družbe, ustanovljene po Zakonu o gospodarskih družbah, ki imajo potrjeno in javno objavljeno letno poročilo poslovnega leta 2012 in imajo ob objavi javnega povabila vsaj 1 zaposlenega s končano VII. stopnjo izobrazbe za polni delovni čas.

PETROL d.d., Ljubljana

Javni razpis PETROLURE/2013/R3 - Nepovratne finančne spodbude za ukrepe v večjo energetsko učinkovitost

Občine drugi subjekti (javni skladi, javne agencije, zavodi, ustanove in društva, registrirane cerkve in druge verske skupnosti, če ne izvajajo pridobitne dejavnosti) podjetja s sedežem v Republiki Sloveniji.

15.11.2013

http://www.petrol.si/ za-podjetja/storitve/ subvencije-ure-inove/razpisi-2013/ odprti-razpisi-2013/ petrolure2013r3

E 3, d.o.o.

Javni razpis E3URE-2013-2 za pridobitev nepovratnih finančnih spodbud za investicije v ukrepe za učinkovito rabo energije

občine podjetja drugi subjekti (javni skladi, javne agencije, ustanove, zavodi, društva, registrirane cerkve in druge verske skupnosti).

najkasneje do 10. 12. 2013 do 14.00 ure

http://www.e3.si/ podjetje/podjetje-javnirazpisi/

Gen-I, trgovanje in prodaja električne energije, d.o.o.

Javni razpis UREGEN-I-2013-3 za nepovratne finančne spodbude za ukrepe v večjo energijsko učinkovitost pri pravnih osebah in podjetnikih

podjetja, organizirana kot gospodarske družbe, registrirana po Zakonu o gospodarskih družbah (ZGD-1) ali samostojni podjetniki, ki imajo sedež v RS

12. 11. 2013 in 06. 12. 2013 oziroma do porabe sredstev

Zavod za zaposlovanje

NAJAVA Javna dela v letu 2014

konodaje, ki jim ni videti konca: spremembe na področju obdavčevanja nepremičnin, v zraku visi krizni davek in drugo. Poudarki iz semniarja: spremembe dohodninskega sistema, spremembe DDV, novosti v povezavi

Krediti iz Posojilnega sklada za MSP - Razvojno-spodbujevalni program SID banke za mikrofinanciranje poslovanja MSP 20132014

Spirit Slovenija

z ZPIS-2 ter Zakonom o urejanju trga dela, možnosti za opravljanje dejavnosti upokojencev, možnosti za obrtnike in podjetnike ob koncu leta v smislu optimiranja davčnega bremena. Na seminarju bo poudarek na: Sledila bo predstavitev storitev, ki jih članom nudi Zbornica ter popusti, do katerih so člani upravičeni. Kotizacija: za člane OOZ Ajdovščina brezplačno, za ostale 40€+DDV. Prijave na 05 36 44 900 ali marko.rondic@ozs.si. Zbiranje podpisov proti davku na nepremičnine Seznanjamo vas, da se tudi ajdovska obrtna zbornica pridružuje podpisnikom peticije proti davku na nepremičnine, prav tako pa tudi sama začenja zbiranjem podpisov. Obrazec s peticijo lahko dobite na sedežu zbornice ali preko e-pošte marko.rondic@ozs.si, peticijo pa lahko podpišete tudi preko spleta: http://nepremicninski-davek.org/. Sočasno z zbiranjem podpisov za peticijo proti davku na nepremičnine po Sloveniji potekajo tudi javne tribune, z namenom obvestiti javnost o posledicah davka na nepremičnine, napovedi so prav tako sproti objavljene na spletni strani s peticijo. Pokažimo enotnost in zaustavimo škodljiv zakon za gospodarstvo.

objava predvidena v prvi polovici novembra

http://www.gen-i. si/novice-in-mediji/ novice/404

http://www.ess. gov.si/obvestila/ obvestilo?aid=726


Napovedujemo

Št. 26 • 15. november 2013

Koledar prireditev za NOVEMBER 2013 do nedelje, Kmetija Ferjančič, Gradišče pri 17. novembra Vipavi do nedelje, Kmetija Štrukelj, Selo 2/a 24. novembra do nedelje, Domačija Majerija, Slap 17. novembra sobota, 16. november

ob 07:30 Trg 1. slovenske vlade Ajdovščina od 10:00 do 17:00 MC Hiša mladih Ajdovščina

Osmica Ferjančič Info: 031 892 585, osmica.ferjancic@gmail. com Osmica na kmetiji Štrukelj Info: Tomo Štrukelj - 041 790 741, vino. strukelj@gmail.com Martinovanje na Majeriji Info: 05 368 50 10, 041 405 903, info@ majerija.si 156. Bolšja tržnica Info: 040 357 510 (Boris Žigon)

Festival Hiše mladih 2013 - ZEK Crew Street art delavnica Cena udeležbe na delavnici je 15 €. Info: 041 945 392, info@mc-hisamladih.si ob 10:00 Festival Hiše mladih: SLOenduro 2013 Bar Hiša mladih Ajdovščina Podelitev pokala Slovenije 2013 Info: 05 368 93 83, info@mc-hisamladih.si sobota, 16. ob 10:30 Škratkov abonma - Ne bom več brala november Dvorana prve slovenske vlade Vstopnina za izven je 5 €. Ajdovščina Info: 05 364 30 72, 041 754 753, marjan. krpan@gmail.com sobota, 16. od 12:00 dalje Martinovanje na Turistični kmetiji Birsa november Turistična kmetija Birsa, Brje Večje skupine naprošajo za predhodno na Vipavskem najavo. Info: 05 36 88 113 sobota, 16. ob 19:00 Martinovanje v Vrtovinu november Dvorana v Vrtovinu Vstopnina 7 EUR (topel obrok in pijača) Info: 041 814 710 (Mirjana) sobota, 16. ob 19:00 Martinovanje v Vipavskem hramu november Vipavski hram Info: 040 470 993 - Lavra Potočnik, laura. ornik@gmail.com sobota, 16. ob 19:00 Odprtje slikarske razstave: Mali veliki november Galerija Lična hiša Ajdovščina čudeži avtorja Mateja Metlikoviča Info: 05 368 19 29, info@licnahisa. com, www.licnahisa.com sobota, 16. ob 21:00 Koncert skupine Parni valjak november Dvorana ŠC Ajdovščina Cena vstopnic v predprodaji za člane KAŠ 17 €, za vse ostale 20 €, na dan koncerta 25 eur. nedelja, 17. med 7:00 in 9:00 13. pohod Po Vertovčevih poteh november Izhodišče in cilj pod hrastom Startnine ni. Topla malica po zmerni ceni. pred vasjo Ustje Info: 051 304 607 (Sanda Hain), sanda.hain@ajdovscina.si, 05 36 59 140, (TIC Ajdovščina) tic.ajdovscina@siol.net nedelja, 17. ob 13:30 Nogometna tekma NK Škou : NK Jezero november Nogometni stadion Ajdovščina Medvode ponedeljek, ob 16:00 Festival Hiše mladih: Izdelava voščilnic 18. MC Hiša mladih Ajdovščina Udeležba je brezplačna, material bo na november razpolago. Info: 05 368 93 83, info@mc-hisamladih.si ponedeljek, ob 20:00 Festival Hiše mladih: Andrej Zaman in 18. Bar Hiša mladih Ajdovščina Tanja Kavčič november Potopisno doživetje; vstop prost. Info: 05 368 93 83, info@mc-hisamladih.si od torka, 19. torek od 9:45 do 10:45; Festival Hiše mladih: Otroške urice Plesnodo srede 20. sreda od 8:30 do 9:30 ter od jezikovne delavnice novembra 10:30 do 11:30 Info: 05 368 91 40, 041 490 360, info@ MC Hiša mladih Ajdovščina mdpm-ajdovscina.si torek, 19. ob 20:00 Festival Hiše mladih: Aljoša Bagola november Bar Hiša mladih Ajdovščina Klepet v živo. Vstop je prost. Info: 05 368 93 83, info@mc-hisamladih.si sreda, 20. ob 17:00 Predavanje o pomoči in izcelitvi po november Dom krajanov Ajdovščina duhovni poti s pomočjo učenja Bruna Gröninga Info: 031 584 898, www.bruno-groening.org sreda, 20. ob 20:00 Festival Hiše mladih: Ekstremna sreda november Bar Hiša mladih Ajdovščina Vstop prost! Info: 05 368 93 83, info@mc-hisamladih.si četrtek, 21. ob 20:00 Festival Hiše mladih: Dženny november Bar Hiša mladih Ajdovščina Improvizacijsko gledališče Info: 05 368 93 83, info@mc-hisamladih.si četrtek, 21. ob 20:00 Gledališki abonma – Ugrabitev november Dvorana prve slovenske vlade Predstava je za abonma in izven. Ajdovščina Info: 05 364 30 72, 041 754 753, marjan. krpan@gmail.com petek, 22. ob 17:00 Festival Hiše mladih: Ajdovščina - Mladim november MC Hiša mladih Ajdovščina prijazna občina Info: info@msa.si, 040 515 347 (Helena Harej) petek, 22. ob 21:00 Nastop skupine Kingston november Pod šotorom na igrišču na Vstopnina 3 €. Cesti petek, 22. ob 22:00 Festival Hiše mladih: Adam in Hulahoop november Bar Hiša mladih Ajdovščina glasbeni dogodek Info: 051 654 002, 041 654 002, info@kas.si sobota, 23. ob 10:30 Ostržkov abonma - Ločujem planet november Dvorana prve slovenske vlade rešujem Ajdovščina Za abonma in izven. Info: 05 364 30 72, 041 754 753, marjan. krpan@gmail.com sobota, 23. od 12:00 dalje Martinovanje na Turistični kmetiji Birsa november Turistična kmetija Birsa, Brje Večje skupine naprošajo za predhodno na Vipavskem najavo. Info: 05 368 81 13 sobota, 23. ob 18:00 Pokušina mladih vin črniških vinarjev november Prostori pod šolo Črniče Info: 031 830 968 (Petra), 041 256 249 (Maja). sobota, 23. ob 19:00 Nastop skupin Klapa Opatija in Amor november Pod šotorom na igrišču na Vstopnina 3 €. Cesti nedelja, 24. Avtobusna postaja Ajdovščina Izlet PD Ajdovščina - Koreno nad Horjulom november Info:041 891 368 Mirko Soban in 031 853 405 Bogdan Kodele sreda, 27. ob 19:30 Naši večeri na Škofijski gimnaziji Vipava: november Avditorij Škofijske gimnazije Inženirsko podprto zdravljenje raka Vipava Info: 05 365 53 10 - Jana Grohar od petka, 29. Kmetija Štrukelj, Selo 2/a Osmica na kmetiji Štrukelj novembra do Info: Tomo Štrukelj - 041 790 741, vino. nedelje, 8. strukelj@gmail.com decembra od sobote, 16. do nedelje, 17. novembra sobota, 16. november

od petka, 29. novembra do nedelje, 8. decembra sobota, 30. november

Vinarstvo Avin – Gradišče pri Vipavi 39

Osmica Avin Info: 040 368 878 (Angelika), avin@siol.net

od 16:00 do 20:00 Slap

sobota, 30. november

ob 19:00 Ob Mladinskem hotelu v Ajdovščini

Dan odprtih hramov na Slapu Info: - RA ROD, 05 365 36 03, www.ra-rod.si - TIC Ajdovščina, 05 36 59 140 - TIC Vipava, 05 368 70 41 - Vinarji po naseljih. Odprtje razstavno - degustacijskega prostora Info: 040 232 987 - Matej

Koledar prireditev za DECEMBER 2013 četrtek, 5. december od petka, 6. do nedelje, 15. decembra sobota, 7. december

nedelja, 8. december nedelja, 8. december nedelja, 8. december

četrtek, 12. december od petka, 13. do nedelje, 22. decembra sobota, 14. december sobota, 14. december

sobota, 14. december četrtek, 19. december

petek, 20. december

sobota, 21. december torek, 24. december sobota, 28. december

Miklavževanje 2013 Info: 05 368 93 83, info@mc-hisamladih.si Osmica Ferjančič Info: 031 892 585, osmica.ferjancic@gmail. com od 14:00 do 20:00 Dan odprtih hramov na Planini Planina (nakup Info: - RA ROD, 05 365 36 03, degustacijskega kozarca v www.ra-rod.si stari šoli pri cerkvi) - TIC Ajdovščina, 05 36 59 140 Najava večjih skupin: - TIC Vipava, 05 368 70 41 041 483 777 (Damjan) - Vinarji po naseljih. Avtobusna postaja Ajdovščina Pohod - Štjak Dolina Raše Info: 031 613 805 - Anton Kreševec ob 10:00 Gorski tek na Tabor Gaberje Startnina 10 €. Info: Darko Hrovatin 040 589 057 od 14:00 do 19:30 Dokumentarni film: Fenomen Bruno Dom krajanov Ajdovščina Groning Info: 041 526 154, www.bruno-groening-film.org ob 15:00 Napake mladega vina – delavnica Vipava - Dvorec Lanthieri Info: 05 368 70 41 Lokavec 76 b Osmica na kmetiji Černigoj - pri Lovrinčkovih Info: 040 217 192, kmetija.cernigoj@gmail. com ob 08:00 Kmečka tržnica v Ajdovščini Trg 1. slovenske vlade Info: 05 365 91 40 , tic.ajdovscina@siol.net, Ajdovščina ob 10:30 Ostržkov abonma - Razbojnik Cefizelj in Dvorana prve slovenske vlade butalska pamet Ajdovščina Za abonma in izven. Info: 05 364 30 72, 041 754 753, marjan. krpan@gmail.com ob 18:00 Festival mladih vin Vipavskih vinarjev Vipava - Dvorec Lanthieri Info: 041 615 167 (Skapin) ob 20:00 Gledališki abonma: Ljubim te - spremeni Dvorana prve slovenske vlade se Ajdovščina Info: 05 364 30 72, 041 754 753, marjan. krpan@gmail.com ob 19:00 Vinski večer - Slovenske penine Vinoteka Vipava Cena je 5 € Info: 051 215 226, 05 368 70 41, trg.vipava@ siol.net . ob 07:30 157. Bolšja tržnica Trg prve slovenske vlade Info: 040 357 510 (Boris Žigon) Ajdovščina Mali Golak - pohod poteka iz Pohod - Božični večer na Golakih različnih smeri Info: 031 853 405 Bogdan Kodele, www. pd-ajdovscina.si ob 10:30 Škratkov abonma - Kdo zvoni Dvorana prve slovenske vlade Za abonma in izven. Ajdovščina Info: 05 364 30 72, 041 754 753, marjan. krpan@gmail.com Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina Kmetija Ferjančič, Gradišče pri Vipavi

STALNE ZBIRKE:

PILONOVA GALERIJA Vabljeni na ogled stalne zbirke Pilonovih likovnih del in fotografij ter gostujočih razstav. Urnik stalne zbirke del Vena Pilona: od torka do petka med 8.00 in 16.00. Urnik v času gostujočih razstav: od torka do petka med 8.00 in 17.00, nedelja od 15.00 do 18.00. Ponedeljek, sobota in prazniki zaprto. Za ogled gostujočih razstav je urejen tudi dostop za invalide. Info: 05/368 91 77, pilonova.galerija@siol. net, www.venopilon.com MUZEJ V AJDOVŠČINI Odprto: vsako soboto in nedeljo od 13.00 do 18.00 ure ZBIRKA FOSILOV Staneta Bačarja in razstava FLUVIO FRIGIDO – CASTRA – FLOVIUS – AJDOVŠČINA, s poudarkom na rimskodobni Ajdovščini, avtorice arheologinje Beatriče Žbona Trkman. Na ogled razstava arheoloških najdb, ki so bile odkrite lani jeseni, ob izkopavanjih dveh ajdovskih ulic. Avtorica - arheologinja Vesna Tratnik. Organizirane so skupine tudi izven omenjenega termina, po predhodni najavi na TIC Ajdovščina, 05/36 59 140. LIČNA HIŠA AJDOVŠČINA Naprodaj umetniški izdelki, grafike, nakit, keramika. Dobrodošli! Odprto: vsak dan med 10.00 in 13.00 ter med 16.00 in 19.00, sobota med 9.00 in 12.00 Info: 05/368 19 29, 040 839 729, info@licnahisa.com, www. licnahisa.com ETNOLOŠKA ZBIRKA DUŠANA BIZJAKA, PREDMEJA 148 Zbirka obsega vojaške predmete iz 1. in 2. sv. vojne, gospodinjske pripomočke naših dedkov in babic, na ogled je spominska Laskarjeva soba ter največja zbirka starih

smuči v Sloveniji. Zbirko si lahko ogledate po predhodni najavi na tel: 05/ 36 49 303, 041 561 226. KOVAŠKI MUZEJ MIHAELA KUSSA, LOKAVEC 45 Muzej je odprt vsako soboto in nedeljo med 8.00 in 17.00 ali po predhodni najavi pri Stanislavu Černigoju na tel: 05/36 42 015. ETNOLOŠKA ZBIRKA BATIČEVA HIŠA, LOKAVEC 64 Notranjost 200 let stare hiše je skozi ves ta čas ostala nedotaknjena. Črno kuhinjo sestavljajo leseno ognjišče, ki še vedno deluje, krušna peč in napa. V nadstropju nad ognjiščem je tudi kadilnica, iz kuhinje, ki bolj spominja na večjo spahnjenico s svojim vhodom, pa se odpira kambra. Sledi še izba ali soba. Za ogled zbirke je potrebna predhodna najava: 031 489 623 (Andrejka) ali drustvo@doli.si.

OBVESTILA:

Fotografska razstava - Po Beli in Suhi Krajini Do petka, 22. novembra - Mercator center Ajdovščina Fotografsko društvo Veno Pilon Ajdovščina vabi na ogled razstave Po Beli in Suhi Krajini. Razstava - Zgodovina glasbenega ustvarjanja v Lokavcu Do petka, 22. novembra - Dvorana Edmunda Čibeja v Lokavcu V okviru Lokavških kulturnih dnevov so odprli razstavo Zgodovina glasbenega ustvarjanja v Lokavcu. Ogled je možen po dogovoru. Info: Bojana Pižent Kompara 040 383 168 Razstava Rafaela Samca in Tanje Prušnik Prosojnost zrak Do torka, 26. novembra - Galerija Vipavski Križ

23

Galerija je v Vipavskem Križu obiskovalcem po novem odprta vsako soboto in nedeljo od 15:00 do 17:00, oz. po dogovoru. Vabljeni! Info: Iva Bandelj (031 481 187), Špela Bandelj (041 873 875). Veno Pilon, risbe (pregledna razstava) in France Mesesnel - Veno Pilon (korespondenca) Do petka, 29. novembra - Pilonova galerija Ajdovščina Vabljeni na ogled dveh razstav ob 40. obletnici Pilonove galerije. Ogledate si jo lahko od torka do petka med 8:00 in 17:00, ob nedeljah od 15:00 do 18.00. Zaprto ob sobotah, ponedeljkih in praznikih. Vstop prost! Info:05 368 91 77, pilonova. galerija@siol.net Razstava: 100 let v dobro dediščine Do sobote, 30. novembra - Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina Vabljeni na ogled razstave ob stoti obletnici organiziranega varstva kulturne dediščine v Sloveniji. V bogatem slikovnem gradivu je prikazano stanje objektov kulturne dediščine v zahodni Sloveniji, njene posebnosti in posledice burnih zgodovinskih dogodkov v dvajsetem stoletju. Festival Hiše mladih - Fotografska razstava Andraža Kravosa Do petka, 6. decembra - MC Hiša mladih Ajdovščina Predstavljene bodo fotografije, ki so nastale na glasbenih dogodkih, katere pripravlja Klub ajdovskih študentov. Info: 05 368 93 83, info@mchisamladih.si, 051 654 002, info@kas.si Slikarska razstava: Mali veliki čudeži avtorja Mateja Metlikoviča Do ponedeljka 6. januarja 2014 - Galerija Lična hiša Ajdovščina Akademski slikar Matej Metlikovič predstavlja izbor del zadnjih let. Vabljeni! Info: 05 368 19 29, info@licnahisa.com, www.licnahisa.com OBVESTILA: DRUŠTVO MOST – UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENSKO OBDOBJE AJDOVŠČINA - Zadnji letošnji pohod, sobota, 7. december (odvisno od vremenske napovedi) - po Doberdobskem Krasu. Pohod bo lahek. Stroški bodo glede na zasedenost avtobusa, s toplo malico in vstopnino v muzej med 13 in 15 €. Prijave: Silvester Čotar 051 231 702 ali Jožica Nusdorfer 041 485 081. - Zgodovinski krožek organizira ekskurzijo v okolico Mirna in proti Krasu v torek, 19. novembra. Odhod avtobusa ob 14:00 uri izpred avtobusne postaje v Ajdovščini. Ogledali si boste spominsko obeležje ob 60-letnici zborovanja na Okroglici, muzej prebežnikov v Mirnu, prve razstave v muzeju – spomeniku na Cerju in Mirenski grad. Prijave: Irena Marc 031 626 280. Strošek okrog 10 €. - Učenje kitare, diatonične in klavirske harmonike: vpis v času uradnih ur ali na 041 485 081(Jožica Nusdorfer) V kolikor bo zadostno število interesentov, bomo poiskali mentorje in prostor za izvajanje dejavnosti. Izkoristite priložnost! - Plačilo članarine in najemnine: članarino za študijsko leto 2013/2014, lahko poravnate do konca novembra. Uporabniki prostorov na Srednji šoli Veno Pilon poravnajte prvi del plačila najemnine na blagajni društva, drugi del bo znan v februarju 2014. - Razstave: v izložbi bivšega Peka bodo v novembru razstavljena likovna dela, v decembru pa klekljani in kvačkani izdelki. K sodelovanju vabljeni tudi rezbarji . Razstave koordinira Nataša Ferjančič 041 712 873. - Novoletno praznovanje: Bliža se tudi slovo od starega leta 2013, zato vas obveščamo o možnosti druženja, ki bi ga izvedli v času od 11. do 13. decembra 2013 ob 19. uri. Trudimo se, da cena ne bi bila višja od 20 € na osebo za prehrano. Ker že dve leti zaradi nezanimanja nismo imeli takega srečanja, prosimo člane in članice, da nam sporočite do 25. novembra, če bi se ob takih pogojih srečanja udeležili (v času uradnih ur na sedežu društva ali na 041 485 081 Jožici Nusdorfer. DU AJDOVŠČINA Info: DU Ajdovščina, Metka Marušič, 05 366 13 83, 031 303 109, duajdovscina@volja. net (uradne ure na sedežu društva, Cesta IX. Korpusa 1, Ajdovščina, ob ponedeljkih, sredah in petkih med 9:00 in 11:00) PD AJDOVŠČINA Gregorčičeva 20, Ajdovščina Tajnica: Marjana Soban 041 573 319 Uradne ure: vsak četrtek med 16. in 18. uro (možen vpis na izlete in plačilo letne članarine)

Napovedi za koledar sproti pošiljajte na TIC Ajdovščina, 05/36 59 155, tic.ajdovscina@siol.net. Ostale prispevke za Ajdovske novice zbiramo do 10. dne v tekočem mesecu, na naslov ajdovske. novice@ajdovscina.si. Info: 05/36 59 155.


24

Zadnja plat

Št. 26 • 15. november 2013

TRADICIJA, KAKOVOST, ZANESLJIVOST 10 LET TEHNIČNIH PREGLEDOV V AJDOVŠČINI Cenimo vaše 10 letno zaupanje, za kar se vam iskreno zahvaljujemo! Naša strokovna ekipa bo tudi v bodoče poskrbela, da bo vaša vožnja varna. Pri nas boste storitev opravili po najugodnejših pogojih, med domačimi ljudmi in v družbi domačega podjetja.

V mesecu novembru in decembru praznujte z nami OB TEHNIČNEM PREGLEDU: 1. prejmete darilo 2. osebno vozilo vam brezplačno operemo v avtopralnici GO WASH 3. pogostimo vas z brezplačno kavo v CC BARU Pričakujemo vaš obisk - kolektiv tehničnih pregledov. PE Ajdovščina, pri Avtocentru BAJC, Goriška cesta75, Ajdovščina, 05/3644210 PE Vipava, pri Fami, Goriška cesta13, Vipava 05/3671199

GOPET d.o.o. Goriška cesta 75 5270 Ajdovščina www.gopet.si

GOPET d.o.o., Tehnični pregledi, Goriška cesta 75, 5270 Ajdovščina, www.gopet.si

KOLOFON: Ajdovske novice so mesečno glasilo Občine Ajdovščina. Izdajatelj je Občina Ajdovščina, Cesta 5. maja 6a, 5270 Ajdovščina, www.ajdovscina.si, obcina@ajdovscina.si. Odgovorna oseba izdajatelja: župan Marjan Poljšak. Odgovorna urednica: Aleksandra Hain. Programski sodelavci uredništva: za krajevne skupnosti Mojca Božič, za družbene dejavnosti Tanja Cigoj, za državo in regijo Suzana Ž. Ferjančič, za gospodarstvo Marko Rondič. Oblikovanje: Silva Vovk Kete. Naslovnica Anja Korenč. Grafična priprava za tisk: Prograf d.o.o., Vipava. Tisk: SET Vevče. E-uredništvo: ajdovske.novice@ajdovscina.si, ajdovske.novice@siol.net, Telefon: 05/36 59 155,

Ajdovske novice, 26. številka  

Ajdovske novice so mesečno glasilo Občine Ajdovščina

Read more
Read more
Similar to
Popular now
Just for you