Page 1

Posˇtnina placˇana pri posˇti 1118 Ljubljana

Letnik XI

Glasilo Turističnega društva Koseze

April 2008 Št. 40

OB JUBILEJU Spoštovani bralci! Pred vami je 40. številka glasila Koseški glas. Ko smo leta 1998 najprej začeli razmišljati in se pozneje pripravljati na izdajanje društvenega glasila, si nismo niti najmanj predstavljali, da bomo v 10 letih pripravili in izdali toliko številk. Že takoj od začetka smo spoznali, da bo poslanstvo glasila presegalo zgolj dejavnost Turističnega društva Koseze. V vseh teh letih smo tako poleg društvenih novic poskušali bralcem v Kosezah in širše predstaviti utrip našega kraja, probleme, s katerimi se soočamo v naselju, približati ljudem zgodovino kraja, utrgati pozabi posamezne običaje in šege ter skozi fotografski objektiv ujeti podobe trenutkov za prihodnje rodove. Upamo in želimo, da bi vam tudi v prihodnje uspeli predstaviti in približati dogajanje v Kosezah. Ob tem pa pričakujemo vašo pomoč. Napišite nam, kaj vas moti v Kosezah, kaj vam je všeč in podobno. Več ko bomo prejeli vaših prispevkov, obvestil in fotografij, dragi bralci in sokrajani, bolj živo in zanimivo bo naše in vaše glasilo. Janez Vovko


zgodilo se je

April 2008 Št. 40

NOVO VOZILO

 10 10 LET ŽELEZNIŠKE MAKETE KOSEZE

Janez Vovko

Turistično društvo Koseze je decembra kupilo rabljeno vozilo za zbiranje in odvoz odpadkov. S tem vozilom bomo nadomestili obstoječi traktor Tomo Vinkovič, ki je povzročal bistveno več hrupa in je pod težo let delovanja tudi že počasi opešal.

Roman Thaler

Decembra smo z dvema razstavama obeležili 10-letnico zasebne železniške modulne makete Koseze. V teh letih smo pripravili skupaj 55 razstav, ki jih je obiskalo več kot 5000 obiskovalcev iz Slovenije, Avstrije, Italije in Hrvaške. Med obiskovalci so bili tudi številni otroci, ki so na ta način spoznali prijeten, zanimiv in poučen hobi. V zahvalo za sodelovanje in pomoč pri začetkih makete smo 10 posameznikom s pomočjo Turističnega društva Koseze podarili modele železniških vagonov proizvajalca Mehano. S Turističnim društvom Koseze zadnja leta nasploh vzorno sodelujemo pri pripravi razstav. Še posebno presenečenje pa nam je pripravil predsednik TD Koseze gospod Vovko, ko je drugi dan razstave prinesel okusno torto, ki smo jo skupaj z obiskovalci z veseljem pojedli.

Nova pridobitev

VANDALIZEM Ivanka Kos

V času božično-novoletnih praznikov so si posamezniki spet dajali duška in sproščali višek energije z uničevanjem družbenega-bolje rečeno nikogaršnjega premoženja. Tako so med drugim zažgali zabojnik za odpadni papir na Ulici bratov Škofov.

ZD ŽIV

Na arja nap Up red alne ter vn obv Vz gra bil p pra anje 387 do ima naj Tak pisa naš tist Prid lep Živ in v dru oko sam Po jo d naš nov

Slastna torta

Zažgan zabojnik za papir

EKOLOŠKI OTOKI Venčeslav Thaler

Konec lanskega leta so pričeli tudi v Kosezah urejati površine za t.i. ekološke otoke-zabojnike za ločeno zbiranje odpadkov. Kjer so dela končali, zabojniki ne bodo več stali na zelenicah, parkiriščih in pločnikih, ampak na posebej za ta namen narejenih betonskih ploščah.

OBREZOVANJE DREVJA Janez Vovko

V marcu so več dni obrezovali drevje na začetku Ulice bratov Bezlajev. Po končanem obrezovanju so sicer odpeljali večje veje, a na zelenici je ostalo vse polno drobnega vejevja in ostankov požaganih vej. Smiselno bi bilo, da v prihodnje naročnik takih del-verjetno Mestna občina Ljubljana poskrbi tudi za nadzor nad samimi deli. Tako smo morali v Turističnem društvu Koseze sami poskrbeti za grabljenje omenjenih zelenic in odvoz zbranega vejevja, da bo pogodbeni izvajalec sploh lahko pričel s košnjo trave.

Šte


Z DRUŽENJEM SI POLEPŠAJMO ŽIVLJENJE Jožica Skubic, predsednica DU Koseze

Na občnem zboru DU Koseze ob koncu letošnjega januarja smo pregledali delo v preteklem letu in začrtali cilje za naprej. Upravni in nadzorni odbor društva sta imela v letu 2007 šest rednih in dve izredni seji, na katerih smo obravnavali aktualne dogodke, načrtovali in spodbujali družabna srečanja ter izlete, določili in poslali solidarnostno pomoč prizadetim v neurju(Železniki, september), predvsem pa poskrbeli za obveščanje članstva o našem delu. V začetku leta 2007 smo poslali vsem članom celoletni program srečanj in izletov ter pričakovali veliko prijav. A odziv je bil pod pričakovanjem-začeli smo s 27 udeleženci(marčevsko praznovanje v Štorovju) in končali s 47 udeleženci(silvestrov anje v gostilni Strah). Naj k temu dodam podatke o članstvu: 387 članov, in sicer 233 žensk in 254 moških. Tisti, ki so se do sedaj udeleževali naših izletov ali druženj, že vedo, da se imamo vedno lepo, zato želimo spodbuditi še (mnoge) druge, naj se nam pridružijo. Tako smo za letošnje leto pripravili pravi koledar, kjer so zapisani dnevi in vsebine izletov, druženj(pa tudi uradne ure našega društva). Udeleženci občnega zbora smo ga dobili že tisti dan, ostali člani pa ga dobijo ob plačilu letošnje članarine. Pridružite se nam, spoznajte še kakšen drug kotiček naše lepe Slovenije! Življenje, kakršno nam narekujejo vsakdanje skrbi, delo in vse, kar spada k preživetju, pa si lahko polepšamo tudi z druženjem in pogovori med sprehodom po Kosezah ali bližnji okolici. Vsaka aktivnost koristi telesu, če pa pri tem nismo sami, še toliko bolje in lepše. Po eneletnem predsednikovanju imam še vedno močno voljo do dela in upanje v iskreno sodelovanje večine članstva našega društva. Da smo na pravi poti, dokazuje štirinajst(14) novih članov, ki so se nam pridružili februarja in marca letos.

KOSEŠKI HOKEJISTI V KANADI Venčeslav Thaler

Na svetovnem veteranskem pokalu v hokeju na ledu CARHA 2008 v Kanadi v začetku aprila je nastopala tudi rekreativna ekipa Promet Koseze Trim in to v kategoriji nad 40 let. Na ledenih ploskvah v dvoranah, kjer bo čez slab mesec dni tudi svetovno prvenstvo v hokeju na ledu elitne divizije(med 16 ekipami nastopa tudi Slovenija) so barve ekipe Promet Koseze Trim zastopali Bojan Belič, Marjan Gorenc, Miha Grošelj, Drago Kopač, Boris Kosmač, Andrej Leben, Dušan Lepša, Anton Matjašič, Thomas Pavlin, Jurij Prevc in Ildar Rahmatuljin.

OBČNI ZBOR TD KOSEZE Ivanka Kos

V ponedeljek, 25. februarja, smo se zbrali člani Turističnega društva Koseze na občnem zboru in pregledali delo v letu 2007 ter predstavili načrte za prihodnje delovanje. Prijetno druženje smo zaključili s skromno zakusko in kozarčkom domačega.

ČISTILNA AKCIJA OKOLI BAJERJA Janez Lončarič

V popoldanski čistilni akciji 20. marca, v sklopu akcije ZA LEPŠO LJUBLJANO 2008 je 20 udeležencev(poleg članov TD Koseze in krajanov so bili prisotni trije člani sveta ČS Šiška) okoli Koseškega bajerja in v delu Koseškega boršta nabralo za 20 vreč odpadkov, dve ogrodji koles z motorjem, jogi vzmetnico, avtomobilsko gumo in nakupovalni voziček trgovine Mercator. Udeležence akcije smo pogostili s prigrizkom in pijačo. Vsi pa so se zelo razveselili majic LJUBLJANA JE LEPO MESTO, ki jih je prispeval Zavod za turizem Ljubljana. Vse zbrane odpadke smo pripeljali in odložili na vzhodni obali Koseškega bajerja na koncu asfaltirane Koseške ceste, ki vodi od Večne poti mimo motela do bajerja. Za odvoz zbranih odpadkov je poskrbelo podjetje Snaga.

braljali evja dnje krbi em zealec Številna udeležba na občnem zboru

Zbrani odpadki

zgodilo se je

zamo 000 Med nali e in očjo ških Koravi edspriem

April 2008 Št. 40




zgodilo se je

April 2008 Št. 40



STANOVANJSKO POSLOVNI OBJEKT

PREDSTAVITEV MODELOV MEHANO

Janez Vovko

Venčeslav Thaler

Investitor ZIL INŽENIRING d.d. pospešeno gradi ob Podutiški cesti stanovanjsko poslovni objekt s podzemnimi garažami. Objekt bo imel dve kleti, pritličje ter dve nadstropji. Vse etaže bodo povezane s stopnišči in dvigalom. Uvozno-izvozna klančina, ki bo omogočala dostop do obeh kleti, bo ogrevana in opremljena s semaforjem. V kleteh bodo shrambe za potrebe stanovalcev, kolesarnica in skladiščni prostori. Del pritličja bo namenjen mirni poslovni dejavnosti ter tudi stanovanjem, ostali dve nadstropji pa bosta le stanovanjski. Na voljo bo 36 stanovanj različnih velikosti. Vsakemu izmed stanovanj bodo pripadali tudi shramba in eno ali dve parkirni mesti. Predvideni zaključek gradnje je spomladi 2009.

Na razstavi zasebne železniške modulne makete Koseze, ki je bila 29. marca, je preko 120 obiskovalcev poleg običajnih modelov železniških vozil lahko občudovalo modele proizvajalca MEHANO iz Izole. Predstavljene so bile lokomotive Alstom VEOLIA Transport, LINT 41 Nord West Bahn, KRUPP EVB 420, Blue Tiger ITL, Vossloh G1206 ERS in Vossloh G1700 SBB Cargo ter vagoni SGGMRSS, KBS, EAOS, IBBHS, SGKKMS 698 in FALNS 121. Vsem zainteresiranim je bil na voljo tudi katalog podjetja MEHANO, ki na 96 straneh predstavlja novosti v svojem proizvodnem programu.

V le žup več Reg

Zač Lju Šiš tem

Vse Šiš nar vd nač tni s nja že d

Janez Vovko

Vrvež na razstavi

Bre vas Na nim nač žele sed prik

KNJIŽNICA ŠIŠKA V NOVIH PROSTORIH

Zan me ces nač tri š

Venčeslav Thaler

Na sve nač sev tud kra

V sredo, 2.aprila so na Trgu komandanta Staneta 8 slavnostno odprli težko pričakovane nove prostore Knjižnice Šiška. Nova kjnižnica se nahaja v pritličju(971 m2) in nadstropju(1383 m2). Skupaj je uporabnikom namenjenih 2085 m2.

Gume in ostale zbrane smeti

Ob v le je š da s me nov

ČISTILNA AKCIJA V KOSEŠKEM BORŠTU Drugo letošnjo čistilno akcijo smo pripravili v četrtek, 3. aprila. Med akcijo je 19 udeležencev(v glavnem člani TD Koseze in nekaj članov Društva upokojencev Koseze) prehodilo Koseški boršt-gozd med bajerjem, bivšim motelom in Večno potjo ter Cesto na Brdo. Del gozda bližje bajerju niti ni bil pretirano nasmeten z odpadki(nekaj pločevink, plastenk in PVC vrečk). V drugem delu gozda, med Večno potjo in Cesto na Brdo pa smo nabrali za 20 polnih vreč manjših odpadkov. Poleg tega pa pobrali 61 avtomobilskih gum-dve tudi s platišči, vrata osebnega avtomobila, odpadno železje, izolacijo energetskih kablov in razbita vetrobranska stekla. V ta del gozda očitno odpadke množično odvažajo razni obrtniki in podjetniki. Odpadke smo odložili na isto mesto kot v čistilni akciji 20. marca. Med akcijo smo poskrbeli za pogostitev sodelujočih, udeležencem pa smo razdelili majice z logotipom akcije ZA LEPŠO LJUBLJANO, ki jih prispeva Zavod za turizem Ljubljana.

ST ZG

Reg bila kot je m ma že t


STOLETNICA URBANIZACIJE KOSEZ IN ZGORNJE ŠIŠKE V sušcu 2008 staroselec Jaka

V letošnjem letu praznujemo 100. obletnico, kar so takratni župan Zg. Šiške g. Ivan Zakotnik in občinski svetniki, po večletnih prizadevanjih in usklajevanjih v letu 1908 potrdili Regulačni načrt za vasi Zg. Šiška in Koseze. Začetek ideje »urbanizacije« sega v leto 1895, ko je območje Ljubljane z okolico prizadejal katastrofalen potres. Kosez in Šiške ni zaznamovala samo popotresna prenova po letu 1895, temveč načrt za prihodnjo kvalitetno razširitev Ljubljane. Ob največjem ljubljanskem županu Ivanu Hribarju, ki je uspel v letih od 1886 do 1910 iz dolge vasi napraviti sodobno mesto, je šišenski župan Ivan Zakotnik od 1905 do 1935 pripravil vse, da se severni predel popolnoma zlije s Hribarjevim sodobnim mestom, kjer Koseščani in Šišenci začnejo v njem svoje na novo omogočene kariere. Vsekakor je zaznati povečano aktivnost takratne Občine Zg. Šiška leta 1905, ko je župana Adolfa Galleta zamenjal mladi narodnjak in zagnani liberalec Ivan Zakotnik (najmlajši župan v deželi, županoval je nepretrgoma trideset let). Na osnutku načrta so že zarisane ceste ali bolje rečeno rezervacija za cestni svet. Ceste so bile tudi usklajene s sosednjo občino Spodnja Šiška in se v ravnih linijah nadaljujejo še preko meje takrat že delno pozidane Spodnje Šiške. Brez zamikov so narisani tudi prehodi cestnega sveta preko vasi Jama, ki je bila v tistem času vas med obema Šiškama. Na zahodu osnutek načrta ne poseže v vas Koseze s takratnimi 25 hišnimi številkami. Na severovzhodu sta na osnutku načrta na obeh straneh severne železnice (Cesarsko kraljeva železnica v Trbiž) že načrtovani povezovalni cesti, na območju sedanjega Litostroja (jeklo livarne) pa tudi dve cesti za priključitev na občinske ceste Spodnje Šiške.

so takrat domačini imenovali sedanjo Celovško, pa so takrat načrtovali v širini 20 metrov. Zanimiva je tudi že pred sto leti izvedena parkovna ureditev gradov, dvorcev in domov drugih pomembnih oseb v Kosezah in Zgornji Šiški. Parkovna ureditev je že vrisana v Kosezah »Pri Zrimšku« in pri vili tovarnarja Toenisa; v Šiški pa park pri dvorcu najprej v lasti dr. Strmoleta, kasneje Ernestine Račič; parkovna ureditev gradu Jama, takrat v lasti Antona Lukmanna; park ob gradu graščaka Galleta z vrtom pred gradom in tik ob njem park tovarnarjev in trgovcev Jožefa in Janeza Krisperja, v času izdelave načrta pa še izveden park Pavšičeve vile. Načrt izpred sto let je predvideval drevored, ki bi znotraj sebe povezoval takratne vasi Koseze, Zg. Šiško in Sp. Šiško. Potekal bi mimo cerkve sv. Marjete v Kosezah in se v širini 28 metrov približal sedanji Celovški cesti v višini Slovenija avto in bi jo tam tudi prečkal. Tam bi bil vzporedno s cesto 50-metrski trg, s katerega bi krak drevoreda s širino 30 m dosegel povezovalno cesto ob severni železnici. Drevored, kot povezovalec meščanov, mam z dojenčki v vozičkih do starcev, ki na klopci krmijo s krošenj dreves priletele ptice, bi se vzhodno začel nekje pri sedanji cerkvi sv. Frančiška, potekal neprekinjeno in se južno od cerkve v Kosezah nadaljeval še v Šišenski hrib in Rožnik. Čez sto let se moramo vprašati: koliko parkov v Kosezah in Zg. Šiški pa premoremo v tem času? Ali ni takratne parke zamenjala množica slabo načrtovanih in vzdrževanih »zelenih površin«, ki sedaj služijo parkiranju avtomobilov in pasjemu iztrebljanju ter velikim pohlepnim očem ustvarjalcev novih iz(u)mov (postmodern-izmov) na urbanističnem področju?

Zanimiva je očitno takrat usklajena širina cestnega sveta med šišenskima občinama. Na območju sedanje Aleševčeve ceste od Celovške ceste pa do sedanjega Gorenje-Tikija je načrtovanih sedem prečnih cest, od tega tri dvanajstmetrske, tri šestnajstmetrske in ena tridesetmetrska. Na načrtu iz leta 1908 uskladitve med šišenskima občinskima svetoma načrtovalci potem niso več spreminjali. Ta končni načrt zavzema večje področje kot prvotni osnutek in poseže severneje vse do sredine današnjega Litostroja in zahodno tudi na območje do takratne vasi Dravlje, kot sestavnega dela krajne občine Zg. Šiška. Regulačni načrt predvideva *strnjeno ulično pozidavo*, ki je bila kljub povsem praznemu prostoru v tistem času sprejeta kot najbolj racionalna izraba. Mreža ulic je osnovana tako, da je med strnjeno pozidavo predviden cestni svet v širini najmanj 12 metrov. Tam kjer poteka današnja Šišenska cesta, so že tedaj načrtovali cesto v širini 16 metrov. »Veliko cesto«, kot

Regulacijski načrt

Ob priključitvi k Evropski skupnosti se je Ljubljana spremenila v metropolo ene od evropskih držav. Vendar žal ne tako, da bi s svojo urbanistično zasnovo spodbujala prebivalce k metropolitanskemu življenju. Občinski svetniki takratne krajne občine Zg. Šiška so bili v večini kmetje, vendar so videli bližino mesta kot izziv in priložnost.

predstavljamo vam

April 2008 Št. 40




Vsekakor bi takrat lahko zavzeli vsak svoj individualistični pristop in razpravljali in onemogočali vsakršne spremembe. Očitno je bil izziv in priložnost ustvariti v skupnosti podlago za širitev mesta na to področje večji in izdelani načrt je soglasje takratnih vaščanov Kosez in Zg. Šiške in nepodpisanih, za sedaj neznanih, najverjetneje pa tujih strokovnjakov.



PREGLED VREMENA V KOSEZAH

Načrt je bil ustvarjen za življenje in niso bile samo mrtve črte na papirju. Če so se skupno odločili zanj, so ga zato bili dolžni tudi vsi uresničevati, saj so vedeli, da edino načrtovan red zagotavlja smotrno in povezano širitev mestnega tkiva. Načrt izpred sto let je bil v veljavi še po tem, ko se je samostojna Občina Zg. Šiška vključila (inkorporirala) v Mestno občino Ljubljana, kar se je zgodilo v letu 1935. Vsi gradbeni spisi Občine Zg. Šiška na Zgodovinskem arhivu Ljubljane izkazujejo, da od sprejetega načrta niso bistveno odstopali. Torej je bil ob načrtovanju vsake nove hiše ali samo gradbene parcele na tistem mestu tudi lastniško urejen občinski cestni svet, do posebne »osvoboditve« vpisan v lastništvo občine. Še več, ko pogledamo načrt predvidene pozidave med Vodnikovo in Celovško cesto iz leta 1955, je povsod, kjer so bile pred vojno zgrajene nove zgradbe, tudi že vpisano »splošno ljudsko premoženje« (SLP). Tako je bilo po 2. svetovni vojni kot lastnina občine spremenjeno v SLP, poleg še precejšnjega dela privatnih mestnih gradbenih parcel. Prihodnjič pa mogoče več o tem drugem obdobju urbanizacije Kosez in Zgornje Šiške s kritičnega pogleda staroselca, ko načrtovana strnjena ulična pozidava izpred sto let postaja ponovno kot najmodernejša doktrina enega najbolj trajnostnih konceptov pozidave. Škoda, da je v vmesnem obdobju nekaj iz neba padlih meteorskih naselij razpršene gradnje na robovih povzročilo raztrganine mestnega tkiva, ki jih novi urbanizem lepo celi in mu je pri dobro plačanih izstopajočih novih krastah malo mar za cestni svet, ki na eni četrtini mestnih cest še vedno ni v lastništvu MOL. Slava županu Ivanu Zakotniku, takratnim občinskim svetnikom in neznanim vizionarskim načrtovalcem mesta izpred sto let !

Minimalni in maksimalni termometer v vremenski hišici

Venčeslav Thaler

V nadaljevanju podajam pregled vremenskih podatkov izmerjenih v letu 2007 na Vremenski postaji Ljubljana Koseze: povprečna letna temperatura: 11,37°C absolutni maksimum: 37,1°C (20.7.) absolutni minimum: -8,1°C (19.12.) občutek mraza: -18,5°C (7.12.) število ledenih dni (Tmax. <0°C): 9 število hladnih dni (Tmin. <0°C): 68 število toplih dni (Tmax. >=25°C): 84 število vročih dni (Tmax. >=30°C): 27 število dni s padavinami: 116 število dni s snežno odejo: 18 maksimalna višina snežne odeje: 21 cm (20.3.)

Vabimo vas, da obiščete našo spletno stran na naslovu:

www.td-koseze.si

letna količina padavin: 1194,97 mm maksimalno padavin v 1 uri: 28 mm (10.6.) maksimalno padavin v 24 urah: 66,3 mm (6.10.) maksimalno padavin v 1 mesecu: 189,54 mm (september) maksimalna hitrost vetra: 39,2 km/h (25.3.) minimalni zračni tlak: 987,6 hPa (20.3.) maksimalni zračni tlak: 1038,9 hPa (19.12)

predstavljamo vam

predstavljamo vam

April 2008 Št. 40


predstavljamo vam

POIMENOVANJE ULIC V KOSEZAH

NOVOSTI V KNJIŽNICI ŠIŠKA

Zbral in uredil Janez Vovko Tisnikarjeva ulica

Slikar samouk Jože Tisnikar se je rodil 28.2.1928 v Slovenj Gradcu. Slikati je začel kot obdukcijski pomočnik v slovenjegraški bolnišnici. Od leta 1954 je ustvarjal pod mentorskim vodstvom Karla Pečka. Prva slika je bila obdukcija. Jože Tisnikar je z ekspresivno deformacijo figuralnih oblik in temnimi modro-zelenimi barvami v tehniki oljne tempere ustvaril vrsto monumentalno pretehtanih slik z motivi iz prosekture z značilnim simbolnim sporočilom. Na večini je z avtoportretom zastopan tudi sam. Svetu mrtvih je pridružil bolnišnične motive z grotesknimi karnevali, tesnobne prizore iz gostiln, simbolične procesije, strmeče znanilce usode ter živali, med katerimi ob skrivnostnih murnih, bogomoljkah in mačkah izstopa simbolni vran oziroma krokar. Po upokojitvi leta 1983 je motiviko razširil in smrtno grozo omilil v meditativnost. V svojem slikarstvu je zbližal svet živih in mrtvih. Po pretresljivi izrazni moči, motiviki in malone ljudski preprostosti je bil Tisnikar v slovenskem slikarstvu in tudi širše izjemen ustvarjalec. Posebno je bil odmeven v severnoevropskih državah. Umrl je 30.10.1998. Ulica Olge Mohorjeve Mohar Olga – Katja se je rodila 12.7.1919 v Dolenji Trebuši na Primorskem v delavski družini. Zadnja leta pred vojno je delala v tovarni nogavic Vidmar v Savljah, stanovala pa je pri starših na Malgajevi 8 v Ljubljani.V osvobodilno gibanje se je vključila poleti 1941. Bila je aktivistka OF v tovarni Vidmar. Marca 1942 je prevzela masovno obveščevalno službo v rajonu Ježica. Od septembra 1942 pa do konca istega leta je odgovarjala za obveščevalno službo v takoimenovanem zunanjem ljubljanskem okrožju, ki je obsegal obrobne rajone: Kozarje, Dravlje, Dobrunje, Ježica, Polje in Rudnik. Junija 1942 je bila v celici tovarne Vidmar sprejeta v KP. Avgusta 1942 je šla v ilegalo, decembra pa se je morala povsem umakniti s terena. Odšla je v partizane in sicer v Dolomitski odred. Odgovarjala je za politično delo v odredu, poverili so ji tudi obveščevalne naloge. V začetku leta 1943 je odšla na lastno željo na Primorsko. Že na poti je s celo skupino nekje pod Krnom onstran Soče padla v italijansko zasedo. Katja je bila težko ranjena v kolk z dum-dum kroglo. Tovariši so jo še utegnili odvleči in skriti v neko jamo. Ko so se čez čas vrnili, je že sama zlezla iz jame. Šele po dveh dneh hudega trpljenja so jo prinesli v partizansko bolnišnico pod Krnom. Ta bolnišnica je bila majhna in ni imela stalnega zdravnika, niti potrebnih pripomočkov. Tako Katja ni dobila ob pravem času strokovne pomoči in je junija 1943 v tej bolnišnici umrla za posledicami zastrupljene rane. Do konca je ostala vedra in pogumna ter bodrila ranjene soborce.

Darja Mohar-Pestotnik

ALFONSO HERNÁNDEZ, C.R.: KUBA (100 vprašanj in odgovorov) BANSCHERUS, J.: DVOBOJ DETEKTIVOV otroški kriminalni roman) BÉLIVEAU, R.: S HRANO PROTI RAKU (preprečevanje in zdravljenje) DE BERNIÉRES, L.: PTICE BREZ KRIL (zgodovinski roman) HAZLER, U.: VINSKE KLETI NA SLOVENSKEM (vodnik) KJE JE KLJUČ (otroške uganke in pesmi) KOZINC, Ž.: VRATA V VSE ČASE (podobe splošnih knjižnic v Sloveniji) KUHAR, B.: DOBRA MEŠČANSKA KUHINJA (kuharski recepti) MUNOZ MOLINA, A.: ZIMA V LIZBONI (roman) NAŠ ČUDOVITI SVET (otroška enciklopedija) PREGL KOBE, T.: MIŠJA ABECEDA (slikanica) REBULA – TUTA, A.: BLAGOR ŽENSKAM (psihologija) WATSON, J.D.: DNK, SKRIVNOST ŽIVLJENJA (genetika) ZIDAR GALE, T.: RETORIKA – VEŠČINA PREPRIČEVANJA (v poslovnem svetu)

RAZSTAVE ZASEBNE MODULNE ŽELEZNIŠKE MAKETE KOSEZE Roman Thaler

Naslednje letošnje razstave bodo med 16.00 in 18.00 v soboto, 26. APRILA v soboto, 17. MAJA v soboto, 27. SEPTEMBRA v soboto, 11. OKTOBRA V soboto, 22. NOVEMBRA v soboto, 20. DECEMBRA S seboj lahko prinesete svoje modele tirnih vozil, da jih preizkusimo na maketi. Ogled razstav je že tradicionalno brezplačen! Za več informacij obiščite www.zeleznica.net.

obvestila

April 2008 Št. 40




prejeli smo

April 2008 Št. 40

OBLETNICA ROJSTVA VALENTINA VODNIKA Ciril Mrak

 Vodnik na Gorjušah in Koprivniku Kot duhovnik je Vodnik deloval v Ljubljani, na Bledu, v Sori, Ribnici in v obdobju 1793 - 1796 na Koprivniku nad Bohinjem. Tu je prišel v stik z Žigo Zoisom, lastnikom gorenjskih fužin in mecenom mnogim razsvetljencem. Zois je bil najbogatejši Kranjec. V bohinjskih gorah je imel zaposlene delavce na

Program praznovanja Kulturno umetniško društvo Vodnikova domačija je pripravilo ob 250-letnici rojstva Valentina Vodnika pester spored kulturnih prireditev. Program sta pripravila predsednica KUD Vodnikova domačija Majda Lenič in predsednik Slovenske matice, prof. dr. Joža Mahnič. Pesniku in duhovniku Valentinu Vodniku se je poklonila 29. januarja tudi župnija LjubljanaKoseze s predavanjem literarne zgodovinarke dr. Martine Orožen. Na Vodnikovi domačiji je bila 31. januarja 2008 odprta razstava ilustracij akademskega slikarja Dušana Kluna. Naslednji dan je bilo predavanje literarnega zgodovinarja in akademika dr. Janka Kosa. Na pesnikov rojstni dan, 3. februarja, je bilo srečanje ob Vodnikovem grobu na Navju. Govoril je pesnik in akademik Tone Pavček, Vodnikove pesmi je recitiral dramski igralec Andrej Kurent. Na slavnostnem koncertu v počastitev pesnika so nastopili učenci Glasbene šole Valentin Vodnik, medtem ko je bil na sam slovenski kulturni praznik, 8. februarja, organiziran obisk Gorjuš in Koprivnika, Vodnikovega kraja službovanja v letih 1793 do 1796. V Koprivniku so člani Kulturnega društva Valentin Vodnik, predsednik KS Koprivnik– Gorjuše in člani gledališča iz Bohinjske Bistrice pripravili kulturni program, Valentina Vodnika pa sta predstavila dr. Sandi Sitar in dr. Joža Mahnič. Praznovanje je zaključil dramski igralec Anatol Štern na Vodnikovi domačiji v Ljubljani z monodramo dr. Matjaža Kmecla: Lovro Toman, ko je prvič razvil slovensko zastavo. Eminentni kulturniki današnjega časa so nam slikovito predstavili ustvarjalno življenje Valentina Vodnika. Škoda je le, da se tako kakovostnih prireditev ni udeežilo večje število predvsem tistih, ki se profesionalno ukvarjajo s kulturo in izobraževanjem. Posebno so bili pogrešani novinarji, saj je bil Valentin Vodnik, pisec in izdajatelj prvega časopisa v slovenščini, tudi prvi slovenski novinar. Kratek življenjepis Valentin Vodnik je prvi pomembnejši slovenski pesnik, narodni preroditelj, učitelj, slovničar in urednik. Rodil se je 1. februarja 1758 v predmestju Ljubljane, v Zgornji Šiški. Osnovno šolo je končal v Ljubljani, se izobraževal pri stricu v novomeškem samostanu, obiskoval gimnazijo, študiral filozofijo in teologijo ter se učil orglanja. Umrl je 30. junija 1819 v hiši za frančiškansko cerkvijo, kjer danes stoji hotel Union. Pokopali so ga pri sv. Krištofu, danes Navje za Bežigradom, kjer so mu prijatelji leta 1827 postavili nagrobnik. Ob 70-letnici njegove smrti so 30. junija 1889 pred šolskim poslopjem na tedanjem Valvasorjevem trgu ob tridnevnem praznovanju svečano odkrili spomenik Valentinu Vodniku. Zgradbo so po potresu leta 1895 podrli. Na mestu nekdanje gimnazije je na sedanjem Vodnikovem trgu glavna ljubljanska živilska tržnica.

Ta svoj življenjepis je napisal Vodnik lastnoročno v izvod Velike pratike, ki jo je daroval Zoisu. Vodnik v Ljubljani Opravil je profesorski izpit in 1798 postal profesor na ljubljanski gimnaziji. Gimnazijski pouk je trajal šest let, nadaljnji višji študij prava, filozofije… na liceju pa dve leti. Z uvedbo predmetnega pouka je poučeval zgodovino in zemljepis, italijanščino in v času Ilirskih provinc tudi francoščino. Središče Ilirskih provinc je bila Ljubljana. Leta 1810 ga je francoska uprava imenovala za ravnatelja nove gimnazije in vseh ljubljanskih osnovnih šol ter vseh obrtnih in rokodelskih šol. Ko so bile Ilirske province 1813 vrnjene Avstriji, je še nekaj časa poučeval, potem pa ga je vlada, zaradi dobrih zvez s Francozi in sumničenja o članstvu v prostozidarski loži, leta 1815 s tretjinsko pokojnino upokojila. Prav po Vodnikovi zaslugi se je za časa Francozov slovenščina toliko uveljavila, da Avstrijci niso mogli zmanjšati njenega pomena. Vodnik je poučeval Prešerna, Slomška in Barago. Kot član Zoisovega kroga intelektualcev je pomagal mnogim mladim talentom, med njimi tudi Francetu Prešernu. Prešeren je Vodniku napovedal nesmrtnost, Slomšek je v zadnji kitici pesmi


Vodniku v zahvalo in spomin napisal: Zaupam pa, da bova v nebesih večno združena Slovenca prav vesela s Slovenci slavo pela. Od pratike do slovnice Vodnik je imel pomembno vlogo pri razvoju koledarstva, slovenske proze in slovenskega jezika. Z izdajo slovenskih učbenikov se je v šolah utrjevala raba slovenščine. Zoisov krog je namenil reformirati in vsebinsko obogatiti popularno Kmečko pratiko, ki je imela pomembno vlogo v ljudski prosveti, na kmetiji pa pogosto bila edina knjiga, iz katere so se učili brati in pisati. Tako je izšla prva izredno uspela slovenska gospodarsko poučna Velika pratika za leto 1795, ki jo je od 1798 naprej zamenjala cenejša in ljudem bolj dostopna Mala pratika. Vodnik je bil urednik prvega slovenskega časopisa Lublanske novice (1797 – 1800), ki ga je tiskal Janez Friderik Eger, kot konkurenco nemškemu časopisu Laibacher Zeitung. Leta 1799 je prevedel Kuharske bukve, 1806 izdal zbirko pesmi Pesme za pokushino, 1808 nemško Zgodovino Kranjske, Trsta in Goriške. Za veroučne potrebe je prevedel mali katekizem, v času Ilirskih provinc pa so izšle učne knjige: Abeceda za Perve šole 1811, Pismenost ali gramatika za perve šole 1811 in Abeceda ali Azbuka 1812. V gramatiki za perve šole je z zanosom pisal, da je treba “začeti vse nauke s tisto besedo, s katero nas je mati učila”. To je bila prva slovenska slovnica, napisana v slovenščini. (Pred tem je bila prva slovenska slovnica napisana v latinščini in kot druga v nemščini.) Vsa leta je zbiral gradivo za nemško-slovenski slovar in zbral nad 30.000 besed. Bil je pravi strokovnjak za rimske napise in svoje izsledke objavil leta 1818 v članku Rimski spomeniki Ilirije; to je bilo zadnje Vodnikovo natisnjeno delo. Zaradi njegovega domoljubja in zavesti, da je treba pomagati slovenskemu narodu in ga narodno prebuditi, ga uvrščamo med najpomembnejše Slovence. površinskih kopih železove rude, drvarje, oglarje, prevoznike itn. V današnji Stari Fužini so rudo predelovali v kovno železo in jeklo za prodajo ali izdelavo žebljev, žice in orodja. Na Gorjušah si je za svoje potrebe leta 1791 zgradil hišo z manjšim gospodarskim poslopjem. Tega leta so začeli v Koprivniku z izgradnjo cerkve. Marca 1793 je bila cerkev blagoslovljena, Vodnik pa je postal prvi duhovnik novo ustanovljene župnije. Živel je v Zoisovi hiši na Gorjušah in hodil peš maševat na Koprivnik. Vodnik je pesnil in prevajal. Pesem Zadovolni Krajnc je naredila globok vtis na duhovnega vodjo slovenskega preporoda Žigo Zoisa, zato ga je pritegnil k svojim literarnim in preporoditeljskim načrtom. Kot fužinar in kulturnik je hotel Zois z izdajo zgodovinskih in zemljepisnih del, poezije, slovnice in slovarja v slovenskem jeziku dvigniti slovenščino na raven omikanega jezika. Okrog njega je bilo zbranih več pomembnih imen slovenskega razsvetljenstva. Leta 1796 je bil Vodnik po zaslugi Žige Zoisa premeščen k sv. Jakobu v Ljubljano, v njegovo neposredno bližino na Bregu ob Ljubljanici. Tedaj je Vodnik napisal svoj življenjepis, ki je prvi ohranjeni življenjepis v slovenščini. Vodnik je gojil narodno spodbudno pesem, saj je slovenski narod v tistem času potreboval spodbudo za dvig narodne zavesti, kar je razvidno iz dveh kitic pesmi Dramilo:

Kranjc! toja zemlja je zdrava, Za pridne nje lega najprava, Polje, vinograd, Gora, morje, Ruda, kupčija, Tebe rede. Za vuk si prebrisane glave, Pa čedne nu terdne postave; Iše te sreča, Um ti je dan, Najdel jo boš, ak Nisi zaspan. Zato je tudi napisal pesem Iliria oživlena, ki je vsebinsko nastajala že pred Ilirskimi provincami. S pesmijo je želel proslaviti slovensko zgodovino. Pobudo zanjo mu je dal Žiga Zois po smrti zgodovinarja in dramatika Antona Linharta. V pesniški obliki Iliria oživlena jo je uresničil šele, ko se je veselil razvoja slovenskega jezika v času Ilirije po letu 1809. Jedro Vodnikove Ilirie oživlene je proslavljanje slovenske zgodovine in domovine, narodno prebudniška misel in poudarjanje povezanosti celotnega slovenskega naroda, zaupanje v vzpon in razvoj slovenske kulture in naroda ter njegovo enakopravnost med evropskimi narodi. Vodnik je videl Slovenijo v srcu združene Evrope kot enakopravno članico evropskih narodov, današnjo Evropsko unijo. Od perviga tukaj stanuje moj rod, če ve kdo za drujga naj reče, odkod? Na Grecie čelu Korinto stoji, Iliria v ‘sercu Europe leži.

Župnijska cerkev na Koprivniku

Z leve proti desni: Dr. Sandi Sitar, Andrej Kurent, Dr. Joža Mahič, Majda Lenič in Janez Korošec

prejeli smo

April 2008 Št. 40




April 2008 Št. 40

10

NEUREJEN ODTOK

ZELENA HIŠKA JE ZNOVA KLICALA POMLAD

Ivan Kamenšek

Izvajalec, ki je lansko leto urejal parkirišče okrog tržnice, je očitno pozabil urediti odtok vode s pešpoti, ki pripelje na tržnico z južne strani. Ob vsakem dežju se na njej dalj časa zadržuje voda, tako da je pot neuporabna. Pešci pa, kot prikazuje slika, takole po robnikih opravljajo teste iz ravnotežja.

Tržnica

Suzana Puš Seme

V naši šoli se res kar naprej nekaj dogaja… aktivni smo starši, učitelji in učenci… in v četrtek, 20. marca ob 18.30 smo pripravili tradicionalen (in tradicionalno dober), že 6. koncert Kličemo pomlad, katerega izkupiček je namenjen šolskemu skladu. Z lanskim koncertom (pri nabito polni šolski jedilnici) smo dodobra napolnili vrečo sklada in uspešno izpolnili želje učiteljev za izboljšanje kakovosti pouka, poskrbeli za pomoc učencem, poslali najuspešnejše učence na končni izlet ter nakupili igrala za najmlajše. S posebno akcijo sklada pa postavili tudi ograjo okrog novega šolskega športnega igrišča. V letošnjem šolskem letu praznuje naša šola 30-letnico (30 let je bila stara 22. decembra 2007), kar smo povezali tudi s koncertom.

Alja Lenaršič Šavorn, 9.b

Na osnovni šoli Koseze vsako pomlad prikličemo. S tradicionalnim koncertom. No, včasih bolj, včasih manj uspešno. Vsaj kar se vremena tiče. Ampak to itak ni najpomembnejši namen koncerta.Ta je namreč dobrodelne narave. Ves denar, ki ga na ta način zberemo, namenimo pomoči učencem. Subvencioniramo tabore tistim, ki tolikšnih stroškov ne zmorejo, kupujemo učne pripomočke, za katere ustanovitelj ne bi dal denarja (pa se nam vseeno zdi, da so koristni in nujni), najbolj pridne pa celo pošljemo na nagradni izlet. Četrtek, 20. 3. 2008, je bil tako za našo zeleno hiško zelo pomemben dan, saj je bil na vrsti težko pričakovan že šesti koncert Kličemo pomlad. Letos je bil nekaj posebnega, saj je bil obeležen s tridesetletnico naše šole(praznovala jo je 22. decembra 2007). Začetek tega dogodka so napovedali naši orffovci s prirejeno pesmijo Tequila oz. Koseze! Potem pa se je začelo zares. Presek tridesetih let vsakdanjika naše šole, ki naših gostov ni pustil hladne, je začinila Pestnerjeva pesem 30 let (in če še ne veste, Oto jo je posnel tudi v rap izvedbi). Kot prvi gost je na oder stopil Jernej Kuntner in nagovoril vse zbrane. Vsi smo se nasmejali njegovim šalam. Zaradi obveznosti v gledališču se je od nas kmalu poslovil in prepustil oder mladim in izvrstnim povezovalcem Evi, Neji in Jakobu. Koncert so popestrile izvrstne glasbene točke. Tradicionalno ga je odprla skupina, ki ima na slovenski glasbeni sceni posebno mesto – skupina Pepel in kri. Ni pa ga bilo gosta, ki se mu ni naježila koža, ko je zapela mlada operna pevka Janja Hvala, za katero bomo prav gotovo še slišali. Naša stara znanka Nadja Janežič je ob spremljavi orffovcev in saksofonista Zmaga Tkavca zapela udarno pesem Simply the best, občinstvo so zabavali tudi znanci z Eme Male malce, višek glasbenega dela pa je bil nastop bobnarja Ratka Divjaka, ki je s seboj pripeljal še pianista Blaža Jurejevčiča in kitarista Primoža Grašiča. Tudi naši najmlajši so nam zapeli nekaj pesmic, na klavirju pa jih je spremljala Tamara Kranjc. Potem pa je svoj prihod najavil predsednik države. Pa premier, nekaj ministrov in posebni gost, Werner. Vsi v telesu imitatorja Marjana Šarca, ki je vodil tudi dražbo slik. Do solz smo se nasmejali njegovim likom. S svojim obiskom nas je vse presenetil še bivši učenec naše šole, uspešen košarkar Goran Dragič, ki je na dražbo dal svoj podpisani košarkarski dres. Ne sicer Olimpijinega (v čem bi pa potem igral?), pač pa starejšega, Slovanovega. In ko smo že pri bivših uspešnih učencih naše šole – ali veste, da so Koseze »preživeli« tudi Alen Kobilica, Alen Čoralić, Magnifiko, Rok Golob in mnogi drugi danes znani in uspešni glasbeniki, umetniki, znanstveniki, gospodarstveniki…. Nismo kar tako, ne? Za konec je celotno stvar zaključila skupina Kontrabant, ki je dala res vse od sebe. Naj povem še, da so se vsi nastopajoči v dobrodelne namene odpovedali honorarju. Koncert je bil res vreden ogleda in zagotovo nepozaben. Če pa ste letošnjega zamudili - ne skrbite, saj ga naslednje leto znova organiziramo!


April 2008 Št. 40

oglasna stran

11

SERVIS PODOBNIK IN TEKAVČIČ d.n.o. TEL.: 01/ 517 13 85 KOSEŠKA 2 1000 LJUBLJANA

KOSILNIC MOTORNIH ŽAG KULTIVATORJEV AGREGATOV SNEŽNIH FREZ MOTORNIH KOLES

Vabimo vas, da obiščete našo spletno stran na naslovu:

www.td-koseze.si

Glasilo Turističnega društva Koseze Izhaja večkrat letno Člani društva prejemajo glasilo brezplačno Za objavljene prispevke in fotografije ne plačamo honorarja Naslednja številka izide predvidoma junija 2008 Ureja Upravni odbor Turističnega društva Koseze Urednik: Janez Vovko Naslov uredništva: Ulica bratov Učakar 6, Ljubljana. Lektoriranje: Barica Črnič Oblikovanje: Maja Petek Tisk: Tiskarna Prima print, Ljubljana Naklada: 500 izvodov


April 2008 Št. 40

12

Stanovanjski objekt KOSEZE

Stanovanjski objekt KOSEZE Obveščamo vas, da pričenjamo objekt z gradnjo novega večstanovanjskega Stanovanjski KOSEZE objekta Koseze, Ljubljana - Šiška. Objekt je na odlični lokaciji,

Obveščamo Vas, da pričenjamo z gradnjo novega večstanovanjskega

prepoznavna arhitektura in nadstandardna izvedba. objekta Koseze, Ljubljana – Šiška. Objekt je na odlični lokaciji, prepoznavna arhitektura in nadstandardna izvedba.

Investitor: Zil Inženiring, d.d.

p‘‰’•„†ŒˆêŒ‘ê“•’‡„„ w|uꑈ“•ˆŒ:‘Œ‘ˆ±ê‡­’­’­ rˆ•–‘ŒŽ’™„ꡪ„ ‘„‡ê“„•ŽŒ•‘’ê‹ŒO’êr’’ˆ†Ã {ˆˆ‰’‘®êª¡Ãꤣ£ê¥ªê¤ª ššš­“˜‘¾‘ˆ“•ˆŒ†‘Œ‘ˆ­–Œ

Profile for Turistično društvo Koseze

Koseški glas št. 40  

Glasilo Turističnega društva Koseze, Koseški glas. Številka 40, april 2008

Koseški glas št. 40  

Glasilo Turističnega društva Koseze, Koseški glas. Številka 40, april 2008

Profile for tdkoseze