Abonma Sezona 2022/2023 - ŠG

Page 1

sezona

2022/2023

ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE LJUBLJANA


Skupaj. Tudi v gledališču. Čas zadnjih dveh let je ob vseh pretresljivih dogodkih prinesel tudi nekaj spoznanj. Naučili se sicer nismo ničesar, kar ne bi nekoč že vedeli, a smo spotoma pozabili. Kot eno glavnih spoznanj razumem pomembnost biti skupaj. Gledališče, posebej pa še ljubiteljsko gledališče, temelji na tem, da znamo in zmoremo delati, ustvarjati in živeti skupaj. V praznih dvoranah ni življenja; tudi če je na odru živa uprizoritev, brez vezi med igralcem in gledalcem, med idejno, zvočno in slikovito podobo uprizoritve ter množico publike … če nismo skupaj, ni gledališča. S previdnimi koraki smo se vračali v naše domove kulture in umetnosti, na razdaljah, strahoma, pa vendar veseli, da nas gledališče lahko spet nagovarja kot skupnost. Leto, v katerem je Šentjakobsko praznovalo visok in pomemben jubilej, je bilo polno dramatičnih sprememb, soočenj in srečanj. Po koncu prve svetovne vojne, po epidemiji španske kuge je Šentjakobski oder v novi resničnosti takratnega časa odstiral gledališko umetnost in razreševal njene enačbe, in tako tudi v našem obdobju lahko v podobnih razmerah neposredno in kreativno sodeluje pri oblikovanju nove zavesti in ustvarja s povečano močjo. Predvsem


pa s svojo dejavnostjo poudarja pomen skupnosti, da zmoremo skupaj ustvarjati, iskati in razčlenjevati dramo in gledališče, se skupaj smejati, imeti solzo v očeh, nazdravljati, pogledati v oči, sprejeti trdo besedo, imeti radi, slišati in poslušati, občudovati, pohvaliti, dvomiti, poskusiti ponovno. Skupaj. Moja spoštovana prijateljica, zdaj že nekdanja umetniška vodja Šentjakobskega gledališča Mojca Kreft je v repertoar sezone 2022/2023 uvrstila dramske vrhunce in zgodbe naše gledališke zgodovine ter s tem nakazala, da spet živimo v času, ko moramo premisliti svoje temeljne odločitve in prepričanja. Ob tem mi je na misel prišel prizor iz Beckettovega Godota, kjer si Estragon komaj uspe sezuti čevelj in ga, pričakujoč, da bo v njem nekaj našel, obrača in pregleduje. Na spoznanje »Nič za videti«, odgovori Vladimir: »Poskusi ga spet obuti«. V tem vidim naše skupno delo da poskušamo in poskušamo, dokler ne najdemo, nato pa začnemo spet iskati. Kot je v poslanici ob dnevu gledališča zapisal Gojmir Lešnjak Gojc, je gledališka umetnost že od pradavnine (na različne načine) skrbela za zabavo, razmislek ali kritiko. In na začetku ter še dolgo skozi zgodovino je bil njeno središče ljubiteljski igralec. In ljubiteljske igralke in igralci, pa vsi sodelavci in sopotniki še danes dokazujete pomen skupnosti, brez katere gledališče ne more obstati. Želim si, da bi v novi sezoni - ob izvrstnih besedilih, igralskih kreacijah in režijskih vizijah - ansambel Šentjakobskega gledališča s svojimi sodelavci spregovoril o svetu, katerega del je, o svojih občutenjih in vizijah prihodnosti. Tudi zame je prevzeti umetniško vodenje tako izvrstne institucije izziv in odgovornost, a sem prepričan, da nam bo skupaj uspelo. Brez skupnosti ni gledališča, brez dialoga ni situacije in brez snopa svetlobe v temo odra se ne more zgoditi uprizoritev. Naj bo vodilo naših prihodnjih sezon biti skupaj. dr. Rok Andres dramaturg in teatrolog umetniški vodja v sezoni 2022/2023


Mojca Kreft dramaturginja in teatrologinja umetniška vodja v sezoni 2021/2022

Po dveh zahtevnih gledaliških sezonah in igralnih letih, ki jih je z nenehnimi spremembami in prilagajanji zaradi pandemičnih in epidemičnih razmer doživljalo gledališče pri načrtovanju repertoarja in dela ter realizaciji programa predvsem komornejših in vzporednih zasedb igralskega ansambla, sem se odločila za uvrstitev v repertoar za sezono 2022/2023 dramska besedila, ki so igralsko zahtevna, omogočajo pa tudi večjo zasedenost ansambla. Prepričana sem namreč, da igralska družina Šentjakobskega gledališča vse to zmore. K temu so me navajale misli in prepričanje, da odlično sodelovanje z ansamblom omogoča tehtnejše igralske naloge ter da je treba vstopiti v območje tiste in take gledališke in scensko uprizoritvene ustvarjalnosti, ki bo omogočala nove izzive in premene v živosti in zanimivosti gledališča. Repertoar je prepleten z dialoškimi zgodbami sodobne slovenske drame in evropske gledališke dramske klasike, ki naj ne bi umanjkala tudi v gledališču, kot je Šentjakobsko. Tako je zapolnjena še ta vrzel. Odločila sem za nekatere avtorje dramskih besedil, ki v bogati stoletni gledališki zgodovini Šentjakobskega gledališča Ljubljana še niso bili uprizarjani, torej za Samuela Becketta in Bertolta Brechta (za deli, ki bosta na Šentjakobskem odru uprizorjeni prvič), ter za že znano igro Linhart (noviteta Andreja Rozmana Roze).


Gogoljev Revizor, ki ga gledališče doslej tudi še ni uprizorilo, je eno osrednjih del ruske dramatike iz obdobja realizma, po dolgem času pa se na oder vrača še Molière z avtorskimi priredbami njegovih komedij in comédie-baleta ob metaforičnem vzkliku Ludvika XIV. »država, to sem jaz«, kar postane v našem primeru Molière, večno aktualni klasicistični dramatik »hudičevega poklica« in ustvarjalec sodobne francoske komedije. V najnovejših refleksijah o Beckettovi in Brechtovi dramatiki zasledimo trditve, ki pravijo, da se Beckettove »želje ne da uničiti«, saj pripelje »tradicijo komičnega in tragičnega gledališča do mirovanja, do njune parodije, groteske« (A. Badiou, J. Hayner). Brechta pa odlikuje sposobnost, da »je znal prenesti politične impulze v umetniške forme«, zaznamuje pa dejstvo, da »ni mogel uiti usodi parodije in si ga prizadevajo razglasiti za domnevnega vodilnega misleca postdramskega, medkulturnega, intervenirajočega ali interaktivnega gledališča« (J. Hayner, 2021). Izbor povabljenih režiserk in režiserjev k uresničitvi napovedanega repertoarja je vključeval tiste sodelavke in sodelavce, ki so z ansamblom že sodelovali, njihove režijske postavitve pa so bile zelo odmevne. Režijska ekipa je zares preverjena: besedila, ki bodo prvič uprizorjena na Šentjakobskem odru, so namreč preveč zahtevna, da bi uprizarjanja sodobnega časa v odrskih uresničitvah smeli prepuščati naključjem. Hkrati z napovedjo repertoarja za prihodnjo sezono se iskreno zahvaljujem vsem članom Šentjakobskega gledališča Ljubljana, predvsem pa igralski družini za zaupanje in naklonjeno sodelovanje, novemu umetniškemu vodji dr. Roku Andresu, dramaturgu in teatrologu, pa želim uspešno umetniško pot.


REPERTOAR ŠENTJAKOBSKEGA GLEDALIŠČA LJUBLJANA ZA SEZONO 2022/2023 Šentjakobski oder Andrej Rozman Roza:

Linhart Režija: Juš A. Zidar Prvič na Šentjakobskem odru. Dramatik Andrej Rozman Roza je že bil tvorno vključen v sodelovanje z gledališčem kot dramatik in režiser. Njegovo delo izpričuje smisel za humornost, duhovitost, a hkrati intimnosti v igralskih izpovedih, v medsebojnih drobnih, a nadvse pomembnih, najžlahtnejših človeških lastnosti. Z Linhartom je Roza izpisal novo poglavje o razumevanju tistega časa in besedilo, ki mu je izjemno ljubo, takole pospremil »na pot« na Šentjakobski oder: »Zoisov in Linhartov čas se mi zdi zelo pomemben za našo narodno identiteto – še posebej zato, ker se je po njem naša kultura obrnila v zelo drugačno smer in célo 19. stoletje skorajda nismo imeli ne teatra ne humorja. Pomenljivo v tej zgodbi je tudi to, da govori o tem, da nismo imeli samo revnih in nesrečnih umetnikov. Prav tako se mi zdi pomembno dejstvo, da brez Zoisovega denarja in znanja ter Linhartovega praktičnega, svobodomiselnega in drznega duha ne bi ostali brez dveh izvrstnih komedij v žmohtnem jeziku, ampak brez sodobne nacionalne zgodovine in licejske knjižnice. Glede na čase, ki prihajajo, je to zavedanje mogoče še toliko pomembnejše, ker se bojim, da se bomo kot jezikovna skupnost morali počasi spet obrniti bolj nase kot na državo.«


Samuel Beckett:

Čakanje Godota

GODOTA

Režija in priredba: Jaša Jamnik Prvič na Šentjakobskem odru.

Eno najpomembnejših besedil evropske dramatike preteklega stoletja je zagotovo Čakanje Godota Samuela Becketta. S to grotesko je dramatik opozoril na tragikomičen položaj človekovega obstajanja v modernem opustelem svetu. Jaša Jamnik bo Godota priredil po prvem slovenskem prevodu Franceta Jamnika iz francoščine in avtorjevem prevodu v angleščino. V Jaševih režijah ostaja živa pronicljiva natančnost nizanja vsebinskih poudarkov slehernega dramskega besedila, občutek za ritem in tempo predstave ter posluh za igralca, kar je verjetno povezano tudi s tem, da sam pogosto nastopa kot igralec. Bil je že umetniški vodja Šentjakobskega gledališča, od leta 1989 deluje tudi kot mentor ljubiteljskih gledaliških skupin ter redno uspešno režira v vseh poklicnih gledališčih.

Nikolaj Vasiljevič Gogolj:

Revizor Režija in priredba: Ira Ratej Prvič na Šentjakobskem odru. Ira Ratej je že zelo uspešno režirala v Šentjakobskem gledališču. Njena režija dramskega besedila Reginalda Rosa Dvanajst jeznih mož je bila leta 2018 najuspešnejša uprizoritev na slovenskih ljubiteljskih odrih in uspešnica gledališča, ki je na Linhartovem srečanju leta 2019 prejela Matička za najboljšo predstavo, igralec Bojan Vister pa Matička za glavno vlogo. Zato je bil čas, da jo znova povabimo k sodelovanju.


Komedija Revizor, ki je naše gledališče doslej še ni uprizorilo, je eno osrednjih del ruske dramatike iz obdobja realizma.

Revizor N. V. Gogolja še vedno ostaja duhovita, ostra in neprizanesljiva satira s kritiko malomeščanstva in birokracije. Skupnost ljudi in njihova miselnost v zatohlem mestu, kjer prebivajo, je v pričakovanju revizorja, ki naj bi pometel s korupcijo in človeško pokvarjenostjo. Je nečimrn, puhloglav, nagnjen k uživanju, pa če je pravi ali izmišljeni revizor; meščani ob spoznanju svoje zmote pripravijo zmagoslaven pir, rajanje pa preseže meje doumljivega realnega in poštenega življenja. S satirično in komedijsko ostrino bo igra zagotovo požela odobravanje občinstva, ker vzporednice z nami, družbo in politično kulturo ostajajo. OOOOOOOOOOOOOOOOO OOOOOOOOOOOOOOOOO OOOOOOOOOOOOOOOOO OOOOOOOOOOOOOOOOO OOOOOOOOOOOOOOOOO OOOOOOOOOOOOOOOOO OOOOOOOOOOOOOOOOO OOOOOOOOOOOOOOOOO OOOOOOOOOOOOOOOOO OOOOOOOOOOOOOOOOO OOOOOOOOOOOOOOOOO OOOOOOOOOOOOOOOOO OOOOOOOOOOOOOOOOO OOOOOOOOOOOOOOOOO OOOOOOOOOOOOOOOOO OOOOOOOOOOOOOOOOO

Bertolt Brecht:

Brecht o Brechtu Malomeščanska svatba, Opera za tri groše Režija in priredba: Sara Lucu Prvič na Šentjakobskem odru.

Sara Lucu se je po končanem študiju na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo ter magisteriju, v katerem se je intenzivno ukvarjala z dramatiko Bertolta Brechta in uprizoritvami njegovih del, spet vrnila k njegovim dramskim besedilom. V prepletu Malomeščanske svatbe in Opere za tri groše je našla zanimivo in izvedljivo dramaturško povezavo za učinkovito uprizoritev. Sara Lucu, ki je v Šentjakobsko gledališče vstopila kot nepoklicna igralka že leta 2003 in nato nadaljevala študijsko pot, se je po daljšem premoru spet vrnila v nekoč njeno gledališče z režijo predstave Luč mi prižgite (2021), z Brechtom pa ostaja zvesta njegovemu političnemu, angažiranemu gledališču, saj velja za enega najpomembnejših nemških reformatorjev gledališča 20. stoletja, in sicer kot teoretik, dramatik, režiser ter gledališki vodja. Izjemen vpliv Svatbe in Opere na sodobno dramatiko je bil tudi vodilo za njuno uvrstitev na repertoar.


(L’État, c’est moi) Jean Baptiste Molière

Država, to sem jaz Režija in priredba: Milan Golob Prvič na Šentjakobskem odru. Povabilu za režijo se je odzval tudi Milan Golob, ki bo v Šentjakobskem gledališču režiral prvič. Dobil je priložnost, da svojo poklicnost ob direktorovanju uresniči tudi v domači gledališki hiši. Sprejel je režijo priredbe več Molièrjevih besedil s skupnim naslovom Država, to sem jaz (L’État, c’est moi), sicer reklom Ludvika XIV., in gledališče bo postalo mejna kritična refleksija države, s katero »upravljamo« ljudje. Letos je (vsaj v Franciji) Molièrjevo leto, ŠG pa bo k temu evropskemu mozaičnemu praznovanju prispeval svoj opomnik. V koncepcijo komičnega bodo ujete misli tega komediografskega velikana o družbi in ljudeh, zaznamovanih z najrazličnejšimi peripetijami, ki karakterno označujejo ženski in moški svet. Milan Golob je vešč tovrstnih režij, saj se je že predstavil s svojim najpomembnejšim delom, z režijo Škofjeloškega pasijona leta 2015 v Škofji Loki, in kasneje z avtorsko reciklažo Feydeaujeve komedije Strasti, laži in maček v žaklju. Sodeloval je s SNG Drama Ljubljana, s Cankarjevim domom in z več režijami v zunajinstitucionalnih gledališčih.


Zdi se mi, da vsakdo, ki kdaj stopi v Šentjakobsko gledališče, postane in ostane del njega. Tukaj se še najde srčnost, ki se je v mnogih profesionalnih gledališčih izgubila. Violeta Tomič


GLEDALIŠKA ŠOLA ŠGL K sodelovanju bodo povabljeni gledališki ustvarjalci, pedagogi, gledališki teoretiki in praktiki.

VEČER AVTORSKE POEZIJE NA MALI SCENI ŠG (Literarni večer članov Šentjakobskega gledališča) Scenska postavitev: Marko Skok

PONOVITVE NAŠIH USPEŠNIC Šentjakobski oder

Izbor ponovitev v sezoni 2022/2023 iz preteklih sezon: Eric Chappell

O mrtvih samo dobro

Jaša Jamnik

Laurent Baffie

Resno moteni

Jernej Kobal

Shelagh Stephenson

Spomin vode

Primož Ekart

Enrico Luttmann

Sen

Nataša Barbara Gračner

Neil Simon

Jetnik druge avenije

Gorazd Žilavec

August Strindberg

Pelikan

Mare Bulc

Ken Ludwig

Ljubezen, strast in grdi puloverji Jaša Jamnik

Saša Pavček

Na valovih

Aleš Valič

Ivan Cankar

Za narodov blagor

Gojmir Lešnjak Gojc

Josip Ribičič

Kokošji rod

Žiga Sedmak

Andrej Jus

Besne basni

Andrej Jus

MALA SCENA

Luč mi prižgite Sara Lucu in Lili Bačer Kermavner

Režija: Sara Lucu

Na Mali sceni Šentjakobskega gledališča načrtujemo v sezoni 2022/2023 še nove gledališke produkcije.


Šentjakobsko gledališče je zavetje dobrih ljudi, ki vedo, da beseda ljubiteljstvo, izhaja iz glagola ljubiti. Gašper Tič


27. marec - DAN SLOVENSKEGA LJUBITELJSKEGA GLEDALIŠČA Šentjakobsko gledališče Ljubljana je dalo pobudo za razglasitev praznika dan slovenskega ljubiteljskega gledališča, ki naj bi ga od letos dalje praznovali vsako leto 27. marca, s čimer bi se pridružili svetovnemu dnevu gledališča, ko praznuje ves gledališki svet. Ob 100. obletnici našega gledališča je dozorela misel, da se tudi ljubitelji pridružimo temu praznovanju. Ker je bil svetovni dan gledališča projekt Mednarodnega gledališkega inštituta (ITI), mednarodne nevladne organizacije, ustanovljene leta 1948 ter od leta 1961 dalje delujoče pod okriljem Unesca, je ljubiteljsko gledališče ostalo le kot segment uprizoritvene umetnosti na obrobju tovrstne ustvarjalne dejavnosti. Dejstvo je, da je slovensko ljubiteljsko gledališče s strokovnoanalitičnega, dramaturško-teatrološkega in zgodovinskogledališkega aspekta vselej ustvarjalo pogoje za kulturno in gledališko življenje kot vedno znova nastajajoči preporod v sferah ljubiteljske kulture ter sledilo (in še vedno sledi) usmeritvam najsodobnejšega evropskega gledališča in njegovim duhovnim vrednotam z vrhunskimi interpretacijami dramskih in sorodnih besedil ter delovanjem številnih gledaliških društev ali združenj. V slovenskem kulturnem prostoru so zato nastale homogene in močne tvorbe gledališč z dolgoletno ljubiteljsko tradicijo. Prepričani smo, da vrhunskost in žlahtno poslanstvo ljubiteljskega gledališča, ki je nepogrešljiv del kulturne podobe Slovenije, pomembno dopolnjuje delovanje uprizoritvenih umetnosti in smernic Mednarodnega gledališkega inštituta, ki letos praznuje 60 let. Prvo poslanico ob prvem dnevu slovenskega ljubiteljskega gledališča je napisal Gojmir Lešnjak Gojc, naš režiser, igralec in


vsestranski umetniški ustvarjalec, ki je izjemno veliko prispeval tudi k razvoju slovenskega ljubiteljskega gledališča. Na Javnem skladu Republike Slovenije za kulturne dejavnosti (JSKD) so naši pobudi za razglasitev dneva slovenskega ljubiteljskega gledališča prisluhnili in nas podprli pri plemenitih prizadevanjih, da se skupaj pridružimo praznovanju svetovnega dneva gledališča, zato predlagamo, da ljubiteljska gledališča in društva na ta dan, torej 27. marca, kjer je to le mogoče, preberejo poslanico in odigrajo svojo predstavo. Mojca Kreft umetniška vodja Šentjakobskega gledališča

Ljubiteljsko gledališče v slovenskem prostoru ves čas svojega obstoja potrjuje ustvarjalni potencial posameznikov in skupin, ki se uresničuje v gledaliških dogodkih. Naloga Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti je, da spremljamo in usmerjamo razvoj ljubiteljske kulture. Tako smo z veseljem del pobude, da svetovni dan gledališča, postane tudi praznik ljubiteljskih gledališč. Po posledicah, ki jih na področju ljubiteljske produkcije za seboj pušča dolgi covid, so tovrstne akcije namenjene spodbudi in priznanju truda, vloženega dela in časa v iskanje rešitev na odru in v zaodrju. Glavni cilj pobude, da ljubiteljski gledališčniki posvojimo svetovni dan gledališča tudi kot praznik ljubiteljskega gledališča, je zagotovo želja, da se ponovno začnemo srečevati: najprej s soigralci na vajah, potem z gledalci in predstavah in z drugimi skupinami na gledaliških srečanjih in festivalih. Zadnja leta so utrdila prepričanje, da je v vsakem srečanju vedno prisotna sreča. Jan Pirnat producent za gledališko in lutkovno dejavnost JSKD RS


Gojmir Lešnjak Gojc Igralec in režiser

SLOVENSKA POSLANICA NEKAJ MISLI OB DNEVU GLEDALIŠČA Ko je človek začutil potrebo po razkazovanju svoje pameti ali lepote - ne vem, kaj je bilo prej -, si je izmislil gledališče. Najbrž so bili obredni plesi prapočelo tovrstnega človekovega početja. Na vsak način so bili vsi, prve igralke in prvi igralci, ljubitelji. Tudi kasneje v srednjem veku. In naprej ... Torej od prvih zapisov na stenah jam pa do danes je igralski ceh skrbel za zabavo in radost publike, mnogokrat pedagoškost, filozofski razmislek in mistiko. Skozi obredni ples pa vse do avantgardnega gledališča nastavlja gledališče ogledalo trenutku, v katerem obstaja. Če preskočimo stoletja, je poklicno igralstvo novodobna izmišljija. In nauk tega razmišljanja je: Vse se je začelo z ljubiteljsko igro. Tako je še danes, ko so kakovostne meje med ljubitelji in poklicnimi zabavljači vedno tanjše. Tako v slovenskih ljubiteljskih gledališčih in ad hoc gledaliških skupinah mrgoli izjemnih in zelo nadarjenih glumačev. Kar pa za igrice in igro v parlamentarnih vrstah med politiki ne bi mogli trditi. Tu vidim bistveno razliko med primitivnim vulgarnim amaterizmom in žlahtnim predanim ljubiteljstvom. Zato bi bilo prav in spodobilo bi se, da tudi ljubiteljska kultura dobi svoj praznik.


Ljubljana bi bila siromašnejša, če ne bi bilo tega gledališča. Siromašnejši pa bi bili tudi številni ljubitelji iz Ljubljane in njene bližnje ali daljne okolice, ki so prišli študirat v Ljubljano ali delat ali sodelovati v Šentjakobsko gledališče, saj si v njemu prepoznal domačnost, prešernost, zvestobo, pridnost, žrtvovanje, prijateljstvo in tudi ljubezen do odrskih desk. Jože Strgar nekdanji ljubljanski župan


Pred vami je abonmajska ponudba za sezono 2022/2023 v katero vas vabimo z iskreno željo, da se boste v prihajajočih zgodbah svetovne klasike dobro počutili in sprostili v prijetnem vzdušju odrskega iluzionizma. Verjamemo, da bo vsakdo našel nekaj zase, zato vas z veseljem vabimo na druženje z člani družine Šentjakobskega gledališča.

Abonma redni Abonma REDNI vključuje pet predstav: štiri predstave z repertoarjem na Šentjakobskem odru in eno predstavo ali dogodek po izbiri v naši produkciji. 5 predstav

35,00 EUR

PONEDELJEK ob 19.30 TOREK ob 19.30 SREDA ob 19.30 ČETRTEK ob 17.00 ČETRTEK VEČERNI ob 19.30 PETEK ob 19.30 SOBOTA ob 19.30

Abonma Abonma 100 je namenjen tistim gledalcem, ki si želite sami izbrati, katero predstavo v našem gledališču si boste ogledali in kdaj. Imetnik abonmajske kartice lahko sede na katerikoli prost sedež v dvorani ali si sedeže predhodno rezervira. 10 predstav

100,00 EUR

Ker nas zanima VAŠ GLAS, dragi abonenti, smo se odločili, da organiziramo pet srečanj. Namenjena bodo izmenjevanju in deljenju vtisov, mnenj ter razmišljanj o predstavah iz rednega repertoarja. Zanimalo nas bo, kaj vam je bilo v predstavi najbolj všeč, kaj vas je vznemirilo, spodbudilo, navdušilo ali zapeljalo k razmišljanju, vas presenetilo ali pa morda odvrnilo. Vas je prepričala sporočilnost uprizoritve, režija, scenografija, kostumografija, oblikovanje luči glasba … Ste razumeli sporočilo zgodbe? Kateri igralec/igralka vas je najbolj prepričal? Komu boste dali svoj glas? Ker je težko najti sogovornika, ki v istem trenutku razmišlja o isti temi, bodo naša srečanja odličen pristan, kjer bomo lahko zasidrali ali izmenjevali svoje misli. Na KULINARIČNIH DOŽIVETJIH boste prebujali čute z vonji, barvami, strukturami vin ali jedi iz dežele avtorja uprizoritve in uživali v njihovih izjemnih okusih. Pet večerov, pet izjemnih zgodb. Privoščite svojim brbončicam kulinarično popotovanje v svet okusov izbrane predstave.


Sprejemamo BON21 Novi interventni zakon (Zakon o interventnih ukrepih za pomoč gospodarstvu in turizmu pri omilitvi posledic epidemije Covida - 19) od 15. julija 2021 prinaša nov način unovčitve bonov v turizmu, gostinstvu, športu in kulturi (BON21). Vrednost bona za polnoletne državljane je 100 evrov, za mladoletne pa 50 evrov. Unovčite jih lahko tudi za nakup vstopnic in abonmajev v našem gledališču, in sicer do konca junija 2022.

Prednosti abonmaja - stalni sedež - izbrani dan v tednu za obisk predstav - cenejši ogled predstav - ugodnosti pri nakupu vstopnic z abonentsko izkaznico - obveščanje o datumih abonmajskih predstav z mesečnim programom, ki ga pošiljamo brezplačno - obveščanje o morebitnih spremembah programa (odpoved abonmajske predstave zaradi bolezni ipd.) - dodatni dogodek po vaši izbiri

Kdaj, kje in kako vpišem abonma? Dosedanji abonenti lahko obnovijo sedeže od 23. do 31. maja pri blagajni Šentjakobskega gledališča na Krekovem trgu 2, vsak delavnik med 11.00 in 13.00 ter med 17.00 in 18.00. Lahko pa pokličete tudi na upravo, v času uradnih ur, na telefon: 031 225 230 ali nam pišete na elektronski naslov: blagajna@sentjakobsko-gledalisce.si Vpis za nove abonente bo od 1. do 24. junija ter od 5. septembra do 22. oktobra, vsak delavnik med 11.00 in 13.00 ter 17.00 in 18.00 pri blagajni Šentjakobskega gledališča na Krekovem trgu 2.

Način plačila Abonma lahko plačate z gotovino v enkratnem znesku ali po povzetju z nakazilom na TRR št. SI56 0201 0001 7500 415. Prosimo, da se o tovrstnem plačilu predhodno dogovorite z upravo. Abonenti dobite abonmajsko izkaznico takoj ob vpisu, na vašo željo pa vam jo lahko pošljemo tudi po povzetju na dom. Nakup več kot 10ih abonmajev prinaša določene ugodnosti; več informacij v tajništvu uprave.


Preložitev ogleda predstave Če si katere od predstav ne morete ogledati v razpisanem terminu, to lahko storite kadarkoli do konca sezone 2022/2023 tako, da se z veljavno abonentsko izkaznico oglasite pri blagajnah Šentjakobskega gledališča, kjer vam bomo izdali brezplačno nadomestno vstopnico za ogled zamujene predstave v izbranem terminu. Prosimo, da naš redni mesečni spored spremljate na spletni strani http:// www.sentjakobsko-gledalisce.si/mesecni_spored_predstav, saj vas o terminih zamujenih abonmajskih predstav ne bomo posebej obveščali.

Obveščanje o programu Program za naslednji mesec izide do 25. dne v tekočem mesecu. Na voljo je pri blagajni in na spletni strani http://www.sentjakobskogledalisce.si/ mesecni_spored_predstav, kjer se lahko tudi naročite na prejemanje mesečnega programa po elektronski pošti. O spremembah abonmajskih predstav abonente obveščamo po telefonu, s sporočili SMS in po elektronski pošti. Zato vas vljudno prosimo, da nam ob vpisu zaupate naslednje podatke: ime in priimek, naslov, telefonsko številko, številko mobilnega telefona in naslov elektronske pošte. Pridržujemo si pravico do sprememb. Zavezujemo se, da bomo vse zbrane podatke obdelovali skladno z Uredbo (EU) 2016/679 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov (GDPR).

Kaj je dobro vedeti Da bi lahko celovito uprizorili zgodbo naše ljubezni in strasti do odrskih desk, vas prosimo, da na predstavo pridete pravočasno, saj vstop v dvorano po začetku zmoti tako igralce na odru kot tudi obiskovalce v dvorani, zato vas vljudno prosimo, da ne zamujate. Prosimo tudi, da pred začetkom predstave izključite prenosne telefone, zvočne ter svetlobne naprave in da dogodka brez vnaprejšnjega soglasja ne fotografirate ali snemate. Tudi z uživanjem napitkov in prigrizkov počakajte do odmora oz. do konca predstave. Dostop za ranljive skupine je omogočen. Za osebe, ki potrebujejo pomoč pri dostopu, prosimo za predhodno napoved obiska. V gledališču smo v skladu s priporočili Nacionalnega inštituta za javno zdravje poskrbeli vse potrebne varnostne ukrepe.


Nameni del dohodnine kot donacijo Šentjakobskemu gledališču. Družina Šentjakobskega gledališča je stara več kot 100 let. Od takrat so igralci odigrali okrog 600 premier z 12.000 ponovitvami. Obstaja pa seveda še večja družina – vi, obiskovalci. Skoraj 2.000.000 ljudi si je ogledalo predstave našega gledališča. Zaradi vas in nas to gledališče zares živi. Podarite nam lahko 1 % dohodnine. Donacija za vas ne predstavlja stroškov, saj je to del dohodnine, ki sicer konča v državnem proračunu. Z donacijo nam pomagate pri izvajanju programa in pri uresničevanju našega poslanstva širjenja gledališke kulture ter podirate ljubiteljske gledališke ustvarjalce. PREDSTAVE BODO NA LOKACIJAH: Šentjakobski oder, Krekov trg 2, 1000 Ljubljana, 1. nadstropje Mala scena, Vodnikov trg 5, 1000 Ljubljana, 1. nadstropje PRODAJA - BLAGAJNA ŠGL: Pri blagajni na Krekovem trgu 2 (vhod pri tunelu pod gradom) od ponedeljka do petka med 17:00 in 18:00 uro ali uro pred predstavo; telefon: 01/433 30 12 ali pišite na e-naslov: blagajna@ sentjakobsko-gledalisce.si. Ostale informacije prejmete v prostorih uprave na Vodnikovem trgu 5, 2. nadstropje, vsak delavnik med 11:00 in 13:00 uro; telefona: 01/231 28 60, 031 225 230 ali pišite na e-naslov: info@sentjakobsko-gledalisce.si.

ISSN 1318-9093 Šentjakobsko gledališče Ljubljana Sezona 2022/2023 Izdajatelj: Šentjakobsko gledališče Direktor: Milan Golob

Organizator kulturnega programa: Srečko Kermavner

Umetniški vodja: dr. Rok Andres

Lektor: Renato Horvat

Avtorica repertoarja 2022/2023 in besedil: Mojca Kreft

Fotografije: Aleš Košir

Predsednica društva: Urška Koželj Marketing in odnosi z javnostmi: Saša Strnad

Grafično oblikovanje in prelom: Vangaro design Tisk: Tiskarna Present

Dejavnost sofinancirata Mestna občina Ljubljana, Javni sklad za kulturne dejavnosti RS in Zavarovalnica Tiglav.

Prisrčno vabljeni v Šentjakobsko gledališče Ljubljana v novi sezoni!