Page 1

MajevtiÄ?na metoda Danila Dolcija

Romina GodniÄ?


Ljubljana, oktober 2012 2


KAZALO EDILI 4 RMA- učni proces

7

RMA - delavnica (workshop) 9 RMA koordinator, vodja RMA TEME

15

17

RMA kot orodje za družbeno preobrazbo

18

RAZLOG ZA UPORABO RMA DANES

20

RMA KOT MEDKULTURNA IZKUŠNJA

21

IZPELJAVA RMA V OBLIKI DELAVNICE IN PREKO SPLETA

22

RMA DELAVNICA »POUČEVANJE VS. IZOBRAŽEVANJE«

23

RMA SPLETNI MODUL DEMOKRACIJA IN SOCIALNA VKLJUČENOST Danilo Dolci

26

29

RMA Slovarček 31 Kako biti kreativen 33 VIRI IN LITERATURA

36

3


(to educate is to make possible the discovery of live) je bil dvoletni mednarodni projekt namenjen andragogom, izobraževalcem odraslih, učiteljem in trenerjem odraslih, ki se je odvijal med novembrom 2009 in oktobrom 2011. V dvoletnem delu mednarodnega sodelovanja je bil cilj razviti in vpeljati RMA – reciprocial majeutic approach, kot izobraževalni pristop/metodo med trenerje, ki izobražujejo odrasle. Kot zaključek tega projekta si mednarodna skupina prizadeva in želi zvišanje kvalitete v izobraževanju in učenju odraslih. 4


RMA Reciprocial Majeutic Approach je proces oziroma metoda, ki prinaša spremembe med skupine ljudi in med posameznike, ki delujejo na področju izobraževanja, ekonomije, politike, sociale. Je dialektična metoda, ki poskuša opolnomočiti/okrepiti skupine in posameznike. V prejšnjem stoletju jo je razvil Danilo Dolci, italijanski radikalni andragog, rojen v Sloveniji.

5


Cilji projekta • Deliti Majevtično metodo Danila Dolcija z ostalimi partnerji v projektu • Podpirati osebe, ki sodelujejo v izobraževanju odraslih s pedagoškim znanjem, kompetencami • Povečanje kvalitete učenja v izobraževanju odraslih • Omogočiti, da odrasli učenci pridobijo nova znanja, spretnosti in nazore. • Spodbuditi izobraževalce odraslih, da začnejo vzpostavljati in navezovati stike. 6


RMA - učni proces Učni proces v metodi RMA se začne z dolgoročnim procesom analize in diskusije v skupini o temah, ki zanimajo in so pomemben za posameznike v skupini. Kasneje gre proces globlje v občutja in potrebe posameznikov, nadaljuje z dialogom, ki odkriva interese, občutja in odkriva, kaj so posamezniki v tem času dosegli. Glavni cilj tega procesa je razumevanje posameznikov, kaj jim določene besede in besedne zveze pomenijo, kako na njih vplivajo. Namen skupine in srečanj je, da vsak posameznik razume, da je skupina organizem, kjer je vsak posameznik pomemben in predstavlja demokratičen člen.

7


Namen metode je tudi, da iz navadnega pomena besede izluščimo, oblikujemo, se naučimo, odkrivamo mislimo in gradimo skupaj in poleg tega še globlje spoznamo sebe. Izobraževanje/učenje se v tem procesu dogaja na dveh ravneh:

V diskusiji

V razvoju kompetenc, ki jih posameznik razvija na skupnih diskusijskih srečanjih

8


RMA - delavnica (workshop) „Spraševanje je znanost in umetnost“.

Delavnica majevtične metode po Danilu Dolciju je organizirana demokratično, brez hierarhičnih odnosov s skupini. Priporočeno število udeležencev v skupini je 20, minimalno število je 10. Za vsako delavnico je predviden en koordinator (trener). Delavnica naj traja največ 3 ure. Udeleženci naj sedijo v krogu, kar krepi enakost in moč, vsi naj imajo enako razdaljo od središča kroga, da se lahko vsi istočasno gledajo v oči. Prostor je pripravljen tako, da spodbuja odnose, komunikacijo, samostojno izražanje in kreativnost.

9


Pomembno je, da je znotraj skupine omogočeno sodelovanje/sožitje (cowxistence) med strokovnjaki, eksperti in laiki. Posebne priprava na delavnico ni potrebna, je pa priporočeno, da si vsak udeleženec prebere nekaj o temi, razišče, prinese članke, fotografije in da se že na začetku vsi strinjajo z izbrano temo.

10


Delavnica je sestavljena iz več srečanj. Na prvem srečanju je pomembno, da se udeleženci osebno predstavijo ali predstavijo svoje osebne želje, ideje, sanje, ki jih imajo. Na prvem srečanju ni potrebno da se predstavi teoretično ozadje metode. Koordinator nato predstavi temo delavnico. To lahko stori s t.i. »dobrim vprašanjem«. Npr. če je tema delavnice izobraževanje za mir, jim lahko postavi vprašanje:

Kaj je mir?

Kaj vam pomeni mir?

Kaj razumete pod besedno zvezo izobraževanje za mir?

11


Delavnica naj se začne kot proces z vprašanji, naj bo enostavna in demokratična, brez prisile, omejevanja, vsiljevanja. Koordinator mora ves čas skrbeti za dobro počutje in harmonijo v skupini, vsakemu udeležencu mora nameniti čas, da predstavi sebe, svoje poglede in mnenja na svoj način.

12


Pomembna naloga koordinatorja je tudi, da nauči skupino poslušanja in kontroliranega dihanja, prav tako kot daje babica napotke materi pri rojevanju. V skupini je izrednega pomena, da vsak posluša glas drugega. Poleg tega je pomembno, da koordinator/vodja skupine povabi k sodelovanju v debati tudi tiste bolj tihe, da imajo možnost povedati svoje mnenje, sam pa naj ne izraža svojega mnenja in pogledov. Postavlja naj vprašanja, prosi za razlage, primere iz osebnega življenja posameznikov. Vse razlage, odgovore in primere naj si koordinator med diskusijo skrbno zapisuje. Ko se enkrat proces raziskovanja začne, mora koordinator skrbeti za izboljševanje skupinske avtonomije in organizacije. 13


In kako delavnico zaključiti? Delavnica naj se konča s kratko evalvacijo, tako da vsi udeleženci povejo svoje osebne izkušnje, kaj so se na delavnici znotraj skupine naučili. Ta končna evalvacija je pomembna, da tudi udeleženci dobijo povratno informacijo. Koordinator zaključi delavnico s kratko obnovo o tem, kaj je bilo na delavnici povedano in oriše zaključek o tem, kaj je potrebno v prihodnje narediti. Pove tudi nadaljnja navodila, in sicer kje, kdaj in kakšna bo tema naslednje delavnice. Iz zapiskov, ki jih koordinator dela med delavnico, naj si kasneje naredi izvlečke o najpomembnejših zaključkih.

14


RMA koordinator, vodja

RMA koordinator mora znotraj skupine pripraviti tako okolje, kjer se lahko vsak posameznik uči in izobražuje, se samostojno izraža, raziskuje samega sebe in skupino. RMA koordinator je strokovnjak pri spraševanju, ve kako aktivno poslušati, kako spraševati, kaj spraševati, da pridejo na koncu delavnice do pomembnih zaključkov.

15


Značilnosti/karakteristike dobrega koordinatorja: 1. Zna dobro voditi skupino in istočasno biti udeleženec, organizirati čas, zna usmerjati pozornost. 2. Znati postavljati vprašanja in analizirati probleme 3. Znati se vživeti in vrednotiti doživljanja in izkušnje udeležencev. 4. Komunikacijske sposobnosti: aktivno poslušanje, razjasnjevanje mnenj in pogledov posameznikov. 5. Znati zapisati zaključke in obnove, uporabljati ključne besede, reflektirati individualne in skupinske ideje. 6. Znati reševati konflikte znotraj skupine in iz njih izluščiti pozitivne zaključke. 7. Kreativen, odprt za drugačnost, potrpežljiv , znati se izogniti predsodkom. 16


RMA TEME Danilu Dolciju je uspelo ustvariti mrežo sodelavcev, intelektualcev in neintelektualcev, ki so veliko razmišljali o smislu komuniciranja v družbeni, politični in človeški uporabi. Leta 1988 je začel s pobudo za določitev »Manifesta o komunikaciji«, ki se je takrat imenoval »Draft for manifesto«. Seznanjen je bil s tveganji povezanimi s t.i. »množičnimi mediji«, ki so začeli povečevati enosmerno komunikacijo (enosmerno učenje na šolah, televizija, reklame). S svojimi prijatelji iz vsega sveta, ki jih je Dolci zbral in ki so sodelovali pri Manifestu so bili vsi velike mednarodne kulturne osebnosti, kot na primer, Galtung, Chomski, Freire, kakor tudi znanstveniki kot so Rubbia, Levi Montalcini, Cavalli Sforza, pa predstavniki kulturne solidarnosti, kot so Don Ciotti in Monsignor Bello iz Italije in Ernesto Cardenal iz Južne Amerike. V Manifestu je razvidno, da želijo Dolci in sodelavci v komunikaciji doseči to, da vsak posameznik dobi priložnost, da spregovori. To velja tudi za tiste, ki ponavadi nimajo te priložnosti. Dolci s svojo skupino si je prizadeval, da bi vsak posameznik bil slišan, da bi lahko postavljal vprašanja in na njih dobival odgovore.

17


RMA kot orodje za družbeno preobrazbo Nenasilni konflikt ni mogoče izpeljati brez zmožnosti komuniciranja. Poleg izkušenj Gandija, da uspešno razložiš bistvo odnosov, je treba pojasniti: Kakšna je razlika med prenosom/transferjem in komunikacijo? Po Dolciju, je prenos (transsmision) pogosto enosmeren, neslišen, medtem ko je komunikacija dvosmerni proces z ne aktivno niti pasivno vlogo, in tu ni posameznika na višjem ali nižjem položaju. V Osnutku manifesta, Dolci kritizira škodo, ki prihaja iz enosmernega, nasilnega in neslišnega odnosa na vseh področjih in priporoča RMA in nenasilno komunikacijo kot alternativo. Komunikacija ni le informiranje, izmenjava, označevanje in dekodiranje; ampak je namesto tega pogoj za nepričakovano kulturno plodnost, tesno povezano z ustvarjalnostjo in osebno rastjo.

18


Kakšna je razlika med močjo in nadvlado? Moč pripelje do nasilne družbe, s čimer Dolci poudarja izrazito razlikovanje med prevlado in močjo. Obravnavan kot samostalnik, "moč" pomeni moč, potencialnost, vrlino, sposobnost za opravljanje poklicne usposobljenosti, vplivanje na razmere, ko je dovoljeno iz subjektove pripravljenosti in razpoložljivosti. Učenje za izražanje osebne moči je praktična in notranja potreba za vsakogar, in na različnih ravneh, je povezana z biti ustvarjalen. Pri osebni moči se zgodi to, da postane moč kot "bolezen" za oblast in jo le prenaša na enosmeren način ne prepozna večine. Moč je tisto, kar krepi in razvija pripadnike in demokratično udeležbo, medtem ko je nadvlada tisto, kar je nasilno, noro in ne prinaša razvoja.

19


RAZLOG ZA UPORABO RMA DANES RMA danes predstavlja moč za promocijo aktivnega državljanstva in socialnega dialoga, ki ju pogrešamo v današnji družbi. Zato morajo biti RMA delavnice razlog za posameznikov in družbeni razvoj, saj povečujejo zavedanje o tem, kako identificirati osebne probleme, kako jih reševati in spreminjati obstoječe stanje. Danilo Dolci je med svojim delom združeval ljudi iz različnih področij, od ribičev, znanstvenikov, intelektualcev do mladih, družbenih aktivistov, ženske in otroke. Tisoče in tisoče ljudi se je počasi, z njegovo pomočjo, učilo in poslušalo izražati sebe, kritično razmišljati, delovati v skupini in poskušalo najti možne rešitve. Malo po malo, leto za letom in z veliko izkušnjami je Danilo Dolci s svojimi ljudmi globoko spremenil Zahodno Sicilijo. Dandanes številni posamezniki ne znajo opredeliti svojih problemov in ne poznajo možnosti kako te probleme rešiti. Odgovornost tukaj sloni na učiteljih in izobraževalcih odraslih, ki morajo učence naučiti kako spraševati in poslušati. Prav RMA delavnice omogočajo in predstavljajo prostor, kjer se opredeli in rešuje tudi tiste probleme, ki se zdijo nerešljivi.

20


RMA KOT MEDKULTURNA IZKUŠNJA Danilo Dolci je predvideval RMA kot metodo za komuniciranje med posamezniki, za opolnomočenje in ozaveščanje. Po padcu državnih mej v Evropi so se začela preseljevanja in migracije, kar pomeni mešanje kultur in ljudi. RMA se je prilagodila tudi temu, saj vključuje ljudi iz različnih kulturnih okolij in narodov, da komunicirajo med seboj in se srečujejo ter uporabljajo dialog za razumevanje in učenje iz preteklih dejanj in da živijo v bolj ozaveščeni družbi. Slednje omogoča spremembe in ustvarjanje boljše prihodnosti za prav vsakega izmed nas.

21


IZPELJAVA RMA V OBLIKI DELAVNICE IN PREKO SPLETA Majevtični pogovor lahko izpeljemo na dva načina. V obliki delavnice, če udeleženci prihajajo iz istega okolja ali če imajo organizirano izobraževanje. Lahko pa je majevtični pogovor izpeljan tudi preko spleta v t.i. On-line modulu. Lahko pa sta zgoraj navedena načina uporabljena tudi skupaj. Zaradi široke uporabnosti metode RMA, jo lahko uporabljamo za številne teme in področja. Aktivnosti se lahko prilagajajo različnim siljem in ciljnim skupinam. Najbolj pa je seveda pomembno, da poznamo skupino, da se udeleženci spoznajo med seboj, kaj so prednosti in glavne potrebe ter kaj skupina pričakuje. Predstavili bomo en primer delavnice in en primer On-line modula, ki ga lahko pripravimo za udeležence.

22


RMA DELAVNICA »POUČEVANJE VS. IZOBRAŽEVANJE« Najbolj razširjen način poučevanja v javnih šolah je ex-catedra poučevanje, ko učitelj predava ali razlaga učencem določeno snov. Poučevanje sloni ne prenosu teoretičnega znanja iz učitelja na učenca. V številnih primerih tako izobraževalni sistem ne zagotavlja učencem individualnih učnih potreb, kar se kaže tudi pri odraslih učencih, ki se vključujejo v izobraževanje. RMA učna metoda poudarja izobraževanje sebe in drugih in poudarja pomen vsakega posameznika v skupini. Cilji: analizirati in definirati pomen besed, kaj je razlika med poučevanjem in izobraževanjem. Kakšen je učinek omenjenih dveh besed na učni proces.

Predviden čas delavnice: 120 min. Navodila: na začetku delavnice trener /koordinator predstavi udeležencem naslednji citat: »Everybody grows only if dreamt about.« (Danilo Dolci)

23


Koordinator lahko začne delavnico tako, da predstavi temo delavnice z branjem citata, članka, z gledanjem kratkega filma, s fotografijami, slikami, z risanjem pisanjem ali nečem, kar se koordinatorju zdi uporabno za delavnico. Nato jim postavi vprašanja: 1. Kaj si predstavljate pod besedo poučevanje? 2. kaj si predstavljate pod besedo izobraževanje? S zgoraj navedenima vprašanjema začne koordinator spodbujati udeležence, da predstavijo in povejo svoje odgovore. Ti odgovori so namreč velikega pomena za globlje razmišljanje in za proces raziskovanja. Koordinator kasneje obnovi povedane odgovore.

24


Zaključek: Na koncu delavnice koordinator obnovi vprašanja iz začetka delavnice in naredi povzetek. Udeležence povabi, da samostojno ovrednotijo delavnico. Udeleženci se pri delavnici učijo osebne in socialne odgovornosti, soočenja mnenj, poslušanja ostalih v skupini, poleg tega udeleženci, ki si postavljajo med delavnico vprašanja, zvišujejo svojo radovednost, izboljšajo si pozornost in zadovoljstvo. Prav tako delavnica omogoča, da vsak posameznik dobi možnost za vpogled v mnenja drugih in pogled na določene stvari iz perspektive drugega.

25


RMA SPLETNI MODUL DEMOKRACIJA IN SOCIALNA VKLJUČENOST Spletni modul se je razvil kot posledica številnih forumov. Omogoča več različnih aplikacij, dodajanje dokumentov, posnetkov, fotografij, zato predvideva popolnoma drugačno diskusijo kot delavnica. Na forume oz. na spletni modul je možno pristopati v različnih urah in dnevih, zato lahko na njem sodelujejo ljudje iz različnih koncev in krajev. Tu je učitelj oz. trener v vlogi moderatorja, ki skrbi, da spletna debata poteka korektno in brez zapletov in da se udeleženci s svojimi vprašanji in odgovori ne oddaljujejo od glavne teme. Moderator mora tudi na spletu imeti razvite različne sposobnosti, kot so stimuliranje resničnega pogovora, da spodbuja pisanje mnenj, komentarjev, da obnavlja temo in sam modul.

26


DELAVNICA: Kaj je demokracija? Cilji: identificirati pomen besede demokracija s pomočjo razmisleka in soočenja. Navodila: na modul moderator doda naslednje datoteke: Intervju z Amartyo Sen o treh načelih Francoske revolucije Povzetek iz Habermasove knjige »The inclusion of the other« Pesem Walta Whitmana »For you, O Democracy«

Moderator povabi udeležence k komentiranju o dodanih dokumentih in k spletni debati. Zaključek: Moderator povzame komentarje in odgovore in organizira končno, skupno evalvacijo.

27


DELAVNICA: Filmski napovedniki Cilji: identificirati in opredeliti pojem socialna izključenost s filmom ter predlagati, sprejeti nove poti, ideje za socialno vključenost.

Navodila: Moderator doda na spletni modul 4 različne napovednike filmov : C'est déjà l'été: Martijn Smits (Nizozemska in Belgija) 2010. Yo, también: Alvaro Pastor in Antonio Naharo (Španija) 2009. Les mains en l'air: Romain Goupil (Francija) 2009. Within the whirlwild: Marleen Gorris (Nemčija, Belgija, Francija, Poljska) 2009. Doda navodilo, da si udeleženci ogledajo vse štiri napovednike ter odgovorijo na naslednja vprašanja: Katere teme se obravnavajo v dodanih napovednikih, brez da si ogledaš celoten film? Kako se v napovednikih kaže socialna izključenost? Predstavi probleme, ki jih po tvojem mnenju predstavljajo napovedniki. Poznaš poti za rešitev teh problemov? Poglej razplet zgodb v filmih, če te zanima. Zaključek: Povzetek moderatorja in evalvacija.

28


Danilo Dolci (Sežana 28. junij 1924 – Trappeto 30. december 1997) Danilo Dolci je bil rojen v Sežani, ki je bila v času njegovega rojstva del Italije. Rodil se je materi Slovenki in očetu Italijanu. Študiral je arhitekturo v Milanu, Rimu in Švici. V začetku 50 – ih let je odšel na Sicilijo, kjer je ostal do svoje smrti. Po prihodu na Sicilijo je začel delovati kot glavni spodbujevalec gibanja za nenaslije in kmalu se ga je prijel vzdevek »Gandhi of Siciliy«, saj je deloval po načelih Gandhija. V času svojega življenja je delal z revnimi prebivalci otoka, s mafijskimi skupnostmi , preučeval življenjske pogoje in poskušal pomagati prebivalcem, da bi našli rešitve in izboljšali svoje pogoje za življenje. Verjel je, da spremembe obstajajo v nas samih, zato je potrebno ideje le odkriti in delati. Poudarjal je pomembnost izobraževanja, saj le-to prispeva k aktivni in odgovorni družbi. Danilo Dolci je bil poleg dela socialnega aktivista tudi sociolog, izobraževalec in pesnik. Prejel je več mednarodnih nagrad, med njimi Leninovo nagrado za mir leta 1957 in Gandijevo nagrado leta 1989. Kar devetkrat pa je bil nominiran za Nobelovo nagrado za mir. Napisal je tudi več kot petdeset knjig, nekatere izmed njih so prevedene v številne tuje jezike. Umrl je leta 1997 v Trappetu na Siciliji. Njegovo delo danes nadaljujejo njegovi somišljeniki, med njimi tudi njegov sin Amico Dolci, ki živi in dela v Palermu.

29


V času velikih sprememb, gospodarske in družbene krize katerim smo danes priča, je nadvse pomembno, da smo posamezniki zmožni kritično razmišljati, povedati, kaj nas moti, komunicirati z različnimi ljudmi. Da se vsega tega naučimo je ena izmed rešitev Dolcijeva majevtična metoda, ki povezuje ljudi, teme in probleme današnjega časa. Prav zato jo njegovi somišljeniki širijo in s pomočjo nje še vedno ozaveščajo in spodbujajo posameznike, da spregovorijo o svojih problemih in težavah. Danilo Dolci je s svojim požrtvovalnim delom pripeljal ljudi in skupnost do osebnih in družbenih sprememb. Iz družbe tihih in nemih je posameznike s svojo majevtično metodo privedel v družbo glasnih, zavedajočih se posameznikov. Ob vsakdanjih dogodkih se moramo vprašati in izraziti kje in kako se kažejo nepravilnosti, kje so probleme in kako bi jih lahko spremenili. Sprašujmo se, odgovarjajmo, komentirajmo in rešitve bodo prišle skupaj z našimi dejanji. 30


RMA SLOVARČEK (GLOSSARY) IZOBRAŽEVATI: po Dolciju pomeni izobraževati se, učiti se kako opazovati in videti svet okoli sebe, kako aktivno poslušati in komunicirati, biti radoveden in odkrivati lastno ustvarjalnost. POUČEVATI: Dolci pojmuje poučevanje kot enosmerno posredovanje vnaprej določenih vsebin, ki jih študenti pasivno sprejemajo. PRENOS, TRANSFER: je prenos, kjer je pošiljatelj sporočila aktiven, prejemnik pa pasiven člen. Prenos lahko postane tudi nasilen. KOMUNIKACIJA: je proces, ki zahteva aktivno udeležbo, zmožnost izražanja, poslušanje in prejemanje povratne informacije. Povezuje se s kreativnostjo in osebno rastjo. MOČ (power = imeti moč): pomeni zmožnost, moč, zmožnost, sposobnost za delovanje. Vključuje vsakega posameznika, njegov razvoj in državljansko demokratično pripadnost.

31


NADVLADA, PREMOČ: pomeni nasilen odnos, kjer aktivni subjekt vpliva na nekoga na politični, ekonomski ali ideološki ravni. MNOŽIČNA KOMUNIKACIJA, MNOŽIČNI MEDIJI: je enosmerni nasilen prenos. Publika ne more komunicirati, pojavlja se tam, kjer je nadvlada. BITJE (lat. Creatus): vsak posameznik je kreatura zase, poseben in edinstven.

NONVIOLENT REVOLUTION: zmožnost za skupinsko kreativnost, vzbujati zavedanje, zanimanje, interes in civilno vedenje, kako narediti spremembo in realizirati najglobljo potrebo, to je mir. SPREMEMBA: vedenje kako oblikovati lastno prihodnost, kako revolucionarno spremeniti, izboljšati in najti nove možnosti za spremembo.

32


KAKO BITI KREATIVEN? OO OO OO OO OO OO OO OO OO OO

OO OO OO OO OO

Izzovi samega sebe Uporabi priložen list in nariši čim več stvari, ki ti pride na misel, če vključiš narisane kroge in križe. Svoje ideje deli tudi s prijatelji in najdi nove ideje.

OO OO OO OO OO ________________________ X X X X X X X X X X X X X X

X X X X X X X X X X X X X X 33


34


35


Viri in literatura

Amico Dolci, Fausto Amico (2009). Reciprocial Maieutic Approach in adult education. Lifelong learning programme, Sub-programme Grundtvig.

Centro per lo sviluppo creativo Danilo Dolci: http://danilodolci.org/en

EDDILI: http://reciprocalmaieutic.danilodolci.it/

36


37


38

Majevtična metoda  

Majevtična metoda Danila Dolcija

Read more
Read more
Similar to
Popular now
Just for you