Page 1

FETI

Srednja zdravstvena šola Ljubljana

MAREC

2012

Sodelovanje z Mestno občino Ljubljana ob Dnevu Četrtne skupnos Center, oktober 2015 Mestna občina Ljubljana nam je ob zahvali za sodelovanje namenila nekaj prijaznih besed. »Dijaki so bili prijazni, polni znanja in prizadevnos , z delavnicami, merjenjem vitalnih funkcij in prikazom nudenja prve pomoči na lutki z AED sistemom je bilo več kot super in mislimo, da lahko vaša šola in dijaki veliko ponudijo prebivalcem, tako da bomo veseli vsakega vašega predloga ali ideje o sodelovanju tudi v bodoče.« Sodelovanje na 7. dobrodelnem rekreacijskem teku in hoji ob ribnikih v Dragi pri Igu Tudi letos so se naši prostovoljci z največjo prostovoljko na šoli, prof. Nikico Grkman, udeležili dobrodelnega teka, katerega izkupiček je namenjen CUDV Draga.

Sodelovanje na sejmu Narava-zdravje, november 2015 Profesorice Julijana Bekš, Alojzija Fink, Špela Flerin, Tanja Gašperlin in Lucija Ma č so z dijaki na 46. sejmu Narava-zdravje izvedle različne strokovne delavnice: merjenje vitalnih funkcij, samopregledovanje dojk in mod, prikaz nudenja prve pomoči in nego rok. Odziv obiskovalcev sejma je bil več kot odličen.

Ozaveščanje Ljubljančanov o vodi Ljubljani je za leto 2016 podeljen častni naziv Zelena prestolnica Evrope 2016 in ker se pojem »častno« do ka dobrih del, proak vnos , humanih povezav, osveščanja in drugih vrlin, ki jih najdemo tudi v viziji naše šole, je v projekt z učiteljicami in dijaki povabljena tudi naša šola. Profesorica Mojca Zabukovec, Tanja Gašperlin in Branka Langerholc se bomo na temo »Trajnostne problema ke na Zemlji, uničujoče posledice slabega ravnanja z vodo, izobraževale od decembra dalje, s predstavitvami na območju Mestne občine Ljubljana pa pričele v spomladanskih mesecih.


FETI

Srednja zdravstvena šola Ljubljana

MAREC

2012

Gostovanje v Republiki Srbiji Novembra 2015 sva bili z gospo ravnateljico gostji Skupnos zdravstvenih šol Republike Srbije (41 zdravstvenih šol), ki naju je povabila na njihovo skupščino, kjer sem predstavila kronološki pregled izobraževanja na področju zdravstvene nege v Sloveniji. Poudarek predavanja, ki je bil zelo dobro sprejet, je bil na reformi 2008, v katero tudi sami vstopajo. Hvaležni sva za njihovo gostoljubje in prijaznost ter jim na po pri njihovih izobraževalnih spremembah želiva veliko uspeha. Obisk Srednje zdravstvene šole Celje in njihovih gostov iz Makedonije Srednja zdravstvena šola Celje sodeluje preko projekta Erasmus s Srednjo zdravstveno šolo Tetovo v Republiki Makedoniji. V okviru njihovega izobraževanja v Sloveniji so obiskali tudi našo šolo, kjer so jim naši dijaki – glasbena skupina, Denisa iz 1. k in Hana iz 1. c – predstavili dejavnos na naši šoli. Nagradni izlet v Benetke Dijaki, ki so se v šolskem letu 2015/2016 včlanili v stanovsko Društvo medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Ljubljana, ki vključuje poleg 11 novih članov, dijakov (vsi niso šli na izlet), še 5000 ostalih članov, so šli na nagradni izlet v Benetke. V šolskem letu 2014/2015 se je prav tako v Društvo včlanilo nekaj več kot 10 dijakov, ki pa so za nagrado dobili dvodnevni izlet na Dunaj in Bra slavo. Tako na Dunaju in v Bra slavi kot tudi v Benetkah smo spoznavali znamenitos mest, Benetke pa so nam postregle še s toplim soncem in prijetno družbo na avtobusu. Včlanjeni dijaki so v Društvu spoznali predvsem kvalitetna predavanja, različne sekcije in delavnice. Zahvaljujemo se DMSBZT LJ za dobro vodenje Društva in odlično sodelovanje z našo šolo. Pripravila: prof. Branka Langerholc


FETI

Srednja zdravstvena šola Ljubljana

NOVI PREBIVALEC ŠOLE Skozi vrata naše šole v letošnjem šolskem letu vstopa 980 dijakov, 211 kandidatov izobraževanja odraslih in 85 zaposlenih strokovnih sodelavcev. V zadnjem mesecu pa se nam je v pritličju šole pridružil še čriček, ki veselo prepeva in včasih v nočnih urah, ko je v stavbi vključena alarmna naprava, ob prečkanju senzorja sproži alarm.

MAREC

2012

Ko je odprla, je bila zaprepadena: zunaj je v mehkem armanijevem plašču za volanom ferrarija sedel prijatelj čriček! Dejal je: "Pozdravljena, prijateljica! Odpravljam se na zimovanje v Pariz. Bi bila tako prijazna in medtem popazila na mojo hišico?" Mravljica je odgovorila: "Seveda, se razume. Vendar

Preden smo ugotovili, da so glasovi, ki jih slišimo, predvsem kadar je v pritličju šina, čričkovi, smo mislili, da so to zvoki črpalke za ogrevanje oz., da zvoki prihajajo iz električnega omrežja pod predavalnico. Ko smo torej dognali, komu pripadajo glasovi, sem se spomnila svojega otroštva, ko smo otroci čričkom velikokrat ponagajali in jih s travnimi bilkami izvabljali iz njihovih domovanj. O čričku govori tudi La Fontainova basen, ki nam jo je v eni izmed šolskih ur povedala učiteljica, in bi jo rada delila z vami. Nekoč sta živela mravljica in čriček. Bila sta velika prijatelja. Celo jesen je mravljica brez prestanka pridno delala in pripravljala zaloge ozimnice. Izkoris la ni ni enega sončnega dne, ni pomislila ni na posedanje na terasi, v lahnem večernem vetrcu si ni vzela časa za hladen borovničev sok in klepet s prijatelji ob koncu napornega delovnega dne. Medtem se je čriček nenehno zabaval s prijatelji: bil je reden gost vseh mestnih lokalov, zapravil ni ni minute svojega časa, celo jesen je veselo prepeval, plesal, užival v sončnih žarkih in se ni ni za trenutek obremenjeval z negostoljubnim letnim časom, ki bo prej ali slej moral pri … Ko je na deželo pri snil mraz, se je mravljica, izmučena od nenehnega dela, zatekla v svoje skromno bivališče, ki ga je do stropa napolnila s hrano. Komaj je za seboj zaprla vrata, že je slišala, da jo zunaj nekdo kliče.

mi povej, kaj se je zgodilo. Kje si dobil denar za pot do Pariza, pa za ferrarija in ta čudovi plašček?" In spet čriček: "Pomisli, kakšna sreča: ko sem prejšnji teden pel v nekem lokalu, me je slišal nek producent, ki se je naravnost zaljubil v moj glas. Podpisal sem pogodbo za pevske predstave v Parizu. Mimogrede, potrebuješ kaj iz Pariza, ko bom že tam?" Moralni nauk te basni je, kako se naučimo izkorisživljenje in naj pravo ravnovesje med delom in pros m časom. Delajte in uživajte v življenju, ker je edinstveno. Če vam ne uspe naj svoje polovice pomaranče, se ne obremenjujte s tem, raje poiščite limono, jo skupaj z malo sladkorja in nekaj kockami ledu zmešajte v limonado in se prepus te življenju! Marija Verbič, ravnateljica


FETI

Srednja zdravstvena šola Ljubljana

ŽELJE ZA NOVO LETO: ZA VAS, ZANJO IN ZA NJEGA Ob novem letu želim vsem čim boljši učni uspeh, čim več ljubezen v družini in čim boljše prijateljstvo. Vsem ljudem želim uspešno šolsko/službeno leto, veliko ljubezni, da bi dosegli vse cilje in bili srečni. Želim vam: veliko fantov/punc, uspešno končano šolsko leto, čim več iskrenih prijateljev. Happy new year!!! Želim vam vse najboljše. Da ste uspešni v šoli, srečni, zdravi, da se dobro poču te. Želim vam, da popravite vse nezadostne ocene.

MAREC

2012

Želim vam, da ste veseli in zdravi, da ne kadite in pijete alkohola, saj to je nevarno za vaše zdravje; da se razumete z drugimi in da se vam izpolnijo vse želje. Upam, da ste srečni v svojem življenju in da se imate lepo. Za novo leto želim, da bi dosegla svoje cilje, da v življenju ne bi imela nobenih neljubih zapletov, veliko iskrenih prijateljev. Želim čim manj stresen preostanek šolskega leta, da bi se razumela s starši in da bi verjela vase in premagala vse ovire. Želim , da bi še naprej imel take lepe ocene. Želim , da bi imel več prostega časa in več volje za učenje. Vsem vam želim, da bi se še naprej dobro razumeli z družino. Da bi bil v šoli čim bolj uspešen imel dobre ocene, našel osebo, ki te bo imela rada, spoznal nove prijatelje, navezal s ke s svojimi starimi prijatelji, se razumel z družino, poiskal nekaj, kar te veseli v življenju, da na koncu leta ne bi imel nobenega popravca. Želim , da najdeš osebo, ob kateri pozabiš težave in bo vedno polepšala dneve. Nekoga, na katerega se lahko zaneseš. Želim vam, da bi bili uspešni v svojem poklicu, da bi se vam izpolnile skrite želje in da boste preživeli čim več srečnih trenutkov z ljudmi ki, jih imate radi.

Želim , da boš v novem letu lahko izpolnil vse svoje želje, da se vse, kar je slabo, obrne na dobro in da boš lepe trenutke delil s prijatelji. Ob novem letu pa tudi, da ga preživiš z ljubljenimi osebami. Želim tudi, da doživiš veliko nepozabnih trenutkov, ki te bodo spominjali na leto 2016. Ob novem letu želim, da bi se izpolnila največja želja, ki jo imaš že dolgo časa, da boš dosegla vse cilje, ki si si jih zadala, da boš imela okrog sebe dobre ljudi, ki te bodo imeli radi. Želim , da bi v novem letu dosegel vse cilje, ki si si jih zadal in bi bil srečen s svojimi dosežki v življenju. Želim , da bi bil v novem letu zadovoljen sam s sabo in pa s svojim življenjem.

Želim leto brez problemov, veliko srečnih trenutkov in upam, da se bova še naprej videvali, saj se imava vedno lepo. Želim , da boš imela stega najboljšega fanta ki, si ga zaslužiš. Želim, da imaš manj problemov tudi s svojo mamo. Ob novem letu želim, da bi se v družini bolj povezali, da bi z novim letom dobila čim več pravih prijateljev in boljšo samopodobo. Želim , da bi v šoli dobila nov zagon in se z veseljem učila, torej šla novim ciljem napro . Da bi vztrajala pri svojih najljubših hobijih in v njih postala še boljša. Želim veliko lepih punc in da narediš 1. letnik. Želim , da se začneš zaveda , kaj počneš, da ne delaš


FETI

Srednja zdravstvena šola Ljubljana

neumnih stvari, upam da boš dosegel svoje cilje. Osebi, ki jo imam najraje na svetu, želim veliko podvigov v službi. Da bi se v družini imeli radi in se čim manj prerekali. Želel pa bi tudi, da bi svojci še dolgo in lepo živeli na tem svetu, da bi se jim godilo čim boljše in da bi ljudje gledali še na kaj drugega, ne samo na denar. Želim dobre odnose z družino, da bi dobila dobro službo, imela lepe ocene, da bi se z vsemi dobro razumela in da ne bi prišlo do sporov in sovraštva. Želim tudi, da bi bila ljubljena na tak način, kot si to zaslužiš. Želim veliko novih, dobrih trenutkov in začetkov v tem letu in čim manj padcev; če pa že, naj te kaj naučijo. V novem letu želim ljudem čim več medsebojne ljubezni. Želim čim več mirnih dni na svetu, saj prihaja do nepotrebnih vojn, v katerih umirajo nedolžna bitja. Želim si tudi čim več znanja med ljudmi, da bi v življenju lahko počeli stvari, ki jih veselijo. Majhnim otrokom pa še posebej želim skrbne starše, ki bodo ljubeče vzgojili svoje otroke in jim pomagali v s ski.

ZAJTRK?? DA, PROSIM.

MAREC

2012

Zakaj je zajtrk pomemben? Zajtrk je prvi in eden od pe h obrokov, ki naj bi jih zaužili preko celega dneva. Dan se konča z večerjo, kar pomeni, da so naši želodci več kot deset ur samevali, zato so zjutraj naše energetske zaloge na zelo nizki ravni. Dvignemo pa jih z zaužitjem kombinacije polnovrednih, zdravih živil. Le tako si bomo zagotovili potrebno absorbcijo vitaminov, mineralov in prehranskih vlaknin, s čimer bomo vplivali na razpoloženje, fizične in psihične zmogljivos , dolgoročno pa na stabilno telesno težo in zdravje. Kaj pravijo raziskave? Z vprašanji, zakaj je zajtrk najpomembnejši obrok v dnevu in kako vpliva na počutje in predvsem zdravje, se ukvarjajo mnoge univerze in zveze nutricionistov. V raziskavi Cogni ve Drug Researcha je sodelovalo več kot 130 otrok z namenom, da bi dokazali pomen zajtrka. Izkazalo se je, da so otroci, ki redno zajtrkujejo, bolj zbrani, se lažje osredotočijo na naloge in jih tudi bolje opravijo. Spregleda ne gre ni mednarodne raziskave o debelos , v kateri je sodelovalo 68.600 šoloobveznih otrok iz Hongkonga. Rezulta so bili zgovorni: otroci, stari 9 in 10 let, ki niso zajtrkovali, so v dveh le h pridobili več kilogramov kot ostali. Ideje za zdrav zajtrk :) Ponedeljek: polnozrnate palačinke s sadno marmelado, kozarec mleka. Torek: polnozrna kruh z rezino manj mastnega sira, rezina paradižnika in paprike, čaj. Sreda: rezina polnozrnatega toasta z marmelado, skuta s sadjem, kozarec mleka. Četrtek: skodelica polnozrna h kosmičev z jogurtom iz posnetega mleka, sveže sezonsko sadje, skodelica mleka. Petek: ovsena kaša z rozinami, kozarec mleka. Sobota: umešano jajce, rezina polnozrnatega toasta, skodelica mleka, sveže sadje. Nedelja: mini polnozrna sendvič, namazan s kremnim sirom, sveže sadje. Milena Gogić, 3. f


FETI

Srednja zdravstvena šola Ljubljana

MAREC

2012

KNJIŽNA INFUZIJA NA SREDNJI ZDRAVSTVENI ŠOLI V LJUBLJANI Z MLADINSKO PISATELJICO IRENO VELIKONJO

ZASVOJENOST – TAKA IN DRUGAČNA

»Nisem človek filma, gledališča, sem epski človek …«

SSKJ zasvojênost -i ž (é) stanje zasvojenega človeka: alkohol, kajenje povzroča zasvojenost; zdravi se zaradi zasvojenos ; zasvojenost z mamili/psihična zasvojenost, pri kateri se zasvojenec vrača k uživanju kake snovi zaradi spomina na njen ugodni učinek; telesna zasvojenost, pri kateri se ob prekinitvi pojavijo abs nenčne težave.

Infuzija je dajanje večje količine zdravilne ali hranilne tekočine v žilo. Tako pravi SSKJ. Dijakom naše šole je izraz domač, saj se z njim pogosto srečujejo pri strokovnih predme h. Ne povezujejo pa ga, jasno, s knjigami. Tokrat so ga, saj smo s Knjižno infuzijo poimenovali literarno srečanje s pisateljicami in pisatelji, ki bo vsako šolsko leto aprila. Na en mah smo namreč udeleženci literarnega pogovora lahko prejeli večje količine zdravilne knjižne hrane. Prva Knjižna infuzija je gos la mladinsko pisateljico Ireno Velikonjo. Literarna urica, kratka šestdeset minut, je bila prepletena z iskrivimi odgovori in življenjskimi mislimi, ki so ostale. Nekaj pripravljenih vprašanj voditeljice dijakinje Belme je bilo prekinjeno z vprašanji iz občinstva in kratkimi, osebnimi predstavitvami plakatov, ki so jih dijaki ustvarjali po prebranih romanih. Le kako ne bi spraševali, če pa pisateljica piše o mladih: družini, puberte , osamosvajanju, prijateljstvih, šoli, ljubezni, sreči, sporih, odgovornos , smislu in drugih v življenju najpomembnejših stvareh. Gospa Velikonja večkrat piše o nepopolnih družinah, saj odklon od povprečja daje več snovi za pisanje. Vsi njeni romani se končajo s srečnim koncem, ker je prepričana, da za dežjem vedno posije sonce, da se slabe stvari zgodijo z namenom, da noben problem ni nerešljiv; če imamo voljo, željo in smo dejavni, gre vedno na bolje. Veseli smo, da se je pisateljica odzvala našemu vabilu in nam povedala toliko dobrih, uporabnih misli in zanimivos . Ob koncu nam je še zaupala, da si ni predstavljala, da bo dijakov na literarni urici toliko in da bodo tako živahno spraševali. Dejala je, da ji je bilo pri nas lepo. In komaj čakamo naslednjo Knjižno infuzijo – v družbi z … je še S K R I V N O S T. Mentorici: prof. Nataša Spindler in prof. Lidija Bu na v sodelovanju z bralnim klubom

Kaj je zasvojenost? Ameriško združenje za medicino zasvojenos ASAM (American Society of Addic on Medicine) je leta 2011 objavilo novo opredelitev zasvojenos , s katero poudarja, da gre za kronično motnjo v delovanju možganov in ne samo za vedenjsko težavo, ki je posledica pre ranega uživanja alkohola, mamil, predajanja igram na srečo ali spolnos in drugo. Zasvojenost je predvsem kronična bolezen možganskega nagrajevalnega kroga in centrov, ki so povezani z mo vacijo in spominom. Nedelovanje teh sklopov nevronskih povezav se kaže na biološki, duševni, družbeni in duhovni ravni. Izraža se v posameznikovi patološki potrebi po ugodju in/ali spros tvi ob uživanju snovi in izbiri določenih vedenj. Za zasvojenost je značilna nesposobnost za trajno abs nenco, oslabljena sposobnost nadzora nad vedenji, hlepenje po omami, zmanjšana zmožnost prepoznavanja resnih težav tako v vedenju posameznika kot v medosebnih odnosih ter disfunkcionalno čustveno odzivanje. Povzeto po: h p://www.petertopic.si/zasvojenos / kaj-je-zasvojenost Če imaš večinoma odgovore »nikoli ali redko«, … … si povprečen uporabnik mobilnega telefona. Čas, ki ga porabiš za SMS-e, internet, telefoniranje, slikanje in druge dejavnos na mobiju, je mogoče včasih predolg, vendar zaenkrat imaš kontrolo nad uporabo. Če imaš pogoste odgovore »občasno«, … … si na dobri po k zasvojenos z aparatom. Poskusi uves nadzor nad svojim početjem in da bi upravljal telefon ne on tebe.


FETI

Srednja zdravstvena šola Ljubljana

MAREC

2012

(Vse spodnje moške glagolske oblike veljajo tudi za ženske.)

Če imaš pogoste odgovore »pogosto, vedno«, … … tvoje navade uporabe mobitela povzročajo resne težave in slabo vplivajo na tvoje življenje. Treba bo nekaj spremeni . Poskusi se o teh težavah pogovori s prijateljem, starši ali kakšno drugo odraslo osebo, ki ji zaupaš in se spozna na tovrstne težave. Skupaj poiščite rešitev! SODOBNA ZASVOJENOST spada med t. i. nekemične zasvojenos , pri katerih za stanje omame niso potrebne kemične snovi (npr. alkohol, droge …). ZNAKI ZASVOJENOSTI Se na ves glas pogovarjate po telefonu, mobilnika ne ugasnete ni v kinu, gledališču, med poukom, sporočila pišete med hojo ali celo za volanom, telefona ne pospravite ni med kosilom, visite na njem ves šolski odmor, ga imate med poukom v žepu? Preberite še nekaj znakov, ki povedo, da ste zasvojeni s svojim pametnim mobilnikom. 1. Postanete nekoliko panični, če mobilnika ni v vašem vidnem polju, in zelo panični, če ga pomotoma pus te doma. Najmanj enkrat tedensko vas skoraj zadene infarkt, ko ga ne morete naj .

2. Med spanjem imate telefon na nočni omarici ali celo pri sebi v postelji. 3. Ves dan ste prek kratkih sporočil ali družabnih omrežij vključeni v vsaj tri do pet pogovorov. 4. Vztrajate, da lahko hkra delate vsaj dve stvari – pišete sporočila SMS in hodite oziroma pišete sporočila SMS in poslušate – čeprav je vsem jasno, da ne morete.


FETI

MAREC

Srednja zdravstvena šola Ljubljana

2012

5. Počen zaslon vas nikakor ne ustavi, saj se bojite pus telefon na popravilu. 6. Mobilnik izključite samo na letalu (v šoli, če profesor zahteva) in še takrat vas zgrabi nepojasnjen strah. Ko ga lahko spet prižgete, pa doživite neizmerno veselje nad količino obves l, ki jih morate pregleda . 7. Za mobilne aplikacije skrbite bolj kot za svoje hišne ljubljenčke. 8. Ko vidite novo objavo, jo takoj všečkate. 9. Poču te se zavrnjeno, ko vas po sestanku ali šolski uri ne čaka nobeno obves lo. 10. Ne mo vas, da morate čaka prijatelje, saj se lahko brez slabe ves izgubite v stem znanem občutku drsenja prstov po zaslonu. 11. Vse koncerte spremljate z visoko dvignjenim telefonom in prižgano kamero, po koncu pa se ne morete spomni , ali je bend odigral tudi sto novo pesem, ki vam je tako všeč. 12. Po naporni noči najprej preverite odhodne klice in poslana sporočila. Saj veste, za vsaj primer … KAKO SI POMAGATI? Recimo, da smo na nižjem delu lestvice in se z mobilcem poigramo "le" 110-krat dnevno in nam to v povprečju vsakič vzame 30 sekund. Na ta način kar 55 minut dnevno posve mo preverjanju tega, ali se je zgodilo kaj novega. Pogosto gre za brezciljno preverjanje, ki nam jemlje pozornost, ovira dnevne ak vnos ali nas dekoncentrira pri opravljanju dela. Glede na to, da je velik del naših življenj s snjen v te male zaslone, se lahko upravičeno vprašamo, ali se te razvade sploh lahko rešimo ter kako. Izklopite vse oblike obveščanja! Vsi pametni telefoni ponujajo določeno obliko obveščanja - o novih sporočilih, omembi na socialnih omrežjih, novicah ipd. Gre tako za zvočna kot vizualna ali kombinirana obves la. Vsako od teh nas lahko hitro zmo . Preprosta rešitev je izklop teh obves l. Še vedno boste dosegljivi, še vedno boste "digitalno" obstajali, a vsak mikrodogodek ne bo več posegel v

vašo zbranost. Izbrišite aplikacije, ki niso nujne! Uporabniki Applovega pametnega telefona imajo naloženih v povprečju prek 40 aplikacij. Vsaka od njih je magnet za naše igranje z mobilcem. Obstaja velika verjetnost, da večine od teh ne uporabljate redno, zato jih preprosto izbrišite. Iskreno se vprašajte, katere aplikacije dejansko potrebujete - za delo, službo, šolo - ter se od nepotrebnih poslovite. Izklop ali umik! Če tudi to ne pomaga, ostaneta zgolj dva bolj radikalna predloga. Prvi bo pravzaprav simulacija leta z letalom - mobilnik preprosto ugasnite in ga vklopite, ko boste opravili delo, ki ste si ga zastavili, ter se lahko posve te malemu zaslonu. Drug je še preprostejši - mobilnik preprosto pospravite oz. skrijte nekam, kjer ne bo stalna skušnjava in potencialno moteči dejavnik. NAJPOGOSTEJŠE ZASVOJENOSTI Zasvojenost z igrami Igre lahko igramo prek spleta, računalniške mreže, samostojno ali z več igralci. Razlikujejo se po vsebini, kompleksnos in uporabljeni tehnologiji. Med najbolj tvegane (z visoko stopnjo zasvojenos ) sodijo vedno bolj priljubljene MMORG igre (Massively mul player online role-playing games). V njih posameznik oblikuje in nadzoruje enega ali več likov, s katerimi se v fantazijskem svetu povezuje v klane. Neskončne možnos za uspeh v igri, po drugi strani pa morda neuspeh na različnih področjih realnega življenja, so dobra podlaga za razvoj odvisnos . Če posameznik izgublja s k z realnostjo, postaja apa čen in igri daje prednost pred resničnim življenjem, je čas, da poišče pomoč.


FETI

Srednja zdravstvena šola Ljubljana

Zasvojenost s tehniko Splošna zasvojenost z digitalnimi tehnologijami in spletom zajema vsakodnevno brezciljno deskanje po spletu, pregledovanje elektronske pošte, nenehno preverjanje sporočil in statusov na priljubljenih družabnih omrežjih, blogih, elektronskih časopisih, novicah ipd. Čas, preživet na računalniku ali mobilnih napravah povezanih v splet, se povečuje in posameznik lahko le redko pojasni koristnost, dolžino in vsebino ak vnos . To kaže na izkrivljeno dojemanje časa. Kriterij za obstoj težav ni čas, preživet online, temveč simptomi in posledice vidne v življenju offline (delo, odnosi, družina, šola …). Zasvojenost z družabnimi omrežji Večina uporabnikov družabnih omrežij ve, da spletna komunikacija ni nadomestek za komunikacijo iz oči v oči, vseeno pa je vse več s h, ki z uporabo družabnih omrežij pre ravajo. Na spletnih omrežjih, kot so Facebook, MySpace, Twi er, Google+ ... lahko uporabniki ves čas ak vno, še pogosteje pa pasivno, spremljajo statuse svojih prijateljev. Polovica vseh uporabnikov družabnih omrežij se v svoj profil poveže tudi sredi noči. Kadar se posameznik začne zapira vase, izgublja s k s seboj in bližnjimi, je znak, da živi samo še v virtualnem svetu. Zasvojenost s spletnim nakupovanjem Nakupovanje prek spleta je v porastu. Do zaželenih izdelkov pridemo le s klikom, nakup je enostaven, prihranimo pa tudi čas. Težava nastane takrat, ko z nakupovanjem nadomeščamo nekaj drugega, kadar nam nakupovanje pomeni odmik od težav in sproža pozi vna čustva. Spletne dražbe, kot je denimo E-bay, so zelo privlačne. Na portalu lahko najdemo skorajda vse in trenutki, ko neka stvar postane naša, so vznemirljivi, primerljivi z občutkom zmage. Ta občutek nas lahko zavede v kompulzivno nakupovanje. Posameznik, ki razvije odvisniško nakupovalno navado, pogosto postane nemiren in verbalno agresiven. Posledice pa so občutki obžalovanja, laganje bližnjim, ogrožanje odnosov in dela. Tovrstna zasvojenost je nevarna tudi zato, ker si veliko ljudi nakoplje dolgove, ki jih ne morejo odplača .

MAREC

2012

Zasvojenost s spletno pornografijo Z anonimnostjo, visoko kakovostno vsebino (fotografije, video), dostopnostjo in interak vnostjo internet v primerjavi z ostalimi mediji nudi mnogo bolj doživeto izkušnjo. Seksualne vsebine se v neomejenih količinah nahajajo po vsem svetovnem spletu in nanje lahko nale mo tudi po naključju. Posameznik tukaj izživi svoje seksualne fantazije in zadovolji osnovne potrebe po spolnos . V mnogih primerih se tovrstna ak vnost spremeni v odvisnost. Tako virtualni seks postane mehanizem za soočanje s stresom v resničnem življenju. Posledice so simptomi, značilni za odvisniško vedenje (kompulzivno seksualno vedenje). Posebno občutljivi so mladostniki, ki si s tovrstnimi vsebinami oblikujejo napačne predstave o spolnos . Zasvojenost z internetom na splošno je danes precej razširjena, saj ga uporablja že več kot 250 milijonov Evropejcev. Seveda ni vsak zasvojen. Kaj kaže na odvisnost od njega? Nekoliko ironično je to, da lahko tudi nasvete za zdravljenje odvisnos od interneta najdete prav na internetu. Potrebno je dela na samopodobi in odkriva vzroke, zakaj smo odvisnost sploh razvili. Priznanje je prvi, za mnoge najtežji korak. Mogoče odvisnos od interneta mnogi še vedno ne jemljejo resno, vendar je zagotovo v porastu in upamo, da si bo čedalje več ljudi upalo spregovori in tudi prizna težave ter se z njimi spopas .

Čemu naj bi se mladostniki na družabnih omrežjih izogibali? 1. Objavljanje neprimernih slik?! »Selfie« je bil najbolj priljubljena izbira fotografije leta 2013. Vendar neprimerne fotografije mečejo slabo luč v očeh učiteljev ali potencialnih delodajalcev, pa tudi vrstnikov. Ko je fotografija objavljena, jo je mogoče naj na spletu, tudi če je bila kasneje izbrisana ali je šlo za zasebno povezavo. Bolje je, da se preprosto ne objavi ničesar potencialno škandaloznega ali neprimernega.


FETI

Srednja zdravstvena šola Ljubljana

2. Obrekovanje učiteljev, sošolcev, prijateljev, družinskih članov ali sodelavcev?! Včasih ljudje prenašajo naprej zlobne govoric o drugih, ki lahko so ali pa niso resnične. Pogosto niso ali pa so predrugačene. Govorice se vam maščujejo, uničijo dobre odnose, ugled in mirno življenje. Nasvet: uporabite pravilo pe h minut - če si neustavljivo želite nekaj objavi ali komu odgovori , počakajte 5 minut, preden pri snete »pošlji«. Če se vam bo objava po pe h minutah še vedno zdela dobra ideja, potem jo delite. To je dober način, kako se izogni objavi žaljive in nepremišljene vsebine, ki bi lahko prizadela ali umazala druge. 3. Na družabnih omrežjih več kot 1 uro na dan?! Mladostniki za raznimi zasloni preživijo preveč časa, zaradi česar ne opravijo dovolj dobro in dosledno dela za šolo, kar vodi tudi do nega vne samopodobe in kroničnega občutka neuspeha. Poskušajte dokonča nalogo in se uči , preden se povežete na družabna omrežja. To bo skrajšalo čas, ki ga preživite za zaslonom in pomagalo vam bo ohrani koncentracijo. 4. Objavljanje lokacije, kjer se nahajaš?! Ne razkrivajte informacij, kam greste na počitnice (ali da boste sami doma). Čeprav je na svetu več dobrih ljudi kot takih s slabimi nameni, je dovolj le ena negavna izkušnja in en zlonamerni človek, ki vam lahko spremeni življenje. 5. Objavljanje osebnih podatkov?! Prav tako ne objavljajte podatkov kreditnih kar c, telefonske številke, domačega naslova, rojstnih podatkov … Osebni podatki so namenoma zasebni, da varujejo vašo iden teto.

MAREC

2012

6. Zalezovanje drugih?! Obsesivno komen ranje vsake objave druge osebe je nadležno in vsiljivo ter se vam bo skoraj vedno maščevalo. 7. Spletno ustrahovanje?! In nenazadnje ne posmehujte se drugim (četudi menite, da je neškodljivo). Vprašajte se, ali bi vam to prijalo. Čeprav ni iz oči v oči, ne pomeni, da je kaj manj boleče. Če imate s kom težave, je najbolje, da mu to poveste osebno. Nikar ne ponižujte ali javno sramote drugih na spletu kot anonimni »e-bojevnik«. Na splošno naj velja zlato pravilo: česar ne bi želeli ali mogli poveda človeku v obraz, ne povejte ni na družabnem omrežju. Seks ng je pošiljanje na pol golih ali golih fotografij na splet ali mobilni telefon. Predvsem je zelo razširjeno med najstniki. Razlogi, ki pripeljejo do takega početja, so lahko različni. Nekaterim mladim se zdi to zabavno in ne vidijo možnih nega vnih posledic takega vedenja. Za nekatere je to način iskanja potrditve, pozornos in s ka z nasprotnim spolom. Nekateri se poču jo prisiljene; če namreč tega ne bodo storili, bodo izgubili priljubljenost, možnost za zvezo s simpa jo ... Tako početje ima pogosto zelo neprijetne posledice. Fotografije poslane prek spleta in mobilnika se lahko hitro razširijo tudi na druge naslove in jih na koncu vidi veliko širši krog ljudi, kot smo želeli. Ne popus te pri skom vrstnikov, fanta/punce oziroma kogarkoli! Sami odločate o sebi! Ko jih enkrat pošljemo na splet, tega ne moremo več vze nazaj in ostanejo tam za vedno. Pomislimo, kdo vse jih lahko vidi (starši, profesorji, delodajalci, partnerji …). Lahko se zgodi, da se naivno pošiljanje in mnih fotografij sprevrže v izsiljevanje in zahteve, da pošljemo še več in bolj razgaljene slike. Tega nikakor ne dopuščajte in takoj povejte zaupanja vredni odrasli osebi ali sami prijavite policiji. POZOR: Razširjanje tovrstnih slik mladoletnih oseb je po naših zakonih kaznivo in šteje za razširjanje otroške pornografije! Povzeto po: h p://safe.si/novice/7-dejavnos -ki-najbi-se-jih-mladostniki-na-druzabnih-omrezjih-izogibali


FETI

Srednja zdravstvena šola Ljubljana

MOJ POGLED NA IVANA CANKARJA Ivan Cankar, slovenski pisatelj, pesnik in dramak. Rodil se je 10. maja 1876 na Vrhniki, ko je naša prelepa dežela še spadala pod Avstro-Ogrsko. Umrl pa je 11. decembra leta 1918 v Ljubljani. Rodil se je kot eden od dvanajs h otrok obrtniško-proletarske družine Cankar, v hiši Na klancu, ki jo opisuje tudi v svojem romanu Na klancu. Že kot mlad je pisal pesmi in jih objavljal v revijah Vrtec in Ljubljanski zvon. Po maturi je študiral slavis ko na Dunaju. Nato je živel še v Sarajevu in se nazadnje preselil v Ljubljano. V svojem življenju se je udejstvoval tudi kot poli k in zaradi nasprotovanja takratnim oblastem bil tudi zaprt. Poznanih nam je veliko njegovih del, kot naprimer prozna dela: Skodelica kave, Hlapec Jernej in njegova pravica, Na klancu, Hiša Marije Pomočnice ... Poezija: Ero ka. Drama ka: Kralj na Betajnovi, Lepa Vida, Pohujšanje v dolini Šen lorjanski, Hlapci, Za narodov blagor ... Prav zaradi teh njegovih del ga vidim kot velikega človeka. Ne zaradi njegovega poli čnega udejstvo-

MAREC

2012

vanja ali zaradi njegovih dosežkov v kulturi ... Preprosto zato, ker je njegovo delo vrhunsko. Prav je, da se o njem učimo v šoli, da ga spoznamo, da vsak Slovenec ve, da je Skodelico kave, Hlapce, Ero ko napisal prav on. Da se vsak Slovenec zaveda, kdo je pred njim živel na tej zemlji in kaj mu je zapus l. Zdi se mi, da bi se moral vsak od nas zaveda svojim prednikov. Pa ne samo s h »krvnih«, ampak tudi teh, ki so veliko zapus li slovenskemu jeziku: Prešerna, Cankarja, Župančiča, Murna, Ke eja in še marsikaterega drugega korenjaka, ki se ga vsak dijak tako zelo brani, ko se je o njem potrebno kaj nauči v šoli. Priznam, z mano na čelu. Se pa zavedam, kaj vse so naredili za nas. Nič dras čnega, nobena »bomba« ni padla, nihče ni umrl. Je pa veliko ljudi začelo razmišlja , se zaveda , da so Slovenci, da se je potrebno bori za svoj narod na tak ali drugačen način. Svet so »napadli« iz zasede. Velikemu številu voditeljev svojega časa so povedali kakšno zabeljeno. Včasih so to opazili in jih zato kaznovali, včasih pa ne. Prav zato jih spoštujem. In rad bi, da bi se tudi drugi ljudje zavedali pomena literature. Ravno mladi, ki bi morali bi najbolj navdušeni nad to zapuščino, se venomer pritožujemo in se poskušamo izogni še enemu pesniku, ki ga bo potrebno pozna za maturo. Potem pa ga bomo pozabili, kot bi ga veter odnesell iz naših glav. Zato se mi zdi Ivan Cankar in vsi njemu podobni najboljša stvar, ki se je lahko zgodila našemu narodu. Ko bomo padli tako globoko, ko po možnos ne bomo imeli več svoje države in se bomo spominjali: »O, kako lepo je bilo včasih, ko smo sedeli v šolskih klopeh in se učili o Ivanu Cankarju in premlevali njegove uporniške Hlapce.« Ko ne bomo vedeli, kako svojim otrokom razloži , zakaj se z njimi pogovarjamo v slovenščini, ko pa je njihov javni jezik npr. angleščina. In nas ne bodo razumeli, zakaj jo imamo tako zelo radi. Pa jim bomo z iskricami v očeh opisovali vse te naše lepe trenutke sedaj, ko se učimo o Ivanu Cankarju in njegovih Hlapcih. In ko bomo naposled prišli tako daleč, da naši vnuki ne bodo znali poveda stavka v slovenščini in bomo s solzami v očeh zapeli sto malo komu znano pesem: Bo moj sin še pel slovenske pesmi. Takrat se bomo zavedali, koliko nam pomenita Ivan Cankar in njegova Skodelica kave. Jaka Škof, 4. d


FETI

Srednja zdravstvena šola Ljubljana

JESEN Jesen v deželo je prišla, za njo pa že zima se smehlja se narava je odela v pisani plašč, da skrije dobrote pred nami nalašč, mi pa v gozd vseeno hi mo, da slučajno kaj ne zamudimo, pa po kostanj in po gobe, čeprav potem želodčne so tegobe, če pa nič ne najde se, se svežega zraka nadihamo le, da počutje se izboljša in možgančki prebudijo se, to najboljše naravno zdravilo je! Zato zdaj hitro vsi v naravo, da življenje bo ta pravo in predvsem tudi zdravo!

MAREC

2012

Maj, kako to, da si se odločil za streljanje z zračno puško? Za ta šport sem se odločil, ker sem že kot otrok užival v streljanju, in sicer s puškami in pištolami na plas čne naboje (airso ). Nato me je nekdanji sošolec povabil k športnemu streljanju in začel sem trenira . Kje in koliko časa že treniraš? Treniram v Strelskem društvu Grosuplje, in sicer že od 6. razreda osnovne šole oz. od leta 2009. Koliko časa na teden nameniš streljanju? Treniram petkrat na teden, povprečno dve uri na dan, med vikendi pa se udeležujem tekmovanj. Poleg tega imam še priprave z reprezentanco. Kateri so tvoji največji dosežki? Osvojil sem že več naslovov: postal sem državni prvak v vseh disciplinah, najstrelec leta, v sezoni 2014/2015 pa sem postavil dva nova državna rekorda.

Megi Ahac, 3. d MAJ KADUNC IN PUŠKA Maj je v zadnji sezoni dosegel 1. mesto na regijskem tekmovanju z zračno puško; postal je državni prvak v streljanju z zračno puško med kade v letu 2015 in dosegel je tudi nov državni rekord; je državni prvak v kategoriji kadetov v streljanju z malokalibrskim orožjem v disciplini s puško 50 m leže; je državni prvak v kategoriji kadetov v streljanju z malokalibrskim orožjem v disciplini s puško 50 m trojni položaj, kjer je tudi postavil nov državni rekord. Dosegel je več prvih, drugih in tretjih mest v kategoriji posameznikov na tekmovanjih državne lige in na regijskih tekmovanjih. Prejel je tudi priznanje za najstrelca leta 2015 v kategoriji kadetov, ki mu ga je podelila Strelska zveza Slovenije. Za Maja sošolci pravijo, da je zelo prijazen in organiziran. Je odprt človek, »nadarjen« za matemako (ha ha). Pri opravljanju svojega dela je zelo natančen. In kaj je bil povod za nastanek tega intervjuja? Majevi odlični dosežki v športnem streljanju z zračno in malokalibrsko puško.

Kateri dosežek pomeni največ? Vsi mi pomenijo veliko. Najbolj sem ponosen na to, da sem v sezoni 2014/2015 postal strelec leta, saj je v ta dosežek zaje h več mojih rezultatov.


FETI

MAREC

Srednja zdravstvena šola Ljubljana

Kakšni so tvoji občutki ob zmagi in ob porazu? Ob zmagi sem zelo vesel in zadovoljen. Zdi se mi, da je ves moj trud poplačan. Ob uvrs tvah na slabša mesta na tekmovanjih pa ostajam pozi ven in se ukvarjam s svojim streljanjem in ne z rezultatom. Menim, da se na napakah učimo in tudi iz slabe uvrs tve poskušam potegni le najboljše ter se nauči nekaj novega in koristnega. Kakšno je tvoje mnenje o dekle h, ki trenirajo ta šport? Ali misliš, da je streljanje bolj za moške kot za ženske? Mislim, da smo si v tem športu med spoloma enakovredni, saj je za ženske streljanje prilagojeno (npr.: ženske tekmujejo s 40, moški pa s 60 streli). Dekleta so včasih v rezulta h celo boljše od fantov, predvsem se to vidi v mlajših kategorijah. Seveda pa obstajajo tudi izjeme. Kaj vse zajema streljanje? Streljanje poleg same tehnične priprave zajema še psihično pripravo (avtogeni trening in ostalo psihično

2012

pripravo na tekmovanja). Delamo tudi na kondiciji in skrbimo za pravilno in uravnoteženo prehrano. Kakšne odnose imaš s svojimi sotekmovalci? S sotekmovalci se zelo dobro razumemo in smo prijatelji. Drug drugega spodbujamo in podpiramo. Čeprav tekmujemo drug z drugim, med nami ni zamer. Kaj se zdi, da je najbolj pomembno za doseganje rezultatov? Da veliko in kakovostno treniraš. Pomembna je tudi podpora staršev ali kogarkoli drugega, pa seveda dober trener, konkurenčna oprema ... Kateri so tvoji cilji? Ohranil bi rad naslove lanske sezone in se uvrs l na višja mednarodna tekmovanja ter na Evropsko prvenstvo. Na teh tekmovanjih bi rad dosegel čim boljši rezultat. Arjetaj, Anita in Jure , 3. b KAJENJE Danes je moj oči kadil, dež je lil, ves hodnik je poln smrdečih cigaret bil, zaradi dežja v stanovanje se je skril in ure in ure samo kadil. Ne maram, ko kadi, kaj vidi v tej razvadi, želim, da zdravo življenje gradi, tako bi se še bolj imeli radi. Vprašam se, zakaj kadijo mladi, saj res! Nehajte fantje, punce, premaga me bes! Ne bom kadila, bom telovadila in rože na vrtu sadila. Mladi, stop kajenju, da nam življenje ne bo kot blato, odprite dobro razum svoj in poslušajte nasvet moj! Življenje brez kajenja je top, zato vsi skupaj mladi, stari, KAJENJU STOP! Nastasija Lukić, 1. d


FETI

MAREC

Srednja zdravstvena šola Ljubljana

2012

DNEVI PO ...

BARVE GOVORIJO

Pri pouku slovenščine smo se pogovarjali o smr , pogrebih, grobovih in o naših pogledih na to, zato sem začela tudi sama razmišlja o tej temi na vlaku, ko sem se peljala domov. Kot najstnica sem imela tudi sama samomorilska nagnjenja zaradi same drama čnos . Današnji pogovor pa mi je narisal sliko izpred dveh let, ko me je mama peljala v šolo in se z menoj pogovarjala o smr ter mi povedala za smrt moje 93-letne prababice. Pogovarjali sva se o njenem pogrebu ter na to preusmerili temo na pogreb, kakršnega si želi moja mama. Povedala mi je, da si želi bi upepeljena, da bi jo raztresli čez polja in gore, da bi lahko bila prosta in plavala v zraku, kamor ji je že namenjeno. Ko sem jo poslušala, sem si tudi sama predstavljala, kako bi to zgledalo. Kako bi jo pokopali po njeni želji, jo dali v vazo in v krogu najbližjih odšli na Lipnico, kamor peljemo vsako poletje del družine, ki pride iz Amerike, ter ji dali svobodo, ki si jo želi. Ob vsem tem so se mi po licih vlile solze, saj pri sebi vem, da je smrt nekoga, ki je blizu, težka. Za osebo, ki umre, je to dogodek neke osvoboditve. A za seboj pus ostale osebe, ki so se nanjo navezale. Že ob pisanju in podoživljanju te zgodbe se mi utrnejo solze žalos , saj nisem pripravljena izgubi staršev, čeprav imamo doma veliko konfliktov, a vem, da nobena družina, tako kot moja, ni popolna. Ko pomislim na lastno smrt, si jo predstavljam kot nekaj lepega zame in nekaj tragičnega za vse, ki so mi blizu. Meni smrt pomeni odrešenje od vseh skrbi in težav. Zavedam pa se, da bi bila večina bližnjih zato toliko bolj prizade h. Ko pomislim na to, kaj bi si zaželela, da bi naredili z mojim truplom, sem prepričana, da želim podari katerikoli organ, ki ga nakdo potrebuje za preživetje. Vse, kar bo ostalo od mene fizično, pa naj bi upepelili in, kot si želi moja mama, raztresli čez polja, gore, morje. Ne želim ime rož ali sveč na grobu. Vse, kar si želim, je misel name. Misel najbližjih, da se spomnijo na preživete trenutke z mano in jih podoživijo vsaj enkrat. Želim konča z mislijo : »Misel je sta, ki šteje. Ne dejanja brez čustev.«

Rdeča Rdeča je barva moči, vitalnos . Ljubitelji rdeče so pogosto zelo strastni, v življenju želijo uživa , so polni energije in občasno jim je težko sledi . So zelo impulzivni, zato se velikokrat zgodi, da odreagirajo prehitro. So tudi zelo čustvene osebe. Prijateljstvo ali romanca z njimi je prava pustolovščina.

Anelisa Ovsenik, 4. f

Modra Modra izraža mehkobo, umirjenost, sočutje in skrb. Ljubitelji modre so zelo odgovorne osebe, so preudarni in poznajo svoje dolžnos . So umirjeni, skrbni, občutljivi in vztrajni. Vendar jih včasih prav ta vztrajnost in globoka vera v svoj prav pripelje do nesoglasij. Kot partnerji in prijatelji so zelo zves , vendar potrebujejo čas do popolnega zaupanja.

Bela Bela barva je simbol nedolžnos in preprostos . Včasih lahko bela kot vaša najljubša barva simbolizira tudi željo po popolnos h in nemogočih idealih. Ljudje, ki izberejo belo bravo, so zelo prepros in imajo velike cilje (včasih celo prevelike). Zelena Zelena je barva harmonije in ravnovesja. Oseba, ki ima rada zeleno, je zelo nežna in odkrita, zelo rada priskoči na pomoč ljudem okoli sebe, je zelo družabna, vendar ima vseeno rada svoj mir. Njihova slaba lastnost pa je, da se prevečkrat podcenjujejo, zato jih okolica rada izkorišča.


FETI

MAREC

Srednja zdravstvena šola Ljubljana

2012

Črna Črno barvo obožujejo individualne osebe. So samostojni in inteligentni. Ljubitelji črne znajo bi zelo zapleteni ljudje s potrebo po kontroli. Včasih znajo bi pesimis , vendar imajo realen pogled na svet, kar jim pomaga pri kontroliranju njihovega pesimizma in hitre spremembe razpoloženja. Asia Poženel, 4. g V BOLNICI FRANJI - Na ekskurziji sem izvedela, kako so se včasih spopadali z boleznimi in jih zdravili ter kako je deloval medicinski sistem v bolnici Franji. - Zanimivo je, da noben vojak ni vedel, kje je bolnica. - Bolnica Franja je bila zelo zanimiva. Všeč mi je bilo, ko je vodička opisala, kako so včasih v bolnici zdravili, kaj vse so morali postori , da so nahranili, ozdravili bolnike. - Bolnica Franja mi je bila zelo všeč. Obiskala sem jo prvič in zdelo se mi je zelo zanimivo, kako so včasih, med vojno zdravili vojake, saj se mi je tema 1. in 2. svetovne vojne že na sploh zdi zelo zanimiva. Super je bilo, ko smo malicali zunaj v lokalu in smo imeli za to dovolj časa. - Ekskurzija mi je bila zelo všeč, saj nismo bili samo v zaprtem prostoru. Edina stvar, ki me je mo la, je bilo vreme oziroma letni čas, ko smo imeli ekskurzijo.

Otvoritev prenovljenega igrišča. KAJ SE DOGAJA NA NAŠI ŠOLI INTERESNE DEJAVNOSTI 1. športni dan 2. športni dan Gledališka predstava Obisk Narodne galerije Strokovna ekskurzija – Cerkno in Bolnica Franja Delavnice Socialne veščine Delavnica Komunikacija z umirajočimi Dvodnevni trening socialnih veščin Sistematski in zobozdravstveni pregledi Delavnica Naučimo se uči Filmska predstava Strokovna ekskurzija s področja zdravstvene stroke Delavnica Komunikacija z gluhimi in naglušnimi Delavnica Varna pot Delavnica Krvodajalstvo in RK Delavnica Samopregledovanje dojk Karierno načrtovanje Sodelovanje pri organizaciji informa vnega dne Udeležba na informa vnem dnevu Geografsko- zgodovinska ekskurzija v zamejstvo Predmaturitetni preizkus znanja Delavnica Botanični vrt prof. Janja Jakša, koordinatorica IND


FETI

Srednja zdravstvena šola Ljubljana

MAREC

2012

V decembru nas je polovica 3. f razreda odšla na ogled rojstne hiše Valen na Vodnika, ki je bil urednik prvega slovenskega časopisa Lublanske novice. Velja tudi za prvega pravega slovenskega pesnika. Prav tako je napisal tudi ogromno učbenikov, ki so jih ljudje redno prebirali in se izobraževali. Prizadeval si je, da bi se slovenščina uveljavila tudi kot šolski predmet. Ogledali smo si tudi razstavo črk in časopisov ter kaligrafije. Sara Jezeršek, 3. f ZANIMIVOSTI NEKATERIH DRŽAV 1. ŠKOTSKA Ali ste vedeli, da je najkrajši let dolg le 2.7 km? Za primerjavo, letališka steza ljubljanskega letališča Jože Pučnik na Brniku je dolga 3.300 metrov. Let traja le 1 minuto, odvisno je tudi od vetra. Polet se odvija med otokoma Westray in Papa Westray, na severu Škotske, vozovnica pa stane 30 €. 2. INDIJA, KODINHI Ali ste vedeli, da se v vasi Kodinhi, na zahodu Indije, rodi povprečno 6-krat več dvojčkov kot kjerkoli drugje na svetu? Otroci se rojevajo zdravi in ne prihaja do nobenih genskih mutacij. Leta 2008 je okoli 2000 družin te vasi imelo 250 parov dvojčkov. 3. ČILE Ali ste vedeli, da je največji bazen na svetu Resort San Alfonso del Mar in se nahaja v čilskem obmorskem letovišču Algarrobo? Dolg je 1013 m in zavzema kar 8 hektarjev površine. V njem je 250 milijonov litrov morske vode, na nekaterih delih je globok tudi do 35 m in v njem plujejo manjše ladjice. Nahaja se približno 100 km zahodno od glavnega mesta Sanago de Chile. 4. ITALIJA, RIM Ali ste vedeli, da v fontano La Trevi v Rimu turis dnevno vržejo tudi do 3.000 € drobiža? Mestne oblas ga poberejo in donirajo v dobrodelne namene.

Vodnik in mi. 5. KITAJSKA Ali ste vedeli, da so na Kitajskem v mestu Chongqing naredili nenavadno pot za pešce? Prišli so do spoznanja, da je lahko hoja z mobilniki nevarna, zato so del pločnika namenili samo s m, ki ga uporabljajo. 6. JAR Ali ste vedeli, da v Južnoafriški republiki obstaja plaža z imenom Boulders beach, kjer se lahko sprehajate in plavate s pingvini? Plaža se nahaja 35 km južno od Cape Towna v nacionalnem parku Table Mountain. 7. NOVA ZELANDIJA Ali ste vedeli, da ima hrib z imenom Taumatawhakatangihangakoauauotamateaturipukakapikimaungahoronukupokaiwhenuakitanatahu (skrajšano Taumata) najdaljše ime kraja na svetu? Nahaja se na severnem otoku Nove Zelandije in meri 305 m. Ime so mu dali Maori in šteje 85 črk.


FETI

MAREC

Srednja zdravstvena šola Ljubljana

8. VENEZUELA Ali ste vedeli, da na severu Venezuele obstaja kraj, kjer se pojavljajo udari strel tudi do 280-krat na uro oz. od 140-160 dni na leto? Ta atmosferski pojav (Catatumbo lightning) zna traja tudi do 10 ur na dan in se pojavlja nad in okoli jezera Maracaibo, kjer se reka Catatumbo izliva v jezero. Nevihte so posledica vetrov.

9. ZDA, NEW YORK Ali ste vedeli, da se 10 najbolj prometnih postaj nahaja na Manha nu in da več kot 40 % železnice poteka nad površjem? Več kot 63 milijonov ljudi se letno prepelje na postaji Times Square.

2012

ALI STE VEDELI, DA …? Ali ste vedeli, da življenjska doba oblakov kumulusov traja od 10 do 15 minut? Ali ste vedeli, da snežinke potrebujejo približno uro, da padejo na tla? Ali ste vedeli, da je kameleonov jezik dvakrat daljši od njegovega telesa? Ali ste vedeli, da ima človek več nosnic za vonjanje, kot ima nog? Ali ste vedeli, da imamo ljudje, ne glede na raso, 99, 9 odstotka enakih genov? Ali ste vedeli, da so v Evropi v srednjem veku živalim lahko sodili na sodišču? Ali ste vedeli, da sloni s svojimi vohalnimi sposobnostmi lahko vodo zavohajo? Ali ste vedeli, da vse p ce, ki se selijo, ne le jo, nekatere tudi pešačijo? Ali ste vedeli, da se zajci ne po jo kot ljudje, saj nimajo žlez lojnic? Sara in Sara, 3. f

10. ŠPANIJA, MADRID Ali ste vedeli, da je Madrid edino glavno mesto v Evropi, ki ne leži zraven reke? 11. JUŽNA KOREJA Ali ste vedeli, da imajo v Južni Koreji ženske parkirne prostore, ki so namenjeni izključno ženskam? So namreč širši, daljši, postavljeni bližje vhodom, bolje osvetljeni in obarvani z roza barvo. 12. JAPONSKA Ali ste vedeli, da se slabih 100 km jugozahodno od Tokia nahaja Yunessun spa resort, ki ponuja številne nenavadne zdravilne kopeli, kot so: vinska kopel, kavni bazeni, kopel iz zelenega čaja…? 13. BOLIVIJA Ali ste vedeli, da se najbolj nevarna cesta na svetu imenuje Yungas road ali drugače cesta smr ? Cesta povezuje področje Yungas v amazonskem pragozdu z glavnim mestom La Pazom. Sara Ostojić, 3. d

Desa Muck: Pod milim nebom Knjiga Pod milim nebom govori o prijateljicah Vlas in Taji, ki sta si želeli posta slavni. Zaradi Vlas ne ideje, da odpotujeta v Ameriko, sta pobegnili od doma. Kaj se jima bo zgodilo? Desa Muck: Lažniva Suzi Suzi se je s svojo družino preselila. Na novi šoli je želela bi priljubljena, zato jim je lagala. Uspevalo ji je, dokler.................. Melita Zamuda, 3. c


FETI

Srednja zdravstvena šola Ljubljana

MAREC

2012

KDO SI, ČLOVEK? Človek je bitje, ki obstaja zato, da drugim dela družbo, da ni sam. Človek je le malo pametnejša žival. Človek je bitje, ki išče smisel življenja. Človeško bitje najbolj določa njegova osebnost in njegova dejanja. Človek je bitje, ki živi svoje življenje tako, kot mu paše in se s tem ne obremenjuje. Človek je bitje, ki ga od ostalih živih bi j ločita večja inteligenca in zmožnost čustvovanja. Človek je bitje, ki mora v življenju o nečem sanja in si te sanje žele uresniči . Človek je bitje, ki ga določajo notranje vrednote in odnos do življenja. Človek je egois čno bitje, ki uničuje planet. Zbral: Benjamin Tomšič, 4. f

DELAVNICA SOCIALNIH VEŠČIN Naučila sem se veliko o svojih novih sošolcih, pa tudi veliko različnih in zabavnih iger. Naučila sem se sprejema drugačnost med ljudmi. Bolje sem spoznala svoje sošolce in se z nekaterimi zbližala. Všeč mi je bilo, ker smo se pogovarjali o temah iz vsakdanjega življenja in o temah, ki so nam blizu. Veliko smo se pogovarjali in bili smo odkri . Tam sem se naučila mskega dela, veliko novih in zabavnih igric, pri katerih smo se veliko nasmejali. Naučila sem se še bolj sprejema drugačne ljudi in jih spoštova . Naučila sem se posluša brez vseh vmesnih prekinitev, sprejema ideje in komentarje brez obsojanj. Kar pa se meni zdi najpomembnejše, sem se naučila krega se z normalnim tonom glasu.

Leonardo da Vinci: Vitruvijski človek

Naučila sem se, da moramo sodelova , posluša nasvete ostalih učencev, spoštova se. Tam smo se naučili, kako sodelova kot skupina. Všeč mi je bilo, da smo se med seboj še bolj povezali in da smo si med seboj pomagali. Naučila sem se sprejema drugače misleče in upošteva mnenja drugih. Všeč mi je bilo vzdušje, bilo je sproščeno, med odmorom smo lahko vrteli glasbo. Z veseljem bi se še kdaj udeležila tega tabora. Naučil sem se kar nekaj novih stvari glede drog in sodelovanja. Najbolj mi je bilo všeč, da sem se na zabaven način naučila sodelova s sošolkami. Tam sem se naučila pravilno usmerja nega vno energijo. Spoznala sem, da se lahko dobro ujamem


FETI

Srednja zdravstvena šola Ljubljana

tudi z »neznanci« in himi osebami. Naučila sem se, da lahko zaupam vsem v razredu. Všeč mi je bilo, da sem se razumela z vsemi in da smo se zabavali. Naučil sem se sporazumeva in sodelova z ostalimi. Učili smo se tudi o spolnos in ljubezni, o aidsu in virusu HIV. Učili smo se, kako lahko skupaj rešimo probleme.

Na socialnih veščinah sem se naučil, kako naj bom iskren, pristen, radodaren. Tam sem se naučil »obleči« kondom. Na delavnici droge in zasvojenost sem izvedel, da je alkohol tudi droga. Naučil sem se tudi bolje komunicira z drugimi v skupini. BISTVO!!! Na socialnih veščinah sem se naučila, da moraš bi odgovoren za sto, kar narediš.

MAREC

2012

POZABLJIVKA Pozabljivka pesem je, ki sama nase pozablja že. Vsakič sama pozabi napisa se, venomer glava ne spomni se. Kadar pa glava razumna je, sama nova pesem pokaže se. Vsak teden skriva se ta pesem nagajivka je. Po vseh ko h skriva se, noben pripetljaj ne zanima je. Sama v sebi nekje skrita je. Pesmica malo nagajiva je, a moja glava težka ter pozabljiva v samo skriva se. Čeprav vemo, da glava včasih rada nad oblaki plava, moja glava danes raje po foteljih plava. Ta pesem sama ni spisala se, moja glava morala zbudi se je. Roka pisalo prije morala je ter poslušala ukaze glave je. Zveste rime domišljije na dan so prišle, prepletle čustva prazne glavice. Beseda za besedo vije se, na prazen papir prelije se. Ne vem, ali mi to tako slabo gre, vendar vse moje pesmi se končujejo z besedo »se«. Tako pač to je. Gorazd Bedene, 3. e


FETI

Srednja zdravstvena šola Ljubljana

MAREC

2012

ALJAŽ ŠINKOVEC – SVETOVNI MLADINSKI PRVAK V KARATEJU Aljaž, čes tke za briljanten uspeh! Hvala, hvala. Kolikor nam je poznano, Aljaž dolgo sploh nisi hotel tekmova , ampak si le užival v treniranju (11 let). Tako je, nikoli nisem imel želje, da bi tekmoval pro drugim, sploh nisem razmišljal o tem. Želel sem le trenira in se uči iz dneva v dan. Ponavadi sem poslušal druge, kako jim je šlo na tekmovanju in kaj vse se je zgodilo; takrat sem jim lahko le čes tal, nisem si pa sploh predstavljal, kako to zgleda in kakšen pri sk ali tremo so doživljali pred tem. Kaj ima skupnega s to borilno veščino samodisciplina in spoštovanje sebe ter nasprotnika? Nauči te samokontrole, samostojnos ter spoštovanja do sebe in seveda nasprotnika. Ko si v boju, se tepeš, greš v vojno, a na koncu si sežeš v roke in to je spoštovanje. Hrana in voda imata v tvojem življenju gotovo pomembno vlogo. Pri prehrani pazim samo na to, da ne uživam preveliko sladkorja v obliki sladic ali pa gaziranih pijač, čeprav ni greh, če si to občasno privoščim. Spijem 2 l vode na dan. Jem popolnoma običajno hrano. Si prebral tudi kaj strokovne literature o karateju? Že v otroštvu mi je dedek dal knjige, ki opisujejo vse od samih začetkov karateja pa do danes. V knjigah so opisane tehnike, ki jih karate uči, in tudi filozofska razmišljanja največjih mojstrov karateja ter kaj karate ponudi človeku in kaj z njim lahko doseže. Kako uspe kombinira odličnega dijaka naše šole in ravno tako odličnega športnika? V veliko pomoč mi je status športnika, ki sem ga dobil letos, saj sem zato lahko bolj sproščen v šoli. Pred tem je bila bolj kriza, saj zaradi šole kdaj nisem mogel opravi kakšnega treninga, kar pa ni bilo najboljše zame, saj je bila to edina stvar, ki bi me znala zamo pred mislimi na šolo. Če si neki stvari predan in si pripravljen dela za to, ni težko uspe .

Kako je vide tvoj vsakdanji trening? Tako kot vsak trening se tudi moj začne z ogrevanjem celotnega telesa od glave do pet. Vsake toliko časa začnemo tudi s tradicionalnim pozdravom našemu Senseiu. Pomembno je dvigni telesno temperaturo telesa in se dobro raztegni , še posebej, če rad uporabljaš nožno tehniko. Nato začnemo z lahko tehniko, ki jo stopnjujemo. Nato vsakemu treningu sledijo boji. Vsakih par minut zamenjaš partnerja, da ni vse monotono in seveda pridobivaš izkušnje, saj je vsak nasprotnik drugačen. Na koncu pridejo vaje za moč ter raztezanje. Kakšni vrs ljudi bi svetoval ukvarjanje s to veščino? Karate je namenjen čisto vsakemu posamezniku. Trenira se ga celo življenje, nikoli ni prepozno zače . Lahko začneš pri pe h le h ali pa pri šestdese h. Je pa seveda velik plus, ko si še mlad, saj si poln energije, si bolj gibčen in eksploziven. Prav tako je dobro, če te zanimajo borilne veščine same po sebi in ne da treniraš iz dolgčasa, ker te je v to prepričal mogoče nekdo drug. Je tudi za dekleta primerna ta veščina? Seveda, primerna je za vse, ki želijo trenira . Dekleta so lahko tudi nevarna, če se jih ne jemlje resno, kar


FETI

Srednja zdravstvena šola Ljubljana

vem iz izkušenj in kar nekaj prebi h ustnic. Sam imam v klubu svetovno in evropsko podprvakinjo in se ne gre igra z njo, še posebej, če jo razjeziš . V zadnjih le h se vedno več deklet odloči trenira karate že v otroških le h. Si moral kdaj uporabi kašen karatejski prijem za samoobrambo v vsakdanjiku? Ne (še). Kakšen je bil Aljaž pred svetovnim prvakom in kakšen je danes? Ostaja popolnoma enak, saj se ni veliko spremenilo. Imel sem nekaj trenutkov slave, ki so pa tako kot vsaka stvar minili. Imam še nekaj ciljev, ki bi si jih želel doseči, ampak čas bo prinesel svoje. Predvsem želim konča SZŠ in nadaljeva šolanje ter osta zvest treningom. Spraševala: prof. Nadja Seražin

BANANINO PECIVO Biskvit 5 jajc 5 žlic sladkorja 5 žlic moke 2 žlici vode Premaz marelična marmelada 4 banane Krema 600 ml mleka 3 vanilijevi pudingi 125 g margarine malo ruma Preliv 200 g jedilne čokolade 1 žlica margarine 3 žlice vode

MAREC

2012

Priprava Rumenjake ločimo od beljakov in jih stepemo skupaj s sladkorjem in vodo. Iz beljakov stepemo trd sneg in ga previdno vmešamo v zmes, ki ji na koncu previdno dodajamo še moko. Tako pripravljeno zmes zlijemo na pekač prekrit s peki papirjem. Pečemo 20 -30 minut na 180° C. Ohlajen biskvit premažemo z marmelado. Banane narežemo na kolobarčke in z njimi prekrijemo površino biskvita. V mleku skuhamo 3 pudinge in zmes mešamo tako dolgo, da se ohladi. Stepemo margarino in malo ruma, dodamo ohlajen puding in stepamo tako dolgo, dokler se ne naredi gladka krema, s katero premažemo biskvit. Nad paro stopimo čokolado, skupaj z žlico margarine in 3 žlicami vode. Z vročo čokolado prelijemo pecivo in ponudimo ohlajenega. Maruša Rus, 3. d


FETI

Srednja zdravstvena šola Ljubljana

MAREC

2012

ČLOVEK • Ana: Človek je bitje, ki razume. • Živa: Človek je bitje, ki živi na Zemlji. • Grega: Človek je bitje, ki upa. • Eva: Človek je bitje, ki ima v življenju dobre ali pa slabe namene. • Maja: Človek je bitje, ki ču . • Anđela: Človek je bitje, ki živi. • Jaka: Človek je bitje, ki je in pije, da živi. • Urška: Človek je bitje, ki govori. • Valerija: Človek je bitje, ki se uči. • Maša: Človek je bitje, ki živi moderno asocialno življenje. • Stefan: Človek je bitje, ki ljubi in se zaveda okolja okoli sebe. • Ema : Človek je bitje, ki ne more žive brez tehnologije. • Lara: Človek je bitje, ki ima razvit center za higieno. • Ana: Človek je bitje, ki se je skozi čas razvil v pametno bitje. • Anja: Človek je bitje, ki umre. • Jaka: Človek je bitje, ki pravi: «Življenje ni po čka.« • Merisa: Človek je bitje, ki diha in ima srce. • Eldin: Človek je bitje, ki lahko upa in verjame v nekaj, kar misli, da je prav.

IRENA VELIKONJA: POLETJE NA OKENSKI POLICI Počitnice trajajo že natanko en teden. Lansko leto je prišel že prvi dan počitnic, letos pa ga še vedno ni, zato čakam in visim na okenski polici, ker vem, da mora pri . In dokler ga za pet sekund ne vidim spodaj na ces , bo moje življenje stalo. On seveda nima pojma, da ga neka avša avšasta nestrpno čaka in da je potek njenega življenja odvisen od tega, ali ga bo videla ali ne ...

• Mar na: Človek je živo bitje z dušo, ki zna ljubi in ču . • Manca: Človek je bitje z dušo in razumom, ki se rodi, živi in umre. • Aida: Človek je bitje, ki živi in ču . • Arne: Človek je bitje, ki ni tako kot jaz. Pripravil: Stefan Djinisić 4. d

IRENA VELIKONJA: LETO V ZNAMENJU POLŽA Ker je Mark prvi letnik končal skoraj s samimi nezadostnimi, se njegova mama odloči za popolno spremembo. Pro sinovi volji se preselita in Mark novo šolsko leto začenja na drugi gimnaziji. Počasi stopa po po zorenja, ki prinaša vzpone in padce, nova spoznanja o sebi in okolici, pa tudi prvo ljubezen. Melita Zamuda, 3. c


FETI

MAREC

Srednja zdravstvena šola Ljubljana

2012

PRVI DAN PRAKTIČNEGA POUKA Danes sem prvič v živo videla, kako zares zgleda bolnišnica pri opravljanju dela medicinske sestre. Prej se ni nisem toliko poglabljala v to, ko sem bila pri kom na obisku. Menim, da je to delo zelo humano in da ni vsak za to. Danes so se mi nekateri pacien tudi smilili, ker so bolni, ne morejo sami sta , so na kisiku, ... Zelo lepo je bilo vide , kako je pacient s pomočjo mentorice sam stal na nogah in ji zaupal. Pri deljenju obrokov sem videla, da ne želijo vsi pomoči pri odpiranju kruha, sira, ... zato sem pacienta najprej vprašala, ali naj mu pomagam. Moj prvi s k s pacientom je bil meni malo neprijeten, ker me je bilo sprva strah, nisem vedela, ali naj kaj povem, ga kaj vprašam, pomagam pri obroku,... Ko je mentorica prisotna, lažje delam, sem bolj sproščena in vem, da delam prav, ker če ne bi, bi me opozorila in usmerila na pravo pot. Čeprav me je bilo strah, so pacien le ljudje, ki rabijo pomoč in so odvisni od nas, zato se je treba nasmeja , pokaza dobro voljo in dela natančno!

IZBERI SI POKLIC, KI GA IMAŠ RAD IN TI NE BO TREBA DELATI NITI EN DAN V ŽIVLJENJU. Konfucij

POČITNICE Ivana Babić, 3. f Letne počitnice so že daleč za nami, smo v kruto resničnost zopet poslani, se v šolo vrnili smo vsi, čeprav nam to nič dišalo ni! Sedaj pa se zopet pridno učimo, da izobrazbo vsak svojo dobimo, smo tretji letnik si že priborili in veliko se dobrega že naučili; čaka pa nas še veliko dela in ko konča se, bom zelo vesela. Letos je zelo naporno, saj če šola se želimo naprej, bo treba potrudi se še bolj kakor »zdej«. So krompirjeve počitnice se tudi končale, smo spet pri pouku, kjer zopet ni šale, toda čas hitro mineva in mi že čakamo dneva, ko poletni čas nas dole in zopet na počitnicah ostanemo mi! Megi Ahac, 3. d


FETI

MAREC

Srednja zdravstvena šola Ljubljana

2012

IRENA VELIKONJA: ČRNA OVCA, ČRNI VRAN Osrednji junak romana je Blaž, knjižničar v srednjih le h, ki želi bi neopazen kot črni vran v ja . Zadovoljen je s tem, da ga pus jo pri miru oziroma usmerjajo njegovo življenje z odločitvami drugi. Njemu se nič ne da. Iz ustaljenega in lagodnega toka življenja je vržen šele, ko ga ovije okrog prsta mlada ženska. IRENA VELIKONJA: ŽIVLJENJE BREZ PSA Nejina zgodba je zgodba zapuščene najstnice, ki živi s svojim očimom, čeprav uradno ni njen očim, njena mama pa je odšla. Življenje na vasi je drugačno kot v mestu, tu so predsodki še posebno živi in še poglabljajo s sko družine. Pisateljica je s tem delom ponovno pokazala, da se dobro vživlja v svet mladih. IRENA VELIKONJA: LESTEV DO NEBA Luka in Pia sta sošolca v gimnaziji, vendar pripadata popolnoma različnima svetovoma. Luka se druži s fan , ki veljajo za problema čne, Pia je vide pridna dekle brez težav. Toda stvari niso take, kot so vide na prvi pogled. Melita Zamuda, 3. c

Marie Curie in njena hčerka Irena Curie.

ALI STE VEDELI? Ali ste vedeli, da zvok, ki ga slišimo v školjki, prihaja iz našega telesa? Ali ste vedeli, da smo zjutraj, ko vstanemo, za skoraj en cen meter višji? Ali ste vedeli, da spadate med srečnejše ljudi, če zjutraj zgodaj vstanete? Ali ste vedeli, da je več kot polovica vseh kos v vašem telesu v dlaneh in stopalih? Ali ste vedeli, da zvok v vodi potuje š rikrat hitreje kot po zraku? Ali ste vedeli, da je bila Marie Curie prva oseba, ki je prejela dve Nobelovi nagradi? Ali ste vedeli, da je zaradi ljudi v zadnjih 500 le h izumrlo več kot 800 vrst živali? Ali ste vedeli, da je imel Albert Einstein težave z govorom? Ali ste vedeli, da je sladoled na palčki izumil 11-letni deček? Ali ste vedeli, da morska voda v primerjavi s pitno zamrzne pri nižji temperaturi? Ali ste vedeli, da se je Walt Disney bal miši? Ali ste vedeli, da je bila večina egipčanskih piramid zgrajenih na zahodnem bregu Nila? Ali ste vedeli, da so stari Rimljani poznali centralno ogrevanje? Sara in Sara, 3. f


FETI

MAREC

Srednja zdravstvena šola Ljubljana

LUŽIŠKA SRBŠČINA Lúžiška sŕbščina vključuje pravzaprav dva sorodna zahodnoslovanska jezika (gornjelužiško srbščino in dolnjelužiško srbščino), ki ju ne smemo zamenjeva s srbščino v nekdanji Jugoslaviji. Govorita se v vzhodnem delu Nemčije (ob meji s Poljsko in Češko), v pokrajini z zgodovinskim imenom Lužica, nemško Lausitz. Lužiški Srbi niso nikoli imeli svoje države in so bili izpostavljeni germanizaciji, zato sta se jezika ohranila le med razmeroma maloštevilno skupino govorcev. Danes sta uradno priznana kot manjšinska jezika v Nemčiji. Središče Lužiških Srbov je mesto Budyšin (nem. Bautzen). Lužiška srbščina in slovenščina sta med redkimi jeziki v Evropi, ki ohranjata dvojino. Gornja lužiška srbščina se govori v jugovzhodnih predelih nemške zvezne dežele Saška, število njenih govorcev pa je približno 55.000. Dolnjelužiško srbščino govori okoli 14.000 ljudi v zvezni deželi Brandenburški.

žołdk rić křiž broda koleno porst žaba žona buk šmrěk błysk dešć sněh jězor jatra płuca cyrkej pjatk popjeł wječor wječer jehła hrać jabłuko krušwa dźećel

želúoc ret kriš bráda kalína po'rst žába žena bukajca smríka blisk doš sníh ízera íetra pluka cíerku píetk pepíeu uečíer uečíerje jegla jegrat jápka hruška díetele

2012

želodec rit križ brada koleno prst žaba žena bukev smreka blisk dež sneg jezero jetra pljuča cerkev petek pepel večer večerja igla igra jabolko hruška detelja

BISTVO ČLOVEKA

LUŽIŠKA SRBŠČINA CERKLJANŠČINA KNJIŽNA SLOVENŠČINA

łuža pos wona wobaj woboje worjoł čorny wosoł sorna třěcha žłob noha

luža pos uana uabá uabujnu uaru čo'rn uasu so'rna stríha žlíp naga

luža pes ona oba oboje orel črn osel srna streha žleb noga

Človek je glede na celoten svet le številka. Človek je bitje, ustvarjeno, da ljubi in da je ljubljen. Človek je edinstveno bitje, ki se samostojno odloča in razmišlja. Človek je bitje, ki s časom dozoreva in spoznava nove ljudi, izkušnje. Človek je bitje, ki se bori za svoj obstoj. Človeka naredijo takšnega, kot je, dejanja in ne zunanjost. Človek nima nobenih pravih težav, razen težav samega s sabo. Človek se samostojno odloča, vendar mu ostali stojijo na po pri uresničevanju odločitev. Vsi smo ljudje, vendar je malokdo človek. 4. b


FETI

Srednja zdravstvena šola Ljubljana

MAREC

2012

Ljubezen Ljubezen je redka kot cvetje v jeseni, ampak nikoli ni prav poceni. Če misliš, da novi BMW nima cene, potem ne veš, kako je, ko ljubljena oseba te prizadene. Oh, kako paše ljubljen bi , ampak, kaj vse je za to treba potrpe ! Ljubi ali bi ljubljen, kaj je boljše? Ko ču š, da ljubiš, in ko veš, da si ljubljen, takrat si lahko prepričan, da si zaljubljen. Ljubezni se ne da kupi , čeprav so to mnogi poskušali, ljubezen se mora zgodi ! Brez ljubezni nam ni žive , ljubezen mora bi , če hočemo prežive . n. n. ZGODOVINA PUSTA Že v času poganov so si le moški nadeli maske in se tako povezali z onostranstvom. Prav tako nekatere poganske šege govorijo o demonih, ki so preganjali zimo ob različnih obdobjih. Maskirali so se tudi v starem Rimu. Ljudje so sredi zime praznovali saturnalije v čast bogu Saturnu, ki je bil bog kme jstva, ker so upali, da jim bo prinesel dobro le no. Sužnji so se oblekli v gospodarje in gospodarji v sužnje. Rimljani so verovali, da z menjavo vlog (suženj – gospodar) svet začasno obrnejo na glavo. V srednjem veku so ta praznik prevzeli kristjani in ga poimenovali karneval. Ta beseda izhaja iz la nščine, in sicer iz besed carnem, kar pomeni meso, ter levare, kar pomeni pus . Kristjani so po pustnih zabavah, ko je dovoljeno veliko jes in pi , imeli 40-dnevni post. V času posta niso jedli mesa in se namesto zabavi posve li iskanju notranjega miru. Iz tega običaja je nastala tudi beseda pust. Veliko slovenskih krajev še ohranja stare običaje, predvsem na Ptuju, kjer kuren preganjajo zimo, in v Cerknem, kjer slovijo laufarji. Laufarija, kot pustni običaj imenujejo v Cerknem, se začne že prvo nedeljo po novem letu. Laufarji so skupina 25 mask in vsak izmed njih ima svojo osebnost. Vsi nosijo lesene

maske, le eden je iz kože. Kot prinašalka veselja in zabave je znana čarovnica Uršula, ki je maskota vsem dobro poznanega vsakoletnega pustovanja v Cerknici. Pa Butalci, ki za en teden zavladajo celi Cerknici. Škoroma so maske, ki domujejo v Brkinih, v Halozah pa orači. In še in še … Najbolj slavni karneval pa se vsako leto odvija v Riu de Janeiru v Braziliji. Ulice preplavijo barvas kostumi in zvoki sambe, ki jih spremlja množica ljudi. Karnevali potekajo tudi po drugih državah sveta. V Belgiji na primer imajo navado, da se moški preoblečejo v gospodične in gredo na promenado po mestu. V Nici, na francoski obali, pa priredijo velik sprevod s karnevalskim vozom, ki je okrašen s cvetjem. Torej, pustovanje ni primerno in namenjeno samo otrokom, kot se danes pogosto misli predvsem med mlajšo generacijo. Je star slovenski običaj in del narodnega etnografskega bogastva, ki med ljudi prinese pristno veselje, sproščenost in druženje. In


FETI

Srednja zdravstvena šola Ljubljana

nikakor NI običaj, s katerim se služi po principu: »Ali imate kaj za pusta hrusta?« Vendar je moderno vsiljivo potrošništvo in pridobitništvo vdrlo tudi že med pusta.

ZDRAVLJENJE PREHLADA Kaj povzroči prehlad? Navadni prehlad povzročijo virusi, ki jih je veliko, najpogosteje pa so iz družine rinovirusov. Zaradi njihove številčnos , raznovrstnos in nenehnega spreminjanja pro njim nikoli ne moremo posta popolnoma odporni. To je tudi razlog, da se lahko vedno znova okužimo in zbolimo. Zakaj so prehladi pogostejši pozimi? V dihalih ves čas nastaja debela sluz, ki obloži notranjo stran dihalnega sistema in šči telo pred patogenimi organizmi. Sluz – in z njo tudi vdihnjene organizme – navadno uspešno izločimo tako, da jo izkašljamo ali pogoltnemo. V hladnejšem obdobju je drugače, kaj hladen in suh zimski zrak, ki ga vdihavamo, vpliva na dihalne po , sluznico in sluz, ki se zaradi manjše vlažnos odebeli in zgos . Ko dihala ne zmorejo več po ska sluzave mase navzgor in s tem čis dihal, se vdihnjeni organizmi namnožijo in lahko povzročijo bolezen dihalnih po . Poleg tega

MAREC

2012

se v hladnejšem delu leta več zadržujemo v zapr h, ogrevanih prostorih. Tesnejši s k z drugimi osebami poveča možnost izpostavljenos virusom, vroč in suh zrak izsuši tkiva v nosu in grlu, oboje pa ustvari idealno okolje za virusno okužbo. 6 načinov, kako se znebi prehlada 1. Počivanje, počivanje in še enkrat počivanje. Prehlad in gripa sta virusni obolenji, zato an bioki nanju nimajo nikakršnega vpliva. Takrat telo še najbolj potrebuje počitek, da se lahko uspešno bori z nadležnimi virusi. Pomembno je, da je toplo, saj toplota pospešuje prekrvavitev in krepi imunski sistem. Zavij se v debelo odejo, preberi kakšno knjigo in počakaj, da prehlad ali gripa mineta. 2. Pij veliko tople tekočine. Pitje čaja in toplih tekočin (na primer bistre juhe) poskrbi, da je toplo, kar pospešuje okrevanje, hkra pa s tem razbremeniš ledvice in čis š organizem. Zaradi boja z boleznijo se telo tudi bolj po , zato s pitjem nadomes š izgubljeno tekočino in preprečuješ dehidracijo. Posebej priporočljiv je čaj iz kamilice, ki lajša bolečine, pomirja in sprošča, in pa lipov čaj, ki ublaži draženje žrela in pospešuje potenje. Vendar pa z lipovim čajem ne gre pre rava , saj lahko izzove težave s srcem. 3. Zdravilna mešanica medu in limoninega soka. Pri prehladu in gripi je potrebno, da okrepite svoj imunski sistem. Učinkovit pri tem je vitamin C, ki ga v obilici najdete v soku sveže s snjenih limon, zato si za hitrejšo ozdravitev večkrat dnevno pripravi napitek iz soka ene limone, ki ga zmešaj z dvema velikima žlicama medu. Tudi med namreč uspešno krepi imunski sistem in izboljšuje počutje. Mešanico limoninega soka in medu zalij s približno dvema decilitroma mlačne oziroma tople vode. Ne uporabljaj vrele vode, saj ta uniči blagodejne učinke medenolimonine mešanice.


FETI

MAREC

Srednja zdravstvena šola Ljubljana

4. Pripravi si sirup iz čebule in medu. Čebula je naravni an bio k, zato je uživanje pripravkov iz nje med prebolevanjem prehlada ali gripe še posebej priporočljivo. Eno veliko čebulo nareži na manjše kose in jih prelij z medom, tako da je vsa čebula pokrita. Mešanico pus sta vsaj 12 ur, nato jo precedi in čez dan uživaj po žličkah. Lahko ji dodaš še nekaj kapljic limoninega soka. 5. Sok iz čebule lajša kašelj. V boju pro nadležnemu kašlju lahko pripravimo mleko, v katerega smo zmešali sok ene čebule – čebulo nasekljamo in v gazi s snemo, da iz nje izteče tekočina. 6. Zdravljenje s česnovim žganjem. Pripravimo ga tako, da v liter dobrega domačega žganja vmešamo 20 dag sesekljanega česna. Mešanico pus mo sta en teden, nato pa pri prehladu zaužijemo eno žličko vsako jutro.

2012

SE AVTORJI PREPOZNATE? -

Obsojen je na 8 let smr . 2 x jo je s sekiro ubil. Namenilnik od »plava « je PLAVAC. Ne šči me zehat. Kdo je napisal Skodelico čaja? Močne nore ga tlačijo. A je tvoja mama ženska? Žuža je petnajstletno dekle, po imenu Žuža. Hodila je po bolnišnicah in po zdravnikih. V Bosno gre z namenom videnja medveda. Ko je bil star 33 let, so ga umrli. Vi pa počivajte svoje oči! Romula je vzgojila VOLKINJA. Prebivalka Turčije je TURKA.

Milena Gogić, 3. f

SEVERNA KOREJA

TAKŠNA PAČ SEM Nisem posebna, ni običajna, nekomu zanimiva, nekomu ne ... Vedno pus m v s - kakšen je, je odvisno od tega, s kom sem v družbi. Veselim se življenja, ljubezni, vsega lepega in dobrega. Uživam povsod, kjer so pozi vne vibracije in lepo vzdušje. Znam dela do onemoglos , znam pa tudi uživa v brezdelju in v družbi s pravimi ljudmi. Prepuščam se nepredvidljivi usodi, ki me vedno znova preseneča in me vodi po poteh, ki so mi namenjene. Mi je pa narava dala nekaj neprecenljivega - poštenost in srčnost in prav zaradi tega se poču m lepo. Nuša Klepac, 3. e

Severna Korêja je država v Vzhodni Aziji in obsega severno polovico Korejskega polotoka. Površina države je 120.540 kvadratnih kilometrov in ima približno 25 milijonov prebivalcev. Njeno glavno in največje mesto je Pjongjang. Ta država ima bujno zgodovino, saj se je leta 1948 Korejski imperij uradno razdelil na Severno Korejo in Republiko Korejo na jugu. Vsaka od novonastalih Korej si je las la celoten polotok, kar pa je leta 1950 pripeljalo do korejske vojne. Kasneje sta državi sklenili prekinitev ognja, vendar sta uradno v vojni še danes, saj uradne mirovne pogodbe nista nikoli podpisali. Severna Koreja je enostrankarska država, ki jo je vodil prvi severnokorejski predsednik Kim Il-Sung, ki je bil po smr razglašen za večnega predsednika. Ta država je dedno diktatorstvo z močnim kultom osebnos ,


FETI

MAREC

Srednja zdravstvena šola Ljubljana

ki se vr okrog Kim Il-Sunga in njegovega pokojnega sina Kim Džong-Ila. Stranke imajo zanemarljivo moč, saj je vsa oblast skoncentrirana v rokah voditelja. Naslednik leta 2011 umrlega Kim Džong-Ila je tretji sin Kim Džong-Un. Severna Koreja je tudi najbolj militaris čna/vojaška država na svetu, saj ima preko 9 milijonov pripadnikov vojske, kar jo uvršča na četrto mesto po številčnos vojske na svetu. Severna Koreja je v javnos zapisana kot komunis čna država. Prav tako je že več let zapored na dnu lestvice človekovih pravic. Poročanja o hudih omejitvah glede svobode izražanja in gibanja, nezakonitem priporu, mučenju in drugem maltreranju, ki se konča s smrtjo ali usmr tvijo, so prisotne že dolgo časa. V kazenskih taboriščih živi preko 200.000 poli čnih zapornikov in njihovih družin v »najbolj nemogočih pogojih na svetu«. V tej državi je dominanten industrijski sektor, sledijo mu storitve in kme jstvo. Plačevanje davkov je bilo leta 1974

Kim Džong-Un. ukinjeno zaradi slabega življenjskega standarda. Turizem v Severni Koreji je zelo zaprt, saj če hočeš pri v državo, moraš čaka na dovolilnico; in če jo sploh dobiš, te neprestano spremljajo vodič in dva pripadnika tajne policije. Turistov je zelo malo, turis iz Južne Koreje pa sploh nimajo vstopa. Zanimivo je, da je od leta 1953 Severno Korejo obiskalo manj kot 2.500 ameriških turistov. Severnokorejska vlada izvaja izjemno strog nadzor nad mediji v državi, cenzura je zelo močna, saj dovoli objavljanje le stvari, ki so cenzurirane. Oblast blokira vse zunanje radijske signale in tako preprečujejo dostop do novic. Vsi telefoni imajo onemogočen dostop do svetovnega spleta in do danes ima mobilni telefon le 1,5 milijona prebivalcev. Severni Korejci nimajo dostopa do svetovnega spleta, vendar lahko

2012

uporabljajo državno interno spletno storitev, imenovano Kvangmjong. Omrežje ponuja le podatke in novice iz Severne Koreje, medtem ko so vse druge stvari cenzurirane. Jaka Kučič, 3. d TAJSKI BOKS Sodobna oblika tajskega boksa se razvije v zgodnjem 20. stoletju, ko so povoje nadomes le usnjene rokavice in kategorije po težah. Maksimalno trajanje dvobojev se je omejilo na 5 rund z dvominutnim odmorom. Muay thai oz. tajski boks je nacionalni šport na Tajskem in bistveni del tamkajšnjega ljudstva. Odlikujejo ga borbenost, eksplozivnost in pogum. Od boksa se razlikuje po tem, da so tukaj dovoljeni udarci s komolci, koleni, udarci pod pasom in udarci iz obrata. Kakšne poškodbe nastanejo ob tem, si lahko sami predstavljate. Tajski boks je kot vrsta borilne veščine izredno učinkovita metoda bojevanja in samoobrambe. Danes je razširjen po celem svetu, njegova priljubljenost pa se še vedno veča, predvsem zaradi učinkovitos in možnos hitrega učenja. Je šport in veščina za vsakega, ne glede na spol in starost. Trenirajo ga tako moški kot ženske, starejši in mlajši. Primeren je tako za rekreacijo kot za samoobrambo. Priporočil bi ga vsem s m, ki želijo okrepi in oblikova telo, se nauči samoobrambe, razvi samozavest, pridobi hitrost, fleksibilnost telesa in koncentracijo. Aleksandar Popović, 3. e


FETI

MAREC

Srednja zdravstvena šola Ljubljana

BELI ZOBJE Če želite ime bleščeč nasmeh, morate bi previdni, kaj jeste. Nekatera živila lahko poškodujejo sklenino, druga pa vam lahko pomagajo ohrani vaše zobe zdrave. Tukaj je nekaj živil, ki so koristna za zdravje zob, poleg tega pa jih tudi pobelijo. Hrustljava zelenjava Žvečenje hrustljave zelenjave s mulira izločanje sline, ki nevtralizira škodljive bakterije. Zelenjava odstrani tudi ostanke hrane na zobeh. Sir Sir je dober za zobe, ker je vir kalcija, ki je pomembna hranilna snov za razvoj kos in zob. Sir na zobeh ustvari plast kalcija, ki šči pred kariesom. Dr. Geoff Craig, predsednik skupine za zdravstveno in znanstveno poli ko pri Bri sh Dental Associa on, je dejal: “Kalcij pomaga pro gnilobi in eroziji. Sir je tudi eden izmed najbolj učinkovi h naravnih belilnih sredstev za zobe. Kivi Je zelo bogat z vitaminom C, pravzaprav lahko velik kivi zadovolji dnevne potrebe po vitaminu C. Ta je zelo pomemben za celovitost kolagena v dlesnih, ki preprečuje bakterije na vaših dlesnih, kar je glavni razlog za vnetje in krvavitev dlesni. Voda Priporočljivo je popi osem kozarcev čiste vode

2012

dnevno. Na ta način bodo vaše dlesni hidrirane in ohranili boste dober pretok sline. Je najboljša naravna zaščita pred škodljivimi bakterijami, ki povzročajo zobno gnilobo. Zeleni čaj Zeleni čaj ima 10-krat več an oksidantov, kot jih najdemo v sadju in zelenjavi, zaradi česar je ena izmed najbolj zdravih pijač. An oksidan dokazano uničijo bakterije, ki iz sladkorja ustvarijo obloge.Pijte 2 do 5 skodelic zelenega čaja dnevno. Vendar pa poskusite naj čaj brez kofeina, ker boste drugače morda težko zaspali. Če boste jedli to vrsto hrane bo vaš nasmeh bolj zdrav. Pomembno pa je tudi, da se izognete uživanju določenih živil. Trdi bonbon Čeprav je dobro znano, da je sladkor v sladkarijah problem, so trdi bonboni še posebej nevarni, ker jih imamo dlje v us h. Zavedajte se tudi, da nekateri žvečilni gumiji vsebujejo sladkor, tako da se raje odločite za ste brez sladkorja. Aldin Šahman, 4. g ŽAN PETRINČIČ Sem vrhunski športnik v biatlonu in bivši dijak Srednje zdravstvene šole Ljubljana. Najprej bi se rad zahvalil gospe ravnateljici Mariji Verbič, razredničarki, profesorici Nevenki Kralj, profesorici Katarini Gradišar ter ostalemu učiteljskemu zboru za razumevanje, potrpežljivost in podporo v š rih le h mojega šolanja. Brez vaše podpore mi ne bi uspelo konča vseh šolskih obveznos , hkra pa se prebi v sam vrh mladinske svetovne biatlonske konkurence. V naslednjih odstavkih vam bom, za lažje razumevanje prihodnjih generacij vrhunskih športnikov na šoli, skozi svoje oči predstavil šolanje na Srednji zdravstveni šoli Ljubljana in običajen dan vrhunskega športnika. Glede na to, da je Slovenija majhna država, ima zelo veliko odličnih in perspek vnih športnikov. Velikokrat se zgodi, da se športne po končajo v obdobju šolanja na srednjih šolah, in sicer zaradi pomanjkanja podpore šole. Največkrat je vzrok to, da šola športnika ne


FETI

MAREC

Srednja zdravstvena šola Ljubljana

razume. Izobrazba športnika je zelo pomembna, saj iz izkušenj mojih reprezentančnih kolegov vem, da mora bi izobrazba neke vrste varovalka, ker se pri športu lahko poškoduješ in je kariere konec. Večina ljudi ne pozna običajnega dneva vrhunskega športnika. Naj vam ga na kratko opišem.

Na leto opravim približno 450 ur treninga, do 30 ur na teden. Moj dan na Pokljuki, kjer treniramo skoraj celo leto, je takšen: zjutraj vstanemo ob sedmih in se odpravimo na jutranji tek in vaje za stabilnost in koncentracijo. Po zajtrku se odpravimo na dopoldanski trening. To je po navadi daljši ali intenzivnejši trening, kombiniran s streljanjem, ki v povprečju traja dve uri in pol. Ko pridemo s treninga, takoj pojemo kosilo in gremo spat. Spanje in regeneracija je pol treninga. Popoldne opravimo še krajši regeneracijski trening in fitnes. Po večerji nam ostane dve do tri ure časa za ostale ak vnos , ki niso povezane s športom. Za nas odpadejo vse nedelje, prazniki in počitnice. Tako je vide moj vsakodnevni ritual. Ni nam hudega, kajne? Ne, res nam ni. Šport je res nekaj lepega in kot seveda veste, se pri športni ak vnos sprošča hormon sreče. Vrhunski šport ni služba, obveznost …,

2012

je način življenja s svojim ritualom in navadami. Prav zaradi tega se po navadi zaplete v šoli. Poskusite si predstavlja dan, ki sem vam ga opisal zgoraj, nato si poskusite predstavlja š ri leta takega ritma. Prej ali slej bi se ga tako navadili, da bi se težko prilagodili na kaj drugega. Tako zgleda, ko športnik pride v šolo. Poruši se mu ves sistem, postane utrujen, nezbran. Spominjam se, ko sem prišel na Srednjo zdravstveno šolo Ljubljana. Za vsakega je prehod iz osnovne šole na srednjo zahteven. Novo okolje, novi profesorji, novi obrazi. Sam sem manjkal že prvi teden šole, saj sem imel ravno državno prvenstvo na Pokljuki. Prvi letnik mi je minil brez večjih zapletov, saj še nisem bil sprejet v slovensko reprezentanco. Imel sem predvsem težave s pridobivanjem zapiskov od sošolk in sošolcev. Vendar sem nekako dobil vse zapiske in končal prvi letnik. V drugem in tretjem letniku sem imel malo več težav, saj sem bil sprejet v reprezentanco in se je moja odsotnost dras čno povečala. Veliko sta mi pomagali razredničarka profesorica Nevenka Kralj in profesorica športne vzgoje Jasmina Mauko Dimovski. Zelo mi je pomagalo tudi to, da je šola načrtovala prak čni pouk na koncu moje sezone, da nisem bil preveč odsoten zaradi nadomeščanja. Velika sreča je bila, ko sem v četrtem letniku prišel do profesorice Katarine Gradišar, brez katere zagotovo ne bi zaključil šole do začetka spomladanskega roka mature. Čas, ki sem ga preživel na vaši šoli, mi bo ostal v lepem spominu. Znanje, ki sem ga pridobil, mi je že in mi še bo prišlo prav v prihodnos , tako v športu kot v življenju. Z veseljem bom povedal, da sem se šolal pri vas, in znanje s ponosom uporabljal. Ob teh besedah vas povabim, da se udeležite kakšne od mnogih tekem na Pokljuki in še enkrat hvala. Žan Petrinčič Kaj le po zraku in kvaka?! Letalo, polno Ljubljančanov. Kaj je predrznost? Če Greš v Cankarjev dom in vprašaš, če je Ivan doma.......


FETI

Srednja zdravstvena šola Ljubljana

Šef je delal načrt letnih dopustov, kar je zelo zahtevno in zoprno delo. Pa vpraša Lojzeta: "Ti, a maš rad »topu pir«?" "Ne, to pa ne!" "Kaj pa prešvicane »bejbe«?" "Uf, groza, to pa sploh ne!" "No, greš potem januarja na dopust.” Pogovarjata se dva policista: "Včeraj sem kupil WC ščetko!" "In?" "Mah ... Kaj pa vem. S papirjem je meni vseeno boljše!" Bolnik pride k zdravniku. Ta ga preiskuje do onemoglos , na koncu pa reče: "Ne morem in ne morem odkri , kaj vam je, ampak mislim, da je kriva pijača." Pacient odgovori: "Nič hudega, bom pa prišel, ko boste trezni. ” Janez se zvečer vrne domov iz službe, se sesede na stol v kuhinji in vpraša: "Kaj bo za večerjo?" Žena se postavi v zapeljivo pozo in pravi: "Mogoče jaz?" Janez: "Saj veš, da ne smem nič mastnega."

MAREC

2012

"Dobili boste otroka." "Kje pa otrok pride ven?" "Tam, kjer je prišel noter." "Torej, na zadnjem sedežu avtomobila?" Ko se je očka vrnil s službenega potovanja, mu je Metka skočila okoli vratu in ga začela poljublja , Marko pa ga je samo pozdravil z besedo: "Živijo!" "Ali si videl, kako me je prijazno sprejela Metka?" je oče vprašal sina. "Saj bi te jaz tudi tako, če bi pokvaril nov vžigalnik." Učitelj je učencem dejal, da bo danes vsakemu zastavil dve vprašanji. Če bo kdo od učencev pravilno odgovoril na prvo vprašanje, mu bo drugega črtal. "Koliko peres ima kokoš?" vpraša učitelj. "Dvestooseminosemdeset!" v trenutku odgovori Marjan. Učitelj je ves iz sebe: "In kako si prišel do te številke?" "Gospod učitelj, to je vendar že drugo vprašanje!"

Človek teče za avtobusom in vpije: "Počakajte prosim, zamudil bom v službo!" Potniki začnejo vpi vozniku: "Počakaj ga, zaustavi!" Voznik: "Ne smem na ces ..." Potniki: "Ne bodi kreten, ustavi vendar!!!" Voznik res zaustavi in človek vstopi. Ko avtobus odpelje, se človek oddahne, potegne izkaznico in pravi: "Karte na pregled!" Blondinka je obiskala ginekologa, ta pa ji je po preiskavah povedal: "Noseči ste." "Kako, noseča?"

"Kako to, da na roditeljskih sestankih še nisem videla tvoje mame?" vpraša učiteljica Janezka. "Prinesel vam bom sliko," je odgovoril Janezek. "Barbara, kateri dve besedi sta v šoli najpogosteje uporabljeni?" "Ne vem!" "Točno!" je rekel učitelj. "Kaj razumemo pod jutranjo sivino? " je profesorica vprašala dijaka. "To je občutek, ko zjutraj vstanem in moram v šolo."


FETI

MAREC

Srednja zdravstvena šola Ljubljana

2012

"Draga, ali si kaj očis la ribo, ki si jo spekla?" "Zakaj le, saj je bila celo življenje v vodi!" "Gospod, tele hlače vam pa zelo pristajajo!" reče prodajalka. "Vem, toda pod pazduho me pa vseeno preveč ščijo!" Na ces sta se srečala doktor in čevljar. Doktor je vprašal: "Dober dan, so pri vas vsi družinski člani zdravi?" "So, hvala. Pa pri vas? So vsi čevlji v redu?"

LJUBEZEN Kaj sploh je ljubezen? Nikoli nisem dojela rekli so, da je občutek, kot da bi lebdela. Ampak tega občutka še sploh nisem doživela. Tvoje ustnice, ki bi jih poljubila, takoj ko šanso bi dobila. Ti izmamiš mi nasmeh na obraz, s teboj vedno sem iskrena, tu ni mask. Vem, da ljubiš me in ljubim te, tu ni potreben dokaz, mami me kot droga tvoj obraz.

"No, Mihec, povej mi kaj o psih! " je rekla učiteljica biologije. "Psi. Psi imajo radi vodo. Nekateri celo živijo v njej in tem psom rečemo morski psi." Janezek dobi novo kolo. Pelje se prvi krog okoli hiše in pri drugem krogu vpije: "Glej, mama, peljem se brez rok!" In tretji krog in zavpije: "Glej mama, zdaj se peljem brez nog!" In sledi četr krog in zavpije: "Glej mama, brez zob!"

Ti boš vedno moja boljša polovica, lepša stran mojega lica. Ti si ta, ki nariše mi dan in izbriše temno stran. Ne rabim bogastva, moj zaklad si in me zaslepiš, ko rečeš, da srce sem ukradla. V gozdu sanj ne mine dan, da si ne želim s tabo stran. In vedno bile so moje sanje, kako enkrat držala se bova za roke in zbirala imena za najine otroke. I.K.


FETI

Srednja zdravstvena šola Ljubljana

MAREC

2012

Praktično usposabljanje v Aarhusu na Danskem: Katra, Lejla, Anja in Aljaž.


FETI

Srednja zdravstvena šola Ljubljana

Praktično usposabljanje na Finskem: Aleš, Katja, Manca in Vida.

MAREC

2012


FETI

MAREC

Srednja zdravstvena šola Ljubljana

2012

Prak čno usposabljanje v Latviji: Tjaša, Karin; Anelisa in Lučka.

10. DOBRODELNI DECEMBER JE USPEŠNO ZA NAMI.

lotevamo te zahtevne naloge. MK, TŠ, KGS

Ponosni smo, da se je veliko dijakov in učiteljev vključilo v organizacijo, izvedbo in oglede posameznih prireditev. Dijaki so: - sestavili ekipe za športne tekme, - igrali na tekmah, - izdelovali in prodajali izdelke na tržnici, - predstavili svoje talente na Pokaži, kaj znaš, - vodili prireditve, - prodajali vstopnice, - igrali, peli in plesali v novoletni predstavi za otroke, - pomagali pri delitvi daril otrokom, - kot gledalci prispevali k odličnemu vzdušju na šoli. Hvala vsem, ki ste na kakršenkoli način sodelovali pri tradicionalnem Dobrodelnem decembru. Vaši odzivi dajejo organizatorjem energijo, da se vsako leto znova

IZKUPIČEK ODBOJKA KOŠARKA HOKEJ TRŽNICA NOGOMET POKAŽI, KAJ ZNAŠ

187, 55 € 137, 90 € 148, 00 € 415, 51 € 168, 05 € 419, 09 €

SKUPAJ

1476, 10 €

700, 00 € smo porabili za nakup novoletnih daril otrokom iz socialno ogroženih družin, ki jim jih je razdelil dedek Mraz Nejc v šolski telovadnici. Preostanek bomo namenili plačilu položnic našim dijakom, ki jim to predstavlja težave. prof. Maja Klančič

2016 feti  
Read more
Read more
Similar to
Popular now
Just for you