Issuu on Google+

Leto IX Številka 66 Glasilo SINDIKATA ŽELEZNIŠKEGA PROMETA SLOVENIJE Oktober 2003

POTI IN STRANPOTI Socialno partnerstvo na SŽ

KPDŽP Sprememba kolektivne pogodbe

PARTICIPACIJSKI DOGOVOR Znova aktivni oddih

ROGATEC Rogaška proga tudi po 100 letih

KOLESARJENJE Po deželi cvička gre lahko

FOTO: Robi Horvat


2

Holding d.o.o - VS - Agencija

Kazalo STRAN 3

Poti in stranpoti ... STRAN 4

Zakon o delovnih razmerjih III

Po vročinski agoniji letošnjega poletja smo veselo zakorakali v svetlo prihodnost, ki se kliče Holding Slovenske železnice d.o.o. V slogu prvošolčkov smo veselo vstopili v novo organizacijsko shemo, ki se je kljub peklenski vročini kuhala v Upravi Slovenskih železnic. Prvi korak je narejen in povratka nazaj ni. Čeprav se od prvega koraka, ko smo zamenjali za en vagon žigov, ni zgodilo bog ve kaj, pa kljub temu nad zaposlenimi lebdi začaran krog organizacijske sheme, ki kar čaka da se spet razblini kot milni mehurček.

STRAN 5,6,7

Pravilnik o letovanju STRAN 9

Seminar o vodenju blagajn STRAN 10,11

Kočevje STRAN 12

Resnično se trudijo STRAN 13

Navsezadnje pa zagotovo ne more biti slabše, kot je bilo zadnje tri leta, ko smo se tako lepo prešteli, da nas je bilo še kako premalo, sedaj pa ugotavljamo, da nas je spet preveč in še enkrat preveč. Recept za izhod iz rdečih številk je kar se da enostaven. Povečati prihodke, zmanjšati odhodke, tudi na račun zaposlenih. Če še velja program za zmanjševanje števila zaposlenih, se bo ta del scenarija zagotovo izšel, celo brez večjih pretresov. Pri zmanjševanju ostalih stroškov pa je stvar bistveno bolj zapletena. Komu vzeti in komu dati. Kdo bo v sistemu odigral ciganskega konja, ki ne je in ne pije, dokler ne pogine. Predsednik uprave je v svojih redkih nagovorih glede poslovanja še kar optimističen, saj se po njegovih besedah izboljšujejo tudi prihodki v potniškem prometu, kar je bilo še pred časom prava utopija. Ob vsem tem pa je iz krogov blizu vladnih soban slišati, da Agencija za železniški promet le ni tista prava mati, ampak zgolj krušna, ki pač deli drobtinice zdaj temu in zdaj onemu. Ali bo teh drobtinic ostalo kaj tudi za nas, se zaenkrat še ne ve. Zagotovo pa se ve, da je v zvezi z Agencijo odprtih še kar nekaj vprašanj, ki dišijo po zajetnih kupčkih denarja, ki ga krvavo potrebuje tako država kot Holdnig Slovenske železnice. O tem, kdo bo pri tem vihtel dirigentsko palico, pa bo verjetno znano že do naslednje številke.

Participacijski dogovor STRAN 14

Prodamo vse kar imamo STRAN 15

OO Jesenice STRAN 16

Rogaška proga po 100 letih STRAN 17

Kolesarjenje po deželi cvička STRAN 18, 19

Triglav, Spust po Kolpi

Telefonske številke : Predsednik : 031 347 626 Sekretar : 041 751 304 Uredništvo: 01 29 13 382 Časopis PROMETNIK izdaja SINDIKAT ŽELEZNIŠKEGA PROMETA SLOVENIJE Glavni urednik : Izidor Sotlar Odgovorni urednik : Ivan Šenkiš Uredniški odbor : Marjan Mally Dopisniki: Damjan Rak, Brane Jug, Albin Žnidarčič Oblikovanje : Zdravko Munda Foto: Fototeka, Robi Horvat Naslov uredništva : SŽPS Uredništvo časopisa ul. OF 7 1000 Ljubljana Telefoni : (01 29) 12146, (01)29) 12147 E-MAIL: prometnik@email.si TISK: Dolenc tisk Glasilo šteje med grafične izdelke informativnega značaja iz 11. točke tarifne priloge 3 zakona o DDV po katerih se plačuje DDV po stopnji 8,5 %. Časopis izhaja mesečno v nakladi 1000 izvodov.


3

socialnega partnerstva na SŽ.

e smo pred nekaj meseci ugotavljali, da socialnega dialoga med upravo in sindikati praktično ni, lahko danes le rečemo, da se je slika na tem področju vsaj nekoliko spremenila na bolje.

Č

Ustanovitev in začetek dela Ekonomsko socialnega sveta za področje železniškega prometa (ESS), katerega namen naj bi bil dogovarjanje o socialni problematiki zaposlenih v obdobju do izvedbe preoblikovanja Slovenskih železnic, ter bolj ali manj redni sestanki med Upravo ( po novem Poslovodstvo Holdinga Slovenske železnice d.o.o.) in reprezentativnimi sindikati na SŽ, vsaj formalno ustvarja podobo obstoja socialnega dialoga. Resnici na ljubo je treba povedati, da se ta premik dogaja predvsem zaradi vztrajnega pritiska in zahtev sindikatov. Poslovodstvo bi se moralo zavedati, da se brez ustreznega socialnega dialoga tudi njihova prizadevanja prej ali slej znajdejo na slepem tiru. Vedno bolj pa postaja tudi jasno, da pomanjkanje kulture socialnega dogovarjanja še vedno ostaja ena temeljnih šibkih točk

Resničnost navedene trditve potrjuje več odločitev Poslovodstva, ki jih na žalost ni mogoče razumeti drugače kot namerno metanje peska v oči socialnim partnerjem. Že pred časom je generalni direktor v javnosti dajal izjave, da na železnicah ne bomo zniževali plač, če jih ne bo zniževala tudi javna uprava ter, da razume zniževanje deleža stroškov dela le v povezavi z zviševanjem prihodkov od prodaje in ne nominalnim zniževanjem plač…. Lepo zveneče izjave pa v dejanjih in namerah na žalost dobijo drugačno podobo. S predlogom sprememb Kolektivne pogodbe za dejavnost železniškega prometa (KPDŽP), ki ga je Poslovodstvo konec prejšnjega meseca posredovalo sindikatom, želi ne samo znižati nivo pridobljenih pravic, temveč z zniževanjem nekaterih dodatkov in ukinitvijo Priloge 5 h KPDŽP znižati plače velikega dela železničarjev. Obrazložitve za takšna ravnanja in predloge pa so na žalost sila površne in neutemeljene. Če se med bistvene razloge za predlagane spremembe na prvo mesto uvrsti slab finančni položaj podjetja, bi bilo zaradi korektnosti potrebno ugotoviti, v kolikšni meri oz. v katerih delih je veljavna KPDŽP vplivala na slab finančni položaj podjetja. Tako splošne in neutemeljene ocene, brez resnih analiz seveda ne morejo predstavljati osnove za pogajanja. Ignoriranje socialnega partnerstva pa se več kot očitno kaže tudi na primeru enostranske uveljavitve »Obvestila,« s katerim se določa začasno prerazporejanje delovnega časa

in uveljavitev pravil za vodenje disciplinskih postopkov na SŽ. V obeh primerih gre za področje, ki je regulirano z določili KPDŽP. Kljub temu, da smo sindikati Poslovodstvo večkrat argumentirano opozorili, da so omenjena dejanja v nasprotju z veljavnim pravnim redom, pa izgovarjanje na stališča in pravniške akrobacije njihovih pravnih služb ter napotilo na komisijo za razlago KPDŽP (ki mimogrede sploh nima predsednika in tako ne more delovati), izzveni precej cinično in ignorantsko. In da ne pozabimo: kmalu po prihodu na čelo SŽ je generalni direktor javno zagotavljal, da se bo pod njegovim vodstvom na železnicah spoštoval pravni red. Na podoben način kot v omenjenih dveh primerih se z izogibanjem dialogu in enostranskimi dejanji poizkuša uzakoniti omejitev pravice do odmora med delom. S predvidenimi spremembami Zakona o varnosti v železniškem prometu, želi namreč Poslovodstvo ob podpori svojih strokovnih služb in ministrstva za promet, izvršilnim železniškim delavcem uzakoniti odmor med delom v obliki nekakšnih »čik pavz«, prepovedati zapuščanje delovnih prostorov v času malice in ponuditi »miloščino« kot nadomestilo za nečloveške prepovedi. Predlagatelji takšne rešitve zelo dobro vedo, da smo v Sindikatu železniškega prometa Slovenije z velikim razumevanjem in potrpljenjem obravnavali omenjeni problem. Kmalu pa bodo tudi izvedeli, da v prihodnje več ne bo tako. Trenutnega stanja na področju socialnega dialoga na Slovenskih železnicah tako klub


4

Sprememba ali sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi zaradi spremenjenih okoliščin Zakon o delovnih razmerjih (ZDR) v členih 47. do 50. ureja spremembo ali sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi zaradi spremenjenih okoliščin. Spremembo ali sklenitev nove pogodbe lahko predlaga vsaka stranka, do spremembe oziroma sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi pa pride, ko (če) na to pristane nasprotna stranka. ZDR določa, da se sklene nova pogodba o zaposlitvi v naslednjih primerih: če se spremeni naziv delovnega mesta oziroma se spremenijo podatki o vrsti dela (kratek opis dela), ki ga delavec opravlja po pogodbi o zaposlitvi, - če se spremeni čas trajanja delovnega razmerja; če se spremeni čas trajanja iz nedoločenega v določen čas, je potrebno v novi pogodbi določiti tudi način izrabe letnega dopusta, - če se spremeni delovno razmerje s polnega na krajši delovni čas in obratno. Nova pogodba o zaposlitvi se sklene tudi v primeru, če delodajalec delavcu odpove pogodbo o zaposlitvi zaradi poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti, obstajajo pa pogoji za nadaljevanje dela delavca pod spremenjenimi pogoji ali na drugem delovnem mestu. V tem primeru delodajalec delavcu ob tem, da mu odpove dotedanjo pogodbo o zaposlitvi, istočasno ponudi sklenitev nove pogodbe. Sklenitev nove pogodbe je lahko ponujena za ustrezno delo (to je zaposlitev, za katero se zahteva enaka vrsta in stopnja izobrazbe, kot se je zahtevala za opravljanje dela na prejšnjem delovnem mestu, za katerega je imel delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi) ali tudi za neustrezno delo. Če delavec ne sprejme ponujene zaposlitve na ustreznem delu, ni upravičen do

nadomestila za brezposelnost, prav tako tudi ni upravičen do odpravnine, ki pripada presežnim delavcem. V primeru, da pa delavec sprejme pogodbo o zaposlitvi na neustreznem delu, mu pripada sorazmerni del odpravnine (ki ga bo določila šele sodna praksa). ZDR v 49. členu vsebuje zelo pomembno določbo, da ne glede na spremembo zakona, kolektivne pogodbe ali splošnega akta delodajalca, delavec ohrani vse tiste pravice, ki jih ima ugodneje določene v pogodbi o zaposlitvi. Primer: V pogodbi o zaposlitvi ima delavec določeno, da mu pripada 30 dni letnega dopusta. Kolektivna pogodba, na podlagi katere je bil izračun letnega dopusta napravljen, se pozneje spremeni tako, da bi delavcu pripadalo manj dopusta glede na to, da število dni letnega dopusta, vpisanih v pogodbo o zaposlitvi, se delavcu ne more zmanjšati. Drugače je, če je v pogodbi o zaposlitvi navedeno le, da se dopust odmeri z upoštevanjem kriterijev v kolektivni pogodbi. V tem primeru se s spremembo kriterijev v kolektivni pogodbi spremeni tudi število samega letnega dopusta. Problem zna biti v primeru, če se v pogodbi o zaposlitvi navede, da se uporablja kolektivna pogodba, z izrecno navedbo, kdaj in kje je bila objavljena. V tem primeru je sporno, ali se s spremembo te kolektivne pogodbe lahko uveljavi spremenjene kriterije, če v pogodbi o zaposlitvi ni navedeno, da se uporablja spremenjena kolektivna pogodba. ZDR v 15. členu določa, da se pogodba o zaposlitvi sklene v pisni obliki. Delavcu mora biti pisni predlog pogodbe izročen praviloma tri dni pred predvideno sklenitvijo, pisna pogodba pa ob sami sklenitvi. Vse navedeno velja tudi v primeru, če gre za spremembo pogodbe o zaposlitvi oziroma v primeru sklenitve nove pogodbe. Tu velja pripomniti, da se v primeru, ko se je delavcu odpovedala pogodba o zaposlitvi iz poslovnega razloga in razloga nesposobnosti, hkrati pa se mu je v sprejem ponudila

nova, delavec o tem, ali bo sprejel podpis nove pogodbe o zaposlitvi lahko izjasni v 30 dneh od prejema pisne ponudbe. Suspenz pogodbe ZDR v 51. členu določa primere, ko je pogodba o zaposlitvi začasno suspendirana, tako da mirujejo pogodbene in druge pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, ki so neposredno vezane na delo. Institut suspenza pogodbe o zaposlitvi dejansko nadomešča dosedanji institut mirovanja pravic iz delovnega razmerja, z dosedanjim suspenzom kot odstranitvijo delavca iz delovnega mesta ali podjetja pa nima nič skupnega. Odstranitev delavca iz delovnega mesta ali iz podjetja je v sedanji ureditvi nadomeščena z začasno prepovedjo opravljanja dela, do katere bo prišlo v primeru zahteve delodajalca v postopku redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, razloga nesposobnosti ali v postopku izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Do suspenza pogodbe o zaposlitvi pride v naslednjih primerih: ko delavec zaradi prestajanja zaporne kazni ali izrečenega vzgojnega, varnostnega ali varstvenega ukrepa ne more opravljati dela šest mesecev ali manj, - ko delavec služi vojaški rok ali opravlja nadomestno civilno službo oziroma usposabljanje za opravljanje nalog v rezervni sestavi policije, - ko je delavec v priporu in - v drugih primerih, ki jih določa zakon. V navedenih primerih delavec začasno preneha opravljati delo, pogodba o zaposlitvi pa ne preneha veljati in je delodajalec ne sme odpovedati, razen če so podani razlogi za izredno odpoved ali če je uveden postopek za prenehanje delodajalca. Najkasneje v petih dneh po


5

Na podlagi sklepov št. 9/03, ki ju je sprejela skupščina Sindikata železniškega prometa Slovenije, je Glavni odbor Sindikata železniškega prometa Slovenije na svoji seji, dne 16.04.2003, sprejel, na svoji seji dne 28.5.2003 pa spremenil in dopolnil PRAV I LN I K o delitvi terminov letovanja in upravljanju s počitniško hišico v Atomskih Toplicah I. SPLOŠNA DOLOČILA 1. člen Pravilnik določa upravičence do letovanja, termine letovanja in terminske plane, kriterije za delitev terminov, odpoved letovanja, določanje cene in plačilo letovanja ter pravice in obveznosti uporabnikov počitniške hišice. S tem pravilnikom se določa tudi način upravljanja s počitniško hišico, poraba sredstev od letovanj ter obveščanje organov sindikata o poslovanju in izkoriščenosti počitniške hišice. II. UPRAVIČENCI DO LETOVANJA V POČITNIŠKI HIŠICI 2. člen Nosilec letovanja v počitniški hišici je član SŽPS, z njim pa imajo možnost in pravico letovati tudi druge osebe. Pravico biti nosilec letovanja imajo tudi upokojeni delavci Slovenskih železnic in njenih odvisnih družb, ki so bili člani SŽPS in delavci, ki so bili člani SŽPS, a jim je delovno razmerje prenehalo iz poslovnih razlogov, vendar imajo aktivni člani prednost pred njimi. 3. člen V primeru prostih kapacitet lahko v počitniški hišici letujejo tudi drugi delavci Slovenskih železnic. III. TERMINI IN TERMINSKI PLAN 4. člen Termini letovanja so sedemdnevni in sicer od nedelje do nedelje. V kolikor termin ni zaseden se lahko letuje tudi krajši čas. 5. člen V počitniški hišici je možno letovati vse leto, s tem da se letovanje deli na letno in zimsko sezono. Letna sezona traja od 27. 04. do 30.09., zimska sezona traja od 01.10. do 26.04.. 6. člen

Odbor za letovanje objavi delitev terminov skladno s tedenskimi dekadami iz 4. člena tega pravilnika. Razpis za letovanje se objavi na oglasnih deskah najpozneje: do 01.03. za letno sezono in do 01.08. za zimsko sezono. Predsedniki Območnih odborov poskrbijo, da je razpis razobešen na vseh tistih oglasnih deskah, kjer ima SŽPS svoje člane, kakor tudi, da je prijava za letovanje dostopna vsem članom. Prijavnico je možno dobiti tudi v pisarni SŽPS, Trg OF 7, Ljubljana. 7. člen Zainteresirani člani pošljejo izpolnjene prijave na naslov SŽPS, Trg OF 7, Ljubljana, Odbor za letovanje, najpozneje: do 31.03. za letovanje v letni sezoni in do 31.08. za letovanje v zimski sezoni. Prijavi morajo prosilci obvezno priložiti tudi izpolnjeno in podpisano izjavo o načinu plačila stroškov letovanja. Prijava za letovanje in izjava o načinu plačila (priloga 1 in 2) sta sestavni del tega pravilnika. IV. KRITERIJI IN DELITEV TERMINOV 8. člen Termini za koriščenje počitniške hišice se dodelijo na podlagi prednostne liste, ki se določi na osnovi števila zbranih točk: - za vsako leto članstva v SŽPS 1 točka - za vsakih dopolnjenih pet let dela v dejavnosti železniškega prometa 1 točka - letovanje v preteklem letu -10 točk - letovanje pred dvema letoma -5 točk - letovanje pred tremi leti -2 točki - dva ali več članov sindikata, če se prijavijo skupaj1 točka - otroci do dopolnjenega 15. leta 1 točka za vsakega otroka V primeru, da se na eni prijavi prijavita dva ali več oseb, ki so člani SŽPS ter tako uveljavljajo dodatno točko, se glede izpolnjevanja kriterijev (negativne točke) v naslednjih prijavah šteje, da so letovali vsi. 9. člen Delitev terminov se opravi na podlagi pravilno in popolno izpolnjenih ter pravočasno poslanih prijav. V prijavi morajo biti poleg nosilca (člana SŽPS) navedene vse ostale osebe, ki bodo letovale z njim. Član lahko v prijavi navede tudi rezervne termine, kateri se mu dodelijo, če se na te termine ni nihče prijavil. Nepopolnih prijav se pri delitvi terminov ne upošteva. 10. člen Prednost pri dodelitvi termina ima član, ki je zbral


6

Pri dodelitvi v posameznem terminu ima ne glede na število zbranih točk prednost tisti, ki še nikoli ni koristil počitniške hišice. 11. Člen Nezasedene termine za letovanje Odbor za letovanje objavi na oglasnih deskah. Na nezasedene termine se lahko člani prijavijo po telefoničnem dogovoru s predsednikom Odbora za letovanje. 12. člen Vsak član, ki meni, da so bila pri delitvi terminov kršena določila tega pravilnika, se lahko pet dni po objavi delitve terminov na odločitev pritoži naGlavni odbor SŽPS. Glavni odbor mora pritožbo obravnavati in nanjo podati odgovor. Sklep Glavnega odbora je dokončen. 13. Člen Član, ki mu je bilo odobreno letovanje, prejme pred odhodom na letovanje napotnico ter navodilo za uporabo počitniške hišice. Napotnica in navodilo (priloga 3 in 4) sta sestavni del tega pravilnika. V. ODPOVED LETOVANJA 14. člen V kolikor član ne letuje v dodeljenem terminu in: termina ne odpove pred pričetkom letovanja oziroma letovanje odpove manj kot sedem dni pred pričetkom letovanja, plača polno ceno letovanja, glede izpolnjevanja kriterijev v naslednjih letih pa se šteje, da je član v tem obdobju letoval, odpove letovanje najmanj štirinajst dni pred pričetkom odobrenega termina, se cena letovanja ne plača; glede izpolnjevanja kriterijev v naslednjih letih pa se šteje, da je član v tem obdobju letoval,odpove letovanje manj najmanj sedem dni pred pričetkom odobrenega letovanja, se plača nadomestilo v višini 30% cene letovanja; glede izpolnjevanja kriterijev v naslednjih letih pa se šteje, da je član v tem obdobju letoval, je odpoved letovanja upravičena (bolezen, smrt), kar član izkaže z pisnim potrdilom, se ne glede na čas odpovedi ne plača odškodnine; glede izpolnjevanja kriterijev v naslednjih letih se šteje, da član v tem obdobju ni letoval. 15. člen V primeru odpovedi iz predhodnega člena se nezasedeni termini najprej ponudijo tistim članom, ki jim letovanje v istem terminu ni bilo odobreno, nato pa še ostalim članom.

VI. DOLOČANJE CENE IN PLAČILO LETOVANJA 16. člen Cena letovanja (na dan) se določi pred posameznim razpisom letovanja, posebej za letno in zimsko sezono. Ceno določi Glavni odbor SŽPS po predhodnem mnenju Odbora za letovanje. Glavni odbor lahko določi, da je cena letovalcev, ki niso člani SŽPS, višja od cene za člane. 17. člen Letovanje se plača: letovanje do dva dni - v enem obroku, letovanje od tri do štiri dni v dveh obrokih, letovanje od pet do sedem dni v treh obrokih. Plačilo v enem obroku je možno tudi v primeru iz 2. in 3. alinee. 18. člen Soglasje, da se plačilo letovanja trga od plače, podpiše član na izjavi, na kateri vpiše tudi število obrokov. Prvi obrok član plača en mesec pred pričetkom letovanja. VII. PRAVICE IN OBVEZNOSTI UPORABNIKOV POČITNIŠKE HIŠICE 19. člen Počitniško hišico lahko uporablja samo oseba, ki ima zanjo za določen termin veljavno napotnico. Menjava termina brez soglasja Odbora za letovanje ni dovoljena. 20. člen Uporabnik počitniške hišice mora upoštevati navodila, ki jih prejme pred odhodom na letovanje, upoštevati hišni red oziroma red naselja, ob prihodu v počitniško hišico pa mora preveriti stanje prostorov, inventarja in opreme. Vse pripombe mora uporabnik hišice vpisati v »Knjigo gostov«, ki se ob predaji hišice pusti na kuhinjski mizi. Prevzem hišice je ob 12.00 uri na dan, ki je prvi vpisan na napotnici, predaja hišice pa je ob 10.00 uri na dan, ki je zadnji napisan na napotnici. 21. člen Morebitno povzročeno škodo na objektu, inventarju in opremi mora uporabnik plačati. Uporabniku, ki je namerno povzročil škodo na objektu, inventarju ali opremi, se prepove letovanje v tem objektu za dobo najmanj deset let. 22. člen Ugotovljene poškodbe in druge posebnosti na objektu, inventarju in opremi, mora uporabnik počitniške kapacitete takoj javiti na naslov SŽPS


7

VIII. UPRAVLJANJE S POČITNIŠKO HIŠICO 24. člen S počitniško hišico upravlja Odbor za letovanje. Odbor ima tri člane in njihove namestnike, ki jih za dobo štirih let imenuje Glavni odbor sindikata. Odbor ima naslednje naloge in pristojnosti: razpisuje termine za letovanje, zbira prijave, na podlagi prijav dodeljuje termine letovanja, izdaja napotnice (obvešča člane o odobrenih terminih), obvešča člane o prostih terminih, sprejema odpovedi letovanj in jih obravnava, spremlja realizacijo plačevanja letovanj. 25. člen Glavni odbor imenuje tudi skrbnika počitniške hišice, ki ugotavlja stanje počitniške hišice in po potrebi ustrezno ukrepa. 26. člen Odbor za letovanje in skrbnik so za svoje delo odgovorni Glavnemu odboru in Skupščini SŽPS. Odbor o svojem delu dvakrat letno poroča Glavnemu odboru, poročilo pa poda tudi na redni letni seji skupščine. Skrbnik poroča Glavnemu odboru v primeru ugotovljenih nepravilnostih.

27. člen Prihodek od letovanj se nakazuje na transakcijski račun SŽPS, prihodki in odhodki pa se v bilancah in finančnem poročilu prikažejo kot poseben konto. 28. člen Prihodek od letovanj se nameni za plačilo pogodbe z Atomskimi toplicami (najemnina zemljišča na katerem stoji počitniška hišica, plačilo električne energije, plačilo vode in kanalščine, plačilo pet kart dnevno za vse dni v letu za kopalne kapacitete Atomskih toplic), za vzdrževanje hišice, nakup inventarja ter za druga vlaganja v počitniške kapacitete. IX. PREHODNA IN KONČNA DOLOČILA 29. člen Razpis terminov za letno sezono v letu 2003 Odbor za letovanje objavi na oglasnih deskah najpozneje do 25.04. ter določi čas za prijave do 05.05., prvi termin letovanja pa se prične 17.05.. 30. člen Ta pravilnik sprejme Glavni odbor, potrdi pa ga skupščina sindikata. 31. člen Spremembe in dopolnitve tega pravilnika skupščina.

sprejema

KPDŽP - Sprememba kolektivne pogodbe

U

prava Slovenskih železnic je pred dobrim mesecem dni sindikatom predložila dopolnjene predloge za spremembo kolektivne pogodbe za dejavnost železniškega prometa. Spremembe je bilo vsekakor pričakovati, saj je potrebno kolektivno pogodbo uskladiti z novim zakonom o delovnih razmerjih, ki ureja to področje. Tako so svoj predlog sprememb kolektivne pogodbe predložili tudi sindikati, ki so v svoje predloge uvrstili predvsem spremembe, ki so v vzročni povezavi z novim zakon o delovnih razmerjih. No popolnoma drug pristop pa ima Uprava, ki s svojimi predlogi bistveno posega v veljavno KPDŽP in to kar v več kot stotih členih omenjene pogodbe.

Verjetno ni potrebno posebej ugotavljati, da gre pri tem za poizkus bistvenega zmanjševanja pravic, poleg seveda že tistih, ki jih prinaša nov zakon. Še posebno je zanimiva tudi razlaga za predlagane spremembe KPDŽP, ki jih navaja Uprava. Kot poglavitni vzrok za spremembo kolektivne pogodbe navaja slab finančni položaj podjetja, ki posledično zahteva tudi zmanjševanje stroškov dela. O.K. vendar pa se tu na široko odpira vprašanje, kaj je vzrok za tako slab finančni položaj. Ali so to zgolj delavci, ki opravljajo svoje delo na svoj najboljši način, ali je vzrok kje drugje. Recimo v šibkem prilivu prihodkov, za kar pa zagotovo ni kriva kolektivna pogodba, prej individualna, če sploh kaj od tega. Takšne razlage ni mogoče sprejeti, še posebno zato ne, ker verodostojnih analiz ni

in ni možno sklepati, da takemu stanju botruje zgolj kolektivna pogodba. Je pa iz predlaganih sprememb, s strani Uprave, kaj lahko razbrati, da gre zgolj za zmanjševanje pravic, ki bodo imele kaj malo vpliva na slab ali dober finančni položaj družbe. Toda, če že govorimo o zmanjševanju stroškov, potem je potrebno poudariti, da so sindikati vsekakor za zmanjševanje stroškov, vendar v celotni strukturi vseh stroškov in ne zgolj tistih, ki izhajajo iz kolektivne pogodbe. Omenjeni predlogi za spremembo pogodbe so bili s strani sindikatov zavrnjeni, saj ti smatrajo, da so predlagane spremembe odmerjene preveč na »palec in počez,« obenem pa bi bila takšna vsebina kolektivne pogodbe celo izpod nivoja veljavnega zakona o delovnih razmerjih.


8

Približuje se dan »D,« ko bodo prometnikom na postaji Jesenice dokončno potekle licence za opravljanje del na mejni postaji. Izgleda, da si tisti, ki bi jih to moralo najbolj skrbeti, spet zatiskajo oči. O tem in še čem pa v nadaljevanju. Vsaka obmejna postaja ali pa postaja, kjer se vrši primopredaja med dvema železniškima upravama, funkcionira popolnoma specifično. Enotnega vzorca ni, čeprav so v preteklosti prav na SŽ poskušali poenotiti način dela na vseh obmejnih postajah. Vendar pa so vsi ti poskusi klavrno propadli (imena agitatorjev so na voljo pri avtorju), saj se razume, da je dirigirati Hrvatom, Italijanom, Madžarom ali Avstrijcem in jim vsiljevati svoj koncept, popolnoma nemogoče. Še posebno, ker prihaja s tako »avtoritarne« strani. Prav tako pa tudi sodelovati ni mogoče, če se ne iščejo konsenzi, skupne točke, skratka: »Poznati, upoštevati in uporabljati je potrebno predpise tuje (sosednje) železniške uprave in jih s pravo mero razuma in odgovornosti vpletati v trenutno situacijo, seveda s ciljem da se promet odvija čimbolj tekoče. Primer Jesenice V nadaljevanju bi vam rad predstavil, kako to izgleda na postaji Jesenice. Vem, da v Dobovi, Sežani, Novi Gorici, Hodošu in tako naprej, to izgleda precej drugače, ter da ima vsaka mejna postaja svoje posebnosti. Vem pa tudi, da morajo zaposleni na teh postajah, predvsem v vodenju prometa, prav tako poznati in uporabljati predpise sosednje uprave, poleg tega pa imeti še zvrhan koš dobre volje in živcev. Poznati in uporabljati pa pomeni tudi obvladati sosedov jezik, saj v nasprotnem primeru komunikacija ni možna. Jesenice, mejna postaja na X. koridorju, primopredajna postaja med upravama SŽ in OeBB. Vsak prometnik (v izmeni nas je več) poleg tega, da z »našimi« dela po naših

predpisih, praktično vso izmeno neposredno komunicira z uslužbenci OeBB, bodisi s sosednjo postajo (Rosenbach) ali z ostalimi udeleženci (strojevodje, stikalničarji, itd.), po predpisih in v jeziku sosedov. Tudi takrat, kadar ne delujejo vse naprave, kadar se vozi »na rdečo,« kadar se izstavljajo splošni nalogi, previdnostni nalogi, kadar se vozi s spuščenim odjemnikom toka oziroma kadar je potrebno izklopiti 15 kV napetost. Zanimivo je, da tudi izklopi na 15 kV mreži, ki služijo za potrebe naše EE, vodja skupine izda nalog v slovenščini, prometnik pa ga pretvori (ne samo prevede) v OeBB predpise in nemški jezik. Tudi takrat, ko se vrši zapora enega tira, bodisi

na naši ali sosedovi strani, pa je na progi naš ali sosedov čuvaj ali celo oba hkrati, ko so na progi progovna vozila, bodisi naša ali sosedova ali oboja. Ali pa,kadar se pošilja pomožni stroj obležalemu vlaku v pomoč. Pa takrat, ko se odpravlja vlak, katerega spremlja osebje sosednje uprave. V vseh teh primerih naenkrat postaneš »dvoživka,« ki ima za vsako težavo vedno na voljo čarobni prašek, imenovan »Poznavanje in uporaba predpisov tuje železniške uprave!« Simbioza, da te kap Kako se tej stvari streže drugje, sem bil priča v srčiki Evrope, v Strasbourgu, ko sem lansko leto potoval z vlakom EC iz Pariza v Muenchen. Ker sem rahli »Ferofanatik«, sem budno opazoval primopredajo med SNCF in DB. Vlak

je prevzela DB lokomotiva, odpravilo pa ga je osebje SNCF (vl. odpravnik pri stroju, dva postajna delavca z UKV-ji in piščalkami pri vlaku, DB vlakospremno osebje pa mirno sedi na vlaku.) In to v središču združene in demokratične Evrope. Pač stvar urejenih in zdravih odnosov. Veliko je še teh primerov, npr. obveščanje strojnega osebja OeBB o nameravanem premiku, s katerim prihranimo ogromno pešačenja spremljevalcem strojev. Postaja Jesenice je ena redkih mejnih postaj v Evropi, kjer se vršijo vožnje lokomotiv sosednje uprave preko kretniških območij, brez spremljave premikalnega osebja domače uprave. Kaj takega si ne privoščijo niti v Tarvisio Boscoverde (FS-OeBB), na najnovejši Pontebbani. Za posladek pa se skoraj vsak dan srečujemo s prevozi izrednih pošiljk, pri katerih ne pride na pomoč najeta organizacija, ki se ukvarja s prevajanjem za mastne denarce, kot se to na primer dogaja na Kolodvorski 11. Pri vsem tem pa vsak prometnik nosi popolno odgovornost, opravičila »nisem razumel« ali »ni po naših predpisih« enostavno NI! Logika, ki je ni Da se razumemo. Če si kdo predstavlja, da je spoštovanje mednarodnih predpisov, katere smo glede na to, da so SŽ članice vseh mednarodnih sporazumov kot je UIC, RIV, RIC, RID, itd., dolžni spoštovati, pa je nekaj popolnoma drugega, uporaba in poznavanje predpisov tuje (sosednje) železniške uprave. Tega se kolegi iz OeBB zelo dobro zavedajo, zato imamo prometniki, šef postaje in namestnik, redno šolanje in periodične izpite iz teh predpisov. Le eno nam ni jasno: »Zakaj na podlagi teh nespornih dejstev nismo upravičeni do dodatka po Prilogi 5 - KPDŽP oziroma zakaj izvajamo vse te dejavnosti, če Uprava SŽ smatra, da to ni potrebno in se pred tujo železniško upravo izmika z vsemi sredstvi.« Cilj je le eden. Da le ne bi bilo potrebno tem nekaj delavcem dodeliti tisto


9

Na podlagi novega zakona o računovodstvu v letu 2002 je SŽPS med prvimi sindikati pričel z novim načinom računovodstva. Pogoji vodenja računovodskih listin so se, glede na prejšnji zakon, precej zaostrili. Bistvena sprememba je prehod iz enostavnega na dvostavno knjigovodstvo. Temeljita priprava Tako je Sindikat že takoj na začetku veljave novega zakona poskrbel za spremembo normativnih aktov, ki jih je moral prilagoditi zahtevam zakona in SRS ( Slovenski računovodski standardi ) V ta namen so bili spremenjeni Pravilnik za obračun potnih stroškov in Pravilnik o računovodstvu. V letu 2003 pa je predsednik SŽPS zaradi natančnejšega in enotnega vodenja blagajn, izdal tudi Navodilo o vodenju blagajn Območnih odborov s posebno prilogo k temu navodilu. V praksi pa se je pokazalo, da je navodilo v nekaterih delih kar trd oreh, pa tudi vse informacije niso prišle do oseb, ki so zadolžene za vodenje blagajn. Tako je v nekaterih primerih pri posameznih Območnih odborih prihajalo do odstopanj v načinu vodenja blagajn, kar je pri svojih pregledih ugotovil tudi Nadzorni odbor SŽPS in predlagal posamezne ukrepe za izboljšanje poenotenja računovodstva. Vodstvo sindikata se je zato odločilo organizirati seminar za vse tiste, ki vodijo blagajne območnih odborov. Seminar, ki ga je pripravil in organiziral predsednik NO Edvard Kostič, se je odvil 19.09.2003 v Ljubljani, udeležili pa so se ga predstavniki skoraj vseh odborov. Seminar

Na začetku seminarja je vse udeležence pozdravil predsednik SŽPS Ivan Šenkiš in predstavil namen in cilje seminarja. V nadaljevanju so se udeleženci seznanili s finančno organiziranostjo Sindikata železniškega prometa Slovenije v celoti in s pravnimi akti, ki urejajo to področje in jih je potrebno upoštevati. Podrobneje je bilo obravnavano že omenje no Navodilo o vodenju blagajn Območnih odborov in priloga tega navodila. Poudarek je bil na temah, kjer je do sedaj prihajalo do nekaterih nepravilnosti, predvsem pri vodenju posameznih knjigovodskih listin kot so: blagajniški dnevnik, blagajniški izdatek, blagajniški prejemek, računi, potni nalogi itd. V praksi pa so bili prikazani tudi posamezni postopki vodenja knjigovodskih listin v SŽPS. Prav tako so bila pojasnjena posamezna vprašanja udeležencev, ki so se nanašala predvsem na nekatere specifične primere iz

prakse. Udeleženci so bili seznanjeni tudi o načinu dostave in shranjevanju računovodskih listin. Obenem so udeleženci prejeli pravne akte, ki jih morajo poznati oziroma upoštevati pri vodenju blagajn območnih odborov. Dobra ocena Kot vodja seminarja upam, da bo trud, ki je bil vložen, obrodil sadove in da se bodo rezultati vodenja računovodstva pokazali že v mesecu oktobru 2003. Pričakujem še natančnejše vodenje knjigovodskih listin in dostavo dokumentacije v predvidenih rokih. Kot predsednik Nadzornega odbora lahko ugotovim, da se sredstva porabljajo racionalno in v skladu s sklepi oziroma pravnimi akti sindikata. Tako bom tudi v bodoče skrbel za stalen in kvaliteten nadzor nad finančnim poslovanjem SŽPS. Zavedati pa se moramo, da je

SKUPNO RAČUNOVODSTVO SŽPS S R E D S T VA V V I Š I N I 1 0 0 % (Glavna pisarna + blagajne OO )

BLAGAJNA GLAVNE PISARNE LJUBLJANA ( 60% ČLANARINE )

ROČNA-GOTOVINSKA BLAGAJNA GLAVNE PISARNE (LJUBLJANA)

TRR GLAVNE PISARNE LJUBLJANA TRR- SŽPS

BLAGAJNA OBMOČNEGA ODBORA 40 % ČLANARINE )

ROČNA (GOTOVINSKA ) BLAGAJNA OBMOČNEGA ODBORA

HRANILNA KNJIGA OBMOČNEGA ODBORA ( Delavska hranilnica )


10

Na pot prispevka, ki je pred vami, me je pripeljalo zgolj naključje. Drago Vidić, sedaj kretnik na postaji Ljubljana-Moste, pred leti pa kretnik na postaji Kočevje, mi je v vsakdanjem pogovoru omenil, da je v kretniški postojanki na postaji Kočevje, ki je sedaj zaprta, spravil staro dokumentacijo, ki so jo v sosednji kurilnici ob čiščenju metali na kup smeti. No, in to radovedno naključje me je odpeljalo po sledi te zgodbe. Kaj nenavadna klima Sončno dopoldne v Ljubljani, v komaj šestdeset kilometrov oddaljenem Kočevju pa le nekaj stopinj nad ničlo, kar me je nemalo presenetilo, vendar, kot sem kasneje izvedel, tudi marsikdo drug ne verjame, da je Kočevje, mesto v osrčju južnih slovenskih gozdov, na nadmorski višini cca 500 m, podrejeno čisto drugačni klimi, kjer se stikata vlažna mediteranska in hladna alpska klima. O tem se lahko prepričamo ob jutranjih poročilih, ko je temperaturni podatek za kočevsko med najnižjimi

Kar po listju - skoraj po polžje Od skoraj pravljične Dolenjske se »kočevska proga« odcepi na postaji Grosuplje in se potem prebija skozi gozdove do Kočevja, pri čemer mora premagati kar precej zahtevnih vzponov in padcev, tudi tja do 21‰.

progo, zasuto z odpadajočim listjem. Majhna progovna hitrost ne dovoljuje veliko manevrov, pač pa srečo in pa predvsem veliko izkušenj ter odlično poznavanje proge. Nekateri »firerji« jo res poznajo in nikoli ne obležijo, spet drugim pa se zatika tudi s par praznimi vagoni. Od proge samo še Kočevje

v državi.To nenavadno mešanje klimatskih razmer pa poleg kar prevečkrat kislega vremena velikokrat povzroča težave tudi železničarjem.

In ko se približuje jesenski čas, ko se bliža zima, se marsikateremu strojevodji pojavijo znojne kapljice, ko se prebija skozi »mastno,« zasneženo ali menda najhujše, skozi

Sicer pa je postajno poslopje zalo impozantno in jasno kaže, da se je tu nekoč resnično odvijal pester železniški promet. Tako potniški kot tovorni. Danes že dolga leta ni več potniškega prometa, postaja je odprta samo za tovorni promet in to borih 8 ur na dan. Še tistih nekaj nakladališč po progi so v glavnem zaprli tako, da se ves tovor na tej progi naklada na postaji Kočevje oz. njenih industrijskih tirih. Še do pred kratkim je postajne tire krasila deponija starih vagonov, a ji je v okras ostala samo osamela in komaj razpoznavna stara parna lokomotiva serije 22-092, za katero v Ljubljani verjetno ve samo osebje železniškega muzeja, ki se jo trudi ohraniti, a jim očitno pojenjajo moči. Tudi sicer ima »kočevska« proga predvsem sloves kot muzejska. Morda tudi zaradi muzejskega vlaka, ki je tu kar pogost gost, saj je konfiguracija proge zelo zanimiva, hitrost pa idealna za ogled slikovite pokrajine ob progi. Sam pa sem


11

Tudi zavarovanje je muzejsko Saj kaj drugega tudi ni za pričakovati, navsezadnje je tudi to nekaj. Kot končna postaja je zavarovana samo na eni strani z uvoznimi signali, ki se postavljajo z zapahi preko žicevodov, ki jih postavlja prometnik sam, izvoznih signalov pa ni. Tudi zapornica je na čisto človeški pogon, ki s pomočjo uteži in prostega pada opravlja svoje poslanstvo. Zanimiv je tudi prenosni raztirnik, za prenos katerega bi potreboval najmanj samokolnico. Nekaj posebnega je tudi kretniški pritrdilec, enostavna, a učinkovita priprava, ki navadno nezavarovano kretnico s pritrditvijo na prag kretnice in zaklepanjem pritrdila spremeni v zapahnjeno, kar je velik korak k varnosti. Poleg kretniške postojanke, v kateri so pogoni žicevoda, je zgradba, rekel bi ogromna drvarnica, saj je vsa iz lesa. V njej pa s skriva čudovit prizor. Nekoč kovačnica SVP je sicer vsa razpadla, a se v njej skriva še zelo dobro ohranjen stari meh za razpihovanje žerjavice v kovačnici. Res me je prevzel. Bolj sem bil razočaran nad podobo dveh »Špank,« garažiranih v stari leseni lopi kurilnice, ki sta se do sem še sami pripeljali, a od tu jih sedaj spravljajo samo še po delih. Ko kje kaj »crkne,« tu odvijejo in odnesejo stran. Žal je to slab način za preskrbo z rezervnimi deli. Tako sta ti dve »Španki« dokončno obsojeni na

propad. Prometnik tudi kot strojevodja

Pa ne čisto zares. Bilo pa je res, da so prometniki te lokomotive v začetku, po službeni dolžnosti, hodili

občasno prižigat, da je motor z delovanjem na mestu podmazoval vsaj najnujnejše. Okretnica je tudi še funkcionalna, zanimiva pa je po tem, da se je dala priklopiti na paro lokomotive in se je potem obračala z udarci posebnega bata po nazobčani krožni tirnici v notranjosti okretnice. Danes predstavlja večina tovora v Kočevju predvsem les iz širnih kočevskih gozdov, nekoč pa je bil to premog. In ker so bili tu nekoč seveda tudi rudarji, je bila močna t u d i sindikalna z a v e s t . Železničarji in rudarji pa so tako in tako v zgodovini bili glavni akterji sindikalnega boja. Na postaji imajo o d l i č n o ohranjen sindikalni prapor iz daljnega leta 1960, na katerem je vse polno donatorjev za p r a p o r, i z v s e h d e j a v n o s t i

gospodarstva v regiji. Če odmislimo tiste »partijske« vzgibe iz tistih časov, je bil takratni sindikalizem zelo spoštovan med delavci, morda bolj kot danes. Tudi današnje delo na postaji ni nič kaj enostavno. Ob vsej sodobni tehnologiji je vsa komunikacija železničarjev v Kočevju odvisna od vremena. Zima, sneg, polomljeno vejevje predvsem pa nevihte in udarci strele zelo na hitro »odrežejo« telefonijo, potem pa kakor se kdo znajde. In kot sem na začetku omenil, so tukajšnje razmere zelo specifične in toliko bolj nerazumljive vodilnim v Ljubljani, kar pomeni, da se težko ugodi včasih »čudnim kočevskim« željam, kot je na primer gretje v začetku septembra, boljše telefonske zveze ipd. Že pogled na milo rečeno star telefonski aparat prometnika pove vse. Danes se dnevno prepeljeta dva para tovornih vlakov in ker je nakladanje lesa zelo sezonsko delo, so v grafikonu tudi »F« trase za še en par. Tako v primeru dodatnega tovora lahko vozijo izredne vlake, če je seveda možno priti do lokomotive in premikalnega osebja. Predvidena ukinitev teh »F« tras pa pomeni, da višek tovora, ki pa se hitro pojavi zaradi majhnih obremenitev lokomotiv, ostaja za drugi dan, kar pa vemo kaj pomeni daljnoročno za železnico, kjer stranke zahtevajo med drugim tudi čimprejšnjo odpravo blaga predanega na prevoz. Šef postaje Kočevje, Martin Škufca, je nekakšen koordinator vsega potrebnega na celotni kočevski progi. Skupaj drži niti vseh služb in skrbi, da se v največji meri odvija vse brez težav tako za stranke kot za zaposlene. Pokriva tudi dopust prometnika Vidomira Kesera, ki je že več let tu prometnik in že kar nekako navajen dela, se pa nič kaj ne veseli prihajajoče zime, saj so tu prav zoprne, obenem pa se napoveduje še večja količina prevozov za skladišče državnih blagovnih rezerv v Ortneku, ki zagotovo ne bodo minili brez zapletov. Stari zapisi so res tu Različne dogodke iz polpretekle zgodovine kočevske proge in postaje same je pripovedoval tudi


12

Že kar nekajkrat smo bili v naših prispevkih zelo kritični do poslovne enote Potniški promet, ki si je po prvem poskusu reorganizacije odrezala kar lep kos pogače, potem pa se je izkazalo, da je nikakor ne morejo prebaviti. In težave so bile tu. Po začetnih težavah, ko se sprva sploh ni vedelo, kaj mora kdo delati in za kaj je kdo odgovoren, bi upravičeno pričakovali, da je tega enkrat konec. Toda, ali res?

1091/03 z dne 27.06.2003. Abonentske vozovnice z veljavnostjo od 01.07.2003 se

drugih blagajnah, nihče mi ne zna odgovoriti, splošna zmeda! In tako se mesečne in tedenske

prodajajo po novi ceni v skladu z določili točke 410.2 st 700.01. Cene splošnih mesečnih in tedenskih vozovnic bo sekcija za potniški promet poslala vsem potniškim blagajnam na svoje območju predhodno s posebno postajo e e e s posebno pošto. Do 01.07.2003 se splošne mesečne in tedenske vozovnice izdajajo ročno po novi ceni …..« In spodaj podpisani: direktor za potniški promet Boštjan Koren !

vozovnice še naslednja dva dni prodajajo po starih cenah, saj drugih niti ni, prav tako ni nobenih drugih navodil vse do 30.07.2003, ko je zjutraj nastopila službo naša blagajničarka in prinesla popravljene cene za mesečne in tedenske vozovnice ter obenem povedala, da je dobila napotek, da se abonentske vozovnice v predprodaji prodajajo po novi ceni prav !! In tako se ta dan pač prodaja po novih cenah.

Enim »švic«, drugim Švica in španska vas Ja, res se trudijo, res upravičijo svoje plače! O kom govorim? O Potniškem prometu seveda, pa ne o tistih, ki se dan za dnem potijo za potniškimi šalterji in se trudijo ugoditi strankam oz. potnikom, temveč o tistih, ki nimajo stika s strankami, imajo pa zato nekajkrat večji indeks in bi zato lahko pričakovali, da bi imeli tudi malo več odgovornosti, pa žal ni tako ali se pač motim? Gotovo ste spremljali novo podražitev na železnici v mesecu juliju. Če pa niste, si preberite tole štorijo. Brzojavka nad brzojavkami V petek, 27.06.2003, smo v večernih urah prejeli brzojavko št.2713f z naslovom »Sprememba cen v potniškem prometu.« Navajam vsebino brzojavke: »Na podlagi sklepa Vlade Republike Slovenije se povečajo cene prevoza v notranjem potniškem prometu 01.07.2003 za 5,1 odstotek. Potniška tarifa st 700.04 st. dir1.1334/02 z dne 06.09.2002 se razveljavi in se uveljavi nova potniška tarifa za prevoz potnikov cene prevozov, prevozni stavki, dodatki in nadomestila st. dir-

Kaj je narobe Šokantno Brzojavko dobim 27.06.2003 zvečer, kjer piše, da ta dan že velja nova tarifa. Piše, da se prodaja po novih cenah, ki jih nimam! No, v naslednji brzojavki št.2718f, ki jo dobim v roke, piše, da tarifa 700.04 st.dir-1091/03 prične veljavnost s 01.07.2003. Kaj je z abonentskimi vozovnicami, ki se po pravilu lahko prodajajo tri dni pred začetkom veljavnosti? Poizvedujem po postajah oz.

Zvečer pa nova brzojavka št.3010f , ki pravi: »Z a d e v a: popravek brzojavke prodaja tedenskih vozovnic popravljamo brzojavko st. 2713 z dne 27.06.2003 glede prodaje tedenskih vozovnic, in sicer se tedenske vozovnice, izdane do 30.06.2003 do 24.00 ure računajo po stari tarifi st 700.04, ki velja do 30.06.2003 do 24.00 ure. Tedenske vozovnice, ki se izdajajo z dnem 01.07.2003, se


13

Lepo prosim, preberite Za začetek mi naj kdorkoli odgovor, kako in s čim lahko nekdo upraviči tako početje? Ali se zavedate, koga v tem primeru kot lopova vidijo potniki na blagajni? Mene, vlakovnega odpravnika, in seveda tudi vse ostale, ki jim en dan prodajamo karte po taki ceni, drugi dan po drugačni! Na koncu sem jaz tisti, ki se moram opravičevati za neumnost drugih, toda potnikov ne zanima, po čigavi neumnosti se to dogaja. Jaz sem jih ogoljufal in zaradi mene imajo dodatne sitnosti! Brzojavko so

poslali, da se vrača denar potnikom, pa mislite, da so tudi potnike obvestili o tem? NE, NISO! Potnik bo videl pri sopotniku ceno na vozovnici in kaj mislite, kakšna bo ugotovitev, kdo ga je nategnil? Kufer se spet polni Ima me, da vse karte in denar zapakiram v veliko vrečo in pošljem na naslov Potniški promet, pa naj se sami ukvarjajo s potniki, zato so plačani (mimogrede, se še spomnite kako smo se borili, da bi tudi mi imeli kaj od prodaje vozovnic, borih tri

tisočake na mesec, pa so rekli, da nismo upravičeni). Tako je zaradi njihovih grehov tudi moja »rdeča kapa« na slabem glasu! To pa še ni vse! Za »povrh« pa je šla naša blagajničarka na dolgo pričakovan in zaslužen dopust, kar tudi pomeni, da potniška služba enostavno zapre »štacuno,« bo že prometnik karte prodajal, seveda je »žeg´n« na tako početje dal naš šef sekcije za vodenje prometa . BRAVO, tako se to dela! P.S. Pa znamo drug drugemu rit odnašat, kajne?

Participacijski dogovor - dogovor o sodelovanju delavcev pri upravljanju Prav tako kot spremembe kolektivne pogodbe so se že nekaj časa napovedovale tudi spremembe participacijskega dogovora, ki v skladu z zakonom o sodelovanju delavcev pri upravljanju, ureja način uresničevanja pravic in obveznosti, ki izhajajo iz omenjenega zakona. Pričakovane spremembe smo napovedali že v prejšnji številki Prometnika, ko je iz krogov blizu Uprave pricurljala vest, da želi ta svetu delavcev odškrniti kar zajeten kos pogače. Takšen predlog se je res kaj kmalu znašel pred pogajalsko skupino na strani sindikatov, ki so zastopani v svetu delavcev in so jo sestavljali: Ivan Šenkiš, Silvo Berdajs in Roman Jakopič. V vsebini novega podpisanega dogovora gre za kar nekaj sprememb, ki so bolj ali manj redakcijske narave, nekaj pa je tudi takih, ki po eni strani zmanjšujejo določene ugodnosti sveta, po drugi strani pa dogovor ohranja nivo pravic na področju letovanja oziroma počitniških zmogljivosti in zagotavljanja preventivnih aktivnih oddihov, ki se po novem imenujejo zdravstvena preventiva. Še posebno velja omeniti nov način dodeljevanja in gospodarjenja s počitniškimi kapacitetami. Tako je po novem že s samim dogovorom določen način dodeljevanja počitniških kapacitet delavcem slovenskih železnic, obenem pa je tudi dogovorjeno, da se v načrtu investicijskih vlaganj v počitniške zmogljivosti, že s poslovnim načrtom družbe za tekoče leto, predvidijo investicijska sredstva najmanj v višini 50 % obračunane amortizacije in najmanj 25 % kupnine, pridobljene s prodajo počitniških zmogljivosti. Do sedaj so bila ta sredstva določena v višini celotne amortizacije in dobička iz naslova poslovanja s počitniškimi zmogljivostmi(?), vlaganja iz naslova prodaje (kupnine), pa do sedaj niso bila predvidena. Omenjena zdravstvena preventiva postavlja nov način zagotavljanja zdravega in varnega načina dela oziroma

prispeva k izboljšanju psihofizičnih sposobnosti in ohranjanju delovne sposobnosti posameznika. Programi zdravstvene preventive se po novem določijo na podlagi Izjave o varnosti oziroma ocene tveganja za določen profil zaposlenih. Zdravstvena preventiva je po novem predvidena samo v času od februarja do aprila in od septembra do novembra ter traja sedem dni. Novost je tudi pravica do izredne plačane odsotnosti, ki sedaj znaša dva dni, preostale dneve pa delavec izrabi kot svoj letni dopust. Ne bo odveč omeniti, da sporazum določa, da so se udeleženci dolžni udeleževati vseh aktivnosti, ki se nanašajo na preventivne zdravstvene preglede in vseh drugih aktivnosti v zvezi z izobraževanjem, ki potekajo v času izvajanja zdravstvene preventive. Nekoliko je spremenjena tudi pravica udeležbe, ki nastopi na vsakih deset let in je pridobljena po desetih letih dela v družbi. Soudeležba pri zdravstveni preventivi je razvidna iz tabele, sofinanciranje družbe pa se všteva v osnovo za obračun dohodnine.

Novost predstavlja tudi število udeležencev, ki se lahko udeležijo zdravstvene preventive in znaša 10% vseh delavcev, ki so na dan razpisa v družbi zaposleni več kot 10 let. V kolikor se na zdravstveno preventivo prijavi več zaposlenih, kot je prostih mest, se pri izločanju dodatno upoštevata kriterija, ki se nanašata na skupno delovno dobo na železnici ( za vsako leto dela na železnici 1 točka) in na delovno uspešnost delavca (2 točki). Tudi na področju razpolaganja s stanovanji in drugimi objekti, ki zadevajo standard delavcev, je bil storjen korak naprej, saj so se na novo dogovorjeni pogoji za prodajo stanovanj, v katerih bivajo aktivni in upokojeni železničarji, precej bolj približali pogojem »Jazbinškovega zakona.« Sredstva, pridobljena s tega naslova, pa morajo biti namenjena za vzdrževanje ostalih stanovanj in drugih objektov standarda delavcev.


14

Ne boste verjeli, a zadnjem času smo končno lahko priče počasnega umikanja stare deponije železniških vagonov iz postaj širom Slovenije. Nekaj jih gre v revizijo, nekaj v razrez in nekaj za prodajo. Če že ni drugače, se vsaj s postaj umika starina, ki je bila samo v napoto in vabilo za razne nepridiprave, obenem pa se počasi sproščajo tudi postajne tirne kapacitete. Skrajni čas.

tujemu kupcu nekje v Italiji. Kaj jih bo tam čakalo se sicer ne ve zagotovo, vendar pa se govori, da jih bodo usposobili za promet, notranjost zamenjali z novo, dodali klimo in »šibaj julka« po Italiji. Zanimivo. Še bolj pa je zanimiva zgodba o naših »mopedih.« Lokomotive serije 342 jih pri nas usposobijo, prenovijo, bolj kot naše, ki vozijo v rednem prometu, in spet, hop čez mejo v Italijo. Sicer vse to ni nič napačnega, če je vse to pošteno

odprtje trga pri železniških prevozih, a kljub temu se nekomu to početje še kako splača. Pred leti smo to že počeli s premikalnimi lokomotivami serije 731/732, ki so bile prepeljane nekam na jug bivše JŽ. No danes se to dogaja z e-loki. V prvem primeru nismo nikoli dobili novih lokomotiv, v zdajšnjem pa prav tako ni videti na obzorju nadomestnih lokomotiv.

plačano, vendar pa se postavlja vprašanje, zakaj gomuljk, ki so med potniki priznane kot bolj udobne, nismo zmogli sami prenoviti in namestiti klim ter jih uporabljati še naprej (no recimo, vsaj nekaj) Da ne govorim za lokomotive serije 342, t.i. mopede, ki bi nam ob vsesplošnem pomanjkanju vlečnih sredstev prišle še kako prav. Mi pa jih celo prodajamo drugim. Verjetno ima pri vsem tem prste vmes tudi bližajoče

lokomotiv

Povečan

promet

brez

Brez dlake ne gre Seveda pa moram tudi tu najti, kot bi rekel marsikdo, dlako v jajcu. Kajti, trenutni trend je tudi odprodaja »gomuljk« in »mopedov«. Za oboje vemo, da so to stara železniška vozila, ki so potem, ko so dolga desetletja bolj ali manj uspešno služila svojemu namenu, za zahvalo pa ob prihodu novih vozil, pač bila parkirana nekje na stranskih tirih, kjer so jih obrali do kosti, tako za rezervne dele kot za pridobivanje plemenitih kovin. Biznis je biznis Če so bili tisti, ki so bili odgovorni za del voznega parka, ki je končal na stranskih tirih in je bil prava zlata jama (beri aluminijasta, bakrena..) za priložnostne zbiralce sekundarnih surovin, brez prave volje, da se prepreči tovrstna kraja oziroma, da se te sekundarne surovine le nekako unovčijo, pa so sedaj tisti, ki na železnici skrbijo tudi za biznis toliko bolj spretni. Gomuljke, ki jih je že res zadnji čas nadomestil Siemens Desiro, ne boste verjeli, od(pro)dajamo

Ob tako optimističnih napovedih in splošni hvali o povečanem tovornem prometu se tudi v primeru uresničitve lahko sesujejo v prah, če ne zaradi drugega, pa zaradi že sedaj premajhnega števila lokomotiv. Mi pa jih (pro)dajamo tujcem. Navsezadnje to niti ni slabo, če bodo ti cekini od prodaje našli pravi mošnjiček, ki bo iz ene lok 342 uspel pričarati eno »Bredo


15

Območni odbor Jesenice zajema skrajni severozahodni del Slovenije. Z enim krakom sega od Jesenic do Bohinjske Bistrice, to je del obvozne proge po "GORIŠKEM KORIDORJU", po drugi strani pa seže na glavno progo proti Ljubljani, natančneje do postaje LjubljanaVižmarje). Sam območni odbor Jesenice je sestavljen iz članov, ki prihajajo iz skoraj vseh profilov zaposlenih, to pa so: delavci progovzdrževalne dejavnosti, tranzitnega odpravništva, premikalnega osebja, vlakovodij, železniškega invalidskega podjetja in vodenja prometa, katerih člani so nekaj številnejši zaradi samega števila in razširjenosti postaj na območju odbora. Delovanja območnega odbora Jesenice je zaradi zelo različnih problemov, vedno zanimivo, a žal tudi ne vedno uspešno, kar pa včasih pomeni še večji izziv pri zagotavljanju pravic, ki izhajajo iz delovnega razmerja. Odbor deluje od same ustanovitve sindikata (še pod imenom Sindikat vlakovnih odpravnikov Slovenije in Istre), njen prvi predsednik pa je bil Andrej Račič, ki je še sedaj naš sodelavec.Trenutno je predsednik OO JESENICE Branko Jug, njen podpredsednik Sakib Galič, sekretar in blagajnik pa Matjaž Kunšič. Problemi, ki nas tarejo v OO Jesenice so zelo raznovrstni. Od tistih na »supermoderni« TK progi do tistih, ki se porajajo na progi, ki velja za biser med železnimi cestami. Proga Jesenice - Ljubljana je TK proga, ki v resnici do sedaj nikoli ni

bila povsem "TK", pač pa nekaj vmes, predvsem zaradi obilo krajevnega dela po postajah. Tako so bile postaje tudi po vzpostavitvi TK proge še vedno zasedene z vlakovnim odpravnikom. Z močno preusmeritvijo prometa na ceste, se je nakladanje po postajah drastično zmanjšalo, sama reorganizacija SŽ, pa je še dodatno postavila pod vprašaj zasedenost postaj, kajti prodaja vozovnic, ki je bila do sedaj tudi ena izmed pomembnih nalog vlakovnega odpravnika, postaja čedalje manj pomembna, tako za potniški promet kot za vodstvo vodenja prometa, ki se ne moreta dogovoriti o vzajemnem pokrivanju stroškov dela, pa čeprav je na močnih potniških postajah, kjer vozovnice prodajajo vlakovni odpravniki, to dokazano najceneje za obe področji. Obvozna proga "Goriški-koridor", zagotovo najslikovitejša železniška proga v Sloveniji, ki je v svoji zgodovini imela tudi svetle trenutke, a trenutna železniška oblast nima nobenega posluha za ta železniški biser. Žal posluha nima tudi lastnik železniške infrastrukture, to je država in tako je ta lepa proga ostala takšna, kot jo je nekdaj zgradila stara AvstroOgrska monarhija, le da je bila takrat lepa in urejena, sedaj pa je od nje ostalo le bore malo. Lepotica je postala starka, za katero se še Slovenske železnice ne zmenijo kaj dosti. Toda v ljudeh, ki živimo s to progo, in turistih iz vse Evrope, ki jo hodijo občudovat, še vedno gori upanje po ohranitvi te edinstvene dediščine. Vsi tisti, ki so tu zaposleni, opažajo, da je vlakov iz dneva v dan manj, s tem pa tudi manj tovora, potnikov in turistov. Posledica vse manjšega števila vlakov pa so tudi naši problemi, ki se kažejo v zapiranju postaj, zmanjševanju števila zaposlenih in nenazadnje tudi slabšanju pogojev dela za tiste, ki še ostajajo na delovnih mestih. Razporedna in mejna postaja Jesenice je za naš območni odbor pomembna, ker je na sami postaji zaposlenih približno polovica vseh naših članov. Poleg delavcev iz vodenja prometa, ki jih je tu številčno daleč največ, so tu tudi naši člani iz transporta, ŽIP-a, sekcije za vzdrževanje prog in smo tako na tem koncu Slovenije daleč najštevilnejši železniški sindikat. Zaupanje, ki smo

si ga z leti ustvarili, se sedaj nekako obrača v obojestransko korist, ki jo na eni strani lahko uživa naš območni odbor in SŽPS ter na drugi strani, kar pa je tudi najbolj pomembno naše članstvo, ki postaja vse bolj samozavestno in se obenem zaveda, da lahko le skupaj ustvarjamo in ohranjamo dobre pogoje za delo in življenje nasploh. Na železniški postaji Jesenice, se že več kot štirideset let delo odvija pod posebnim režimom. Ta način opravljanja dela pogojuje meddržavni sporazum, ki sta ga podpisali državi Republika Avstrija in nekdanja SFRJ. Po razpadu SFRJ je ta isti sporazum ratificirala tudi republika Slovenija, tako da se na tem področju ni nič spremenilo. Na sami postaji Jesenice so nameščeni delavci avstrijskih železnic, ki po sporazumu uporabljajo kot uradni jezik nemški in kot uradne železniške predpise avstrijskih železnic. Od delavcev SŽ, pa so edino vlakovni odpravniki na postaji Jesenice tisti, ki morajo po tem sporazumu poznati avstrijske železniške predpise in jih v sodelovanju z avstrijskimi kolegi tudi uporabljati kot edine uradne. Samo vlakovni odpravniki na postaji Jesenice tudi opravljajo avstrijske periodične izpite ter morajo po sporazumu tudi obiskovati avstrijsko šolanje izvršilnega osebja, ki je popolnoma enako kot pri avstrijskih kolegih, kajti, če se šolanja ne udeležiš na Jesenicah, ga moraš opraviti v Avstriji (Villach ali Graz). S tega vidika smo tudi delavci vodenja prometa na Jesenicah ogorčeni, ker nam SŽ ne priznajo nekaj, kar je zapisano v kolektivni pogodbi in nam po vseh kriterijih pripada. OO Jesenice ima poleg tega, da se ukvarja s tekočo problematiko, tudi družabno življenje, ki je organizirano na več nivojih. Poleg rednega občnega zbora, katerega imamo ponavadi konec januarja, organiziramo tradicionalni pomladanski piknik. Da je tradicija dobra stvar, se kaže pri udeležbi vsakoletnega izleta, ki ga imenujemo kar »Martinovanje.« Poleg enodnevnih družabnih srečanj se skozi vse leto odvija rekreacija v Centru srednjih šol na Jesenicah, spomladi se organizira več kolesarskih izletov, ker pa ima OO Jesenice široko področje, se


16

»Naše poslanstvo je prevažati blago in ljudi!« Tako je v nagovoru, zbranim ob stoletnici proge Grobelno Rogatec, poudaril predsednik uprave Holding Slovenske železnice d.o.o. Blaž Miklavčič in dodal, da bomo to počeli tudi v naslednjih letih, ko tudi v našem prostoru veliko pričakujemo od petega železniškega koridorja Kijev Barcelona. Bolje hitro kot nikoli Z obeležitvijo stote obletnice prihoda vlaka v te kraje so v Rogatcu kar malo pohiteli, saj je v resnici prvi vlak pripeljal do takrat deželne meje Štajerske tik pred božičem v letu 1903. Ker pa se je letošnji dogodek zgodil ob občinskem prazniku, je ta še posebno slovesno obeležil praznovanje v Obsotelju, ki se v letošnjem letu ponaša s kar nekaj pridobitvami. Čeprav so, kako paradoksalno, te bolj ali manj povezane s cestnim prometom pa daje slutiti, da Rogatec po vstopu Slovenije v EU zopet postaja pravo mejno mesto, kot je nekoč že bilo. No, in ravno tu si svoj prostor lahko izbori tudi železnica.

po življenju, je pač treba e n k r a t pospraviti pod okrilje zgodovine. Muzejski vlak se je ustavil t u d i v Šmarjah pri Jelšah in R o g a š k i Slatini, kjer ga je obakrat pričakalo o b i l i c a radovedneže v in politične srenje, ki pa jim za prevoz ponavadi služi kakšno drugo bolj eminentno prevozno sredstvo. Svoj doprinos k slovesnosti je prispeval tudi naš znani pisec knjig o železnici Karol Rustja, ki je poudaril, da knjiga o železnicah v Posotelju tokrat ni zgodovinska, ampak predstavlja kroniko te proge in govori tudi o vseh drugih dogodkih, ki so kakorkoli povezani z železnico.

Zanimiv program

Priznanje tudi za postajo Rogatec

Organizatorji prireditve so si za rdečo nit omislili, tako kot se tudi spodobi, muzejski vlak z imenitnimi gosti gospodo Attemsko, ki so jo upodobili lokalni moderatorji. No, to, da so bore dobrih petdeset let nazaj prav njim še kako stregli

Ob tej slovesnosti je župan občine Rogatec Martin Mikolič podelil posebno plaketo Slovenskim železnicam, postaji Rogatec, ki se je še kako zapisala zgodovini tega kraja, ob praznovanju pa se je izkazala kot dobra gostiteljica

in soorganizatorica te prireditve. Plaketo je v imenu železniške postaje Rogatec prevzel Viljem Krivec, ki kot šef postaje službuje tu zadnjih pet let. Kaj bo naslednjih sto let Tega seveda ne ve nihče. Tudi govorniki, ki so se vrstili na govorniških odrih, so bili kar se da redkobesedni v napovedovanju usode te proge. Tudi kakšno takšno, kot je želja po avtocesti iz Rogatca do najbližje avtoceste, je bilo slišati. Je bilo pa posvetilo na plaketah zato bolj zgovorno »Da bi se obsoteljske proge


17

Kolesarjenje po deželi cvička Kdo bi si mislil, da se bo kolesarski izlet, ki je bil pred leti na pobudo Leksa organiziran kot del športnega programa na športnih igrah SŽPS, tako zelo prijel in da je bilo tokratno srečanje kolesarjev že res pravo tradicionalno. Že nekaj dni pred odločilnim dnem se organizatorjem postavlja vprašanje, ali odkolesariti na določen dan, ali pa kolesarski izlet prestaviti zaradi slabih vremenskih napovedi, a odločitev je sprejeta. Gremo. V sobotnem jutru, 30.avgusta, se je železniška postaja Krško na trenutke zdela kar premajhna za sprejem teh otovorjenih potnikov, ki so si jo izbrali kot izhodišče za start kolesarskega maratona. Na srečo se slabe vremenske napovedi niso uresničile in dan nas je pričakal z jutranjimi žarki, ki so z odprtimi rokami sprejemali njene goste iz vse Slovenije.

Prehod reke Save pri Sevnici pomeni za vse pravo presenečenje, kajti tukaj se srečamo s pregovorno dobrodošlico Dolenjcev, ki se izkaže z odprtimi vrati Damjanovega karavana in dobrotami……. Pot nas vodi do kraja Impoljca, kjer se prične prvi vzpon. Če smo do sedaj nekateri lahko skrivali slabšo pripravljenost za to preizkušnjo, je sedaj tega konec, to se lepo

nami ostanejo tudi kraji Kostanjevica na Krki in Slivje. Za krajem Podbočje nas čaka rahel vzpon na Šutno, kjer je potrebna masaža in kratek počitek za nadaljevanje podviga, vsaj do gostilne Prah. Tu naletimo na naše sodelavce, ki jih sprejmemo v svoje vrste, kajti pred nami je še velika preizkušnja do Čateža in Brežic. A agonije še ni konec, čaka nas namreč še vzpon na Zdole, to pa je tudi pravi resni

izkaže z vračanjem kombija na začelje, potem pa hitra vožnja navkreber. Končno se vožnja navkreber konča in čakata nas zaslužen počitek in okrepčilo. Zakaj smo se pa zbrali? Da občutimo to lepoto pogleda na prelepo pokrajino, ko nam pogled seže po Krškem polju in se pred nami vztrajno povečuje gorovje Gorjancev, na samem vrhu pa se baha Trdinov vrh, eden od simbolov, saj ne vem več česa, toliko simbolov smo v življenju že zamenjali. Za nami bežijo kraji Raka, Šentjernej in pot nam prepreči reka Krka, ki jo prečkamo po lesenem mostu. Pod kolesi bežijo kilometri za kilometri in pojavlja se prva utrujenost nog, ko za

preizkus naših moči. Po prevoženih 90.ih kilometrih so noge utrujene, energija izčrpana, samo volja je še povsem sveža.

Težke priprave Pričele so se priprave kolesarjev, obuj čevlje, obleči si majico, nadeni si čelado, napolni bidon, nadeni si očala. Naključni opazovalec bi z lahkoto pomislil: »Ti so pa ta pravi…!« Ura je 8.30, a vsi še niso prispeli na izhodišče, tako da prištevamo minute na minute, ko se končno prikažeta dva zamudnika. Končno start in vsi zagnani se skupaj s predstavnico ženskega spola poženemo po rahlo valoviti in vijugasti cesti, po štajerski strani do Sevnice. Med nami je opaziti začetno tekmovalnost, ki pa jo naš motorist Drago spravi v znosne meje tako, da se vrsta ne bi preveč raztegnila. Presenečenje

Končno na cilju Za nami je 94 km kolesarjenja, druženja, spodbujanja, smeha, bolečin. Ni nam žal vse porabljene energije in časa, kajti izgleda, da smo kolesarji predvsem trmasti in vztrajni ljudje. Tako, pot je za nami. Celo vreme smo prehiteli, le zamudniki so bili deležni dežnih kapelj še od zunaj, ne samo od znotraj. Zažurirali smo v gostilni Margareta. Na koncu naj se v imenu organizatorja OO Zidani Most


18

Tr a d i c i o n a l n i

pohod

Pohod na Triglav Tudi letošnjega tradicionalnega pohoda na Triglav se je udeležilo veliko število ljubiteljev pohodov in lepot gora. Tako se je skupni številki pridružilo še ena skupina, tokrat res odlično pripravljenih članov sindikata. Letošnja planinska tura s tridnevnim pohodom v Triglavsko pogorje slovi po eni najbolje pripravljenih planinskih skupin. Poleg resnega pristopa pri kondicijskih pripravah so bili udeleženci tudi na turi disciplinirani, kot pravi planinci. S takšno skupino je prijetno hoditi in osvajati tudi zahtevnejše vzpone. Naj navedemo primer udeleženke, ki ji je bil lani korak v visokogorskem skalovju še dokaj negotov, letos pa je hodila sproščeno, kot stara izkušena planinka, kar gre pripisati njenemu lastnemu interesu in volji po osvajanju vrhov. Ker je zanimanje za Triglav precejšnje in si nekateri enostavno ne upajo na zahtevno turo, smo se pri sindikatu odločili, da bomo prihodnje leto poskrbeli tudi za takšne sodelavce. Organizirali bomo dvodnevno turo po najlažji poti na Triglav in to s počasnim tempom. To pa ne pomeni, da se ne bo potrebno predhodno pripravljati. Priprave na Kamniškem sedlu Kot smo napovedali je bil predpogoj za pohod na Triglav pripravljalni pohod na Kamniško

sedlo. Organizatorji pohoda smo bili prav prijetno presenečeni nad pohodniki, ki so bili zelo dobro pripravljeni in so po prihodu na Kamniško sedlo sami predlagali, da bi se povzpeli še na Brano. To je bilo pravo doživetje in veselje, kajti s takšno skupino je prijetno planinariti. Na čelu kolone je bil izkušeni vodja, Edi Kolar, ki je dopustil hitrejši tempo hoje, kot smo potem hodili na Triglav.

Prvi dan do Kredarice Poleg vodenja je za uspešno turo potrebna tudi organizacija prevoza, za kar se moramo zahvaliti Bernardu Naredu, ki je poskrbel za prevoz in potem sodeloval na pohodu in obenem skrbel za urejanje finančnega dela pohoda. V Ljubljani se nas je zbralo skoraj trideset pohodnikov z bolj ali manj težkimi nahrbtniki in s sklepom, da v vsakem primeru

osvojimo Triglav in se nato vrnemo domov po dolini Triglavskih jezer. Naj pri tem še spomnimo, da smo imeli v skupini tudi ženske, ki so hodile enakovredno z moškimi, udeleženci pa bodo potrdili, da še celo bolje od moških posameznikov. Prijazni šoferji so nas popeljali na Rudno polje na Pokljuki, od koder smo v dopoldanskih urah krenili

na pot. Po eni uri hoje smo prišli na ravnico pod Studorskim prevalom, kjer običajno počivamo ob prvi malici. Toda skupina je izrazila željo, da si moramo malico zaslužiti in še prej osvojiti vzpon na sedlo, ki je najtežji del poti do Vodnikove koče. Toda ta vzpon sploh ni bil težaven, kajti uhojena skupina ga je z lahkoto zmogla in si potem privoščila malico. Nadaljnja pot do Vodnikove koče je mukotrpna ravnina, ki je nikoli ni konca.


19

Naskok na Kredarico

krat osvojili železničarji.

Po enournem počitku na Vodnikovi koči smo nadaljevali pot po melišču proti Konjskemu sedlu, kjer smo počivali bolj zaradi prijetnega druženja, kot iz potrebe. Vreme nam je bilo naklonjeno in topli sončni žarki pri okoli 16-ih stopinjah nam je zelo godilo. V dolini je ta čas bilo krepko čez trideset stopinj. Pred nami je bil še najtežji del, tako zaradi strmine, kot tudi zaradi utrujenosti nog. Kljub vsemu pa smo ga zmogli nenavadno hitro, saj so prvi porabili od Vodnikove koče do Kredarice le dve uri hoje, čeprav hodimo s takšno skupino ponavadi kar tri ure. Potem ko smo se na Kredarici namestili v svoje sobe, se je kljub nizki temperaturi (11 stopinj), večina odločila še za bližnji sprehod po okolici koče.

Marjan Mally

Vzpon na vrh Po dobro prespani noči na višini 2500 metrov, smo se po zajtrku povzpeli na vrh kot prva skupina. Ker ni bilo srečanj s povratniki, smo hodili tekoče do vrha. Težav ni imela niti Edita, ki je nosila najtežji nahrbtnik. Na vrhu smo imeli vreme o kakršnem planinci lahko samo sanjamo. Kar polovico je bilo takšnih, ki smo jih morali krstiti, kar je bilo v domeni vodnice Jožice, ki je bila z udarci zelo prizanesljiva. No-ja. Tako je postal Triglav spet železničarski. Če že ni speljana železnica na Triglav, pa smo tega že nekaj

Tradicionalni spust po reki Kolpi

SPUST PO KOLPI 2003 Člani SŽPS OO Novo mesto in OO Ljubljana so se v zadnjih dneh junija odpravili na spust po Kolpi, ki ga že drugo leto organizira OO Novo mesto. Na naše izhodiščno mesto smo se odpravili iz ljubljanske železniške postaje, kajpak kar z avtobusom, ki je po poti do Črnomlja pobiral člane obeh območnih organizacij. Na koncu je števec pokazal točno 52 udeležencev. Spust smo začeli v Radencih. Na žalost pa vsi udeleženci le niso zbrali toliko korajže, da bi se usedli v kanuje in se predali tokovom reke Kolpe. Organizator nam je letos priskrbel plastične kanuje, ki so hitrejši od gumijastih, vendar pa bolj krhki in je morda tudi to nekatere od nas odvrnilo od te avanture. Voda je bila topla, vreme pa rahlo oblačno, tako da na samem začetku ni bilo pretirane potrebe po notranji ali zunanji osvežitvi. No, pa je ta prišla kaj kmalu, ko so se tisti bolj izkušeni nakrohotali ob prevračanju kanujev na enem od prvih slapov Kolpe. Tako smo se nekateri, ki nismo posebno vajeni vesla, kaj šele čolna, obračali po slapu sem ter tja kot prava »Marjanca,« pijača pa spet ni bila potrebna. Na polovici poti nas je čakal golaž in končno osvežitev s pijačo. Po krajšem postanku smo spet pograbili kole in nadaljevali naš spust do Vinice, rojstnega kraja Otona Zupančiča, od tu naprej nas je čakalo »le« še nekaj zavesljajev do našega končnega cilja, ki se je vlekel in vlekeliiiiiii. Končno na cilju. Pogled na avtobus, ki nas bo odpeljal proti domu, je bil res enkraten. No, pa narava tudi. V Zupančičevem hramu v Dragatušu nas je čakala večerja, po večerji pa spet vesla v roke, ne ne hec, hec. Ja, ja avtobus, ki je bil poln domislic, kako bi morali izpeljati ta in ta zavoj, pa ta in ta slap. Ni kaj, res smo bili prava generalska zasedba. Za vse, kar smo doživeli na Kolpi, pred Kolpo pod Kolpo in po Kolpi, bi se rad zahvalil naši organizatorki spusta Eriki. Brez Erike vsega tega verjetno ne bi bilo.



Prometnik 66