Page 1

Kaj je to študjozin in zakaj ga potrebujemo

Pred vami stoji čisto novi mesečnik, ki vas bo informiral tako o dogodkih kot tudi o drugih bolj ali manj perečih problemih naše okolice in vam bo krajšal čas v samotnih trenutkih sedenja na školjki. ŠtudjoZinje študjozin jeravno ravnotako takonov novkot kotje jetudi tudistar. star. Izhaja iz dolgoletne tradicije KGŠevega glasila Študjozo, ki je ponavadi ves olišpan in debel prilomastil enkrat na leto do vas. ŠtudjoZinje študjozin jenjegov njegovsuhljati, suhljati,zdravi, zdravi,redni redniin in aktivistični mlajši brat.

▸▸▸


▸▸▸Seveda se samo od sebe postavlja vprašanje čemu študjozin in ne raje kar Študjozo, kot do sedaj? Zgodba je dolga in spisek problemov, ki so botrovali tej spremembi, je še daljši. Čeprav ni nekaj, kar bi hoteli preveč izpostavljati in se takorekoč hvaliti, je do naših članov edino fer, da se vsaj na kratko oriše dogodke izpred nekaj mesecev, ki so pripeljali do radikalnih sprememb v delovanju vašega kluba. Verjetno se marsikdo spomni naslovnice lanske prve številke glasila Študjozo. Na njej so bila tolsta kravja vimena, takšna, da so klicala po tem, da jih pomolzemo. Trenutna situacija pa je takšna, da je krava tako zmolzena, da še komaj stoji. Od tolste krave je ostal zgolj lep spomin; kar imamo sedaj je izmučena, izstradana krava, ki stoji samo še zaradi pomoči ljudi, ki jim je mar za njeno preživetje. Saj če ta krava umre, to ne bo škoda zgolj za omejen segment ljudi, ki so ji blizu, temveč za celotno mesto in njeno okolico, saj je ta krava (oziroma, klub, ki ga pooseblja) še vedno največji nosilec kulturnega dogajanja in neformalnega izobraževanja naše občine in njene okolice. Kaj pa se je zgodilo? Med obdobjem, ko je klub vodila skupina, v času katere sta izšla dva Študjoza (med njima tudi zgoraj omenjeni), in današnjim obdobjem, je bilo, lahko bi dejali, temno obdobje KGŠ, najtemnejše v zgodovini kluba. V tem kratkem, a zelo škodljivem obdobju, je mali skupinici ljudi uspelo uničiti dolgoletno gospodarjenje z goriškim študentskim hlevom in popolnoma izstradati ubogo kravo dojiljo. Vpričo tega razdejanja, smo se odločili, da temu razvratu naredimo konec. Tu ni šlo več za tradicionalno študentsko prerekanje, temveč za vprašanje biti ali ne biti. Ker bi edino norci prevzeli klub v takšnem stanju, pozivamo še vas, da (p)ostanete norci in začnete sodelovati z nami, pri ponovni vzpostavitvi boljšega kluba, ki bo deloval tukaj in zdaj, za potrebe študentov, občanov ter celotne goriške regije. Problemi, ki nas pestijo, niso zgolj problemi študentovstva, temveč in predvsem problemi, ki se tičejo našega trenutnega in bodočega življenja na tem

koncu zemlje: problemi kulturnega udejstvovanja na goriškem; problemi izobraževanja, predvsem naše univerze, ki že leta životari; problemi zaposlovanja, ki jih lahko opažamo šele sedaj, ko je naša največja igralniška firma ravno tako izmozgana, in se nam je predočilo dejstvo, da poleg nje sploh nimamo ničesar razvitega. Čezmejno sodelovanje, razen nekaterih društev iz obeh strani, sploh ne obstaja. Iz leta v leto postajamo večja provinca. Z državnim forsiranjem linije Maribor-Ljubljana-Koper počasi izgubljamo še tisto, kar smo imeli tako pod rano jugo kot tudi kasneje v devetdesetih in v prvi polovici prvega desetletja novega tisočletja. Če tu dodamo še nezaposlenost med mladimi, ki v mestni občini Nova Gorica dosega sam vrh Slovenije, vidimo, da smo preprosto prisiljeni nekaj ukreniti. študjozin, ta mala tenka revijica, ki jo držiš v rokah, dragi bralec, je zgolj eden izmed novih pristopov delovanja vašega kluba. V nasprotju s svojim starejšim, debelejšim bratom, ki je bil bolj kot ne bil spomenik posameznih skupin, ki so vodile klub (in znano nam je, da spomeniki, ki jih imamo v Novi Gorici mnogo, bolj zakrivajo probleme kot pa jih vzpostavljajo), je namen študjozina ta, da vas, brez fensi-šmensi preobleke, mesečno informira o dogodkih in problematikah našega prostora. Poleg tega želimo v njem tudi predstaviti Goričane, ki pišejo pesmi in prozo ter druge kreativce, ki soustvarjajo ta prostor.

študjozin izdaja Klub goriških študentov

izdajo študjozina podpira Agencija m-servis

Seveda projekt ne bo uspel, če ne boste tudi vi v njem sodelovali. Zato vas pozivamo, da pišete svoja razmišljanja in razglabljanja, poezijo in prozo ter kar menite, da bi moralo spadati v študjozin na studjozin@kgs.si in s tem pomagate debeliti ta mesečnik in sodelujete pri soustvarjanju goriškega prostora. Boris Boleslavec

Pridruži se nam na facebooku! http://www.facebook.com/studjozin

LEKTURA ČLANKOV: Tanja Žuvela TISK: Impress d.o.o. NATISNILI SMO 1500 IZVODOV. maj 2011

<3


O možnostih izmenjav in njihovem pomenu za sodobnega študenta Samo Rudi

Svet je z vsakim dnem bolj povezan in posledično z vsakim dnem manjši. Eden izmed razlogov za to je seveda razvoj interneta. Nekoč s(m)o morali vstati iz postelje in iti vsaj do kioska, da smo kupili (edini) časopis, zdaj pa lahko beremo časopise iz vsega sveta še preden spijemo jutranjo kavo. Za to, da se razdalje manjšajo, pa ni kriv samo internet. Ni le svet tisti, ki je preko spleta prišel v naš dom; tudi sami lahko zaradi hitrega in cenovno dostopnega transporta veliko lažje potujemo in tudi živimo po svetu. Nizkocenovni letalski prevozi so nam približali velika mesta in oddaljene države, tako da lahko skočimo npr. v London za vikend, ali kar tako, na nogometno tekmo. To je nekaj, kar je bilo še ne tako dolgo nazaj nepredstavljivo. Priča smo tudi vedno bolj dostopni in vedno večji izbiri študentskih izmenjav, ki nam ponujajo štipendije za študij in življenje v tujini. Nekateri sodobni misleci potovanja in študentske izmenjave označujejo za novo obliko družbene iniciacije, kot je bila za naše očete vojska. Tam so se – poleg obveznega pijančevanja in enoročnega zvijanja tobaka – naučili vsaj pospraviti posteljo, zbujati se ob 5. uri in srbohrvaškega jezika. Najpomembnejše pa je, da so dosegli napredek v življenju. V tistem letu so se odtrgali od domačega okolja in položaj »učenca« zamenjali za položaj delavca, položaj sina pa za položaj odraslega državljana. To je seveda tudi smisel iniciacije: prehod iz mladostniškega v odrasli svet. Kako pa je s tem danes? Meja med mladostjo in starostjo ni več tako jasna, kot je bila še pred dvajsetimi leti. Višje izobraženi, razen nekaj tistih, ki so preudarno izbrali študij ali pa imajo strica na pomembnem položaju, so obsojeni na prekarno delo. Tako se jih vedno več odloča za nadaljevanje študija, saj vidijo, da bodo le težko dobili zaposlitev s svojo izobrazbo, kot študenti pa lahko delajo vsaj preko študentskih servisov. Lahko bi rekli, da prihajamo v obdobje, ko ni več pravih začrtanih mej med mladostjo in starostjo, med delavcem in študentom ter med prostim in delovnim časom. Zahteva po vseživljenjskem izobraževanju je hkrati tudi opozorilo, da na nobenem delovnem mestu nismo zasidrani. Na zahodu, predvsem v Skandinaviji, je postalo že normalno, da posameznik menja službo tudi po dvakrat na leto. Vrline, ki so nam jih celotno osnovno in srednjo šolo vbijali v glavo – pridnost,

marljivost, ubogljivost – in ki naj bi nam pomagale pri zaposlitvi, v sedanji situaciji niso več primerne. Sedaj so prišle v ospredje komunikativnost, inventivnost, fleksibilnost; vse vrline, ki so jih v šoli skušali zatreti. Kako nas torej študentske izmenjave lahko inicirajo v ta novi svet, v katerem smo se nevede znašli? Prvi razlog je ta, da za določen čas prekinemo z vsakodnevnimi stiki tako s starši kot tudi s preostalo okolico. Da razbijemo rutino, s katero se vežemo tako na ljudi kot na prostor. Povprečni novogoriški študent v Ljubljani s svojim krušnim mestom ni v nikakršnem odnosu – njegovo socialno življenje se še naprej odvija izključno v Novi Gorici. Zakaj je temu tako, tu niti ni tako pomembno. Pomembno pa je, da študent nikoli zares ne naredi zareze med svojim mladostniškim in odraslim življenjem in te zareze najverjetneje ne bo naredil niti takrat, ko bo diplomiral ali celo dobil zaposlitev. Ta neprekinjena rutina pa premnogokrat pripelje do vdanosti v usodo in mi, Goričani, še predobro vemo kaj to pomeni. Nenehno jamranje, ki se dogaja na naših koncih, češ, kako je vse dolgočasno in kako se v Novi Gorici ne da nič narediti, je seveda posledica brezizhodnosti, ki jo čutimo zaradi nikoli prekinjenega vsakodnevja. Kar nas pripelje do drugega razloga. Največkrat obiskujemo tuje kraje zato, da bi videli nekaj novega, drugačnega in zamenjali vsakdanje shojene poti z novimi, ki nas navdajajo z novimi pričakovanji in so polne presenečenj. Biti na izmenjavi pomeni živeti ravno v nekem vmesnem stanju med tujostjo in domačnostjo, med vsakodnevjem in novostjo. V tem stanju pa najlažje opazimo podobnosti in razlike med mestom, ki nas gosti, in našo rodno grudo. Tu ne mislim samo na hrano, pijačo in oblačila, temveč predvsem na način socialnega življenja in ponudbo na kulturnem ter humanističnem kot tudi poslovnem področju. S pomočjo tega lahko vidimo, kaj je možno ustvariti v našem lastnem kraju. Prelahko je reči, da se v Gorici nič ne dogaja in da je v tujini vse boljše, saj je tudi v tujini nekdo moral zavihati rokave in vzpostaviti določene stvari. Svetujem vam, da pri izbiri študentske izmenjave pazite na to, da se je jezik tamkajšnje države vsaj teoretično možno naučiti. Predvsem pa je pomembno, da se ga vsaj trudite naučiti. In to je tretji razlog: nikoli poprej in kasneje vam ne bo dana možnost, da se nekega jezika naučite tako mimogrede kot na izmenjavi. Nekateri menijo, da obstajajo pomembni in nepomembni jeziki, vendar se sam s tem ne morem strinjati. Tudi, če ste morda edini v Sloveniji, ki govorite za nekatere »nepomeben« jezik, je to za vas prednost, saj boste edini lahko opravljali dela, ki zahtevajo znanje tega jezika. Tu je še ena pomembna okoliščina, ki se jo premalokrat izpo-


stavlja: bolj kot znamo tuje jezike, bolj znamo tudi svojega lastnega. Svoj lastni jezik začnemo bolje razumevati. Poleg jezika pa so pri izbiri destinacije za študentsko izmenjavo pomemben dejavnik tudi cene. Te naj bodo dovolj nizke, da lahko s štipendijo mirno preživite izmenjavo. Seveda pa je štipendija odvisna od vrste izmenjave. Najbolj promovirana izmenjava je Erasmus. Ta študentom dá mesečno rento od 300 do 330 € za države z višjim življenjskim standardom (kot sta npr. Velika Britanija ali Francija). Roke za prijavo na Erasmus ste sicer že zamudili, saj so nekje na sredini marca. Slabost (ali prednost, kakor vzamete) Erasmusa je, da je velikokrat smatran zgolj kot vseevropska »fešta« in zna se vam zgoditi, da vam ne bo uspelo narediti nobenega izpita. Za tiste, ki bi hoteli tudi kaj doštudirati, obstaja CEEPUS. Ta je namenjen državam srednje Evrope, nekdanje Jugoslavije in severnega Balkana vse tam do Moldavije. Mesečna štipendija je odvisna od države gostiteljice. Poljska in Češka imata npr. po 220 €, medtem ko ima Avstrija 930 €. Rok za prijavo na zimski semester je konec junija. Rad bi izpostavil še manj znano izmenjavo – BASILEUS. Ta pokriva države nekdanje Jugoslavije in nekatere države EU. Študenti iz držav članic EU (tudi iz Slovenije) lahko gredo na izmenjavo samo v države nekdanje Jugoslavije (brez Slovenije) in obratno. Kar je najbolj mikavno, pa je mesečna štipendija, ki znaša 1000 € (s katerimi lahko npr. v Sarajevu ali Novem Sadu živite kar dobro). Rok za prijavo za letni semester bo znan septembra. Vsem tistim, ki niste bili sprejeti na izmenjavo ali bi radi še podaljšali študij v tujini, pa svetujem, da opazujete razpise na spletni strani Javnega sklada RS za razvoj kadrov in štipendij. •

KGŠ BUS

Da se boste lažje odpravili na izmenjavo, vam KGŠ ponuja JEZIKOVNE TEČAJE ... Izbirate lahko med angleščino, francoščino, italijanščino, japonščino, nemščino, madžarščino, portugalščino, ruščino, srbščino in ŠPANŠČINO. Tisti, ki ste morda na izmenjavi v Sloveniji ali pa ste se preselili k nam, se lahko slovenskega jezika naučite ali izboljšate svoje znanje na tečaju SLOVENŠČINE za tujce. Prijave za vse tečaje zbiramo na INFO TOČKI, na telefonski številki 031 323 090 ali po elektronski pošti na naslovu: tecaji@kgs.si. Cena tečaja je 70€ za člane in 130€ za tiste, ki to še niste. Več o tečajih si lahko prebereš na: www.kgs.si

ne pozabite, da vas kgš bus SAMO ŠE CEL MAJ pelje v ljubljano in nazaj po ustaljenem urniku! ▸ CENA VOZOVNICE ▸ 5€

ZA VAS PRIPRAVLJAMO NOVOSTI! KMALU bo KGŠ BUS ŠE BOLJŠI IN DOSToPNEJŠI! +SUBVENCIONIRANi PREVOZ KGŠ svojim članom nudi tudi 10% POPUST pri nakupu vozovnic podjetja AVRIGO d.d. na linijah NOVA GORICA-LJUBLJANA in NOVA GORICA-PIRAN.

GO → LJ

LJ → GO

nedelja 1900 Nova Gorica

nedelja 2030 Ljubljana

avtobusna postaja

glavna postaja

2025 Ljubljana

2040 Ljubljana

glavna postaja

mercator vič

2155 Nova Gorica petek 1250 Nova Gorica

avtobusna postaja

avtobusna postaja

petek 1440 Ljubljana

1318 Ajdovščina 1354 Postojna 1429 Ljubljana HAJDRIHOVA

1434 Ljubljana glavna postaja

glavna postaja

1610 Nova Gorica avtobusna postaja


KGŠ

šport

INFO

▸BADMINTON

KGŠ igra badminton! Na info točki lahko dobite bon za HIT športni center ▸ ZASTONJ! Vsak član ima pravico do 1 bona za enourni najem igrišča tedensko.

▸TENIS

Če še nisi član KGŠ-a se brezplačno včlani in igraj ceneje! Člani KGŠ-a imamo v TENIS BARu LOKVICA od ponedeljka do petka med 9. in 16. uro kar 50% popust ▸ 3€ na uro!

▸AEROBIKA in PILATES

Za člane je vadba aerobike in pilatesa cenejša. Cena karte za dvanajst obiskov je 40€, izbiraš pa lahko med sedmimi različnimi vrstami vadb. Vaje potekajo na OŠ Solkan.

▸FITNESS

Našim članom omogočamo tudi cenejšo vadbo v fitnessu. V sodelovanju z MIKA šport ti nudimo mesečno karto za obisk fitnessa STADION med tednom (22€) ali med petkom in nedeljo (21,50€). Fitness je za člane cenejši tudi v MAGMA X! Pozanimaj se na info točki. Več informacij dobiš na naši info točki ali na telefonski številki 031 323 090.

Naš suhi študjozin bi se rad malce poredil ... Tisti, ki vas zanima pisanje, ste vabljeni k soustvarjanju našega malega mesečnika. Sprejemamo: ▸poezije in pisarije, ▸prispevke na temo študija in univerze, ▸razmišljanja o problemih našega mesta in okolice, ▸intervjuje z zanimivimi domačimi osebnostmi in skupinami in kar se vam zdi, da bi bilo potrebno še posebej izpostaviti.

Nakrmite ga lahko vsak dan ob vseh urah na naslovu

studjozin@kgs.si


Konec minulega meseca je KGŠ ponovno organiziral tradicionalni festival Mesto Mladih - največji festival v Mestni občini Nova Gorica in eden največjih v širši regiji. V petih dneh se je zvrstilo 13 glasbenih skupin, 3 predavanja in 1 literarni večer ter po ena gledališka, plesna, lutkovna predstava in filmska projekcija. Tokratno Mesto mladih je imelo tudi največ delavnic do sedaj. Obiskovalci so lahko izbirali kar med 10 eno- ali več-dnevnih delavnic; od tolkalske in likovne pa vse do foto in joga delavnice. Festival je otvoril koncert Zablujene Generacije, Flirrt in Neon. Večer se je prevesil v elektronsko noč na Mostovni z beograjsko Silo in večimi DJ-i. Sreda in četrtek sta bila predvsem v znamenju športa. Dogajal se je turnir trojk ter turnir malega nogometa. Zvečer je bila premiera filma Mesto mladih 2010, Katja Perat je predstavila svoj knjižni prvenec Najboljši so padli. V sredo sta za bolj romantično vzdušje poskrbela Dejan Lapajne in Severa Gjurin, v četrtek pa so nam dijaki priskrbeli zabavo v Marcu Polu. Petkov dan je bil v znamenju kulture. Predavanje o sodobni umetnosti in plesno predstavo je nasledil happening Novogoričanov, ki ustvarjajo v tem mestu in soustvarjajo kulturno podobo tega mesta. V soboto pa je bila v središču samo ena stvar - tradicionalno kresovanje, ki je nepogrešljiv element Mesta mladih. V nov mesec so nas izstrelili domači Pigs Parlament in The Users. Po zelo dolgem času pa smo v Novi Gorici končno dočakali koncert skupine Laibach, ki je lani praznovala 30. obletnico delovanja. Vsem, ki ste se nam v teh norih dneh pridružili, se zahvaljujemo, saj brez vas tudi festivala ne bi bilo. Vsem preostalim pa, lahko vam je žal – popravni izpit bo šele čez eno leto. Vaš KGŠ

2

5 5

8 3

4

+DJ Daniels

9

ZELENI GAJ

7

3€ za člane KGŠ, 5€ (nečlani) NIZKE CENE PIJAČ! BREZPLAČEN PREVOZ IZ NOVE GORICE!

2 9

9

1 9

20. maj ob 20.00

5

ŠKLJOC! POZOR! KGŠ FOTONATEČAJ JE SPET TU! izbiramo fotografijo meseca SPREMLJAJ GA NA NAŠEM facebook PROFILU IN POŠLJI ZMAGOVALNO FOTKO! NAGRADILI JO BOMO S 30€! Nova tema bo predvidoma objavljena 15. maja.

19. ▸16. JAZZ CERKNO, Star plac Cerkno, www.jazzcerkno.si, od 14,60 do 33,20€ 28. ▸dogodek 13. BRAT - KONEC PAVZE,

RAZSTAVE IN GLASBA V MAJU

1 4

7

8

4

3 8

4 6

7

6

KARMA

7

2

2

KGŠ SPOMLADANSKI MEGA ŽUR

6. 19.

razstava, pogovor in ANALENA, REAL LIVE VERSION, IAMDISEASE, HELLCRAWLER ter THE HOAX, Mostovna ob 21.00, 5€ ▸fotografska razstava JEZERO Žige Koritnika, Mestna galerija Nova Gorica (do 27.5.2011) ▸otvoritev instalacije _WHERE IS GOD? Andreja Grilca, Galerija Tir ob 20.00


Kaj berejo Slovenci

Kaja P. Troha

Pred nekaj več kot tednom dni je Ljubljana predala naslov »svetovna prestolnica knjige« Buenos Airesu. Zdi se, da je v letu dni, kar je bila na prestolu, uresničila vse cilje, ki si jih je zadala, če med njimi ni bilo tistega o spremembi bralnih navad Slovencev. In kakšne so bralne navade Slovencev? Razen splošno znanega dejstva, da šolarji vse manj jemljejo v roke knjigo iz lastnega užitka in ne samo zato, ker bi sicer dobili slabo oceno, in sramotnega podatka, da (pre)velik odstotek študentov prebira samo študijsko literaturo, bo za odgovor na to vprašanje za začetek dovolj, če si pogledamo COBISS-ov seznam najbolj izposojenih knjig. V slovenskih knjižnicah si ljudstvo, poleg obveznega čtiva za domače branje in maturo, najraje izposoja slaboumne romantične romane s skrivnostnimi naslovi tipa Pepel v vetru. Na lestvici tako med prvimi desetimi najdemo kar tri naslove avtorice Kathleen E. Woodiwiss. Čeprav je najbrž ne poznate, je bila njena knjiga v marcu izposojena skoraj pet tisočkrat. Svetovna uspešnica letošnjega leta Jej, moli, ljubi je komaj na dvajsetem mestu. To seveda ne pomeni, da se našega bralca ne dotaknejo trenutni trendi in da raje posega po kvalitetnejši literaturi. Med deseto in dvajseto najbolj izposojeno knjigo se znajdejo tudi zahtevnejši klasični naslovi, a vedno v okvirih obveznega branja. Zmeraj jim sledijo ali prednjačijo romančiči gospodične Woodiwiss in njej podobnih »pisateljic«. Kaj nam to pove o slovenskem obiskovalcu, ali bolje obiskovalki knjižnic, poleg tega, da v svojem izboru ni niti najmanj zahtevna in da jo bolj kot literarni užitki in povabilo k razmisleku zanimajo spletke in romance? Seveda, šund je za ljudstvo privlačen, a vendar … Ali ni nenavadno, da bralka, ki na leto najbrž prebere več strani od povprečnega Slovenca, ni uspela razviti kritičnega odnosa do čtiva? K bralki se bomo morda še vrnili, zdaj si raje razširimo obzorja z novimi podatki. Slovenskemu bralcu namreč ne bi radi delali krivice z obešanjem na eno samo lestvico … Morda je le tisti del populacije, ki raje obiskuje knjižnice, nezahteven v svojem izboru. Kakšne knjige pa Slovenci najraje kupujemo? Lestvica slovenskih bestsellerjev situacije bistveno ne spremeni. V letošnjem marcu sta bila prodajno najbolj uspešna Valentina in Luka Novak s svojima kuharicama. Milenijska trilogija Stiega Larssona in prej omenjena uspešnica Jej, moli, ljubi se prav tako dobro držita. Slovenci radi dobro kuhamo in posegamo po naslovih, po katerih so bili posneti filmski hiti. V tem nismo osamljeni, saj so omenjeni tuji naslovi železni repertoar vseh svetovnih

lestvic. Morda nekoliko presenetljivo na seznamu najbolje prodajanih umankajo absolutne zmagovalke knjižnične lestvice, vendar ni potrebno skrbeti; dobijo namreč več kot primerno zamenjavo – knjige za pozitivno razmišljanje in samopomoč. Žanr, ki ga je v pristan slovenskih src zasidral tudi pokojni predsednik Drnovšek, je še zmeraj eden izmed najbolj priljubljenih med našim bralstvom. Smo Slovenci res tako nesamozavestni in pomoči potrebni? Ali pa je mogoče ponudba v knjigarnah tista, ki nas prisili v nakup tovrstnih knjig? Če se po knjižni nakup odpravimo v goriške knjigarne, bi skorajda verjeli v to. Med vso možno ezoterično navlako in cenenimi literarnimi uspešnicami, bomo komajda našli knjigo, vredno našega časa in tistih nekaj deset evrov. Ob vseh teh podatkih je zaskrbljujoče, da naše knjižničarje, knjigotržce in založnike sploh ne skrbi kvaliteta literature, ki jo »požirajo« Slovenci. O tem, da nismo knjižni molji, po njihovem priča nizka prodaja knjig in ne vsebina prodanega. Uroš Grilc, ljubljanski načelnik za kulturo, se tako v govoru ob predaji naslova Svetovna prestolnica knjige ne obregne ob knjige, ki jih kupujemo, ampak se toži nad tem, da jih ne kupujemo dovolj. Slovenci smo namreč na evropskem dnu, kar se tiče kupovanja knjig. Kako ne bi bili, ko pa pri nas davek na knjigo znaša kar 8,5 odstotka, medtem, ko je v nekaterih drugih evropskih državah (med drugim v Veliki Britaniji, na Poljskem, Irskem in pri sosedih na Hrvaškem) ničeln? A to je že nova tema … Kar bi moralo omenjeno in še katero drugo stroko skrbeti, je problem splošnega nezanimanja za kakovostno čtivo med ljudstvom. Bralne navade ne zajemajo samo količine knjig, ki jih dobimo v roke in jih morda preberemo. Človek z dobrimi bralnimi navadami je tudi kritičen bralec, ki razume in zna interpretirati prebrano. S slednjim imajo velike težave že dijaki. Po zadnji raziskavi funkcionalne (ne) pismenosti, jih več kot 30 odstotkov ni bilo zmožno interpretirati in obnoviti prebranega odlomka drame.Kaj pa bodoči izobraženci – sedanji študentje? Človeku se kar milo stori ob ogledu posnetka, kjer študentje ljubljanske univerze na vprašanje, katero knjigo so nazadnje prebrali odgovarjajo z: »Najbrž kakšno skripto ... « Ob vprašanju, kaj najraje preberejo iz lastnega užitka, pa umolknejo. • LITERARNI DOGODKI V MAJU

12. ▸predstavitev knjige RDEČA MAŠINERIJA 17.

Vasje Badaliča, Goriška knjižnica ob 18.00 ▸literarni četrtek pod zvezdami z Ano Pepelnik. Čitalnica Babel na Mostovni ob 20.00 ▸otvoritev ČITALNICE BABEL, Mostovna ob 20.00


ENGELS Z gotovostjo lahko rečem, Da je edini moški, ki bi me lahko ljubil, ne da bi se silil s tem, Friedrich Engels. Med drugo uvrščenimi obstaja tih dogovor, Da lahko drug drugemu ob vseh trenutkih dneva Brez obveze In brez fotografa, ki bi trenutek tlačil v večnost, Položijo glavo v naročje In zahtevajo topline. Na stranišče grem, Da bi si popravila frizuro in razmazano maskaro. Zaletim se v trop pobeglih iz zgodovinskih učbenikov. V dolgi vrsti jih nese po ozkem hodniku. Drenjajo se drug mimo drugega, Kot bi jih na koncu čakalo razodetje ali vsaj borovničeva pita. Neprijetno mi je, Ko me Robbespierre prime za ovratnik in me dvigne ob steni, Da z nogami bingljam deset centimetrov nad tlemi. Jezen fant. Toliko krvi za svobodo govora in zdaj smo vsi tiho. Nihče se ne čuti poklicanega. Po kotih se mečkamo z drugimi zgubami. Nihče ne bi predlagal svojega načrta za boljši jutri. Nobenega nadčloveka ni nikjer, Ki bi se iznenada pojavil in rešil stvar. Žal mi je za Robbespierra. Tisti njegov spis proti smrtni kazni je bil dober. Z robom dlani grem ob njegovem obrazu. Ni lep in velikokrat se je zmotil. Vendar sem polna sočutja, ko tako razburjen stoji pred mano. Pred zakonom sva enaka, A treba mu bo razložiti, Da ima enakost, kot vse na svetu, Nekje svojo mejo, ki je tenka in komaj vidna. Ne more me vzeti s sabo. Vračam se k FriedrichuNič velikega ni na njem. Zatekam se k njegovi dobrotljivi drugorazrednosti, Kot se pravoverni Judje zatekajo v senco Njegovih peruti. Katja Perat (iz pesniškega prvenca Najboljši so padli)

študjozin MAJ  

majsko mini glasilo Kluba Goriških Študentov

Read more
Read more
Similar to
Popular now
Just for you