Page 1


360 stopinj Uvodnik INTERVJU: Matic Sušnik, predsednik Zveze Študentskih klubov Slovenije ZAPOSLOVANJE MLADIH: Po končanem izobraževanju namesto k delodajalcu med brezposelne

1 2, 3 4

DEHEMS KONFERENCA: O zaposljivosti diplomantov in sistemu visokošolskega izobraževanja

5, 6

KARIERNI CENTRI: Vse več študentov in diplomantov se obrača na karierne centre

6, 7

ŠTIPENDIRANJE: Štipendija ni le socialna pomoč, ampak vlaganje v razvoj

8, 9

ŠTUNDENTSKO DELO: Začelo se je z raznašanjem mleka POSLOVNO KOSILO: Dialog glede strukturnih reform ne sme potekati mimo nas, mladih DVODNEVNA NACIONALNA KONFERENCA : Bolonja včeraj, danes in jutri KRVODAJALSKA AKCIJA: Tudi v tem študijskem letu bomo študenti častili 1/2 litra

9 - 11 11 12 13, 14

PREDSTAVITEV ŠTUDENTSKIH ORGANIZACIJ NOVICE IZ ŠTUDENTSKE ORGANIZACIJE UNIVERZE V MARIBORU

16, 17

S KAMRICO študentje tudi letos pravočasno do strehe nad glavo Za mariborske bruce najpomembnejše informacije zbrali v priročniku Študentska jesen v prenovljenem ŠTUK-u

NOVICE IZ ŠTUDENTSKE ORGANIZACIJE UNIVERZE V LJUBLJANI

18 - 20

Bruc 2012 je pred vrati Volitve študentskih predstavnikov v ŠOU v Ljubljani Poišči ŠOU v Ljubljani na Študentski areni Postani prostovoljec in sodeluj pri projektu Simbioz@ Teden odprtih vrat ŠOU športa Brezplačna vadba borilnih veščin

NOVICE IZ ŠTUDENTSKE ORGANIZACIJE UNIVERZE NA PRIMORSKEM

21

Čista desetka in brucovanje 2012 na Obali

NOVICE IZ ZVEZE ŠTUDENTSKIH KLUBOV SLOVENIJE Na sejmu rabljenih učbenikov zabeležili rekorde Že 5. Dijaški boomerang navdušil na Primorskem

22, 23


Uvodnik

Napetost je v zraku ... Vsako leto je pred začetkom novega študijskega leta v zraku nekakšna napetost, pričakovanje … Tokrat je še dodatno za to poskrbela vlada – najprej s predlagano novelo Zakona o visokem šolstvu, nato še z reformo trga dela. Temu, da je spremembe pripravila brez upoštevanja mnenj deležnikov, tudi študentov, smo že bili priča pri spreminjanju uredb o financiranju visokega šolstva in doktorskega študija. Tokrat pa je pod pretvezo o nujnosti sprememb zaradi podaljšanja akreditacij dveh največjih univerz priložnost izkoristila tudi za spremembo imenovanja Sveta Nacionalne agencije za kakovost visokega šolstva (Nakvis) in odprtje slovenskega visokošolskega prostora tujim institucijam. Glede obeh ima Študentska organizacija Slovenije velike pomisleke, saj bi prvo pomenilo, da bi država ne le potrdila člane Sveta Nakvis, ampak bi jih za to mesto tudi izbirala. Drugo pa bi za študente resda pomenilo dodatno možnost izbire programov, a bi to pomenilo tudi študij brez pravic, ki veljajo po naši zakonodaji, nepriznavanje pridobljenih nazivov ter plačevanje tržnih šolnin. Pritisk je dvignila tudi reforma trga dela, v kateri kljub napovedim ni zaznati posebnih ukrepov, ki bi mladim diplomantom olajšali vstop na trga dela. V ŠOS-u smo bili ob predstavitvi reforme nekoliko presenečeni nad uvajanjem občasnih in začasnih oblik dela, ki smo jih v preteklosti pod imenom malo delo že zavrnili. Ministru Andreju Vizjaku smo predlagali, da reformo trga dela znova preuči zlasti z vidika urejanja začasnega in občasnega dela, omejitev, ki jih takšna ureditev prinaša, in seveda vzpostavljanja zadostne zaščite in nadzora. Več pozornosti je treba nameniti zagotavljanju ravnotežja med varnostjo in fleksibilnostjo zaposlovanja zlasti pri oblikah začasnega in občasnega dela, posebno pozornost pa je treba dati izboljšanju položaja mladih in njihovemu vstopu na trg dela. Za študente je nesprejemljivo, da bi z reformo trga dela – katere namen je prvenstveno urejati zaposlovanje mladih – na koncu dosegli prav nasproten učinek. S prvo zaposlitvijo diplomantov kot začasno zaposlitvijo, sicer uredimo problem brezposelnosti na papirju, a ga zagotovo ne odpravimo v realnosti. Poleg primerne zakonodaje v ŠOS-u menimo, da je treba uvesti tudi mehanizme, ki bodo mladim diplomantom ta neposreden prehod na trg dela tudi zagotavljali. Med možnimi spodbudami bi na primer lahko država okrepila politiko davčnih olajšav in subvencije delodajalcem, ki zaposlijo iskalca prve zaposlitve. Predlagamo, da resorni organi oblikujejo aktivno politiko zaposlovanja, usmerjeno k povezovanju višjega in visokega šolstva z gospodarstvom, s sodelovanjem vseh ključnih partnerjev. Študenti tudi menimo, da je treba diplomantom zagotoviti dostojno zaposlitev, primerno pridobljeni izobrazbi in ne sme dopuščati njenega razvrednotenja. S spremenjenim in okrepljenim informiranjem mladih o trgu dela in delovnem okolju ter sistemom kariernega svetovanja z individualnim načrtovanjem pa bi država lahko pripomogla k temu, da bi mladi razumeli vlogo in pomen izobraževanja in s tem prevzeli odgovornost za svoj osebnostni razvoj. Trgu dela in zaposlovanju mladih smo zato posvetili osrednjo temo oktobrskega mesečnika 360 stopinj. Pišemo o zaposlovanju mladih, študentskem delu, predstavljamo karierne centre … Prav tako je bilo zaposlovanje mladih rdeča nit nedavne mednarodne konference DEHEMS, iz katere vam prinašamo utrinke, kako se v drugih državah spopadajo s tem problemom. Podrobneje predstavljamo tudi skorajšnjo nacionalno konferenco o visokem šolstvu in pozivamo, da lahko v novo študijsko leto vstopite z dobrim dejanjem in na vseslovenski študentski krvodajalski akciji darujete kri za življenje.

Uspešen začetek študija! Tina Dolenc s sodelavci

1


INTERVJU: Matic Sušnik, predsednik Zveze študentskih klubov Slovenije

»Prav delo v študentskem organiziranju me je usmerjalo pri načrtovanju študijske poti« Matic Sušnik je diplomiral iz politologije, zdaj pa nadaljuje magistrski študij managementa na ljubljanski ekonomski fakulteti. Že kot dijak je deloval v domačem Klubu tržiških študentov kot član dijaške sekcije, podpredsednik društva, kasneje pa je postal še član nadzorne komisije. Zvezi ŠKIS se je pridružil v letu 2007, kjer je sprva delal na odboru za socialo in zdravstvo, kasneje je postal vodja tehnike na Škisovi tržnici v Ljubljani, v naslednjem letu pa je napredoval v namestnika vodje prireditve Škisove tržnice. Od leta 2010 je predsednik Zveze ŠKIS in zdaj končuje svoj drugi mandat.

Študentski klubi so najbolj razvejan del študentskega organiziranja in so velikokrat v lokalnem okolju edini, ki prirejajo aktivnosti za mlade. Pričakovati bi bilo, da bi se pri klubih najbolj poznalo nižanje sredstev s sprejetjem ZUJF. Kaj se dogaja po klubih? Nižanje sredstev s sprejetjem ZUJF je vsekakor težka preizkušnja za zelo razvejano lokalno študentsko organiziranje. Za primer takšnih sprememb smo na Zvezi ŠKIS že pred leti začeli z izobraževanjem predstavnikov študentskih klubov glede pridobivanja sredstev iz različnih slovenskih, pa tudi evropskih razpisov. Ob nižanju sredstev tako veliko stavimo na pridobivanje sredstev iz drugih virov, poleg tega pa bo potrebna reorganizacija delovanja. Pri tem bomo seveda poskusili storiti vse, da zaradi nižjih sredstev ne bi ukinjali najpomembnejših projektov za študente v lokalnem okolju. Študentski klubi so namreč pogosto tudi edini lokalni nosilec dejavnosti za mlade.

Kaj ŠKIS svetuje študentskim klubom, kako naj svoje delovanje prilagodijo manjšim finančnim prilivom? Kot že rečeno, klube predvsem spodbujamo in izobražujemo na področju pridobivanja dodatnih virov financiranja. Zveza ŠKIS je zato za prihajajoče študijsko leto pripravila tudi dodatna izobraževanja, na katerih bodo udeleženci iz študentskih klubov dobili potrebna znanja za pridobivanje sredstev in racionalizacijo poslovanja. Poleg tega bomo študentskim klubom pomagali pri racionalizaciji delovanja s skupnim trženjem in pridobivanjem količinskih popustov za različne materiale in storitve, ki jih potrebujejo za izvedbo projektov.

Pereča tema je tudi zaposlovanje diplomantov, saj se jih veliko odloči za nadaljevanje študija predvsem zato, da odložijo vstop na trg dela. Kaj jim svetuješ, da bi bili čim lažje zaposljivi? Danes je zelo težko svetovati, saj je zaposljivost mladih diplomantov postala resen problem. Mislim, da se mladi ne odločijo za nadaljevanje študija zgolj zato, da odložijo vstop na trg dela, temveč jim večkrat niti ne preostane drugega in je to edina rešitev za vsaj približno urejen status v družbi. Pridobivanje izkušenj in širjenje socialne mreže vsekakor poveča možnosti pri iskanju prve zaposlitve. Mladim tako svetujem, da se aktivirajo in pričnejo že v začetku študija pridobivati dodatne izkušnje. Delovanje v okviru naše organizacije omogoča številnim mladim, da se tudi v lokalnem okolju izkažejo in pridobijo znanja iz različnih delovnih področji.

Kaj je bil razlog za nadaljevanje študija pri tebi? Za nadaljevanje študija sem se odločil predvsem zaradi pridobitev multidisciplinarne izobrazbe. Z delom v študentskem organiziranju sem začel že kot dijak in lahko rečem, da me je prav delo na tem področju usmerjalo pri načrtovanju študijske poti. 2


Ali ti je znanje s področja managementa kaj pomagalo pri vodenju ŠKIS-a? Ja, pridobljeno znanje mi zelo pomaga. Zveza ŠKIS je v zadnjih letih prerasla svoje prvotne okvire in postala velika ter resna krovna organizacija, hkrati pa jo še vedno vodijo študenti. Delovni procesi, ki jih izvaja vodstvo organizacije, so postali tako zahtevni, da si ne predstavljam, kako bi lahko vodil takšno organizacijo brez znanja ekonomije.

“Zveza ŠKIS je zato za prihajajoče študijsko leto pripravila tudi dodatna izobraževanja, na katerih bodo udeleženci iz študentskih klubov dobili potrebna znanja za pridobivanje sredstev in racionalizacijo poslovanja.”

Tudi tvoj mandat se počasi izteka. Se boš po dveh mandatih odločil za ponovno kandidaturo? Ne, s tem mandatom zaključujem svoje delo v študentskem organiziranju. Sem zagovornik tega, da je treba dati priložnost mladim in se v pravem trenutku umakniti. Sam sem dosegel vse, kar sem lahko na tem področju, zato je prišel čas, da se podam novim izzivom naproti.

Katere dosežke bi izpostavil v svojih dveh mandatih oziroma na kaj si najbolj ponosen? Moj cilj v začetku mandata je bil, da bi organizacijo pripravil na prihajajoče izzive kot resno krovno organizacijo, s sistemsko urejenim notranjim delovanjem. Veliko časa sem tako posvetil notranji reorganizaciji na področju strukture in kulture organizacije. Za boljšo javno podobo smo popolnoma prenovili celostno grafično podobo in spletno stran, pri čemer smo prav tako želeli doseči nivo najresnejših organizacij v našem prostoru. Pomemben korak je bil narejen tudi na področju prenosa znanja, ki je povzročal številne težave pri delovanju študentskih klubov. Za rešitev problema smo razvili sistem kontinuiranega učenja, za katerega upam, da bo nekoč zaživel v celoti.

Hvala za pogovor!

3


ZAPOSLOVANJE MLADIH

Po končanem izobraževanju namesto k delodajalcu med brezposelne Avtor: Tina Dolenc

V zadnjih štirih letih se je stopnja brezposelnosti med mladimi, starimi od 25 do 29 let, povečala za šest odstotnih točk. Skoraj tretjina je iskalcev prve zaposlitve. Brezposelnost med mladimi postaja vse bolj pereč problem. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) je stopnja anketne brezposelnosti v starostni skupini od 25 do 29 let leta 2011 znašala 14,2 odstotka. To je za šest odstotnih točk več kot leta 2007, ko je bila 8,2-odstotna. Med brezposelnimi mladimi v tej starostni skupini je bilo leta 2011 v Sloveniji 30 odstotkov takih, ki so iskali prvo zaposlitev, 43 odstotkov pa jih je delo iskalo že več kot eno leto. Veliko mladih se (med drugim tudi zato) odloči za nadaljevanje študija. Statistični podatki kažejo, da se je leta 2000 izobraževalo 23 odstotkov mladih, starih od 25 do 29 let, leta 2007 je bilo takih že tretjina, leta 2011 pa 37 odstotkov. Med tistimi, ki so se leta 2011 izobraževali, je bilo 80 odstotkov takih, ki bodo z uspešno zaključenim izobraževanjem dosegli višjo stopnjo formalne izobrazbe. Največ, kar 56 odstotkov jih bo pridobilo univerzitetno izobrazbo ali več, medtem ko se ostali petini raven formalne izobrazbe ne bo spremenila, še navajajo na SURS-u. Podaljševanje izobraževanja pa velikokrat pomeni, da potem mladi na trg dela vstopajo bolj izobraženi, a z manj delovnimi izkušnjami in so zato za delodajalce manj zanimivi (več o tem lahko prebereš v naslednjem članku).

Jeseni največji priliv prvih iskalcev zaposlitve Po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje se je avgusta letos na novo prijavilo 840 iskalcev prve zaposlitve, v prvih osmih mesecih tega leta pa se je skupno 5.912 iskalcev prve zaposlitve. To je sicer za desetino manj kot v enakem obdobju lani. Avgusta letos je v primerjavi z enakim obdobjem lani – glede na izobrazbeno strukturo brezposelnih – delež tistih s poklicno izobrazbo ostal nespremenjen (25,1 odstotka), delež brezposelnih s terciarno izobrazbo (VI. stopnja ali več) se je povečal na 14,6 odstotka, deleži ostalih izobrazbenih skupin pa so bili manjši kot pred letom. Priliv prvih iskalcev zaposlitve pa je zaradi končanja šolanja jeseni največji. Mladi tudi predstavljajo največji delež zaposlenih za določen čas, saj je tako zaposlenih skoraj tri četrtine mlajših od 35 let.

Število delovno aktivnega prebivalstva

V Evropski uniji je približno petina prebivalcev, starih od 15 do 29 let. Največji delež mladih ima Poljska (22,4 odstotka), najnižji pa Italija (15,7 odstotka). V Sloveniji mladi v tej starostni skupini predstavljajo nekaj več kot 18 odstotkov celotne populacije. 4


DEHEMS KONFERENCA

O zaposljivosti diplomantov in sistemu visokošolskega izobraževanja Avtor: Jelena Štrbac Nemec

Na drugi mednarodni konferenci DEHEMS, ki je konec septembra potekala v Ljubljani, so domači in tuji strokovnjaki razpravljali o zaposljivosti diplomantov in sistemu visokošolskega izobraževanja. Posvetili so se vprašanjem, kateri dejavniki določajo zgodnji karierni uspeh diplomantov, kako sistemi visokošolskega izobraževanja upoštevajo podatke in raziskave o zaposljivosti ter v kolikšni meri sledijo in bi morali slediti tovrstnim empiričnim podatkom. V nadaljevanju je nekaj poudarkov s konference.

Študentov ne morejo več usposobiti za en poklic Tudi tuje univerze so poudarile potrebo po vključevanju študentov in zaposlovalcev v merjenje zadovoljstva s tem, kaj nudijo študijski programi. Pri tem so univerze pogosto rigidne in izhajajo iz predpostavk, da morajo drugi deležniki sprejeti to, kar oni »proizvedejo«. Prav tako pa v zadnjem času izpostavljajo, da ne morejo več usposobiti študentov za en konkreten poklic.

Najbolj zadovoljni so angleški študenti Glede na meritve, opravljene med študenti o zadovoljstvu s tem, za kar jih usposobi študijski program, je zadovoljstvo največje v Veliki Britaniji, najmanjše pa med grškimi študenti. Po ocenjevanju doseženih kompetenc s študijskimi programi pa je zadovoljstvo slovenskih študentov okoli povprečja med državami, zajetimi v vzorec.

“Študenti, ki med študijem dosežejo več, so bolj motivirani za izobraževanje. Več kot menijo, da jim bo nek program ponudil, bolj so zadovoljni, posledično pa gojijo tudi večja pričakovanja in višje zahteve od izobraževanja.”

Ponekod ima prednost izobrazba, drugod kompetence

Opredelitev – definicija kompetenc izhaja iz tega, kako so razumljene v različnih nacionalnih oz. kulturnih kontekstih. Tako dajejo nekateri večjo prednost formalni izobrazbi in tako pridobljenim kvalifikacijam, spet drugi pa se osredotočajo na kompetence kot take, ne glede na to, po kateri poti so pridobljene. Npr. v Franciji so nekomu podelili doktorski naziv, kljub temu da se ni formalno izobraževal za to stopnjo, zgolj na podlagi dosežkov in osvojenih kompetenc v praksi. Prav tako je razumevanje kompetenc pogojeno tudi s trgom dela in razumevanjem posameznih kvalifikacij na trgu dela. Kratkoročni ali dolgoročni uspeh v kontekstu zaposlovanja oz. zaposljivosti diplomantov: kratkoročni pomeni, da diplomant doseže kompetence, potrebne za zaposlitev, dolgoročni pa, da so diplomanti sposobni delati dobro za družbo, neko organizacijo in ni nujno pogojen s samo zaposlitvijo.

5


Zadovoljstvo z izvedbo praktičnega usposabljanja je v Sloveniji med najnižjimi. Študenti od tega sklopa veliko pričakujejo, zato so posledično težje zadovoljni, če so pričakovanja visoka. V državah, kjer so tovrstne prakse dobre, študenti pričakujejo čedalje več, kar od zavodov zahteva izboljšave.

Avstrijci imajo binaren izobraževalni sistem Gosti iz Avstrije so predstavili svoj izobraževalni sistem, ki je binaren. To pomeni, da je en način študija bolj praktično naravnan, drugi pa bolj teoretično. Veliko je tudi skrajšanih programov, namenjenih izpopolnjevanju.

Primerjava izobraževalnega sistema in avtoceste Gost iz Nemčije je uporabil primerjavo z izobraževalnim sistemom in avtocestami v Nemčiji. Želel bi, da bi bil izobraževalni sistem na nek način podoben »prometnemu«, kjer bi bilo več pasov oz. poti do cilja. Vsak bi šel po tistem, po katerem bi želel oz. zmogel, možna bi bila menjava med pasovi …

KARIERNI CENTRI

Vse več študentov in diplomantov se obrača na karierne centre Avtor: Tina Dolenc

Karierni centri posameznih univerz svetujejo študentom in diplomantom pri njihovem kariernem razvoju – tako z osebnimi kot skupinskimi svetovanji glede kariere oziroma gradnje zaposlitvenih kompetenc, organizirajo razne dogodke (predavanja, seminarji, delavnice, okrogle mize) in informirajo o prostih delovnih mestih oziroma praksah ter splošnih možnostih zaposlitve. Sodelujejo tudi z delodajalci in tako poskušajo vzpostaviti prvi stik študentov z njimi že med študijem. Vsaka univerza v Sloveniji ima svoj karierni center in kot pravijo v Kariernem centru Univerze v Novi Gorici je njihova naloga vzpostavljati, ohranjati in izboljševati povezave univerzitetnega in gospodarskega okolja ter tako diplomantom pomagati pri vzpostavljanju prvih stikov s podjetji in spodbujati zaposlovanje mladih diplomantov. Še posebej v zadnjem času opažajo porast povpraševanja. »Veliko diplomantov ne dobi svoje priložnosti za delo, zato se jih mnogo po nasvet obrne na nas,« je pojasnil Danilo Majcen, svetovalec Kariernega centra Univerze v Mariboru (KC UM). V Kariernih centrih Univerze na Primorskem (KC UP) pa opažajo več zanimanja na začetku študijskega leta in ob zaključku študija, ko diplomanti potrebujejo nasvete, kako se predstaviti delodajalcem in kako pripraviti dober življenjepis ali prijavo. Vedno več študentov se tudi zaveda, da načrtovanje kariere v času študija povečuje zaposlitvene možnosti. »Od študentov in diplomantov prejemamo predloge, da bi vključili »Karierno načrtovanje« ali predavanja »Kam po diplomi?« v študijskih proces, saj pogrešajo te vsebine v sklopu študijskih programov in jih prepoznajo kot uporabne,« pa dodaja svetovalka v Kariernih centrih Univerze v Ljubljani (KC UL) Iva Matjašič.

6


Najpogosteje sprašujejo o možnostih zaposlitve Študente ali diplomante predvsem zanima, kako pristopiti k delodajalcu, kako se zaposliti v podjetju, ki ne objavlja prostih delovnih mest in je zato tudi težje dostopno za iskalca zaposlitve. Radi bi izvedeli, kako sestaviti prepričljiv življenjepis, ki se sklada s pričakovanji delodajalcev, kam se profesionalno usmeriti, kako si nabrati delovne izkušnje in predvsem katere »štejejo«, kaj je mreženje in kakšen je njegov pomen. »Običajno se oglasijo pri nas takrat, ko razmišljajo o izbiri študija in poklica oziroma, ko so v dilemi ali so se odločili za primeren študij oziroma poklic. Takrat najprej opravimo psihološki test in skozi pogovor študenta usmerjamo, da sam pride do odgovorov, ki jih potrebuje,« pojasnjujejo postopek v KC UP. Veliko je tudi specifičnih vprašanj, ki se navezujejo na določen profil, kot je npr. opravljanje pripravništva in iskanje le-tega.

“Skratka, uspešni boste, če boste gojili strast do bodočega dela, se nenehno izboraževali in verjeli vase.” Danilo Majcen

Kariero je treba načrtovati že na začetku študija Svojo kariero je treba načrtovati že v prvem ali drugem letniku študija; torej med samim študijem. Mladi, ki se tega zgodaj zavejo, lahko sami usmerjajo in oblikujejo svoj karierni razvoj in pridobivajo tiste veščine, ki so pomembne za njihovo kasnejšo zaposljivost. »To pomeni, da že pri iskanju študentskega dela izberete delo v takšni organizaciji, s katero si želite tudi dolgoročnejšega sodelovanja. Vse pomembnejše postaja tudi prostovoljstvo, saj tako ne pomagate le skupnosti, temveč tudi sebi. Na ta način širite svojo mrežo poznanstev in si nabirate prepotrebne delovne izkušnje, dobite pa tudi priložnost pokazati svoje sposobnosti, znanje in zagnanost,« opozarja Majcen. Koristne informacije pa lahko študenti pridobijo tudi na dogodkih, ki jih organizirajo karierni centri.

Za ugotavljanje primernosti izbire poklicne poti uporabljajo posebna svetovalna orodja, kot sta na primer »Interesni vprašalnik«, ki vsebuje opise aktivnosti glede na različne vrste dela, in »Delovne vrednote«, katerih cilj je izpostaviti in oceniti tiste vrednote, ki so za svetovanca najpomembnejše pri delu. Na ta način študent ugotovi, ali je na pravi poti ter spozna možne smeri razvoja.

Mrežite in navezujte stike Iva Matjašič pa poudarja tudi pomen študijskih izmenjav ali praks v tujini, ki so priložnost za izboljšanje znanja jezika, pridobitev mednarodne in medkulturne izkušnje in povezav, ki so vedno bolj zaželene med delodajalci. »Prav tako je pomembno mreženje med sošolci, prijatelji tako osebno kot na spletu, saj velikokrat ravno socialna mreža doprinese svoj delež k uspešnemu iskanju zaposlitve. Nova poznanstva in izkušnje lahko študenti pridobijo tudi z aktivno udeležbo v obštudijskih dejavnostih, kot so tutorstvo, študentski svet, študentska organizacija in druga študentska društva,« zaključuje Matjašičeva.

Za izboljšanje zaposlitvenih možnosti pa je po besedah Danila Majcna ključno mreženje oziroma navezovanje osebnih in poslovnih stikov. Idealne priložnosti za mreženje se ponujajo tam, kjer jih nihče ne pričakuje. Torej ne na sestanku zdirektorjem v njegovi pisarni, ampak ob neformalnih priložnostih, ko so jih ljudje dejansko pripravljeni poslušati. »Skratka uspešni boste, če boste gojili strast do bodočega dela, se nenehno izobraževali in verjeli vase,« še dodaja.. 7


ŠTIPENDIRANJE

Štipendija ni le socialna pomoč, ampak vlaganje v razvoj Avtor: Tina Dolenc

Študentska organizacija Slovenije je konec septembra pripravila nov predlog Zakona o štipendiranju, s katerim želi celovito, sistemsko in enotno urediti štipendiranje v Sloveniji. Dijakom in študentom pa bi tako zagotovili dodatna sredstva za pokritje vse večjih stroškov izobraževanja. Študentska organizacija Slovenije meni, da se mora štipendija obravnavati ne le kot socialna pomoč študentom pri študiju, temveč kot vlaganje v razvoj, ki bo posledično pripomogel k večji konkurenčnosti Slovenije na globalnem trgu. Čeprav je ŠOS že dalj časa opozarjal na potrebo po spremembi štipendiranja v Sloveniji, napredka ni bilo. »Zato smo pripravili predlog Zakona o štipendiranju, saj menimo, da mora biti štipendija dostopna vsem udeležencem izobraževalnega procesa z namenom vzpodbujanja in razvijanja posameznika, ne glede na njegov socialni položaj v družbi,« je odločitev pojasnil predsednik ŠOS Mitja Urbanc. Dodal je še, da mora biti sistem štipendiranja prilagojen potrebam v družbi in skrbeti za povezavo med mladimi in gospodarstvom z namenom doseganja skupnih ciljev in povečanja možnosti mladih za uspešen prodor na trg dela. Temeljni namen je, da se zagotovi študentom in dijakom zadovoljiva sredstva za pokritje vse večjih stroškov izobraževanja, ki so se v zadnjih desetih letih povečali za več kot 200 odstotkov. Poleg tega bi jih tudi razbremenili opravljanja dela za preživetje in odpravili posledice socialne neenakosti.

Kaj prinaša predlog zakona Novosti, ki jih prinaša predlog zakona, so nove vrste štipendij, kot je štipendija za deficitarne poklice, predlog omogoča prejemanje več vrst štipendij hkrati, viša osnovno višino štipendij, omogoča prejemanje štipendij na vseh stopnjah bolonjskega študija za celotno obdobje trajanja študija, znova podeljuje štipendije mladoletnim dijakom in tujim študentom … Poleg obstoječih dodatkov, kot so dodatek za izobraževanje izven kraja prebivanja, za uspeh in za štipendiste s posebnimi potrebami, zakon uvaja še dodatek za izjemni dosežek na posameznem področju družbenega življenja.

8


Več tisoč podpisov podpore Predlog zakona je s podpisom že podprlo več tisoč študentov in drugih, zato so predstavniki ŠOS v petek, 5. oktobra, že vložili pobudo za zbiranje podpisov za predlog Zakona o štipendiranju. S tem so začeli postopek za razpis 60-dnevnega roka, v katerem mora ŠOS zbrati 5000 overjenih podpisov za predložitev predloga zakona v obravnavo v Državni zbor RS. Mitja Urbanc je ob tem dogodku dejal: »Glede na krizne razmere, v katerih se nahaja naša država, danes odločamo o Sloveniji dveh poti. Mladi smo prepričani, da nas ukrepi, ki z vsakim novim mesecem intenzivneje posegajo v žepe dijakov in študentov ter njihovih družin, vodijo prej po poti navzdol, kjer dohitevamo usodo drugih članic EU, kot so Portugalska, Španija in Grčija. Slovenija mora navzgor po poti razvoja in skrbi za mlade. Predlog Zakona o štipendiranju pomeni razvojni ukrep in s tem vlaganje države v lastno prihodnost. Upamo, da bodo vsi poslanci na naš predlog gledali v tej luči in ga obravnavali s primerno odgovornostjo.«

180 € 150 € znaša povprečna državna štipendija za študente

povprečno mora študent plačati za bivanje v najemniškem razmerju (večinoma brez pogodbe) živi 35 % študentov;

21 %

študentov prejema štipendijo (državne, Zoisove, kadrovske)

ŠTUDENTSKO DELO

Začelo se je z raznašanjem mleka Avtor: Aleš Kramer

Študentsko delo predstavlja v Sloveniji eno izmed 22 različnih oblik dela, ki je posebej davčno in statutarno prirejeno za dijake in študente, da jim omogoča občasno opravljanje dela in s tem pridobivanje prvih stikov s trgom dela. Je tudi način, da zaslužijo dodaten evro za študentsko življenje. Sami začetki študentskega dela segajo v obdobje po 2. svetovni vojni, ko so študenti začeli raznašati mleko po Rožni dolini. Za tem se je počasi razvijalo in postalo prirejena oblika dela, ki je davčno drugače obravnavano in zaradi obiskovanja predavanj prilagojeno urniku študentov. Danes študentsko delo predstavlja pomemben vir dohodka dijakov in študentov, ki pripomore k samostojnosti, omogoča kritje tudi stroškov izobraževanja in finančno razbremeni starše. Deluje kot socialni korektiv nepopolne štipendijske politike države in še posebej zdaj z začetkom svetovne gospodarsko-finančne krize za marsikoga predstavlja pomemben prihodek.

Prvi stik z delodajalci Ena izmed pomembnih prednosti študentskega dela je predvsem stik z delodajalci. Dijaki in študenti se naučijo delovnih procesov, medsebojnih odnosov in spoznajo delovno okolje. Z delom prav tako razvijajo svoj odnos do dela in razvoj odgovornosti do opravljenega dela. Med drugim se v delovnem procesu lahko naučijo vrednot, reda, discipline, delovnih navad, točnosti, upravljanja s časom, dela v skupinah, dela pod pritiskom. Torej lahko pridobijo tiste mehke kompetence, za katere zadnji čas delodajalci opozarjajo visokošolske institucije, da jih mladim diplomantom primanjkuje, ko ti vstopajo na trg dela. Ob tem se tako študent kot delodajalec lahko pobliže spoznata, študent pridobi pomembne delovne izkušnje. Delodajalci bodo cenili zavzete študente, poleg tega pa ima veliko več priložnosti za zaposlitev diplomant, ki je s pomočjo študentskega dela razširil svojo socialno mrežo. Izkušnje si lahko študenti nabirajo tudi v raznih študentskih in mladinskih organizacijah, študentskih klubih in drugih nevladnih organizacijah. S tem si oblikujejo osebnost in v času izobraževanja preizkusijo različne poklice ter tako lažje razvijajo svoja karierna pričakovanja in preference. 9


Dodatna sredstva za pokritje stroškov S študentskim delom si študenti tudi zagotavljajo dodatna sredstva, ki jih potrebujejo med študijem. V zadnjem desetletju so se različni stroški šolanja in študija po podatkih Statističnega urada RS na ravni gospodinjstev povečali z 22,82 evra v letu 2000 na 57,45 evra v letu 2010, kar predstavlja 197-odstotno rast. Tako dijaki kot študenti pa so primorani sami financirati različne dodatne šolske ali študijske dejavnosti, nakup literature, strokovnih ekskurzij in vpisnih stroškov.

Z delom študenti pridobijo tiste mehke kompetence, za katere zadnji čas delodajalci opozarjajo visokošolske institucije, da jih mladim diplomantom primanjkuje, ko ti vstopajo na trg dela. Po raziskavi Euroštudent 2010 predstavljajo največji delež stroškov, ki jih študenti krijejo sami, dnevni stroški, sledijo stroški nastanitve, nato stroški prevoza in aktivnosti, prosti čas. Manjšinski delež predstavljajo stroški zdravstva, komunikacije, nege otroka in drugi stroški (skupna vrednost stroškov predstavlja približno 340 evrov mesečno). Poleg tega študenti plačujejo še šolnine, vpisnine (v povprečju 168,2 evra), sledijo stroški nakupa knjig, fotokopij, ekskurzij in drugi redni stroški ter prispevki univerzi za socialno delo. Stroški v povprečju znašajo približno 250 evrov. Tako je raziskava Euroštudent že leta 2007 ocenila, da znašajo povprečni mesečni stroški študenta dobrih 500 evrov, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve pa je v letu 2009 ocenilo minimalne življenjske stroške za eno odraslo osebo s preračunom vrednosti življenjske košarice na celotne stroške na 562,07 evra. Tako ni presenetljivo, da je v raziskavi Euroštudent 2010 kar 67 odstotkov vseh študentov odgovorilo, da opravlja dela redno ali občasno, v času počitnic pa kar 76,8 odstotka študentov.

Število dijakov in študentov, ki so prejeli dohodke iz ŠD LETO SKUPAJ

2006 2007 2008 2009 2010 2011 145. 151. 150. 135. 132. 128. 117 494 842 118 022 231 To potrjujejo tudi podatki Davčne uprave RS, ki so za leto 2011 pokazali, da je s študentskim delom vsaj en evro zaslužilo 28.932 dijakov, kar je 36 odstotkov vseh dijakov, in 99.299 študentov oziroma 95 odstotkov vseh študentov. Sicer se število dijakov in študentov, ki so opravljali študentsko delo, od leta 2006 znižuje in se je do leta 2011 znižalo za 11 odstotkov. Ob tem dodajmo, da se je število dijakov in študentov v tem času znižalo za 20 odstotkov.

Razrez študentskih del: nezahtevna dela 71,6 odstotka zahtevna in strokovna dela 11,8 odstotka zelo zahtevna dela 16,7 odstotka

10


Tedensko delajo okoli 11 ur, najpogosteje nezahtevna dela Študenti naj bi za plačano delo tako namenili okoli 11 ur tedensko. Pri pregledu zahtevnosti del vidimo, da nezahtevna dela skupaj predstavljajo 71,6 odstotka vseh del, ki jih opravijo prek študentske napotnice. Mednje vštevamo lažja in težja fizična dela, lažja administrativna dela, dela v gostinstvu, zdravstveno nego, delo z otroki in osnovna strokovna dela. Med lažja dela, ki ne zahtevajo posebnih znanj, štejemo tudi promocijo in informiranje. Srednje zahtevna in zahtevna strokovna dela predstavljajo 11,8 odstotka vseh opravljenih del. Pri teh delih študenti uporabljajo določena bolj ali manj teoretična znanja pridobljena v procesu študija in jih tako povezujejo s prakso. Preostalih 16,7 odstotka del pa so zelo zahtevna strokovna dela, ki zahtevajo posebna znanja, ki jih študenti pridobijo v procesu študija in ki študenta motivirajo k njihovi nadgradnji. Čeprav ostaja večina študentskega dela manj zahtevna, študenti težijo k temu, da pridobijo delo, ki jim omogoči stik s področjem, ki se navezuje na njihov študij.

Povprečno zaslužijo 195 evrov mesečno Obseg sredstev, ki jih dijaki in študenti zaslužijo prek študentskega dela, znaša v zadnjih treh letih okoli 300 milijonov evrov, s čimer kot že rečeno dopolnjujejo svoje dohodke, saj štipendijska politika študentom ne zagotavlja dovolj štipendij. Tako dijaki in študenti povprečno mesečno prislužijo 195 evrov lastne štipendije, s katero plačujejo stroške, povezane s študijem.

POSLOVNO KOSILO

Dialog glede strukturnih reform ne sme potekati mimo nas, mladih Avtor: Jaka Bassanese

Na poslovnem kosilu z generalnim sekretarjem OECD nj. eks. Joséjem Ángelom Gurrío se je v začetku septembra v idiličnem okolju ob blejskem jezeru spoznavalo več kot 160 predstavnikov gospodarstva, države, diplomatskega zbora, medijev, univerz ter okoli 50 najobetavnejših slovenskih študentov in mladih profesionalcev, med njimi tudi jaz, 2. član predsedstva ŠOS Jaka Bassanese. Generalni sekretar OECD nj. eks. Joséja Ángela Gurría je zbranim predstavil potrebe po strukturnih reformah, ki so nujne za zagon slovenskega in evropskega gospodarstva. Vseeno pa si izjavo generalnega sekretarja »Mladi so seme naše prihodnosti, glavni vir spremembe in napredka« razlagamo kot pobudo za sestavljanje teh strukturnih reform v dialogu s partnerji, predvsem v dialogu z nami, Študentsko organizacijo Slovenije, ko se vprašanja neposredno in posredno dotikajo nas mladih. Sicer so bile v grobem predstavljene stvari, ki so vsem nam že dobro znane. Zanimivi pa so predvsem podatki, ki jih je generalni sekretar poudaril, in sicer da je stopnja brezposelnosti med mladimi v Sloveniji 14-odstotna, v OECD 16-odstotna, medtem ko v Španiji in Grčiji že presega 50 odstotkov. Čeprav smo v teh »negativnih« kazalnikih kar pod povprečjem je največja bojazen ta, da je trend teh nekoliko bolj strm kot v drugih državah. Za konec je generalni sekretar OECD poudaril: »Gospodarstvo, družba, okolje – vse prehaja bliže in bliže svojemu limitu. Dolžnost vlad je, da najdejo nove vire za rast, službe in izgradnjo zaupanja. Naš nasvet je: GO STRUCTURAL, GO SOCIAL, GO GREEN!« Generalni sekretar torej poudarja pomen strukturnih reform, ki ohranjajo socialno raven na visokem nivoju, in dodaja, da je treba iskati nove gospodarske izzive v zeleni, okolju prijazni industriji.

Arhiv: Mreža idej

11


Študentska organizacija Slovenije (ŠOS) vabi na dvodnevno nacionalno konferenco z naslovom:

»Bolonja včeraj, danes in jutri« Evalvacija bolonjske reforme ter predvideni ukrepi in rešitve v slovenskem visokošolskem prostoru Na konferenci se bomo dotaknili številnih tem, ki so trenutno aktualne za prav vsakega študenta, tj. zaposljivosti diplomantov, vstopnih pogojev, financiranja podiplomskega študija, mednarodne izmenjave … Videli bomo, kaj si o bolonjskem študiju mislimo študenti in kako na naše pomisleke odgovarjajo univerze, profesorji in drugi, ki krojijo naš študijski vsakdan. Posvetili se bomo tudi tematiki inovativnosti v visokem šolstvu, kjer bodo uspešni mladi podjetniki opisali svojo pot do uspeha in koliko jim je pri tem pomagal študij. Nasvet o tem, kako uresničiti svojo poslovno idejo pa boste dobili na delavnici »Od ideje do projekta«, ki jo bomo izvedli v sodelovanju s Tovarno podjemov. O vseh bolj ali manj perečih temah bodo predavali in diskutirali med drugimi tudi Mitja Urbanc, predsednik ŠOS, dr. Borut Rončević, v.d. generalnega direktorja direktorata za visoko šolstvo in znanost, dr. Radovan Pejovnik, rektor Univerze v Ljubljani, dr. Danijel Rebolj, rektor Univerze v Mariboru, Rok Primožič, podpredsednik evropske študentske zveze – European Student Union, priznani profesorji, študenti z dobrimi idejami … Prosto mesto pa čaka tudi tebe! Več podrobnosti o programu in gostih najdeš na spletni strani www.highereducation.si

Konferenca bo potekala v petek in soboto,

9. in 10. novembra 2012, v Kongresnem centru Wellness parka Laško.

Pohiti s prijavo! 12


KRVODAJALSKA AKCIJA

Tudi v tem študijskem letu bomo študenti častili 1/2 litra Avtor: Tina Dolenc

Študentska organizacija Slovenije skupaj z vsemi štirimi entitetami (ŠOU v Ljubljani, ŠOU v Mariboru, ŠOU na Primorskem in Zvezo študentskih klubov Slovenije ŠKIS) ponovno organizira tradicionalno vseslovensko študentsko krvodajalsko akcijo, ki že vsa leta poteka pod sloganom »Častim ½ litra«. Akcija bo potekala med 8. in 14. oktobrom 2012. Tudi tokrat pozivamo študente, da darujejo kri in tako z dobrim dejanjem vstopijo v novo študijsko leto. Vsak študent krvodajalec bo po odvzemu krvi dobil malico in simbolično darilo. Spomnimo, da je letos aprila kri darovalo 533 študentov, s čimer so ponovno pokazali visoko stopnjo solidarnosti do sočloveka in z darovanjem življenjske tekočine pomembno prispevali k zapolnitvi zalog krvi.

1

V5 Ljubljani organiziran brezplačen prevoz in parkiranje

Za študente krvodajalce bo organiziran brezplačen avtobusni prevoz, V Ljubljani boste ki bo v torek, 9. oktobra, ob 10.00 odpeljal izpred študentske menze v Študentskem naselju Rožna dolina. Istega dne smo organizirali tudi lahko darovali kri na avtobusni prevoz iz Kranja, in sicer bo ob 11.00 odpeljal izpred Zavodu RS za transfuzijsko Fakultete za organizacijske vede v Kranju. Študenti, ki se boste na krvodajalsko akcijo pripeljali sami, lahko v času odvzema krvi medicino, Šlajmerjeva 6, v: brezplačno parkirate v Parkirni hiši Šentpeter in Meksiko. Parkirno kartico vam bomo potrdili ob vpisu na Zavodu za transfuzijsko meditorek, 9. oktobra 2012 cino, ponovno pa jo morate potrditi fizično na blagajni v Parkirni hiši od 7.00 do 14.30 in Šentpeter ali Meksiko. Za dodatne informacije se lahko obrnete na Aleksandro Pekošak, sredo, 10. oktobra 2012 vodjo krvodajalske akcije v ŠOU v Ljubljani, po telefonu na 031 od 7.00 do 16.30. 298 470 ter ji pišete na aleksandra.pekosak@sou-lj.si ali na Jasmino Zahirović, vodjo krvodajalske akcije na Zvezi ŠKIS, na telefon 040 351 600, ter ji pišite na jasmina.zahirovic@skis-zveza.si.

Na Primorskem boste darovali v izolski bolnišnici V Kopru bo organiziran brezplačen prevoz izpred prostorov ŠOUP-a na Pristaniški ulici 3 v Kopru in izpred ŠOU Postaje Korotan Portorožu, Obala 11. Zaradi boljše organizacije vas prosimo za predhodno najavo na e-poštni naslov: prostovoljstvo@soup.si.

Na Obali boste lahko darovali v Splošni bolnišnici Izola, Polje 35, na oddelku za transfuzijsko dejavnost, v:

torek, 9. oktobra 2012, od 7.30 do 12.00 in v sredo, 10. oktobra 2012, od 9.00 do 12.00.

13


Mariborčane bodo brezplačno vozili do UKC-ja Mariborski študentje bodo lahko darovali kri v torek, 9. oktobra 2012, od 8.00 do 15.00 na Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Maribor, na Centru za transfuzijsko medicino, Ljubljanska 5. Na dan krvodajalske akcije bo ŠOUM poskrbel za brezplačen prevoz študentov krvodajalcev izpred fakultet do UKC-ja. Dodatne informacije dobite pri Danijelu Močniku, vodji krvodajalske akcije ŠOUM-a, po telefonu na 051 412 838 ali lahko pa pišete na danijel.mocnik@soum.si.

Polona Birsa, vodji krvodajalske akcije ŠOUP-a 040 538 841 prostovoljstvo@soup.si. V sklopu vseslovenske krvodajalske akcije organizirajo odvzeme krvi tudi posamezni študentski klubi. Kje in kdaj bodo akcijo izpeljali v vašem študentskem klubu, se lahko pozanimate pri Jasmini Zahirović na jasmina.zahirovic@skis-zveza.si.

14


11


NOVICE IZ ŠTUDENTSKE ORGANIZACIJE UNIVERZE V MARIBORU S KAMRICO študentje tudi letos pravočasno do strehe nad glavo Študentje, če vam slučajno ne bo uspelo priti do proste postelje v študentskem domu, lahko sobo ali stanovanje pravočasno poiščete prek brezpplačne spletne posredovalnice KAMRICA , kjer sta zbrana tako ponudba in povpraševanje po sobah in stanovanjih. Poleg brezplačnega iskanja ponuja uporabnikom še številne druge ugodnosti. Najemnikom in najemodajalcem pa Zavod PIP brezplačno nudi še pravno pomoč, posredovanje pri sklepanju najemnih razmerij, pripravo najemne pogodbe, posredovanje v primeru spora, pa tudi možnost arhiviranja najemnih pogodb. Vse informacije o brezplačni posredovalnici sob je mogoče dobiti na telefonski številki 02 234 21 46, na elektronskem naslovu kamrica@dostop.si, osebno v Zavodu PIP ter v vseh enotah Študentskega servisa Maribor. Oglas je moč oddati osebno v Zavodu PIP, po telefonu ter prek spletne strani www.dostop.si/kamrica , kjer se ni potrebno registrirati za podrobnejši ogled prostih sob.

Za mariborske bruce najpomembnejše informacije zbrali v priročniku Študentska organizacija Univerze v Mariboru (ŠOUM) tudi letos pripravlja obsežno akcijo Dostop, s katero želi novim študentom mariborskih fakultet, podati čim več potrebnih informacij v zvezi s študijem, študentsko problematiko, z njihovimi pravicami ter obštudijsko dejavnostjo. V ta namen se bo med bruce razdelilo 7000 izvodov študentskega priročnika Dostop, ki poleg informacij, beležnice in ostalih materialov študentom ponuja tudi igranje družabne igre »Prišel, študiral, diplomiral«. Ob vrhuncu študijskega leta na štajerskem na Lampiončkih 2013 pa bomo dobili tudi Viteza študentov. Študentski priročnik Dostop je na voljo tukaj

18 16


Študentska jesen v prenovljenem ŠTUK-u Poletje je minilo tudi v znamenju prepotrebne prenove prostorov vsem znanega središča študentskega dogajanja Študentskega kulturno-prireditvenega centra ŠTUK. Dobil je popolnoma novo notranjo podobo, obnovljene sanitarije in še izboljšano akustiko v sodobno opremljeni koncertni dvorani. Uradno otvoritev je 14. septembra zaznamoval spektakel z Evropskim jazz orkestrom, študentska otvoritev pa bo kot se spodobi v torek, 2. oktobra, ko se bo študentom dobrodošlica zaželela na Veliki otvoritveni zabavi s skupino Mi2. Jeseni pa se obeta še mnogo dogodkov: Krvodajalska akcija (5. 10.), Večeri v banki (9. 10.), Brucovanje ŠOUM (17. 10.), Kostanjev piknik (23. 10.) in še in še. Program dogajanja v Mariboru lahko preverite na portalu Dostop.si

17


NOVICE IZ ŠTUDENTSKE ORGANIZACIJE UNIVERZE V LJUBLJANI BRUC 2012 je pred vrati

Študentska organizacija Univerze v Ljubljani (ŠOU v Ljubljani) tudi letos organizira največje brucovanje v Sloveniji. Bruc 2012 bo potekal v sredo, 17. oktobra 2012, od 20.45 ure dalje na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Na Brucu bo letos še posebej pestro, saj bo program potekal na kar treh prizoriščih. Na glavnem odru bodo nastopili Big Foot Mama, Zmelkoow, Zaklonišče prepeva, April, EMKEJ + Mito, Mrigo & Ghet, Inmate in zmagovalci študentskega natečaja. Drugi oder bo namenjen elektronskim ritmom, na tretjem odru pa bodo Oldies goldies z DJ Sylvain. Kaj vas čaka na elektronskem odru, naj za zdaj ostane še skrivnost! Seveda bo tudi letos potekala obvezna slavnostna zaprisega za bruce, bruci in ostali študentje pa se boste lahko preizkusili tudi v različnih športnih in zabavnih igrah, ki sodijo na vsako pravo brucovanje. Več na Facebook strani Bruca 2012!

Volitve študentskih predstavnikov v ŠOU v Ljubljani Na visokošolskih zavodih Univerze v Ljubljani in samostojnih visokošolskih in višješolskih zavodih, ki sodijo pod okrilje ŠOU v Ljubljani, bodo 16. in 17. oktobra 2012 potekale volitve. Volili bodo študentske predstavnike v Študentski zbor ŠOU v Ljubljani in upravne odbore organizacij omenjenih zavodov za mandatno obdobje 2012–2014. Na študentskih volitvah lahko kandidira vsak študent s statusom. Za več informacij spremljaj spletno stran ŠOU v Ljubljani 18


Poišči ŠOU v Ljubljani na Študentski areni ŠOU v Ljubljani tudi letos med 23. in 25. oktobrom soorganizira že 13. Študentsko areno, največjo izobraževalno-sejemsko prireditev za mlade v Sloveniji. V začetku študijskega leta bodo tako na enem mestu ponudi številne aktivnosti na naslednjih področjih: izobraževanje, študij doma in v tujini, zaposlitev, mednarodno sodelovanje, aktualno družbeno-politično dogajanje, kultura, prosti čas. Na stojnici ŠOU v Ljubljani boš dobil vse informacije o študiju in študentskem življenju v Ljubljani, seznanil se boš s projekti ŠOU v Ljubljani ter spoznal njegove dejavnosti in zavode.

Nate čakajo tudi nagradne igre z lepimi nagradami! Se vidimo na Gospodarskem razstavišču na Študentski areni!

19


Postani prostovoljec in sodeluj pri projektu Simbioz@ ŠOU v Ljubljani je tudi letos partner projekta Simbioz@ e-pismena Slovenija. Prvi vseslovenski prostovoljski projekt za dvig računalniške pismenosti starejših je lani uspešno poskrbel za veliko novih samozavestnih uporabnikov računalnika. Letos bodo delavnice potekale od 15. do 19. oktobra 2012 po knjižnicah in šolah po vsej Sloveniji. Lanskoletni uspeh je projekt Simbioz@ ponesel tudi prek meja, saj je prejel izjemno nagrado Državljan Evrope, ki jo vsako leto za počastitev posebnih dosežkov posameznikov ali skupin podeljuje Evropski parlament. V ŠOU v Ljubljani si želimo, da bi pri projektu sodelovalo čim več mladih, zato vabimo vse študente in študentke, da oktobra postanete prostovoljci. Ne zamudi priložnosti narediti nekaj dobrega in nameni nekaj ur svojega časa temu, da pomagaš starejšim pri spoznavanju računalnika. Ne bo ti žal!

Več o projektu Simbioz@ e-pismena Slovenija preberi na spletni strani www.simbioza.eu, kjer se lahko tudi prijaviš. Prijave sprejemajo tudi na telefonski številki 040 940 888.

Teden odprtih vrat ŠOU športa Zavod ŠOU šport, ki deluje pod okriljem ŠOU v Ljubljani, za študente tudi letos pripravlja teden odprtih vrat. Od ponedeljka, 8. oktobra, do četrtka, 11. oktobra 2012, se boste lahko udeležili 20 brezplačnih športnih delavnic. Brezplačna vadba bo potekala v popoldanskih in večernih urah v športni dvorani na Vojkovi ulici 63, v bližini Ekonomske fakultete. Število mest na delavnicah je omejeno po načelu ''kdor prvi pride, prvi skače''. Vse, kar potrebuješ za vadbo, je športna oprema s čistimi športnimi copati. Urnik vadbe poišči na www.sousport.si

Brezplačna vadba borilnih veščin Do 15. oktobra še lahko izkoristite možnost brezplačne vadbe borilnih športov, ki poteka v Šolskem centru Ljubljana na Aškerčevi 1 vsak ponedeljek in sredo med 18.30 in 20. uro. Pri prvih korakih borilstva bodo začetnikom pa tudi drugim pomagali izkušeni trenerji. Njihov namen pa je predvsem s svojim znanjem in izkušnjami navdušiti slovenske študente in študentke za to zvrst športa kot obliko rekreacije. Več informacij na Zvezi borilnih športov Ljubljana

20


NOVICE IZ ŠTUDENTSKE ORGANIZACIJE UNIVERZE NA PRIMORSKEM Čista desetka in brucovanje 2012 na Obali V sredo, 17. oktobra, bo potekala že petnajsta Čista desetka, ki je ena največjih in najbolj priljubljenih športnih prireditev med študenti na Obali. Čista desetka se vsako leto izvaja na Rektorjev dan, ki je hkrati prost dan za vse študente Univerze na Primorskem. Na prireditvi bodo študenti vseh fakultet na Obali merili moči v desetih disciplinah: mali nogomet, košarka, odbojka, namizni tenis, kegljanje, namizni nogomet, vlečenje vrvi, briškola, Študent ne jezi se ter štafeta v pretakanju bambusa. Prireditev dopolnjuje tudi zabavna ulica »ŠOUPbazar«, na kateri se bodo predstavila vsa društva in organizacije, ki vam lahko med študijskim letom koristijo. V večernih urah pa sledi tradicionalno obalno Brucovanje 2012.

21


NOVICE IZ ZVEZE ŠTUDENTSKIH KLUBOV SLOVENIJE Na Sejmu rabljenih učbenikov zabeležili rekorde Zveza študentskih klubov Slovenije (Zveza ŠKIS) je v začetku septembra ponovno organizirala tradicionalni Sejem rabljenih učbenikov. Projekt, namenjen dijakom in njihovim staršem, ki jim socialni položaj ne omogoča nakupa novih učbenikov ali se jim to ne zdi smiselno, postaja iz leta v leto bolj prepoznaven. Letos ga je obiskalo več kot 3.000 obiskovalcev. Tudi število ponujenih učbenikov je tokrat preseglo vse rekorde, saj je svoje stare učbenike na sejmu ponudilo več kot 100 prodajalcev. Kot častni gost je sejem obiskal župan Mestne občine Ljubljana Zoran Janković.

22


V času sejma so potekale tudi različne ustvarjalne delavnice. Iz plastičnih vrečk so izdelovali šolske mape ter dežne plašče, svoja dela pa so predstavili tudi mladi glasbeniki. Nastopili so Nuša Rajh in Niko Keček ter Domen Obilčnik. Zveza ŠKIS je v okviru Sejma pripravila še dobrodelno akcijo zbiranja šolskih potrebščin za Zavod Janeza Levca – enota Dom. Tako zbrane potrebščine so podarili otrokom s posebnimi potrebami vseh starosti. Zaradi uspešnosti akcije se je Zveza ŠKIS skupaj s študentskimi klubi odločila dobrodelno akcijo nadaljevati ter pomagati otrokom še naprej.

Že 5. Dijaški boomerang navdušil na Primorskem Delovni vikend imenovan Dijaški boomerang, ki poteka v obliki izobraževalnih delavnic za dijake, je nastal na pobudo dijakov samih. Želeli so organizirati projekt, kjer bi se dijaki srečevali in izpopolnjevali svoje znanje, srečanja pa bi selili po različnih slovenskih regijah. Tako smo na Zvezi ŠKIS še v istem letu vzpostavili stalni projekt, kjer študenti izobražujejo dijake na številnih področjih, kot so projektno delo, vodenje dijaške sekcije, pridobivanje sredstev za projekte ter mednarodno sodelovanje. Poleg tega pa se udeleženci tudi družijo, si delijo izkušnje in spoznavajo zanimive kraje po Sloveniji. Letos je Dijaški boomerang potekal že petič, in sicer so ga med 15. in 16. septembrom gostili dijaki Kluba študentov občin Postojna in Pivka. Skupno se je dijaškega boomeranga udeležilo 15 dijakov iz petih različnih klubov v Primorski regiji, kar kaže na veliko zanimanje dijaških sekcij po omenjenih znanjih. Do zdaj so dijaški boomerangi že potekali na Ptuju, v Velenju, Novem mestu, Radovljici ter Postojni, torej že skoraj v vseh regijah študentskih klubov Slovenije. Naslednji dijaški boomerang pripravlja Zveza ŠKIS v sodelovanju s Klubom prekmurskih študentov v Murski Soboti in bo predvidoma potekal oktobra oziroma novembra.

23


Mesečnik Študentske organizacije Slovenije 360 stopinj - Oktober  

Študentska organizacija Slovenije (ŠOS) je stanovska organizacija vseh slovenskih študentov in se kot taka zavzema za uresničevanje intereso...

Read more
Read more
Similar to
Popular now
Just for you