Issuu on Google+


360 stopinj Uvodnik

1

INTERVJU: Jaka Žižek, predsednik Štundetske organizacije v Mariboru

2, 3

ŠTIPENDIRANJE Začelo se je zbiranje podpisov za Zakon o štipendiranju

4, 5

ZDRAVA PREHRANA Jem zdravo, študiram s polno paro!

6, 7

SUBVENCIONIRANA ŠTUDENTSKA PREHRANA Od denarja in bonov do plačevanja z mobilniki

8, 9

IZBIRA PONUDNIKOV Kdo vse lahko ponuja študentsko prehrano

10

VODENJE OSEBNIH FINANC Denar nima idej - ideje imamo mladi!

11

PREDSTAVITEV ŠTUDENTSKIH ORGANIZACIJ NOVICE IZ ŠTUDENTSKE ORGANIZACIJE UNIVERZE V MARIBORU

12, 13

Na brucovanju letos pogumnejša dekleta Za mariborske študente, ki imajo težave pri študiju, problema NI

NOVICE IZ ŠTUDENTSKE ORGANIZACIJE UNIVERZE V LJUBLJANI

14, 15

Zdravo življenje - zdrav študent Teden socialne pravičnosti Novembra še dva zaposlitvena torka ŠOU v Ljubljani

NOVICE IZ ŠTUDENTSKE ORGANIZACIJE UNIVERZE NA PRIMORSKEM

16

Ob ponedeljkih in četrtkih bodo spoznavali druge kulture in jezike

NOVICE IZ ZVEZE ŠTUDENTSKIH KLUBOV SLOVENIJE Mladi za mlade: Nič o mladih brez mladih

17, 18


Uvodnik

Po poti navzgor, ne navzdol Zdaj pa res gre zares. V zadnjem času se očitno odločamo o Sloveniji dveh poti in čim prej se bo treba odločiti, po kateri poti gremo. Mladi smo prepričani, da nas ukrepi, ki z vsakim novim mesecem intenzivneje posegajo v žepe dijakov in študentov ter njihovih družin, vodijo prej po poti krize navzdol, kjer dohitevamo usodo drugih članic EU, kot so Portugalska, Španija in Grčija. Slovenija mora po poti razvoja in skrbi za mlade – po poti iz krize navzgor. Če bodo vodilni stavili na mlade, nimajo kaj zgubiti, ker stavijo na razvoj. V tej luči je Študentska organizacija Slovenije tudi pripravila predlog Zakona o štipendiranju, ker verjamemo, da je treba spremeniti sistem štipendiranja. Štipendij ne smemo obravnavati le kot socialno pomoč študentom pri študiju, temveč kot vlaganje v razvoj, ki bo posledično pripomoglo k večji konkurenčnosti Slovenije na globalnem trgu. Državni zbor nam je konec oktobra prižgal zeleno luč za začetek zbiranja 5000 overjenih podpisov podpore za Zakon o štipendiranju. Verjamemo, da se vsi zavedamo pomena sprejetja tega zakona, ki dijakom in študentom zagotavlja dodatna sredstva za pokritje vse večjih stroškov izobraževanja. To pa je le eden izmed projektov ŠOS-a, ki vam jih predstavljamo v tokratnem mesečniku. Zavedamo se namreč tudi pomena zdravega prehranjevanja študentov, zato smo pripravili projekt Jem zdravo. Študiram s polno paro!, s katerim želimo izboljšati prehranjevalne navade študentov. Pogledali smo tudi v zgodovino subvencionirane študentske prehrane in pojasnili, kakšne kriterije morajo izpolnjevati ponudniki študentske prehrane. Ker še kako velja rek, da se vse začne in konča pri denarju, je ŠOS pripravil tudi projekt Denar nima idej, ideje imamo mladi. Na zanimiv in poučen način želimo poučiti mlade o vodenju osebnih financ. Svoje projekte pa predstavljajo tudi posamezne študentske organizacije in zveza študentskih klubov.

Obeta se nam torej pestro jesensko dogajanje! urednica Tina Dolenc s sodelavci 1


INTERVJU: Jaka Žižek, predsednik Študentske organizacije Univerze v Mariboru

»Trenutno imamo nevihto« Jaka Žižek, predsednik ŠOU v Mariboru, je študent Pedagoške fakultete v Mariboru, s študentskim organiziranjem pa se je bolj podrobno seznanil v drugem letniku faksa, ko se je pridružil ekipi na ŠOUM. Začel je na oddelku za interesne dejavnosti, med letoma 2009 in 2011 je bil tudi poslanec v študentskem zboru. Kljub veliko obveznostim, najde čas še za svoje hobije. Zadnja leta se navdušuje nad igranjem squasha, poskuša pa se »spoprijateljiti« tudi s kolesom. Od nekdaj ga je poleg športa zanimala tudi glasba. Tako je kot osnovnošolec začel obiskovati glasbeno šolo – najprej se je učil igrati na klarinet, nato še na tolkala. Ob prihodu na faks pa je opustil formalno glasbeno izobraževanje in se »podal« v petje pod tušem.

Leto se počasi izteka, pa se zdi, kot da se je šele ogrelo. Toliko aktivnosti, ki zahtevajo vašo pozornost in dejavnost, že kar nekaj časa ni bilo. Kako na splošno komentiraš številne aktualne spremembe na področju študentske problematike? Na začetku leta sem pričakoval, da bo v jesenskem času kar precej dežja na področju študentske problematike. Sedaj opažam, da sem se zmotil. Trenutno imamo nevihto. Seveda se zavedam, da je Slovenija v nezavidljivem položaju in da je potrebno stisniti zobe. Zdi se mi, da smo študentje v teh pomembnih časih še najbolj pripravljeni na pogovore in kompromise, vendar opozarjam, da nikakor nismo pripravljeni na izkoriščanje in prelaganje bremena na mlade! Verjamem, da smo se za svoje osnovne pravice pripravljeni boriti za vsako ceno.

Tokratno številko mesečnika smo posvetili zdravi prehrani. Kako pomembna pa sta zate zdrava prehrana in gibanje? Priznam, da sem še pred kakšnim letom pri sebi »poznal« zgolj besedo prehrana. V zadnjem času pa dajem vedno večji poudarek zdravemu načinu življenja. Odkar je moja mama prešla na bio hrano in je v svoj vsakdan vključila še prehrambena dopolnila, moram priznati, da me je čez čas kar prepričala in »okužila« s tem. Zagotovo pa je, da mora vsak imeti na dan vsaj en zdrav obrok. Z besedo zdrav pa mislim predvsem na to, da ta obrok ni hitra hrana ali sendvič za kosilo. Gibanje je zame pomemben del dneva. Ne trdim, da se vsak dan aktivno ukvarjam s športom, je pa na mojem urniku vsak dan vključen vsaj sprehod po prelepi ruški naravi.

Zdaj si na polovici svojega mandata. Kakšne cilje si si zadal in kaj vse ti je v tem času že uspelo doseči?

2 2

Ob začetku mandata sem si zadal cilje, ki jih bom tako jaz kot celotna ekipa predsedstva ŠOUM skušali kar najbolje izpeljati. To pomeni, da čim bolje in redno informiramo študente o aktivnostih, ki jih izvaja tako ŠOUM kot tudi ŠOS na projektnem in vsebinskem delu. Prav tako smo si zadali, da v našo delovanje še bolj vključimo dijaško organizacijo, okrepimo naše delovanje na dislociranih enotah, ohranimo našo neodvisnost, izboljšamo socialni položaj študenta, se aktivno, odgovorno ter tudi neodvisno borimo za kakovostno slovensko visoko šolstvo ter okrepimo delovanje in odnose znotraj Študentske organizacije Slovenije. Teh ciljev ni moč izpolniti čez noč in zahteva neko daljšo časovno obdobje, zato bo njihovo uresničitev možno najbolje oceniti po končanem mandatu.


Kaj ŠOUM pripravlja za študente v letošnjem študijskem letu? ŠOUM že vrsto let študente pozdravi s številnimi raznovrstnimi projekti in dogodki. Tako smo ob začetku študijskega leta bruce in ostale študente pozdravili z informativno mapo Dostop, izpeljali veliko otvoritveno zabavo, brucovanje in darovali kri v okviru študentskega krvodajalskega tedna. Do konca leta študente čaka še kakšna zabava (Kostanjev piknik, Martinovanje, Božično-novoletno rajanje), prav tako pa ne bomo pozabili na bolj izobraževalne in solidarne projekte, kot sta zimsko čiščenje snega in božično obdarovanje študentskih in dijaških družin. V prihodnjem letu se bodo zvrstili še številni projekti: Četrtkovi večeri kulture, Seksoslovje, VUK fest, promocija študija v tujini … Vrhunec pa zagotovo predstavljajo Lampiončki, ki jih bomo tudi tokrat izvedli maja. ŠOUM študentom aktivnosti ponuja tudi čez poletje. Najprej gostimo okoli 80 študentov iz celotnega sveta na konferenci SCiM, kasneje pa bomo izpeljali še Študentsko delovno brigado.

“Prav tako smo si zadali, da v našo delovanje še bolj vključimo dijaško organizacijo, okrepimo naše delovanje na dislociranih enotah, ohranimo našo neodvisnost, izboljšamo socialni položaj študenta, se aktivno, odgovorno ter tudi neodvisno borimo za kakovostno slovensko visoko šolstvo ter okrepimo delovanje in odnose znotraj Študentske organizacije Slovenije. ”

Pravijo, da je rivalstvo med Mariborom in Ljubljano zapisano v genih prebivalcev za zmeraj. (Smeh!) Po lastnem izboru naštej tri prednosti obeh mest, ki jih ponujajo za mlade! Obe mesti imata zelo pestro dogajanje za mlade in prednosti je kar nekaj. Menim, da je veliko možnosti za neformalno izobraževanje, ki v današnjem času pomeni ogromno. Prav tako ponujata obilo dogajanja na področju športa in razvoja mladih v svet odraslih. Za konec pa še malo za šalo, malo zares. Maribor ima v tem trenutku še eno dodatno prednost pred vsemi ostalimi slovenskimi in evropskimi mesti, saj bo leta 2013 v Mariboru potekal projekt Evropska prestolnica mladih 2013. V okviru tega bomo tudi mi na ŠOUM izvajali projekte. Hvala za pogovor!

3


ŠTIPENDIRANJE

Začelo se je zbiranje podpisov za Zakon o štipendiranju Avtor: Tina Dolenc

Državni zbor je konec oktobra prižgal zeleno luč in Študentski organizaciji Slovenije dodelil 60-dnevni rok, v katerem mora zbrati 5000 overjenih podpisov, da bi Zakon o štipendiranju lahko vložili v državnozborsko proceduro. Sistem štipendiranja v Sloveniji študentom in dijakom ne zagotavlja zadostnih sredstev za nemoteno izobraževanje. Večina študentov za pokritje stroškov izobraževanja (ti so se v zadnjih desetih letih povečali za dvakrat) prisiljenih delati, veliko pa jih s študentskim delom tudi pomaga svojim družinam. Številke povedo svoje.

Leta 2009 je štipendije prejemalo 69.169 dijakov in študentov, danes pa le še 58.346. Država je za silvestrovo 10.823 mladoletnih dijakov nagradila z odvzemom državne štipendije, do poletja letos pa še 8.286.

V ŠOS smo prepričani, da štipendija ni le socialna pomoč, ampak vlaganje v razvoj. Zato si prizadevamo za dodatna sredstva, ki bi dijakom in študentom pomagala, da bi čim hitreje zaključili šolanje in kasneje s svojim delom in idejami začeli državi vračati, kar je v teh leti vložila v mlade. Vlada pa tudi v proračunih za prihodnji dve leti nižasredstva: za štipendije bo za 26 milijonov evrov manj sredstev, za otroške dodatke 76 milijonov evrov manj, 13 milijonov evrov pa bo država pridobila na račun ukinjanja študentske olajšave. Skupno z naštetim ter varčevanjem na račun prehrane, bivanja in prevoza dijakov in študentov namerava država prihodnje leto prihraniti skoraj 155 milijonov evrov. Opozarjamo, da papir prenese vse, študent (žal) ne in da se že približujemo točki, ko razmere ne bodo več vzdržne.

44

Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS) je znižal število prejemnikov otroških dodatkov iz 371.000 na 270.000.


Vse, kar prinaša predlog zakona o štipendiranju in navodila, kako oddati svoj podpis v podporo, najdete na spletni strani

www.dostopna-izobrazba.si Pod sloganom Dostopna izobrazba – izhod iz krize je tako ŠOS združil vsa prizadevanja za zaustavitev izčrpavanja mladih in slovenskega visokega šolstva. Predsednik ŠOS Mitja Urbanc opozarja, da »mladi ne želimo biti del problema, ampak del rešitve, zato smo sami pripravili predlog Zakona o štipendiranju, saj vlaganje v mlade in razvoj pomenita izhod iz krize.« ŠOS je že začel z aktivno kampanjo zbiranja podpisov za Zakon o štipendiranju, ki ga lahko odda vsak polnoleten državljan na upravni enoti ali krajevnem uradu. Vlada še naprej načrtuje nove in nove ukrepe, ki jemljejo študentom in visokemu šolstvu. Ob tem se predsednik Študentske organizacije Slovenije Mitja Urbanc sprašuje, po kateri poti gremo. Avstrija, Nemčija in Francija na primer povečujejo sredstva za izobraževanje, medtem ko jih Španija, Grčija in Portugalska zmanjšujejo.

Predsednik ŠOS Mitja Urbanc opozarja, da “mladi ne želimo biti del problema, ampak del rešitve”. 55


ZDRAVA PREHRANA

Jem zdravo, študiram s polno paro! Avtor: Tina Dolenc

Študentska organizacija Slovenije je pripravila projekt zdrave prehrane Jem zdravo. Študiram s polno paro!, s katerim želi spodbuditi in ozavestiti študente o pomenu zdravega prehranjevanja. Osrednji dogodek bo potekal v ponedeljek, 13. novembra, dolgoročno pa je projekt zastavljen precej širše. Dandanes se vse bolj zavedamo pomena zdrave prehrane za naše dobro počutje, a časa za pripravo take hrane v hitrem tempu življenja pogost zmanjka. Obremenjenost študentov je velika, finančnih sredstev pogosto premalo, zato se sendviči in razna druga hitro pripravljena ter poceni hrana velikokrat znajdejo na jedilniku študenta. V Študentski organizaciji Slovenije (ŠOS) se zavedajo, da lahko dobro študira le zdrav študent, pri čemer ima zdrava prehrana poleg zadostnega gibanja velik vpliv.

6


Spletna stran Jem zdravo

Za 13. november tako pripravljajo osrednji dogodek, na katerem bodo študentom v univerzitetnih središčih delili jabolka kot simbol zdravega načina prehranjevanja in zloženke z recepti, kako hitro, enostavno in poceni pripraviti zdrave obroke – tako zajtrk, kosilo in večerjo.

Nekaj temeljev zdrave prehrane: izogibajte se preveliki količini belega sladkorja, zmanjšajte vnose soli, pijte zadostne količine vode, ne pretiravajte s kofeinom in na koncu ne pozabite, da jeste zato, da živite, in ne živite zato, da jeste.

Za 13. november tako pripravljajo osrednji dogodek, na katerem bodo študentom v univerzitetnih središčih delili jabolka kot simbol zdravega načina prehranjevanja in zloženke z recepti, kako hitro, enostavno in poceni pripraviti zdrave obroke – tako zajtrk, kosilo in večerjo. Vendar to ni enkraten dogodek, ampak želi ŠOS s projektom predvsem spremeniti navade študentov, da bodo dali večji pomen zdravi prehrani, in tudi širši javnosti pokazati, da je možno za malo denarja v kratkem času pripraviti zdrav in dober obrok. V okviru projekta so postavili tudi posebno spletno stran www.jemzdravo.si, na kateri bodo prav tako objavljeni recepti za pripravo zdravih obrokov, svoje izkušnje s pripravo pa si bodo lahko delili tudi študenti med seboj. Za še bolj nazoren prikaz, kako objavljene recepte dejansko pripraviti, pa bodo posneli tudi televizijske kuharske oddaje z znanimi Slovenci, ki bodo pripravljali zdrave in enostavne jedi.

Pa dober tek!

7


SUBVENCIONIRANA ŠTUDENTSKA PREHRANA

Od denarja in bonov do plačevanja z mobilnikom Avtor: K. P.

Študentska prehrana je delno financiran obrok s strani države, ki je namenjen študentom v času študija. Namen subvencionirane prehrane je vsakemu študentu, ki zaradi študijskih obveznosti biva v študijskih središčih, nuditi vsaj en topel obrok dnevno. Vsak obrok oz. njegova vrednost je sestavljena s subvencioniranega dela in doplačila, ki ga je dolžan poravnati študent sam. Subvencija s strani države trenutno znaša 2,63 evra in se usklajuje na način ter v roku, ki ga določa zakon, ki ureja usklajevanje transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji. Študentsko prehrano lahko koristijo vsi s statusom študenta, ki se izobražujejo na višjih strokovnih šolah ali visokošolskih zavodih v Sloveniji, torej tudi študenti tujih univerz, ki v okviru mednarodnih izmenjalnih programov v Sloveniji opravljajo študijske obveznosti. Niso pa upravičeni zaposleni Študent mesečno prejme toliko subvencij, kot je delovnih dni, dodatne subvencije pa lahko koristijo študenti starši. V obdobju od januarja do septembra 2012 je bilo v povprečju mesečno unovčenih 533.544 subvencij, kar na dan predstavlja v povprečju 17.493 unovčenih subvencij.

Kako se je vse začelo V prvem obdobju, do študijskega leta 1967/68, je pomoč temeljila na gotovinskem izplačilu. Študenti tega denarja niso porabljali za zdravo prehrano, kar je vodilo v različne bolezni, ki so jih zaznali med študentsko populacijo. Komisija je zato ukinila finančno podporo za prehrano in z nekaterimi ponudniki podpisala pogodbe o študentskih obrokih, ki jih je subvencionirala republika. Sistem plačevanja v restavracijah je bil, ali denarni ali z boni. V letu 1985/86 se je uvedlo neposredno regresiranje izvajalca prehrane, kar je pomenilo cenejše obroke. Študentom so priznali obroke za 25 delovnih dni, za bon pa so lahko dobili tudi pijačo, cigarete in drugo. Leto 1992 je zaznamovano kot začetek študentske prehrane. Država je vsako leto znova zagotovila potrebna sredstva v proračunu in nekaj let so bone izdajali gostinci sami. Bilo jih je zelo enostavno ponarediti, zato je leta 1998 izdajanje bonov prevzel Zavod za zaposlovanje, ki je tudi nadziral plačevanje z boni. Leta 2000 so natančneje definirali upravičence do subvencionirane prehrane, 2001 pa uvedli bone s črtno kodo, s čimer so onemogočili ponarejanje. Nadzor nad izvajanjem subvencionirane prehrane so prevzele študentske organizacije, nadzor nad porabo sredstev pa Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Oktobra 2002 je stopil v veljavo tudi Zakon o subvencionirani študentski prehrani, ki ureja celotno področje. V zadnjem obdobju pred prenovo sistema prehrane je vsakemu študentu pripadalo toliko bonov, kolikor je bilo delovnih dni v mesecu. Bone so kupovali v prodajalnah bonov, unovčili pa so jih ob predložitvi veljavnega dokumenta, ki izkazuje status študenta. Vsak študent je lahko svoje subvencije unovčeval samo na področju svojega univerzitetnega središča, ne pa po vsej državi. Leta 2010 se je sistem subvencionirane prehrane popolnoma prenovil. Vpeljali so uporabo mobilnega telefona kot vmesnika za unovčevanje subvencij (na voljo je tudi brezkontaktna čip kartica). S tem so odpravili dolge čakalne vrste pred prodajalnami bonov, ki so se spremenile v Info točke, na katerih se študentje oglasijo enkrat letno in se vpišejo v sistem, kasneje pa samo v primeru težav.

8


Vse potrebne informacije na www.studentska-prehrana.si Na spletni strani www.studentska-prehrana.si je tako poleg možnosti prijave v sistem tudi veliko drugih pomembnih in koristnih informacij, povezanih s prehrano. V zavihku Novice študent najde vse najnovejše informacije s področja subvencionirane prehrane, sistema in morebitnih sprememb. V zavihku Točke SŠP je objavljen seznam točk in njihovih delovnih časov, v zavihku Imenik lokalov pa so navedeni vsi lokali, kjer lahko študent koristi subvencijo, in vsi dostavljalci hrane na dom. Seznam je narejen tako, da lahko študent na hiter in enostaven način najde lokal, glede na kriterije, ki jih izbere (celiakiji prijazni obroki, dostava, solatni bar, dostop za invalide, vegetarijanska prehrana …). Prav poseben zavihek pa je Pregled stanja, kjer lahko študent s svojim geslom preveri stanje svojega unovčevanja subvencij, in sicer kje je koristil subvencije, koliko je znašalo doplačilo, koliko subvencij je še na voljo in drugo.

Omejitve z namenom S sprejetjem Zakona za uravnoteženje javnih financ študenti nimajo pravice do subvencionirane prehrane od 15. julija do 15. avgusta, preostali del leta pa jih lahko koristijo med 8. uro zjutraj in 8. uro zvečer. Do tega ukrepa je pripeljalo dejstvo, da so študenti velik delež subvencij koristili ponoči, ko večina restavracij ne obratuje. To pomeni, da so študenti naročali predvsem hitro hrano, kar pa ni bil namen subvencioniranja. Čeprav je ta vrsta hrane cenovno dostopnejša za študente in tudi časovno bolj ugodna za natrpane urnike, je bil vendarle namen države s subvencioniranjem obrokov študentom zagotoviti zdrav in topel obrok ter s tem preprečiti razne bolezni, ki so posledica nepravilnega prehranjevanja mladih. Največ lahko k pravilnemu prehranjevanju pripomoremo sami in namesto po nezdravi, mastni hrani posežemo po hranljivem in energijsko polnem obroku, ki ga bodisi najdemo med ponudbo subvencionirane prehrane bodisi se sami preizkusimo v kuhanju.

9


IZBIRA PONUDNIKOV

Kdo vse lahko ponuja študentsko prehrano Avtor: K. P.

Ponudnike študentske prehrane se izbira z javnim razpisom, ki ga Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve objavi vsaki dve leti. Prijavijo se lahko vsi ponudniki prehrane, ki izpolnjujejo z razpisom določene pogoje. Ponudniki se lahko na razpis prijavijo tudi po enem letu trajanja razpisa. Kriterijev za izbiro ponudnikov je več. Lokal se mora nahaja v študijskih središčih, torej tam, kjer so višje strokovne šole in visokošolski zavodi, ki izvajajo javno veljavne višješolske in visokošolske programe. Izpolnjevati morajo različne pogoje, ki se delijo na tiste, ki jih mora ponudnik izpolnjevati ob oddaji vloge, ter na pogoje, ki jih mora izpolnjevati z dnem začetka nudenja subvencionirane študentske prehrane.

Pogoj: jedilnica in kosila vsaj pet dni v tednu Ob oddaji vloge mora na primer imeti zadosti veliko jedilnico znotraj lokala (tj. 20 m2), kjer morajo biti vsaj tri mize in dvanajst sedišč; izjema je dostava na dom. Izpolnjevanje teh pogojev lahko Komisije za prehrano posameznih študentskih organizacij preverijo še pred podpisom pogodbe, kar nato upoštevajo pri sklenitvi oz. nesklenitvi pogodbe. Z dnem začetka nudenja subvencionirane prehrane pa mora lokal nuditi študentska kosila vsaj pet dni v tednu. Kosilo, ki ga ponudnik nudi, mora biti sestavljeno iz glavne jedi in najmanj dveh različnih dodatnih hodov, kot so juha, solata, sadje/sladica. Solato mora ponudnik postreči v samostojni posodici in mora tehtati najmanj 150 g, sadje/sladica pa mora tehtati najmanj 60 g. Vsakemu študentu ob obroku pripada tudi 2 dcl brezplačne pitne vode ali katere druge brezalkoholne pijače, kar se pa ne šteje kot dodaten hod. Ponudnik, ki nudi dostavo na dom, mora le-to zagotavljati na področju celotne občine in jo nuditi do vhodnih vrat stanovanja, študentske sobe ali apartmaja.

Pestra ponudba je prednost Ponudnik mora ob prijavi na razpis priložiti tudi jedilnik za en teden, ki se ga mora v okviru tipa in pestrosti ponudbe tudi držati. Tipi kosil, ki jih lahko ponudnik subvencionirane študentske prehrane nudi, so kosila, pizze, hitra hrana in sendviči. Vsak tip je različno ovrednoten pri ocenjevanju prispelih ponudb. Upošteva se tudi pestrost jedilnika, na podlagi česar se ugotovi kakovost posamezne ponudbe.

Kršitve so sankcionirane Po posameznih entitetah ŠOS so oblikovane Komisije za prehrano, ki preverjajo izpolnjevanje razpisnih pogojev posameznih ponudnikov subvencionirane prehrane. Ti preverjajo lokale in opravljajo kontrolne preglede, na katerih preverjajo ponudnikovo stanje, ki ga je prijavil na razpisu. Ponudnik lahko za storjeno kršitev oz. opaženo pomanjkljivost prejme pisni opomin, v kolikor pa napak na odpravi je sankcioniran s prepovedjo izvajanja subvencionirane prehrane za določen čas, ki je odvisen od teže kršitve oz. pomanjkljivosti.

Komisija spremlja tudi stanje subvencionirane študentske prehrane na splošno ter sprejema tudi pritožbe študentov nad ponudniki. Pritožbo ali mnenje lahko študent pošlje na pritozbe@studentska-prehrana.si, kjer komisija ustrezno reagira in posledično sankcionira ponudnika.

10


VODENJE OSEBNIH FINANC

Denar nima idej – ideje imamo mladi! Avtor: K. P.

Mladi vemo, kako zares Ĺživeti Ĺživljenje. Vemo, kaj nas zanima in kaj je kul, na tekoÄ?em smo z vsem dogajanjem v mestu, imamo natanÄ?en seznam vseh oddaljenih destinacij, ki jih Ĺželimo obiskati, znamo se zabavati in uĹživati v Ĺživljenju. Imamo veliko idej, kako porabiti denar, malo manj, kako ÂťhendlatÂŤ z njim. To je pokazala tudi raziskava, ki smo jo v Ĺ OS-u izvedli s ĹĄtudenti razliÄ?nih slovenskih fakultet. Na podlagi pogovorov z mladimi smo ugotovili, da se veÄ?ina mladih s svojimi financami ne ukvarja in tudi sicer jih ta tema ne zanima, izjema so nekateri ĹĄtudentje, ki so se odloÄ?ili za to ĹĄtudijsko smer. ÂťPa saj se s tem vsakodnevno sreÄ?ujemo, to se tiÄ?e nas vseh!ÂŤ smo pomislili v Ĺ OS-u in se odloÄ?ili, da ukrepamo. Nastal je program ÂťDenar nima idejÂŤ. Program so naredili ĹĄtudenti za ĹĄtudente, ki na zabaven in sproĹĄÄ?en naÄ?in podaja mladim kljuÄ?na orodja in znanja, ki jim bodo pomagala pri vsakodnevnem ÂťhendlanjuÂŤ s financami.

Ĺ tudenti za ĹĄtudente Ĺ est ĹĄtudentov, ambasadorjev programa, se bo udeleĹžilo intenzivnega, enodnevnega treninga o osebnih financah in javnega nastopanja, nato pa bodo dva tedna poskuĹĄali na novo pridobljene tehnike uporabiti ĹĄe v vsakodnevnem Ĺživljenju. Ob koncu novembra, ko bodo ambasadorji Ĺže trdno osvojili novo pridobljena znanja, bodo na Financ Festih, sproĹĄÄ?enih neformalnih sreÄ?anjih, svoje izkuĹĄnje in orodja predstavili tudi vam. IzkuĹĄnje iz ÂťhendlanjaÂŤ financ v ĹĄtudentskih letih pa bo na sreÄ?anjih delil tudi Tadej ToĹĄ, eden izmed glavnih stand-up fac v Sloveniji, ter skuĹĄal tudi sam osvojiti podane tehnike.

Program spremljajte na blogu in Facebooku Dogajanje boste lahko spremljali od zaÄ?etka novembra, in sicer na blogu in Facebook strani ÂťDenar nima idejÂŤ, kjer bodo ambasadorji delili svoje izkuĹĄnje iz treninga osebnih financ, svoje najveÄ?je izzive pri uporabljanju orodij v praksi ter seveda vse utrinke s Financ fest sreÄ?anj. Na blogu boste lahko spremljali tudi Tadeja ToĹĄa, ki bo z vami delil najbolj zabavne izkuĹĄnje iz svojih ĹĄtudentskih let. Blog bodo soustvarjali tudi ostali partnerji programa. Tina Puncer, strokovnjakinja na podroÄ?ju osebnih financ, bo podajala praktiÄ?ne nasvete in napotke ter ÂťhendlanjeÂŤ denarja predstavila na drug naÄ?in – ne kot nujno zlo, ampak kot zabavo. Klub za marketing Ekonomskoposlovne fakultete vas bo z vedno novimi temami skuĹĄal navduĹĄiti nad financami, marketingom in ĹĄe marsiÄ?em. V Ĺ OS-u pa bomo z vami delili utrinke s Financ festov in skrbeli, da boste vedno na tekoÄ?em s programom.

Za veÄ? informacij spremljajte novice na naĹĄi spletni in Facebook strani ÂťDenar nima idej sicer pa se vidimo novembra na Financ festu!

Financ festi bodo potekali vsako leto Program ÂťDenar nima idejÂŤ, ki se bo prviÄ? odvijal novembra letos, je zasnovan dolgoroÄ?no, saj je naĹĄ namen, da se Financ festi dogajajo vsako leto. Pri tem nam je v veliko pomoÄ? druĹžba MasterCard, ki je prepoznala pomembnost programa, in nam ga tudi omogoÄ?ila izpeljati. Program je podprl tudi Urad RS za mladino in profesor sociologije na Filozofski fakulteti v Mariboru dr. Rudi KlanjĹĄek, ki je s svojim raziskovalnim delom na podroÄ?ju mladih ponudil marsikatero iztoÄ?nico pri pripravi.

11


11


NOVICE IZ ŠTUDENTSKE ORGANIZACIJE UNIVERZE V MARIBORU Na brucovanju letos pogumnejša dekleta Fakultete so odprle svoja vrata novopečenim študentom, s tem pa so se začele tudi nove zabave, namenjene brucom in bruckam. Vse le zato, da v novo študijsko leto zakorakajo z nasmeški na obrazu. In kako je bolje začeti teden kot s tradicionalnim brucovanjem Študentske organizacije v Mariboru? Po SSKJ-ju brucovanje pomeni zabavo, združeno s šaljivim obredom sprejemanja brucov v študentovsko skupnost. Seveda je to dobro znano skorajda vsem, a ko pride do šaljivega obreda, se večina lepo izmakne ter se raje poslužuje zabave samo ob vrčku piva. Tisti, ki pa ne samo poznajo to definicijo, temveč jo vzamejo tudi za svojo, spadajo v ožji krog pogumnejših brucov. V to skupino spadajo študentje, ki jih lahko vsako leto na različnih brucovanjih videvamo na odrih, kjer se »žrtvujejo« za skupno dobro, nosijo ime pravih brucov. Letošnje leto so presenetila predvsem dekleta. Znano je, da ta veljajo za bolj sramežljiva, se ne želijo posamično izpostavljati pred množico, za razliko od fantov, ki jim to ne predstavlja prevelikih težav. A to ni bila letošnja zgodba. 53. generacija brucev je pokazala drugo plat. Na odru so stala štiri dekleta in dva fanta, ki so se do konca, kot se spodobi, borili za nagrade, ki so jim jih pripravili ŠOUM-ovci.

Po koncu iger pa je sledila zabava s skupino Kingston, ki je študente držala na nogah še pozno v noč, ali bolje rečemo, do zgodnjih jutranjih ur. Nasvet naše ekipe brucom je, da dobro uskladijo zabave in študijske obveznosti, saj eno z drugim pomeni biti pravi študent! 18

12


Video in galerijo dogajanja na brucovanju 2012 najdete tukaj

Za mariborske študente, ki imajo težave pri študiju, problema NI

13

Na ŠOUM se z novim študijskim letom pričenja aktivna predstavitev dveh spletnih strani: problemani.si in fakultetasoum.si Spletni portal problemani.si, je namenjen pomoči in reševanju študijske problematike, povezane s preverjanjem in ocenjevanjem znanja. S tem namenom je na strani vzpostavljen tudi spletni forum, kjer bodo lahko študenti komunicirali in delili probleme, s katerimi so se že soočili in v obliki medsebojne pomoči nudili drug drugemu ustrezne rešitve in odgovore. Ves čas bodo na forumu aktivni tudi člani oddelka, ki bodo ažurno odgovarjali na morebitna vprašanja študentov in jim nudili potrebno strokovno pomoč. Spletna stran fakultetasoum.si, je namenjena dostopu študentov do neformalnega izobraževanja. Na spletni strani bo med letom mogoče najti informacije o različnih izobraževalnih tečajih, na katere so bodo po ugodnih cenah lahko prijavili študenti specifičnih fakultet, za katere se bodo tečaji izvajali.


NOVICE IZ ŠTUDENTSKE ORGANIZACIJE UNIVERZE V LJUBLJANI Zdravo življenje – zdrav študent V okviru projekta Zdravo življenje - Zdrav študent, ki ga sofinancira Študentska organizacija Slovenije, je resor za socialo in zdravstvo ŠOU v Ljubljani v tem letu izvedel niz dogodkov na temo zdravega življenja študentov. S projektom smo si predvsem zadali med študenti zbuditi zavest o tem, da je zdravje kot celota sestavljeno iz različnih področij, ki se morajo med seboj dopolnjevati. Tako so se študentje 13 fakultet Univerze v Ljubljani spomladi seznanili s temeljnimi postopki oživljanja. Marca smo v okviru projekta izvedli dve predavanji. Na prvem z naslovom (Ne)zdrav življenjski slog so udeleženci spoznali osnove zdrave prehrane (5 dnevnih obrokov, piramida zdrave prehrane, gibanje, pitje zadostne količine vode, sestava hrane, kalorične vrednosti hrane, glikemični indeks ...) ter izvedeli vrsto zanimivih nasvetov o prehranjevanju. Na drugem predavanju z naslovom Izoblikuj si telo na zdrav način pa so se seznanili z različnimi tipi diet, tako s tistimi, ki resnično učinkujejo, in s tistimi drugimi, ki so lahko škodljive za njihovo zdravje. Drugi del projekta so predstavljali trije kuharski tečaji, in sicer kuharski tečaj za sladkorne bolnike, tečaj za bolnike s celiakijo ter kuharski tečaj za vegetarijance. Na vsakem izmed njih so študentje v uvodu ponovili osnove zdravega prehranjevanja in priprave jedi, nato pa sami pripravili okusne obroke. Vzdušje na tečajih je bilo odlično, k čemur so v veliki meri prispevali zanimivi recepti ter okusne in očem privlačne jedi. Študentje so po zaključku vsakega tečaja prejeli tudi brošuro z informacijami o zdravem prehranjevanju ter z vsemi recepti, ki so jih preizkusili na tečaju. Konec marca je predavanju Tehtnica ne more izmeriti, kdo si sledil cikel sedmih delavnic v Svetovalnici za motnje hranjenja MUZA. Vse to je bil del projekta ŠOU v Ljubljani proti motnjam hranjenja, katerega namen je preprečevanje motenj hranjenja med mladimi, ki predstavljajo rizično skupino. V začetku aprila smo organizirali predavanje Zagorela polt - lepa, a nezdrava, na katerem so se udeleženci seznanili z negativnimi učinki prekomernega sončenja in izvedeli, kako se zaščititi pred sončnimi žarki. Konec aprila smo v sodelovanju s študenti Fakultete za farmacijo izvedli še projekt Tableta na dan res odžene zdravnika stran?, kjer smo študente ozavestili o prekomerni rabi antibiotikov ter o varnem odlaganju odpadnih zdravil. V okviru projekta Zdravo življenje – zdrav študent je potekal tudi projekt (Š)mentalno, katerega tema je bila mentalno zdravje mladih. Projekt Zdravo življenje – zdrav študent je bil prisoten tudi na letošnji Študentski areni, kjer so lahko študentje na prostoru ŠOU v Ljubljani prisluhnili predavanju o zdravi prehrani pod vodstvom priznane nutricionistke.

Pomembno! Novembra pa ob torkih v Študentski hiši SRCe poteka brezplačen cikel delavnic na temo Kako zmanjšati strah pred izpiti? 14


Vse informacije o predstavljenih dogodkih ter slikovno gradivo najdete na Facebook strani Zdravo življenje – zdrav študent. Ključna sporočila projekta so sicer zbrana v 10 zapovedih zdravega študenta, za katere si v ŠOU v Ljubljani želimo, da bi jih ponotranjil vsak študent. Prepričani smo, da so lahko študentje zdravi le s celovitim pristopom k zdravju, če bodo zdravi, pa bodo nedvomno lahko tudi dobri in uspešni! Bodi dober in uspešen študent tudi ti!

10 zapovedi zdravega študenta 1

Izberi si življenjski slog, ki ti ne škodi in mu lahko slediš do konca življenja.

2

Z aktivnim življenjem ohranjaj fizično kondicijo in zdravo telesno težo.

3

Izogibaj se neposrednemu nastavljanju soncu med 12. in 15. uro.

4

Telovadba naj bo redno na tvojem urniku.

5

Tvoje zdravje in tvoje počutje sta na prvem mestu

6

Pij veliko vode - vsaj 8 kozarcev na dan.

7

Uživaj hrano v primerno velikih porcijah.

8

Prehrana naj bo zmerna in raznolika.

9

Drzni se nagraditi po dobro opravljenem delu.

10

Bodi zadovoljen s seboj in sam sebi vzornik.

Zdravo življenje, zdrav študent

Teden socialne pravičnosti Mednarodna pisarna ŠOU v Ljubljani v sodelovanju z Inštitutom za afriške študije med 12. in 16. novembrom 2012 organizira Teden socialne pravičnosti. V tem času se bo zvrstila vrsta delavnic, povezanih s socialno pravičnostjo: Aktivno globalno državljanstvo, Trajnostni razvoj, Globalna soodvisnost, Globalne teme in mediji ipd. Predavanja bodo namenjena tako slovenskim kot tudi tujim študentom, ki jih zanima omenjeno področje. Dogodek delno vsebinsko sovpada s 6. Tednom globalnega učenja, ki letos poteka pod geslom Premaknimo svet.

Za več informacij o Tednu socialne pravičnosti spremljaj Facebook Mednarodne pisarne ŠOU v Ljubljani in spletno stran ŠOU v Ljubljani www.sou-lj.si

Novembra še dva Zaposlitvena torka ŠOU v Ljubljani Resor za študijsko problematiko ŠOU v Ljubljani v sodelovanju z Zavodom Nefiks v novembru pripravlja še dva Zaposlitvena torka. Potem ko so udeleženci v okviru omenjenega projekta, že obiskali Zavod Inepa, CeGD, Občino Idrija, podjetje Pro plus, Zavod Šentprima, Zavod Študentska svetovalnica, podjetje Kliping in podjetje Proevent, bodo v novembru obiskali še Novo kreditno banko Maribor in McDonald's Slovenija. Predvidoma bosta Zaposlitvena torka potekala 13. 11. in 27. 11. Za več informacij o prijavah na oba dogodka spremljaj spletno stran ŠOU v Ljubljani www.sou-lj.si. 15


NOVICE IZ ŠTUDENTSKE ORGANIZACIJE UNIVERZE NA PRIMORSKEM Ob ponedeljkih in četrtkih bodo spoznavali druge kulture in jezike Nekaj manj kot 100 tujih študentov je v novem študijskem letu 2012/2013 zasedlo študijske klopi tudi na Univerzi na Primorskem. S projektom Erasmus Student Network Primorska (ESN Primorska) tudi to leto sodelavci Študentske organizacije Univerze na Primorskem (ŠOUP) pripravljajo različne aktivnosti in dogodke za domače in tuje študente. V okviru projekta ESN Primorska gre ob četrtkovih večerih, v osrednjem prostoru ŠOUP-a v Kopru pričakovati pisano paleto informacij, utrinkov, plesnih korakov in kulinaričnih posebnosti evropskih držav. Mednarodni večeri so svojevrstna priložnost, na kateri Erasmus študenti na pristen način predstavijo svojo državo.

Poleg četrtkovih mednarodnih večerov vsak ponedeljek Ziraldo Caffe v Kopru gosti Poliglot Cafe, kjer si slovenski in tuji študenti izmenjujejo znanje jezikov na sproščenih učnih srečanjih.

Vabljeni po več informacij na www.soup.si 16


NOVICE IZ ZVEZE ŠTUDENTSKIH KLUBOV SLOVENIJE Mladi za mlade: Nič o mladih brez mladih Mednarodni odbor Zveze ŠKIS je septembra izvedel mednarodni projekt Youth to Youth: Nothing about the young people without the young people!, kjer so se srečali mladi iz različnih evropskih držav. Projekt je potekal kot izobraževalni seminar in nastali so uporabni rezultati za širšo množico mladih, ki delujejo v mladinskem organiziranju. Rezultate projekta so se odločili deliti tudi z drugimi, zato so pripravili priročnik v angleškem in slovenskem jeziku. Projekt Mladi za mlade: Nič o mladih brez mladih je bila priložnost za mlade, da povedo, kar želijo, da prenesejo teorijo v prakso in osvojijo nova znanja in veščine. Namen projekta je bil spodbuditi mlade k aktivnem sodelovanju na sklopu delavnic, ki vključujejo tematike, s katerimi se mladi srečujejo pri mladinskem delu, v procesu izobraževanja, življenju itd. Skozi delavnice so osvojili različna znanja, prenašali izkušnje, ustvarili nove stike, oblikovali nove tehnike, metode in modele. Poskrbeli smo, da smo na enem mestu ujeli mlade z različnimi problemi, s skupnimi značilnostmi in različnimi rešitvami. Projekt je prinesel izredno uporabne rezultate, ki jih projektna skupina mladih ne želi zadržati zase, temveč deliti s čim več mladimi. V dobri veri, da je v današnjem času veliko mladih, ki se želijo srečati s samim projektom, so dosežene rezultate predstavili v priročniku.

17

Pri pripravi priročnika so se osredotočili na štiri osnovne tematske sklope: Mladinsko delo skozi oči mladih, Zakaj je mladinsko delo pomembno?, Motivacija mladih za mladinske akcije in Mladi za mlade. Priročnik, ki govori o družbi in času, v katerem živimo, bo služil kot sredstvo za prenos izkušenj aktivnih mladih na mlajše kolege. Soočamo se s številnimi težavami, saj vlada, lokalne skupnosti in ostali segmenti družbe govorijo o mladih,  vendar nas ne vključujejo v to diskusijo. Ko se mladi, ki delujejo v mladinskem sektorju, odpravijo na občine, da bi pridobili informacije, ki so vezane na mlade v lokalnem okolju, je tam na srečo zastopniški resor za mlade. A kaj, ko so zastopniki interesa mladih vedno zaposleni uslužbenci, ki po definiciji niso več mladi. Mladi se dandanes sprašujejo, kako si ostali vodilni sploh upajo govoriti o mladih, imeti javne govore, dajati intervjuje o mladih, če tega ne počnejo s pravim namenom in mladih ne vključujejo v debate, ki jih zadevajo. 21


18


23


Mesečnik Študentske organizacije Slovenije 360 stopinj - November