Page 1


360 stopinj Uvodnik

1

INTERVJU: Dr. Anja Kopač Mrak, ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

2-4

BODI EVROŠTUDENT! Na enem mestu vse o položaju študentov, študiju in mobilnosti

6, 7

OKROGLA MIZA V OKVIRU EVROŠTUDENTA Večji delež slovenskih študentov kot evropskih med študijem biva doma 8, 9 NACIONALNI POSVET ŠOS Delo danes, kariera jutri!

9

STRES Strah pred obiskom psihiatra je odveč

10 - 12

KRVODAJALSKA AKCIJA Pridruži se in postani krvodajalec

13, 14

FINANC FESTI Program Denar nima idej se nadaljuje s polno paro

15, 16

PREDSTAVITEV ŠTUDENTSKIH ORGANIZACIJ NOVICE IZ ŠTUDENTSKE ORGANIZACIJE UNIVERZE V MARIBORU

17 - 19

Na štajerskem bodo gradili največji živi logotip Letos bo potekal že 15. Mednarodni študentski festival SCiM ŠOUM ponovno pomagal brezdomcem v Mariboru

NOVICE IZ ŠTUDENTSKE ORGANIZACIJE UNIVERZE V LJUBLJANI

19, 20

April - mesec sociale in zdravstva ŠOU v Ljubljani Dan Zemlje Kuharski priročnik za študente Dobrodelna akcija “Danes”

NOVICE IZ ŠTUDENTSKE ORGANIZACIJE UNIVERZE NA PRIMORSKEM

21

April v znamenju pesmi in knjig Še naprej zbirajo zamaške in ime maskote

NOVICE IZ ZVEZE ŠTUDENTSKIH KLUBOV SLOVENIJE Ni maja brez Škisove tržnice! Premierno Peter Bič Project Ekološko ozaveščena prireditev

22 - 24


2, 3

2, 3 4, 5

Uvodnik

Preženite utrujenost Pa smo dočakali! Pomlad, tople temperature, sonce … neprijetna spremljevalka pa je pri marsikom tudi spomladanska utrujenost. S to težavo, ki jo poleg pomanjkanja energije spremlja tudi slabo počutje, se po besedah specialista psihiatra in psihoterapevta Vanje F. Rejca sooča kar 80 odstotkov ljudi. In kako to pregnati? Rejec svetuje uživanje hrane, ki vsebuje veliko lecitina, ki deluje kot antidepresiv, najdemo pa ga v soji, leči, čičeriki in tudi čokoladi. Sledenje lahko ljubitelji te sladke razvade vzamete kot izgovor za pojedeno tablico čokolade, a psihiater ob tem dodaja, da bi moral posameznik pojesti za celo samokolnico čokolade, če bi želel, da bi bil učinek opaznejši. Po tem sicer res ne bi imeli več težav z malodušjem, bi pa verjetno nastala težava kje drugje. To je le eden izmed njegovih nasvetov, še več pa jih lahko preberete v posebnem članku v nadaljevanju. Vem pa še za en način, kako pregnati utrujenost, stres in slabo počutje. S potovanjem. Ne le s prstom po zemljevidu, ampak da dejansko odpotujete tja, kamor ste si vedno želeli. In še bolje je, če je to brezplačno. Kako, boste vprašali? Preprosto s sodelovanjem v raziskavi Evroštudent. ŠOS je te dni začel raziskavo Evroštudent, ki hkrati poteka v 30 državah širšega evropskega prostora, in s katero bomo pridobili pomembne in koristne informacije o socialno-ekonomskem položaju študentov, študiju in mobilnosti. Treba je edino izpolniti anketo in že se potegujete za eno izmed mnogih nagrad, glavna med njimi pa je bon za potovanje. Tudi o tem podrobneje v tokratni številki. Da boste znali bolje ravnati z denarjem, da ga bo konec meseca še kaj ostalo oziroma boste na potovanju zapravili le toliko, kot ste nameravali, pa vas naučijo na Financ festih. Ti že potekajo po študentskih klubih, zato v nadaljevanju preveri, kdaj bo organiziran v tvoji bližini. Lepo, koristno in seveda brez stresa, pa lahko preživite čas tudi na kateri izmed mnogih prireditev, akcij (tako čistilni kot krvodajalski), okroglih miz, ki jih organizirajo študentske organizacije ali klubi. Več o tem, kakšne načrte z urejanjem problematike, ki se tiče mladih, ima nova ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak pa lahko preberete v tokratnem intervjuju. Natresli smo vam več kot dovolj razlogov, nasvetov, priložnosti za dobro počutje. Izkoristite jih!

Prijetno branje! urednica Tina Dolenc s sodelavci 1


INTERVJU: Dr. Anja Kopač Mrak, ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

“Imamo zelo visoko izobraženo mladino, manj ustrezna pa je izbira smeri” Aprila v Študentski organizaciji Slovenije in tudi drugih študentskih organizacijah potekajo različno projekti s področja sociale in zdravstva, zato smo nekaj aktualnih vprašanj zastavili novi ministrici dr. Anji Kopač Mrak. Delo na ministrstvu ji ni tuje, saj je bila državna sekretarka že v času ministra Ivana Svetlika. Na vaši mizi je trenutno precej projektov, ki se tako ali drugače dotikajo mladih.Kaj bo »najmlajša« prioriteta v vašem mandatu? V času krize se od resorja za zaposlovanje in socialne zadeve pričakuje najvišja stopnja aktivnosti, zato imamo veliko projektov, ki se izvajajo ali pripravljajo za izvajanje. Mladi predstavljajo še posebej pomembno ciljno skupino, saj so gradnik naše družbe za naslednje obdobje in zavedamo se, da je brezposelnost mladih eden glavnih razlogov za njihovo socialno in družbeno ranljivost, saj ravno prehod iz šolanja v svet dela predstavlja enega ključnih življenjskih trenutkov. Ministrstvo ne ustvarja delovnih mest, na voljo pa imamo sredstva v okviru aktivne politike zaposlovanja za zaposlovanje brezposelnih oseb. V koalicijski pogodbi je predvideno tudi znižanje prispevkov za delodajalce v primeru odpiranja novih delovnih mest in zaposlovanja mladih. Letos bomo skušali znotraj sredstev, ki so namenjena za aktivno politiko zaposlovanja, preusmeriti večji del za subvencioniranje zaposlitev in tudi javna dela. Premik naprej si želimo tudi pri socialnem podjetništvu, ki v Sloveniji predstavlja novo področje dela, delovanja in zaposlovanja tudi za mlade, ki se podajajo v svet podjetništva. Že za prihodnje leto načrtujemo, da bi se del javnih del poskusno razpisal v okviru socialnega podjetništva, saj je priprava Strategije za razvoj socialnega podjetništva 2013-2016 že v zaključni fazi.

Ali lahko že kmalu pričakujemo skupne projekte ŠOS-a in ministrstva? Glede na dejstvo, da se poleg vsega ostalega, pripravlja tudi nov finančni okvir EU, ki se bo začel izvajati naslednje leto, je vsekakor v interesu MDDSZEM, da sodeluje s čim širšim krogom akterjev pri pripravi novih in prenovi že obstoječih programov za spodbujanje usposabljanja, izobraževanja in zaposlovanja mladih. Ker je konstruktivno medsebojno sodelovanje pomembno za dosego sprememb, bomo z veseljem prisluhnili in sodelovali pri izvedbi konkretnih ciljno naravnanih projektov z jasno utemeljitvijo in sistemom izvajanja. Ukrepanje države na trgu dela je namreč lahko učinkovito le, če imamo čim več sodelujočih, ki prispevajo svoje znanje, védenje in izkušnje.

Oči študentov, predvsem pa mladoletnih dijakov in njihovih staršev so trenutno uprte v predlog zakona o štipendiranju, ki čaka na potrditev v državnem zboru. Kakšno je vaše mnenje glede zadnjih predlaganih rešitev in zahtev ŠOS-a, da ga DZ sprejme po skrajšanem postopku?

2 2

Gre za sistemski zakon, zato menim, da je prav da se obravnava po običajni proceduri.


Zelo pereča tema med mladimi je tudi zaposlovanje. Kaj nameravate ukreniti za izboljšanje zaposlovanja mladih? Problematika zaposlovanja mladih zahteva sistemsko ureditev, ki bo dolgoročno omogočila mladim večjo stopnjo konkurenčnosti oziroma zaposljivosti ob vstopu na trg dela in skupni pristop resorjev za povezavo institucionalne mreže izobraževalnega sistema, sistema zaposlovanja in prostočasnega kulturnega sistema. V okviru sistema zaposlovanja in trga dela je bilo veliko stvari narejenih že v mojem preteklem mandatu kot državna sekretarka, sedaj pa se nadaljuje s preoblikovanjem področja zaposlovanja mladih. Načrtujemo aktivnosti na področju pripravništev in spodbujanja aktivnosti mladih na trgu dela, skladno z evropsko iniciativo Jamstva za mlade. Zelo zanimiv je projekt »Podjetno v svet podjetništva«, ki mladim v času petmesečne zaposlitve v okviru regijskih razvojnih agencij omogoča razvoj njihove podjetniške ideje. Letos se prvič izvaja v več regijah. Menim, da je pomemben del aktivnosti pri pripravi operativnega programa prihodnjega finančnega okvira tudi vključevanje različnih akterjev in organizacij v mladinskem sektorju v pripravo operativnih in izvedbenih dokumentov, ki bodo v naslednjih letih finančno omogočili izvajanje ukrepov za

Svet EU je nedavno sprejel program jamstva za mlade, v okviru katerega bodo v prihodnjih šestih letih za projekte, ki bi izboljšali zaposlovanje mladih, namenili šest milijard evrov. Se bo Slovenija pridružila programu in oblikovala projekte v sklopu jamstva za mlade? Kljub številnim ukrepom in pobudam za izboljšanje stanja mladih na nacionalni ravni ter na ravni Unije napredek ni zadovoljiv. Znotraj agende »Evropa 2020« je zato podporna iniciativa »Mladi in mobilnost« sprva priporočila državam članicam izvedbo t. i. jamstev za mlade, torej raznovrstnost ukrepov aktivacije v štirih mesecih od nastopa brezposelnosti mlade osebe. Decembra 2012 pa je bil pripravljen bolj konkreten in zavezujoč predlog – priporočilo Sveta o vzpostavitvi jamstva za mlade. Slovenija podpira ukrepe hitrejše aktivacije mladih s ciljem hitrejše zaposljivosti, pri tem pa bolj kot zavezujoče posamezne ukrepe aktivacije (usposabljanje, vajeništva, pripravništva …), predvsem poudarja pomen večje učinkovitosti – hitrejših prehodov iz izobraževanja v delovno življenje. Ob tem se zavzemamo za razširitev ciljne skupine mladih, ki je v dokumentih EU le do 24 let, Slovenija pa bi želela v to ciljno skupino vključiti mlade do 29 let. Poudarjamo, da je učinek trga dela za mlade v veliki meri odvisen od ustreznosti predvidevanja in odzivnosti izobraževalnih sistemov na potrebe trga dela, saj le usklajenost ponudbe in povpraševanja zagotavlja hiter prehod mladih na trg dela, s tem izrabo znanja in potenciala mladih. Slovenija ima v povprečju zelo visoko izobraženo mladino, manj spodbudna pa je ustreznost izobrazbenih smeri.

“Ker je konstruktivno medsebojno sodelovanje pomembno za dosego sprememb, bomo z veseljem prisluhnili in sodelovali pri izvedbi konkretnih ciljno naravnanih projektov z jasno utemeljitvijo in sistemom izvajanja.”

3


Pozornost je potrebno nameniti perspektivnim sektorjem, ki predstavljajo potencialni vir zaposlovanja mladih ter lahko predstavljajo vodilo pri prenovah izobraževalnih sistemov, podpori samozaposlovanju, tudi s podporo mikrofinanciranja ter ciljno usmerjenih subvencij, pri tem bi morale imeti države članice pravico do samostojnega oblikovanja ukrepov glede na specifičnosti nacionalnega trga dela, strukture gospodarstva in razvojnega potenciala. Pri tem igra pomembno vlogo podpora javnim zavodom za zaposlovanje za zgodnje posredovanje, osveščanje in aktivacijo mladih. Shema jamstev za mlade se bo v EU izvajala v okviru Evropskega socialnega sklada, kjer bo Slovenija aktivno črpala sredstva za izvajanje programov in projektov za podporo ključnih treh stebrov jamstva za mlade: krepitve partnerskih pristopov, zgodnjega posredovanja in aktiviranja ter podpornih ukrepov za vključevanje mladih na trg dela.

Kakšna je vaša ocena možnosti dejanskega izkoriščanja teh sredstev v Sloveniji? Veliko priporočil, ki jih je objavila Komisija, Slovenija že izvaja. Predvsem zgodnje posredovanje in aktiviranje ter podporni ukrepi za vključevanje na trg dela, saj se v zadnjem letu močno krepijo aktivnosti vseživljenjske karierne orientacije, programi projektnega učenja za mlajše odrasle, različne oblike neformalnega izpopolnjevanja in usposabljanja za zviševanje konkurenčnosti na trgu dela ter podpora zaposlovanju z različnimi spodbudami delodajalcem npr. zniževanje davkov oziroma povračila prispevkov). En ključnih ukrepov, ki jih bomo v naslednjem finančnem obdobju 2014–2020 okrepili, pa bo bolj učinkovita uporaba finančnih instrumentov kohezijske politike, ki bo podlaga za vzpostavljanje programov jamstva za mlade. Tako bo uporabljena tudi možnost financiranja usmerjenih subvencij za začasno zaposlovanje iz Evropskega socialnega sklada.

Zelo zanimiv je projekt »Podjetno v svet podjetništva«, ki mladim v času petmesečne zaposlitve v okviru regijskih razvojnih agencij omogoča razvoj njihove podjetniške ideje. Letos se prvič izvaja v več regijah.

Med cilji svojega mandata ste navedli tudi spremembe študentskega dela. Za kakšne spremembe si boste zavzemali in kaj bo to pomenilo za študente? Potrebno je nadaljevati z reformo študentskega dela v smeri, da bo to delo res občasno in bo služilo tudi pridobivanju ustreznih delovnih izkušenj. Moje osnovno izhodišče je zmanjšanje prekernosti različnih oblik dela, ki so zunaj sistema socialne varnosti. Te oblike dela ne nudijo delavskih, niti socialnih pravic, temveč samo plačilo. Pri ureditvi študentskega dela bi želela slediti ideji »vsako delo šteje«, seveda pa bomo predloge oblikovali v dialogu s predstavniki študentov. Podatki tudi kažejo, da se večji delež študentskega dela opravi v prvem letniku. Tu se postavlja vprašanje fiktivnih vpisov. Tudi to vprašanje bo treba odpreti. 44

Hvala za pogovor!


5


BODI EVROŠTUDENT!

Na enem mestu vse o položaju študentov, študiju in mobilnosti Avtor: Jelena Štrbac Nemec

Začetek raziskave Evroštudent je pred vrati. Izpolni anketo in se poteguj za bogate nagrade. Na kaj najprej pomisliš ob besedi Evroštudent? Morda na mladega popotnika, ki v iskanju novega znanja prestopa meje neznanega in se odpravi v širni svet? Morda na povprečnega evropskega študenta, obremenjenega s skrbmi, kot so vse dražji študij, napori ob bolonjski reformi, krčenje pravic in varčevanje na mladih? Ali kaj tretjega … Vsekakor zanimiva igra asociacij, kjer ni pravilnih in napačnih odgovorov, vsekakor pa se Evroštudent pri nas povezuje z nečim, del česar lahko postaneš tudi ti. Sodeluješ pri Evroštudentu in tudi sam postaneš del tega, zato tudi slogan »Bodi Evroštudent!«

Še vedno ne veš čisto točno, za kaj gre? Ne glede na asociacije, ki smo jih najprej iskali, je naš Evroštudent v prvi vrsti projekt, raziskava o študijskih razmerah, socialnem položaju in mobilnosti študentov. Smo tvojo pozornost izgubili pri besedi »raziskava«? Vseeno, beri dalje, se splača. Najboljše je vedno na koncu, ali kako že? Bogate nagrade! Tako, pa jo imamo – tvojo pozornost. Evroštudent je torej raziskava, v kateri sodelujejo študenti 30 držav širšega evropskega visokošolskega prostora. V Sloveniji jo pod pokroviteljstvom in ob tesnem sodelovanju Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, izvajamo prav na Študentski organizaciji Slovenije. Z raziskavo želimo namreč pridobiti dragocene podatke o položaju študentov, na podlagi katerih si bomo potem prizadevali za izboljšanje študentskega življenja in pravic slovenskih študentov. Ker gre za skupno, torej evropsko, raziskavo, so rezultati med seboj primerljivi, kar nam omogoča razumevanje razmer v drugih državah, primerjanje in usklajevanje evropskih politik, ki se dotikajo študentov.

V sodelovanju

ter

6

Bodi član evropske študentske družine! Bodi Evro-študent!


Sodeluje lahko vsak! Da bi uspešno izvedli raziskavo, seveda potrebujemo čim večji vzorec študentov, zato je prav vsak lepo povabljen k sodelovanju. Morda si že dobil povabilo svojega rektorja ali dekana? Za isto zadevo gre. Med aprilom in junijem bo potekalo spletno anketiranje slovenskih študentov. Povezavo na anketo najdeš na spletni strani www.eurostudent-2013.si, prav tako pa tudi veliko informacij, ki jih kot pravi Evroštudent potrebuješ: o študiju, študentskih pravicah, možnosti mednarodnih izmenjav … Sproti pa te bomo obveščali tudi o drugih študentsko-aktualnih zadevah. Seveda pa se lahko Evroštudentu pridružiš tudi na Facebooku

Kaj bo z rezultati? Glavni uporabniki rezultatov raziskave so snovalci visokošolske (in socialne) politike na nacionalni in evropski ravni, raziskovalci na tem področju, izobraževalni zavodi in seveda študenti študentske organizacije. Mi jih bomo vsekakor uporabili v tvojo korist. Uporabiš pa jih lahko tudi ti. Morda si tako prihraniš čas za anketiranje pri kakšni seminarski ali celo diplomski nalogi ali pa končno: Se odpravljaš v tujino? Pa ne veš, kako je tam, ne veš, koga lahko vprašaš … prav na hitro lahko primerjaš podatke, ki te zanimajo za Slovenijo in izbrane države in tako dobiš še nekoliko bolj poglobljen pogled v študentski položaj, stroške in obveznosti v želenih državah. Morda pa vsega le ne najdeš na forumih.

Sodeluj in odpotuj! z agencijo STA

Se tudi tebi zima zdi predolga in že nestrpno pričakuješ počitnice? S sodelovanjem v raziskavi Evroštudent sodeluješ tudi v nagradni igri. Več kot 1500 privlačnih nagrad že čaka na naše Evroštudente. Najbolj mikaven pa je zagotovo darilni bon v vrednosti kar 500 evrov za potovanja ali druge popotniške pripomočke z agencijo STA potovanja! Le hitro reši anketo in rezerviraj letalske vozovnice, hostle, turistične oglede ali druge popotniške dragulje pri agenciji STA potovanja. Morda pa 500 evrov čaka prav nate!

7


1. OKROGLA MIZA

Večji delež slovenskih študentov kot evropskih med študijem biva doma Avtor: Andreja Domajnko

Študentska organizacija Slovenije je minuli teden v sklopu projekta Evroštudent organizirala prvo v nizu okroglih miz, na kateri so razpravljali o socialnem položaju študentov v Sloveniji. Primerjali so položaj slovenskih študentov s študenti drugih evropskih držav, govorili o dostopnosti študija in ugodnostih, ki jih prinaša študentski status pa tudi o slabih zaposlitvenih priložnosti slovenskih diplomantov. V uvodnem delu okrogle mize je strokovna sodelavka ŠOS-a in vodja projekta Evroštudent v Sloveniji Jelena Štrbac Nemec predstavila evropski projekt Evroštudent. Vse zbrane študente je povabila k izpolnjevanju ankete, s katero bodo zbirali podatke o socialno-ekonomskem položaju študentov, študijskih razmerah in mobilnosti študentov. V nadaljevanju pa so osrednji govorci dr. Mirjana Ule, predstojnica Centra za socialno psihologijo na FDV, Irena Kuntarič Hribar, vodja Sektorja za vseživljenjsko učenje na MDDSZEM, in Marko Ruperčič, član Odbora za socialna in zdravstvena vprašanja ŠOS, odprli različne teme, povezane s socialnim položajem študentov.

Dostopnost študija je treba ohraniti Dr. Mirjana Ule je predstavila primerjavo podatkov raziskave Evroštudent med slovenskim in evropskim povprečjem iz prejšnjih let glede socialnega položaja študentov. Govornica je še posebej poudarila, da je dostopnost študija v Sloveniji primerljiva s Finsko in je med najvišjimi v Evropi. V Sloveniji bi se zato po njenem mnenju morali še toliko bolj prizadevati za ohranitev široke dostopnosti študija, ki se lahko zaradi vse težje finančne stiske družin hitro poruši, kar bi pomenilo, da bi študij postal dostopen le študentom iz premožnejših družin. Uletova je tudi poudarila, da si je treba še naprej zavzemati za ohranitev študentskega dela, ker to predstavlja pomemben del prihodkov študenta, poleg tega pa je tudi način pridobivanja delovnih izkušenj. Po podatkih zadnje raziskave v Sloveniji si študenti večino prihodkov ustvarijo s študentskim delom, veliko jim s finančnimi sredstvi pomagajo starši, sredstva države pa v povprečju predstavljajo manj kot desetino prihodkov študenta. Med posebnostmi slovenskih študentov v primerjavi z evropskimi je tudi ta, da jih nekoliko več med študijem biva doma kot v povprečju v Evropi, kar je delno pripisati tudi velikosti Slovenije. Kot zanimivost pa je Uletova tudi izpostavila, da so po podatkih preteklih raziskav najbolj zadovoljni tisti študenti, ki bivajo sami v najetem stanovanju, najmanj pa tisti, ki bivajo doma. Seveda pa je bivanje v zasebnih sobah tudi najdražje.

Raziskava omogoča primerjavo z drugimi evropskimi državami

8

Irena Kuntarič Hribar je razpravo nadaljevala s primerjavo stanja glede finančne pomoči države, prihodkov in odhodkov ter stroškov študentov v Sloveniji in ostalih evropskih državah. Predstavnik ŠOS Marko Ruperčič pa je poudaril pomen tovrstnih raziskav, ki postrežejo z uporabnimi podatki. Na okrogli mizi so govorci govorili tudi o ugodnostih študentskega statusa ter slabih zaposlitvenih priložnostih za slovenske diplomante po končanem študiju, ki zato odhajajo v tujino. Izpostavili so še problem osamosvajanja mladih ter neugodne razmere, ki to preprečujejo.


2. OKROGLA MIZA

Odkrito o problemih bivanja študentov Avtor: Aleš Kramer

Druga izmed okroglih miz v okviru Evroštudenta bo potekala v četrtek, 25. aprila, v Kopru. Spregovorili bodo o problemih bivanja študentov v Sloveniji in iskali rešitve zanje. Lokacija dogodka pa ni bila izbrana po naključju. Študenti, ki študirajo na Univerzi na Primorskem, se namreč še najbolj od vseh v Sloveniji soočajo s pomanjkanjem prostora v študentskih domovih. To potrjuje tudi podatek, da je na Primorskem za okrog 6500 študentov v študentskih domovih na voljo le 230 postelj, kar rešujejo z nameščanjem v dijaške domove, kjer je 360 postelj, in s podeljevanjem koncesij za bivanje pri zasebnikih. Lani so jih na Primorskem podelili kar 730, medtem ko so jih v Ljubljani za 60.000 študentov podelili 2.000, v Mariboru pa za 20.000 študentov le 120. Na okrogli mizi bodo tako najprej na kratko predstavili izsledke raziskav Euroštudent za leti 2007 in 2010 s področja bivanja. Dotaknili se bodo zadnjih trendov potreb študentov glede bivanja in različnih oblik subvencioniranja. Sledila bo diskusija osrednjih razpravljavcev in udeležencev, zato vabljeni, da z nami delite svoje izkušnje!

Se vidimo 25. aprila ob 17. uri na sedežu ŠOUP, Pristaniška 3, 6000 Koper!

NACIONALNI POSVET ŠOS

Delo danes, kariera jutri! Avtor: Aleš Kramer

Študentska organizacija Slovenije bo 27. maja organizirala nacionalni posvet o zaposlovanju mladih v Sloveniji. Na dogodku se bomo posvetili štirim sklopom tematik, ki vplivajo na prehod mladih na trg dela, to je aktivne politike zaposlovanja, kadrovskega štipendiranja, študentskega dela in podjetništva. Posvet bo namenjen odpiranju teh tematik in iskanju predlogov in priporočil tudi v luči iskanja primernih politik, ki bi jih lahko uvedli v sklopu Jamstva za mlade. Na posvet so vabljeni tako predstavniki študentskih, dijaških in mladinskih organizacij, predstavniki ministrstev, Sklada za razvoj kadrov in štipendije, regionalne razvojne agencije, sindikati in delodajalci ter seveda mladi in študenti. Na posvet vabimo vse študente, ki bi želeli pri dogodku aktivno sodelovati in prispevati svoj delež. Na dogodek se lahko prijavite oziroma pošljete vprašanja za posvet na prijava-posvet@studentska-org.si 9


STRES

Strah pred obiskom psihiatra je odveč Avtor: Tina Dolenc

Vse več študentov se po pomoč zateka k psihiatru. To že dolgo ni več tabu, saj skupaj najdejo rešitve za učne težave, medsebojne odnose, razpoloženjske težav in podobno. Mag. Vanjo F. Rejcem, specialist psihiater in psihoterapevt, ki deluje v Zdravstvenem domu za študente Univerze v Ljubljani, je razkril, kako si pomagati do boljšega razpoloženja, kako rešiti težave z učenjem in še mnogo več. Kot pravi Vanja F. Rejec, se študenti nanj obračajo preko celega leta, izstopata pa dve obdobji, ko se tudi sicer 80 odstotkov ljudi slabše počuti. To je oktobra ter februarja, marca in prve dni aprila, kar delno sovpada tudi z obdobjem, ko so študenti še dodatno obremenjeni zaradi izpitov. Veliko jih zaradi pomanjkanja finančnih sredstev ob študiju dela, del časa jim pobere tudi partnerska zveza, druženje s prijatelji. »To je cikel povezanih dejavnikov, ki povzročajo stres, največkrat pa gre za strah pred neuspešnostjo, finančnim »zlomom«, neizpolnitvijo načrtov, pričakovanj,« je pritiske na študenta pojasnil Rejec. Opaža tudi, da je bolonjski sistem v marsičem bolj obremenil študente, ker je študij bolj zgoščen in ne dovoljuje popuščanja.

Najpogostejše so učne težave In s kakšnimi težavami se študenti še zatekajo v njegovo ambulanto? Na prvem mestu so težave z učenjem, velikokrat pa se izkaže, da so lahko v ozadju tudi težave v medosebnih odnosih, ki se odražajo v učenju. Slaba vest in očitki partnerjev, da ga/jo zaradi študija zanemarja, pa so po besedah Rejca pika na i. Problema se loti s pregledom načina učenja. Mnogi študenti se učijo skupaj z drugimi, kar psihiater odsvetuje. »Skupaj z drugimi je dobro le preverjati znanje, uči pa naj se vsak sam na način, ki mu najbolj ustreza. Ali to počne na glas, ali se uči iz izpiskov … to ni tako pomembno. Svetujem naj se tri tedne pred izpitom dobijo skupaj s tremi sošolci in predebatirajo celotno snov po vprašanjih, ki jih imajo. S tem bodo učno snov slišali še enkrat in tisto, kar bo znal razumljivo povedati in razložiti drugim, obvlada. Tisto, kar razume, če sliši od drugih, je treba še ponoviti. Tisto snov, ki mu je povsem nova, pa se mora še naučiti. Ključna pri tem je selekcija snovi po pomembnosti, kar je dobro storiti tudi pri izpitih,« je svetoval Rejec.

Nanizal je tudi nekaj predlogov, kako zmanjšati stres. »Med študijem si je treba vzeti premore, ki naj jih preživi koristno. Ali s krajšim družabnim srečanjem, s športno aktivnostjo, dovolj je že tek okrog bloka, lahko kaj prebere, pogleda kakšno oddajo, skratka nekaj, kar mu predstavlja sprostitev in to brez občutkov krivde.«

Razlika med pomirjevali in antidepresivi je očitna

10

V sodobnem času precej ljudi uživa antidepresive in razna pomirjevala. Vanja Rejec pa opozarja, da jih pogosto zamenjujejo. »Pomirjevala delajo odvisnost, antidepresivi ne. Na forumih lahko zasledimo debate o učinkih enih in drugih, ki pa jih pogosto mešajo. Na eni strani antidepresivom pripisujejo zasvojitvene lastnosti, po drugi strani pa promovirajo pomirjevala, ki pa so lahko zelo nevarna,« je opozoril in dodal, da je zdravljenje odvisnosti od pomirjeval skoraj tako zahtevno kot zdravljenje odvisnosti od heroina.


Impulzivno kompulzivne motnje Čeprav se v javnosti govori, da je v porastu depresija, Rejec pri svojem delu opaža vse več impulzivno kompulzivnih motenj. To so kot nekakšni obredi, da morajo biti na primer čevlji vedno poravnani, da so svinčniki na mizi vedno zloženi, da se večkrat preverja, ali je ključavnica zaklenjena, ali je vse na svojem mestu … To vse jemlje študentu čas, pravi Rejec in dodaja, da se lahko posamezniki tudi po uro ali dve odločajo, ali bodo šli od doma ali ne. »Razmišljanja o tem, kaj je prav in kaj ne, da ne bi uporabil kakšne napačne besede … vse to sodi v ta okvir. Okolica tega ne opazi, študent pa trpi. Čeprav se o tem malo govori, je tega ogromno,« je dejal psihiater in na drugi strani dodal, da delodajalci radi zaposlujejo ljudi s to motnjo. »To so vestni, pridni ljudje, ki ne delajo revolucij. Svojemu delu so zelo predani, delajo dlje časa, kot je potrebno, delo nosijo domov, ker so bolj počasni in ne zmorejo vsega opraviti v predvidenem času. To je lahko tudi podlaga za izkoriščanje. V tujini pred zaposlitvijo pogosto zahtevajo tudi psihološka preverjanja, kar se mi zdi etično sporno. Brskanje po osebnosti nima povezave s samo pripravljenostjo za delo, pove pa veliko o človeku, kako ga je možno manipulirati. Taki testi nimajo kaj iskati v dokumentaciji za zaposlitev,« je bil kritičen sogovornik.

Za pregled se lahko naročite na 01/200 74 11, vse dodatne informacije in urnik dela pa dobite na spletni strani www.zdstudenti.si/psihiatrija 11


Leča in soja kot antidepresiva Prav v tem času, mnogi občutijo spomlada-nsko utrujenost. Rejec je potrdil, da to ni neka izmišljotina, ampak upad energetskega potenciala občuti okrog 80 odstotkov ljudi. Nihanja razpoloženja so pri nekaterih bolj pri drugih manj izrazita, obvladljiva pa so s paleto ukrepov, nanje pa je mogoče vplivati tudi s prehrano. Rejec svetuje uživanje živil, ki vsebujejo lecitin, ki deluje antidepresivno. Priporoča sojo, lečo, čičeriko in tudi čokolado. Študenti sicer pojedo veliko čokolade povsem nagonsko, a ker čokolada vsebuje zelo malo lecitina, v smehu pove, da bi je za večji učinek morali pojesti za celo samokolnico. Pomaga še ukvarjanje s športom, včasih pa je treba poseči tudi po zdravilih. »Antidepresive bi lahko primerjali s kolesom – kolo samo od sebe človeka nikamor ne pripelje, če pa poganjamo pedala in ga usmerjamo, lahko pridemo zelo daleč. Kolo lahko pospeši, da pridemo hitreje do cilja, ne more pa nas peljati samo od sebe. Tudi zdravila brez lastne aktivnosti niso zadosti, a pospešijo proces, da nekaj dosežemo,« je pojasnil psihiater.

Tako kot peljemo avto k mehaniku, če ne deluje prav Zanimalo nas je tudi, ali se študenti s težavo težko odpravijo na pregled? »Ugotavljam, da je strah pred obiskom psihiatra že bistveno manjši. Včasih so se obiska sramovali in bali, zdaj tega ni več,« je pojasnil Rejc in dodal, da študenti ne potrebujejo več napotnice splošnega zdravnika, ampak enostavno pokličejo in se dogovorijo za termin. »Tako kot peljemo avto k mehaniku, če nekaj ne deluje dobro, je prav, da pridemo k psihiatru, če je motivacija slaba, če gre razpoloženje v napačno smer, imamo težave z učenjem,« je bil slikovit psihiater, ki je še poudaril, naj študenti pridejo čim prej, ko zaslutijo težavo, tudi če gre mogoče za nepomembno reč. »Dlje, ko odlašajo, slabše je. Če kdo ne rabi psihiatra, mu bom to že povedal,« je še dodal v smehu.

»Tako kot peljemo avto k mehaniku, če nekaj ne deluje dobro, je prav, da pridemo k psihiatru, če je motivacija slaba, če gre razpoloženje v napačno smer, imamo težave z učenjem,« je bil slikovit psihiater.

12


KRVODAJALSKA AKCIJA

Pridruži se in postani krvodajalec Avtor: Tina Dolenc

Začenja se tradicionalni študentski krvodajalski teden, ki poteka od 15. do 21. aprila pod sloganom Častim ½ litra! po vseh večjih mesti po Sloveniji. Vabljeni k darovanju te najpomembnejše življenjske tekočine! Študentska organizacija Slovenije krvodajalsko akcijo – skupaj s študentskimi organizacijami univerz v Ljubljani, Mariboru, na Primorskem in Zvezo Študentskih klubov Slovenije (ŠOU v Lj, ŠOUM, ŠOUP in Zvezo ŠKIS) – izvaja v sodelovanju z Rdečim križem Slovenije in Zavodom za transfuzijsko medicino RS. Tako že vrsto let tudi študenti pomagamo zapolniti zaloge krvi po slovenskih bolnišnicah in s tem pokažemo solidarnost do vseh tistih, ki zaradi bolezni ali poškodb potrebujejo kri. Če še nikoli nisi daroval krvi, je to več kot odlična priložnost za prvi korak. Veliko tistih, ki so to storili enkrat, bolj ali manj redno hodijo na krvodajalske akcije. In kako vse skupaj poteka? Ob sprejemu najprej izpolniš vprašalnik o zdravstvenem stanju, nato ti iz prsta vzamejo kapljico krvi, na podlagi katere določijo krvno skupino in količino hemoglobina oziroma druge laboratorijske izvide. Sledi kratek pogovor z zdravnikom in nato odvzem krvi. Običajno odvzamejo okoli 450 ml krvi, kar traja približno pet do deset minut.

Krvodajalec je lahko vsak Krvodajalec je lahko vsak, ki je zdrav in se dobro počuti, star med 18 in 65 let ter tehta vsaj 50 kilogramov. Pred odvzemom lahko krvodajalec poje nemasten obrok (npr. kruh z marmelado), priporočljivo je, da popije dovolj tekočine (čaj, sok ali kavo), izogiba pa naj se mastni hrani in mlečnim izdelkom (mleko, maslo …). Več o tem, kaj je treba upoštevati pred odvzemom krvi, si lahko preberete tudi na spletni strani www.castimkri.si

Tukaj www.castimkri.si se lahko vpišeš v bazo krvodajalcev in si tako zagotoviš, da boš pravočasno obveščen o naslednji študentski krvodajalski akciji. 13


Ljubljana Odvzem krvi bo potekal v več mestih po Sloveniji. V Ljubljani bodo študenti lahko darovali kri na Zavodu RS za transfuzijsko medicino, Šlajmerjeva 6, Ljubljana, v torek, 16. aprila 2013, od 7.00 do 14.30 in v sredo, 17. aprila 2013, od 7.00 do 16.30. V torek bo organiziran tudi brezplačen prevoz iz Rožne doline (ob 10. uri na avtobusni postaji) in ob 11. uri s Kardeljeve ploščadi (parkirišče pred študentskimi domovi, nasproti ekonomske fakultete).

Obala Na Obali bo krvodajalska akcija potekala v Splošni bolnišnici Izola, Polje 35, Izola, na oddelku za transfuzijsko dejavnost v torek, 16. aprila 2013, od 7.30 do 12.00 in v sredo, 17. aprila 2013, od 9.00 do 12.00. Tudi tu bodo organizirali brezplačen prevoz izpred ŠOUP-a, Pristaniška ulica 3, iz Portoroža pa po dogovoru. Zaradi lažje organizacije je potrebna predhodna najava na prostovoljstvo@soup.si ali pri promotorjih na terenu.

Maribor Tudi Mariborski študenti bodo lahko darovali kri v torek, 16. aprila 2013, od 8.00 do 15.00 na Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Maribor, na Centru za transfuzijsko medicino, Ljubljanska 5, Maribor. Ta dan bodo organizirali tudi brezplačen prevoz izpred vseh fakultet. V sredo, 17. aprila 2013, od 8.00 do 15.00, pa bo darovanje krvi potekalo v dvorani ŠTUK na Gosposvetski cesti 83, Maribor.

Celje V Celju bodo lahko darovali kri v torek, 16. aprila 2013, od 7.30 do 10.30 v Splošni bolnišnici Celje, na Oddelku za transfuzijo. Več informacij dobite na spletni strani Kluba študentov občine Celje

Trbovlje, Jesenice, Ptuj, Črnomelj V Trbovljah bo odvzem krvi potekal v četrtek, 18. aprila 2013, v Splošni bolnišnici Trbovlje, na Centru za transfuzijsko dejavnost. Več informacij je objavljenih na spletni strani Kluba trboveljskih študentov Na Jesenicah bo Klub radovljiških študentov v sodelovanju s ŠD Gibaj se organiziral krvodajalsko akcijo v torek, 16. aprila, od 7.30 do 12.00 v Splošni bolnišnici Jesenice, Center za transfuzijsko dejavnost Jesenice (Titova 112, Jesenice). V primeru velikega števila darovalcev bodo organizirali prevoz. Prijave za prevoz sprejemajo do petka, 12. aprila 2013, na mateja.zupan@krs-klub.si. Na Ptuju bo Klub ptujskih študentov organiziral krvodajalsko akcijo v torek, 16. aprila, med 7.00 in 11.00 na transfuzijskem oddelku v kleti Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj. V Črnomlju pa bo Klub belokranjskih študentov organiziral odvzem krvi v ponedeljek, 15. aprila, od 7.00 do 12.00 v OŠ Mirana Jarca.

14

Kontaktni podatki vodij projekta po posameznih organizacijah: ŠOU v Ljubljani: Katja Stradovnik, 051 221 583 / katja.stradovnik@gmail.com Zveze ŠKIS: Jasmina Zahirović, 040 351 600 / jasmina.zahirovic@skis-zveza.si ŠOUP: Polona Birsa, 040 538 841 / prostovoljstvo@soup.si ŠOUM: Danijel Močnik, 051 412 838 / danijel.mocnik@soum.si


FINANC FESTI

Program Denar nima idej se nadaljuje s polno paro Avtor: Manca Kodermac

Lani smo v ŠOS-u kot odgovor na pomanjkanje finančno izobraževalnih programov namenjenih mladim razvili program finančnega izobraževanja študentov Denar nima idej. Na blogu, Facebook strani in delavnicah ravnanja z denarjem imenovanih Financ festi smo dosegli veliko študentov, letos pa s polno paro nadaljujemo in znanje na področju ravnanja z denarjem širimo tudi po lokalnih študentskih klubih. Program je namenjen prav študentom, saj je osnovan tako, da zaobjema tista področja ravnanja z denarjem, ki študente najbolj zanimajo, kot na primer: kako ravnati s svojim denarjem, tako da nam ga ob koncu meseca še kaj ostane; kako varčevati brez pretiranega odrekanja; kako se odpraviti na počitnice in ne zapraviti več kot imamo. Program uči preproste in praktične tehnike ravnanja z denarjem, to pa počne na sproščen in zabaven način, skozi izkušnje in priporočila ambasadorjev programa. Ti so tehnike ravnanja z denarjem že osvojili in jih pridno uporabljajo v svojem vsakdanjem življenju. Program, ki se je prvič odvijal novembra in decembra lani, je zasnovan dolgoročno, saj je naš namen, da se Financ festi odvijajo vsako leto. Pri tem nam je v veliko pomoč družba MasterCard, ki je prepoznala pomembnost programa in nam ga omogočila izpeljati.

Bi rad tudi ti osvojil nekaj praktičnih tehnik ravnanja z denarjem? Pridruži se nam na naslednjem Financ festu!


19. april ob 19. uri v Zagorju ob Savi v Klubu zasavskih študentov 20. april ob 10. uri na Ravnah na Koroškem v Koroškem mladinskem kulturnem centru 03. maj ob 18. uri v Velenju v prostorih Regionalnega multimedijskega centra Kunigunda 04. maj ob 17. uri v Ormožu v Mladinskem centru Ormož 17. maj ob 19. uri v Murski Soboti v Mladinskem informativnem in kulturnem klubu Murska Sobota.

Če bi rad nekaj temeljnih tehnik ravnanja z denarjem osvojil že danes, si na Facebook strani programa brezplačno prenesi priročnik programa Postani svoj financ minister, sicer pa nas spremljaj tudi na blogu www.denarnimaidej.com

Denar nima idej


NOVICE IZ ŠTUDENTSKE ORGANIZACIJE UNIVERZE V MARIBORU Na štajerskem bodo gradili največji živi logotip Ob praznovanju »rojstnega dne« Študentske organizacije Univerze v Mariboru (ŠOUM), bomo v okviru osrednjega dogodka mladi in stari, dijaki, študentje, starši in občani Mestne občine Maribor postavili kar se da velik logotip – sestavljen iz vseh udeležencev. Prireditev bo potekala na travnati ploščadi v študentskem naselju Gosposvetska (ob UŠČ Leona Štuklja). Na samem dogodku bomo v obliki info tržnice predstavljali tudi aktivnosti oddelkov ŠOUM, organizacijskih enot, članice Skupine ŠOUM in drugih partnerjev. Spremljevalni program bo zajemal športne, kulturne, družabne, humanitarne in druge aktivnosti, osrednji dogodek pa bo postavitev »Največjega štajerskega logotipa«!

Program 16.00 - pričetek dogajanja na travnati ploščadi 17.00 - prevzem majic 18.00 - postavitev Največjega živega štajerskega logotipa Od 21.00 naprej nepozaben After party s cenami iz časov, ko smo plačevali še v tolarjih. Vsak udeleženec osrednjega dogodka prejme všečno majico s sloganom, ki jo bo s ponosom kazal naokoli. Dogodek bo podprt z neposrednim spletnim prenosom, v večernih urah pa sledi še nepozabna zabava v Študentskem kulturno-prireditvenem centru ŠTUK. Rezervirajte svoje mesto v logotipu in svojo majico na tej povezavi 17 18


Letos bo potekal že 15. Mednarodni študentski festival SCiM SCiM (Student Conference in Maribor) je mednarodna študentska konferenca, ki jo organizira oddelek za mednarodno sodelovanje in je namenjena študentom iz vsega sveta. To leto bo potekal že 15. SCiM spada skupaj z drugimi največjimi festivali v Evropi v mrežo študentskih konferenc SOrCE. Tematika festivala SCiM se vsako leto poveže z aktualnim evropskim letom. Letos se bomo posvetili tematiki državljanstva in pravic državljanov. Te teme bodo rdeča nit raznih delavnic, predavanj … udeleženci pa se bodo lahko udeležili še veliko dodatnih aktivnosti, kot so tečaj osnov slovenskega jezika, delavnica t. i. »mehkih veščin«, spoznali bodo slovensko kulturo in kulinariko, ogledali si bodo mesto Maribor in lepote Slovenije, spoznali veliko drugih kultur preko udeležencev iz različnih držav sveta ter širili mobilnost.

Tudi letos bodo na festivalu lahko sodelovali prostovoljci, več informacij pa najdete na www.scim.si

18


ŠOUM ponovno pomagal brezdomcem v Mariboru Študentska organizacija Univerze v Mariboru (ŠOUM) je Zavetišču in Sprejemališču za brezdomce Maribor predala materialna sredstva, ki so jih zbrali v dobrodelni akciji, ki je kar tri vikende zaporedoma potekala v mariborskih nakupovalnih središčih. Akcija, ki je postala že stalnica mariborske študentske organizacije, je bila tudi tokrat zelo uspešna, s podarjenimi sredstvi (prehrana, gospodinjski in higienski pripomočki) pa smo brezdomcem vsaj nekoliko olajšali stisko, v kateri so se znašli v teh za vse težkih časih. »V imenu ŠOUM se zahvaljujem vsem donatorjem, ki so tako pokazali, da jim ni vseeno za težave in stisko ljudi. Z akcijo smo želeli spodbuditi dobrodelnost pri ljudeh in jih hkrati opozoriti na pomanjkanje nekaterih osnovnih potrebščin v zavetiščih in domovih ogroženih skupin. Želimo si, da s podarjenimi sredstvi brezdomcem vsaj nekoliko olajšamo prebijanje skozi njihov vsakdan,« je povedala podpredsednica ŠOUM Špela Lipošek. »V času gospodarske krize, ko študenti niti sami nimajo zadostnih pogojev za primerno študiranje, smo srečni in veseli, da ŠOUM s svojim projektom zbiranja materialnih sredstev, tudi letos pomaga brezdomcem. Hvaležni smo vsem, ki so pomagali pri zbiranju, še posebej pa študentski organizaciji. Postali ste zgled humanitarnim in drugim organizacijam, kako in kdaj je najbolje pomagati tistim, ki so pomoči potrebni,« je povedal Ljubo Gagič, vodja Zavetišča za brezdomce Maribor.

NOVICE IZ ŠTUDENTSKE ORGANIZACIJE V LJUBLJANI April – mesec sociale in zdravstva ŠOU v Ljubljani April je v Študentski organizaciji Univerze v Ljubljani (ŠOU v Ljubljani) že tradicionalno Mesec sociale in zdravstva. Letos se odvija že devetič zapored, do konca meseca pa se bo zgodilo veliko zanimivih in brezplačnih dogodkov za študente, kot so javna tribuna o štipendijski problematiki ter dobrodelna, krvodajalska in čistilna akcija.

19

7. april je dan, ki ga je Svetovna zdravstvena organizacija namenila Svetovnemu dnevu zdravja. Ta dan smo v ŠOU v Ljubljani tudi letos namenili ozaveščanju o zdravem načinu življenja. Skupaj s projektom Misli na srce, ki poteka pod okriljem Društva študentov medicine Slovenije, se je na Prešernovem trgu odvijal sklop aktivnosti pod imenom Krog zdravja. Mimoidoči so lahko brezplačno opravili meritve krvnega tlaka, sladkorja in holesterola ter s študenti medicine spregovorili o dejavnikih tveganja za nastanek srčno-žilnih bolezni, pravilni prehrani in ustreznem načinu gibanja. Na vprašanja, povezana z zdravjem ledvic je odgovarjal tudi nefrolog Andrej Škoberne, dr. med. Akciji so se letos pridružili tudi študenti farmacije, ki so ozaveščali o pravilni rabi zdravil, in študenti psihologije, ki so informirali o nevarnostih stresa v vsakdanjem življenju.


Dan zemlje 22. april je Svetovni dan zemlje. V ŠOU v Ljubljani bomo ta dan organizirali čistilno akcijo in počistili območja študentskih naselij Rožna dolina, Mestni log in Kardeljeva ploščad. Več informacij o sami akciji najdeš na spletni strani www.sou-lj.si in na našem FB profilu ŠOU v Ljubljani.

Kuharski priročnik za študente Konec meseca bomo v ŠOU v Ljubljani izdali tudi prvi Kuharski priročnik za študente. V priročniku bodo zbrani recepti, ki so nam jih v preteklem mesecu poslali študentje. Gre za recepte jedi, ki jih sami radi pripravljajo. Priročnike bomo razdelili po fakultetah, na spletu pa bo na voljo tudi elektronska verzija.

Dobrodelna akcija »Danes« Med 8. in 12. aprilom smo v ŠOU v Ljubljani izvedli dobrodelno akcijo »Danes«, ki so jo pred nekaj meseci zasnovali in izvedli v Študentskem svetu stanovalcev v Ljubljani. Že v preteklem mesecu smo priskočili na pomoč in nakupili tri vozičke živil z daljšim rokom trajanja. Tokrat pa smo se odločili, da akcijo razširimo še med študente. Na fakultetah in v študentskih domovih smo tako zbirali hrano in ostale potrebščine za socialno ogrožene študente. 20


NOVICE IZ ŠTUDENTSKE ORGANIZACIJE UNIVERZE NA PRIMORSKEM April v znamenju pesmi in knjig Poleg mnogih aktivnosti v mednarodnem in športnem resorju, ki se bodo dogajale v aprilu, se na Obali obeta tudi veliko kulturnih dogodkov, in sicer takih povezanih s pesmijo in knjigo. Akademski pevski zbor Univerze na Primorskem aprila gosti nastop zbora iz Amerike in Venezuele, resor za kulturo pa pripravlja številne zanimive dogodke ob svetovnem dnevu knjige, ki ga praznujemo 23. aprila 2013. Slovenija je namreč ena redkih evropskih držav, ki praznik knjige praznuje en teden.

Še naprej zbirajo zamaške in ime maskote Akcija zbiranja zamaškov za Julijo na ŠOUP uspešno napreduje, zdaj pa jo nameravajo še nadgraditi s posebnim natečajem. ŠOUP do vključno 20. aprila 2013 vabi vse k sodelovanju v natečaju za zbiranje podobe in imena maskote akcije Zbirajmo zamaške. »Zakaj bi zamašek ostal le zamašek, če pa je več kot le navaden kos plastike, zato menimo, da si zamaški zaslužijo tudi svojo maskoto,« sporoča Polona Birsa, vodja akcije zbiranja zamaškov, in dodaja, da »je za vsakim zbranim zamaškom zgodba, ki jo z nesebično pomočjo pišemo skupaj. Odločili smo se, da to skupno zgodbo nadgradimo in nagradimo, saj želimo naše zagnane najmlajše zbiratelje še tesneje povezati z akcijo zbiranja zamaškov.« Pravila in pogoji natečaja »Maskota akcije Zbirajmo zamaške« so objavljeni tukaj

Ekipa PreProstoVoljni iz ŠOUP-a je trem tonam zamaškov, zbranim v decembru, skupaj z vsemi podporniki akcije v januarju in februarju dodala še dodatnih pet ton!

21

14


NOVICE IZ ZVEZE ŠTUDENTSKIH KLUBOV SLOVENIJE Ni maja brez Škisove tržnice! Zveza ŠKIS tudi v letos pripravlja Škisovo tržnico, ki bo že 16. zaživela na Letnem telovadišču Narodni dom Ilirija, in sicer 8. maja 2013. Prireditev je v svoji pestri zgodovini pridobila naziv največje enodnevne prireditve na prostem za mlade v Sloveniji, saj pritegne več kot 20.000 mladih in radovednih obiskovalcev.

16. Škisova tržnica se bo pričela ob 12. uri s slavnostnim mimohodom študentskih klubov, nadaljevala pa s predstavitvijo tradicionalne lokalne kulinarike ter bogatim glasbenim programom.

57 klubskih stojnic z domačimi dobrotami iz vseh krajev Slovenije, 6 regijskih otočkov, 20.000 mladih – doživetje Slovenije v malem! V popoldanskem, kulturno obarvanem delu bodo študentski klubi predstavili raznovrstno kulturo in kulinariko njihovih krajev, obiskovalci pa bodo imeli možnost brezplačno preizkusiti domače dobrote, značilne za posamezne kraje Slovenije. Gorenjska, Dolenjska, Primorska, Osrednja regija, regiji 02 in 03 bodo predstavljale šest regijskih otočkov, znotraj katerih se bo razvrstilo 57 skrbno pripravljenih klubskih stojnic. V večernem koncertnem delu se nam bodo predstavili tako neuveljavljene slovenske glasbene skupine kot glasbene skupine znane širom Evrope.

22 21


Premierno Peter Bič Project Na letošnji Škisovi tržnici bo premierno v Sloveniji nastopila glasbena skupina Peter Bič Project s svojim največjim hitom Hey Now. Občinstvo bodo razgrele tudi devetčlanska zasedba Xequtifz, LET3, alternativna rock skupina iz Hrvaške, znana slovenska glasbena skupina Dan D, zagotovo ena največjih poživitev slovenske glasbene scene, glasbena skupina Manouche, perspektivna skupina Zebra Dots, energični Kill Kenny iz Novega mesta, mlada neuveljavljena skupina John Doe ter zmagovalci Škisolova Dirtswitch.

Ekološko ozaveščena prireditev Škisova tržnica je že več let zapored tudi ekološko ozaveščena prireditev, saj se nenehno skrbi za čisto prizorišče, odpadki pa se sproti ločujejo in odvažajo. V tem konceptu bo potekala tudi 16. Škisova tržnica. Organizatorji ugotavljajo, da se mladi vedno bolj zavedajo pomena čistega okolja, zato iz leta v leto z veseljem in ponosom spremljajo, kako mladi nadgrajujejo svojo okoljsko ozaveščenost in svoje odpadke tudi sproti pospravljajo.

Zveza ŠKIS tudi tokrat obljublja nepozaben dan z obilo dobre družbe, odlične hrane, mrzle pijače ter dobre glasbe. 23


Ĺ e nekaj utrinkov iz krvodajalske akcije. PrijaviĹĄ se lahko tudi ti!

castimkri.si

24


Mesečnik 360 stopinj - april  

Študentska organizacija Slovenije (ŠOS) je stanovska organizacija vseh slovennskih študentov in se kot taka zavzema za uresničevanje interes...

Read more
Read more
Similar to
Popular now
Just for you