Page 1

Mrezenje:Layout 1

12/10/12

12:33 AM

Page 56

NETKI Dru`bena omre`ja so presegla pornografijo kot vodilno nalinijsko dejavnost, januarja 2011 pa so imela ve~ internetnega prometa kot vsa zabavni{ka bran`a. Kralj je Facebook, ki prispeva 63 % vsega mre`enjskega dogajanja, popularna sta tudi Twitter in G+. Kaj pa ostali tovrstni servisi? Nebroj jih je, zato Mrki sestopi z ramen velikanov in si pogleda {e druge igralce.

ONKRAJ FACEBOOKA

M

re`enje ni novodoben pojav, saj ga sociologi in antropologi preu~ujejo stoletja. Zanj je klju~na interakcija oziroma sodelovanje med posamezniki in skupinami, ki skozi nize vzpostavljenih odnosov tvorijo omre`ja za dosego skupnega cilja. Ne gre za trajne dru`bene sisteme, kakr{ne so institucije, saj so minljiva ter spremenljiva. Predstavljajo vse mogo~e, od dru`enja prijateljev v gostilni do kompleksnih globalnih ekonomskih povezav. Novodoben pojav so tovrstna omre`ja na spletu. Enozna~nega odgovora, kaj jih definira, ni, imajo pa nekaj izstopajo~ih zna~ilnosti. Prva je, da njihovo vsebino ustvarjajo izklju~no uporabniki, ki na ta na~in skozi spletanje razmerij gradijo virtualno skupnost. Sr~iko predstavlja profil ali ra~un uporabnika, ki ga personalizira{ in se tako predstavi{ ostalim. Z njim se mre`imo v obliki prijateljev (Facebook, G+), povezav (LinkedIn) ali jaz sledim – meni sledijo (Twitter, Pinterest).

Omre`jelogija Bistvene sestavine dru`benih omre`ij so dru`enje, povezovanje, delitev vsebin ter neposredna in hitra dvosmerna komunikacija, tako zasebna kot javna. Podobne mo`nosti uporabe imajo seveda mnoge spletne zadev{~ine, kot so forumi, blogi in e-po{ta. Te`ko je te~i, kje je meja med njimi in 'pravimi' dru`benimi omre`ji. A vendarle dr`i, da slednja praviloma nudijo ve~jo stopnjo personalizacije in samoizra`anja, imajo {ir{i nabor funkcij in bolj poudarjen osnovni namen. To sta gradnja in vzdr`evanje nalinijske skupnosti, v kateri so ljudje s podobnimi interesi. Toda pravila ni. Mejni primer je YouTube. Res je, da tam vsebino ustvarjajo in delijo uporabniki in da lahko komunicirajo, ~eprav le s komentarji. Enako velja za Twitter, katerega funkcija je {irjenje kratkih sporo~il in je v navezi z mikroblogingom posebnost. Kljub temu bi ga ve~ina kategorizirala kot dru`beno omre`je, ker je poudarek na povezovanju z izbranimi osebami, YouTube pa ne, ker je v ospredju vsebina. Servisov, ki {trlijo iz povpre~ja, je {e polno, na primer odprtokodna Diaspora, 'novi~arski' Reddit ali 4chan, ki ne zahteva registracije in deluje anonimno. Spletna dru`bena omre`ja je gmajna zgrabila z obema rokama, kar je pripeljalo do njihove eksplozije v zadnjih letih. Ob njih se zato pogosto pojavljajo neskromne besede, kot sta fenomen in revolucionarno. To je kar na mestu, kajti Facebook je star vsega osem let,

D R U ŽB E N O , D R U ŽA B N O A L I S O C I A L N O O M R E ŽJ E ?

Prevod angle{kega izraza social network v podalp{~ino nas hitro spravi v zagato. Prvi razlog je kompleksnost pojma social v angle{~ini, saj je ta lahko tako samostalnik kot pridevnik. Poleg tega ima ve~ pomenov. Postane lahko dru`aben (social person), dru`ben (society, social problem) ali socialen (social security number). Na pomo~ prihaja In{titut za slovenski jezik Frana Ramov{a, kjer razlo`ijo tako. Pridevnik 'socialen' ima {tiri pomene in le prvi izra`a nana{anje na dru`bo ter je zamenljiv s pridevnikom dru`aben. Ostali trije se nana{ajo na socialo, torej slabe gmotne razmere. Izraz dru`ben je precej bolj enoumen, saj izhaja iz samostalnika dru`ba. Dru`abno je prav tako nedvoumen termin, a o`ji, saj se nana{a le na razvedrilo, zabavo in medsebojne ~love{ke odnose. Kot vemo, so omre`ja `e davno presegla le tovrstni namen. Piflarji z in{tituta zatorej predlagajo zvezo dru`bena omre`ja, saj “je ta denotacija najbolj enoumna in nevtralna, ker med drugim pokriva tako dru`abna kot tudi socialna omre`ja v o`jem pomenu.”

R A Z L I K E M E D O M R E ŽJ I NA P RI ME RU K RO FA . Jem krof. Krofi so mi v{e~. Krofe jem tukaj. Video, kako jem krof.

Starinska fotografija mojega krofa. Krasen recept za krofe. Viralna fotografija mojega krofa. Jesti krofe je moja ve{~ina. Trenutno poslu{am 'Krofe'. Sem Quattro in jem krofe.

56

Twitter pa le {est. ^e navr`em {e podatek, da je celo Rimskokatoli{ka cerkev za temo prireditve Medijska nedelja 2013 izbrala dru`bena omre`ja, je jasno, kje smo. RKC se pri tem spra{uje, “ali lahko spletna dru`bena omre`ja na kakr{enkoli na~in pomagajo ~loveku, da spozna Jezusa Kristusa v veri.” Twitterju se je tako pridru`il tudi pape` – napisal ni {e ni~esar, a kljub temu `e prvi dan zbral 300.000 sledilcev.

Omre`ja za posel Spletna mesta se spreminjajo. Pionirji, na primer Classmates, Sixdegrees in Friendster, so kot glavno storitev ponujali povezovanje s starimi in novimi prijatelji. Poudarek je bil na socialni komponenti, dru`enju. Facebook je bil na primer brez oglasov, G+ ni omogo~al profilov podjetij. A skozi ~as so se razvila in postala velik biznis. Na njih so prisotna {tevilna podjetja, marketinga je obilo in ve~ina servisov ima tako osebni kot komercialni zna~aj. Med slednjimi je smiselno izpostaviti karierna omre`ja. Ta omogo~ajo mre`enje profesionalcev, predvsem z ljudmi iz svoje stroke. Na njih ustvarja{ povezave in kontakte, se zdru`uje{ v skupine, i{~e{ zaposlitev ali sam zaposluje{. Klju~na stvar je profil, ki je pravzaprav CV (curriculum vitae, `ivljenjepis). V njem navede{ svojo izobrazbo, izku{nje, priporo~ila in ve{~ine. Karierne strani tudi pri nas postajajo mo~no orodje za kadrovnike, posebej ko i{~ejo strokovnjake s to~no dolo~enim znanjem. S poslovno usmerjenimi omre`ji lahko namre~ izbirajo med kandidati, ki nove zaposlitve ne i{~ejo aktivno. Najve~ji tak servis je LinkedIn z ve~ kot 175 milijoni ra~unov in 34 milijoni rednih uporabnikov. Bojda ga uporablja kar petindevetdeset odstotkov podjetij, ki se za zaposlovanje zatekajo k tovrstnim kanalom. Pristop deluje, saj so nekatere slovenske ra~unalni{ke profesionalce prek LinkedIna neposredno nagovorili giganti, kot sta Google in Mozilla. Alternativa je Facebookova aplikacija BranchOut, ki predstavlja poenostavljeno verzijo kariernega omre`ja. Njena prednost je direktna povezljivost s svojim velikim bratom, slabost pa manj{a in manj aktivna baza uporabnikov. Koristnost kariernih omre`ij v veliki meri zavisi od mo~i tvojih referenc in aktivnega udejstvovanja. Slednje pravzaprav velja za vse dru`bene mre`e z o`jim namenom. Karierni portali so lep primer tistih, ki se odmaknejo od splo{nosti in rabijo dolo~eni funkciji. Dejstvo je namre~, da Facebook, Twitter in konec

december 2012


Mrezenje:Layout 1

12/10/12

12:33 AM

Page 57

NETKI

Novo in staro

prvi pogled podoben Pinterestu s primesmi Facebooka in iTunesa. @e sedaj lahko oddeska{ tja, se registrira{ in ~aka{ na povabilo, ki bo morda prispelo {e pred koncem leta. New MySpace bo uporabnike namre~ dodajal postopoma – najprej umetnike, potem dosedanje ~lane in {ele potem sve`e. Povezljiv je s temno in svetlomodrim, saj z njima no~e tekmovati. Narediti ho~ejo najbolj{e omre`je za kreativce vseh vrst, od glasbenikov prek filmarjev, oblikovalcev in producentov do fotografov, in jim omogo~iti stik z ob~instvom.

Zanimivo je, da so dru`bena omre`ja bolj `enska kot mo{ka dejavnost, saj prve prispevajo kar sto milijonov ve~ obiskov mese~no. Prevladujejo tako na Fejsu (58 %) kot Twitterju (62 %), z naskokom pa so zavzele Pinterest (72 %). Ta je vro~i kostanj dru`benih omre`ij, saj je najhitreje dosegel mejo desetih milijonov rednih uporabnikov. V ZDA `e zaseda tretje mesto. Pinterestova zasnova je preprosta in izvedba simpati~na. Na enem mestu lahko zbere{ vse stvari, ki jih najde{ na spletu, se ti zdijo zanimive in sporo~ajo nekaj o tebi. Je preprosto re~eno virtualna tabla, na katero zapikuje{ slike. Ker isto po~nejo ostali, dobimo ogromno bazo vsega, od a(rhitekture) do `(enske mode). Slikam, ki jih pobere{ s spletnih strani, lahko doda{ ceno, s ~imer se Pinterest spremeni v velikansko izlo`bo. V tem se skriva njegova poslovna mo~, saj bo uporabnik porabil ve~ denarja, bolj pogosto in za ve~ izdelkov kot na drugih omre`jih.

Promocijska fotka za Novi MySpace. Oblikovno trendovski in pregleden, a z malo inovativnosti in mo~nim vtisom `e videnega.

Speed, ki v zadnjih {tirih izdajah nudi frendovski povezovalnik Autolog, prek katerega si z znanci sporo~a{ rezultate, podira{ rekorde in daje{ izzive. Vklju~evanje 'socialnih' komponent je eden od trendov tako na konzolah kot ra~unalnikih. V naslednjih letih bo tega {e ve~ in zanimivo bo spremljati, kako se bo podro~je razvijalo ter kako spretno bodo ustvarjalci izkori{~ali potencial.

Videz profila na LinkedIn. @ivljenjepis lahko na stran uvozimo ali z nje izvozimo, kar je prakti~no. Osnovni paket je zastonjski, naprednej{i so od 25 $. koncev G+ v splo{nem udejstvovanju tako prevladujejo, da je z njimi prakti~no nemogo~e tekmovati. Posledi~no se je mo~ v veliko servisov vpisati kar s Facebookom in ni~ nenavadnega niso linki, s katerimi vsebino takoj delimo na izbranem dru`benem omre`ju. To je smiselno, saj si uporabniki ne `elijo lo~enih platform, marve~ terjajo povezljivost. [olski primer tega je program za hipno obdelavo in deljenje slik Instagram, saj lahko fotko poleg objave na njihovi strani deli{ na kupu ostalih portalov.

Omre`ja za zabavo Prav tako so {tevilne mo`nosti za lahkotnej{o rabo, za~en{i s Foursquarom, enem najbolj priljubljenih lokacijsko zasnovanih omre`ij. Ko pride{ v kavarno, restavracijo ali znamenitost, se pofo~ka{, nakar se polja na noge tudi v slovenskih mestih, zato je doma~a uporaba smiselna. ^ez mejo pa sploh, le vedeti je treba, da vsak check-in velja kakih 100 KB prenosa podatkov. S fo~kanjem pridobiva{ to~ke in zna~ke, postane{ celo '`upan' neke lokacije ali si prislu`i{ status superuporabnika. Na mariborskih protestih je bilo prvi~ v Slovenji mo~ pridobiti 'Swarm', zna~ko za zapik na lokaciji z vsaj petdesetimi prijavljenimi. Kdo je postal `upan, ni znano. Tovrstno zbiranje dose`kov je lep primer igrifikacije, ki naj bi servisom dodala zabavno komponento. V bistvu pa je le na~in za pridobivanje uporabnikov, saj so prislu`ene zna~ke objektivno gledane brezpredmetne. A vpliv je obojestranski, saj so se deli dru`benih omre`ij vtihotapili v igre in naprave. Lastniki konzol lahko dodajajo prijatelje, se povezujejo v skupine, tekstovno in glasovno klepetajo, primerjajo dose`ke in trofeje ter dostopajo do Facebooka in Twitterja. Podobne mo`nosti je mo~ najti v {tevilnih igrah, kamor jih razvijalci vse pogosteje vklju~ujejo. Primer je serija Need for

Ljubljanska ponudba na Foursquaru. V nekaterih lokalih (Zvezda, STA, Petrol ...) si boste s fo~kanjem prislu`ili presene~enje ali popust.

smrekomor 2012

Kaj mi je storiti?

Takole je videti tipi~na stran pripadnice `enskega spola na Pinterestu. Kdo sem, kaj me zanima, nekaj citatov in seveda obse`na galerija ~evljev. No, ~e ima{ ob~utek, da cvetijo vsa, ni tako. Konkurenca je ostra in boj za pozornost srdit. Propadlih projektov je nemalo, recimo Google Buzz, ki so ga zaradi prito`b na ra~un zasebnosti umaknili po letu in pol, in Googlov Orkut, ki sega v 2004, a uspeva le {e v Braziliji in Indiji. O~itno neuspe{en je tudi Microsoftov So.cl. Tega so stvaritelji ozna~ili kot “eksperimentalen projekt, ki zdru`uje izku{nji internetnega brskanja in dru`benega mre`enja za izra`anje in deljenje idej.” Stran je {e v pogonu, tako da se lahko v zgre{en koncept in ni`ek funkcionalnosti prepri~a{ sam. Neslavni rekorder v upadu je MySpace, ki je bil do leta 2006 najbolj obiskana spletna stran v ZDA. Julija 2005 ga je za 580 milijonov dolarjev kupil magnat Rupert Murdoch, na vrhuncu leta 2007 je bil ocenjen na 12 milijard. MySpacu je nato popularnost mo~no padla in prehitela sta ga tako Google kot Facebook. Murdoch ga je {est let po nakupu prodal za pi~lih 35 milijonov. A vendar MySpacove zgodbe ni konec. Med novimi lastniki je Justin Timberlake, ki je konec septembra za~ivkal novico o rekonstrukciji. New MySpace je na

57

Sodobna dru`bena omre`ja se lo~ijo zlasti po namenu – kaj te zanima in del katere skupnosti ali interesne skupine ho~e{ biti. ^e si filmofil, gre{ na Flixster (v lasti Warner Brosa, he he), umetni{ke du{e se zbirajo na Deviantartu, ljubitelji obraznih kocin na Stache Passions, mamice na CafeMom, kitajci na Qzonu ... Za vsakogar nekaj. Namenska omre`ja bolje rabijo izpolnjevanju specializiranih ciljev ali interesov. Tovrstne uspe{ne skupnosti so manj{e, a bolj integrirane, z bolj{im razmerjem uporabne vrednosti in balasta. Za dobro omre`je, namenjeno igram, na primer ne potrebuje{ stotih milijonov uporabnikov. Ve{, da se bodo stvari v glavnem vrtele okoli {pilov, ustvarjal pa si bo{ stike, ki so pove~ini izven skupine obstoje~ih prjateljev. Vendar gradnja in ohranjanje stikov na dru`benih omre`jih zahtevata veliko ~asa. Zato je vredno razmisliti, kje in za kaj ga bo{ porabil. Trendi ka`ejo na nadaljnjo rast aktivnih uporabnikov in pojav novih servisov. Trenutno strmo rastejo uporaba telefonov za dostopanje do dru`benih omre`ij in omre`ja, narejena specifi~no za mobilno uporabo. A prihodnost nam bo gotovo prinesla presene~enja. Posebnost in ~ar dru`benih omre`ij je tudi v tem, da se razvijajo iz dneva v dan.

Za vsakega se najde mre`enjski servis, celo za nemrtve. Doti~no ni{o pokriva stran Lost Zombies.

d_o