Issuu on Google+

Zavod Sv. Stanislava

za vzgojo, izobra탑evanje in kulturne dejavnosti


Zavod St. Stanislava

za vzgojo, izobra탑evanje in kulturne dejavnosti


Kipenje rasti Raznobarvna paleta mladostne ustvarjalnosti, iskrive vedoželjnosti, prijateljske prepletenosti in solidarnosti, veselja do življenja in odgovornosti – tako vidim Zavod sv. Stanislava. Uresničujemo poslanstvo, ki ga je ob začetku prejšnjega stoletja začrtal ustanovitelj škof Anton Bonaventura Jeglič: vzgajati mladi rod v »modrosti in krepostih«. V dvajsetih letih ponovnega delovanja se je zavod dodobra uveljavil v slovenskem šolskem in kulturnem prostoru. Iniciativnost, ustvarjalnost, inovativnost, mednarodne izkušnje, odprtost za nove ideje in pogum naših zaposlenih in dijakov so vsejali marsikatero novo seme, ki že rojeva sadove tako znotraj katoliškega kot tudi širše slovenskega prostora. Želimo spodbujati sproščenost in radost bivanja, sočutje in medsebojno odgovornost, izvirnost in pogum za nove ideje. Pri vsem našem delu se rodovitno prepletata žlahtnost tradicije, na katero smo ponosni, in ustvarjalna svežina, kateri odpiramo široko polje znotraj številnih šolskih in obšolskih dejavnosti. Vse naše delovanje izhaja iz vere, da sta v vsakega človeka položena neprecenljiva vrednost in enkratno življenjsko poslanstvo. Vzgojno-izobraževalni proces naj bi mlademu človeku pomagal odkriti to svoje poslanstvo in tako živeti življenje v polnosti. Vsa naša prizadevanja temeljijo na upanju, da bomo odkrili posameznikove talente in ga spodbudili, da jih bo uporabljal tudi v korist drugih ljudi in v blagor celotnega stvarstva. Pri vsem pa nas vodi geslo ustanove: Ljubezen je najboljša učiteljica. Knjižica, ki je pred vami, predstavlja nekaj izsekov iz živahnega utripa naše ustanove. Naj vam bo v spodbudo, da ostanemo medsebojno povezani. Dobrodošli med nami!

Dr. Roman Globokar, direktor

3


Zavod sv. Stanislava je ustanova ljubljanske nadškofije, ki je namenjena vzgoji, izobraževanju in kulturnim dejavnostim. Združuje Škofijsko klasično gimnazijo, Jegličev dijaški dom, Osnovno šolo Alojzija Šuštarja, Glasbeno šolo v Zavodu sv. Stanislava, Študentski dom Janeza F. Gnidovca in Slovenski dom.

Direktor Zavoda sv. Stanislava dr. Roman Globokar | 1

Zavod je leta 1901 ustanovil ljubljanski škof dr. Anton Bonaventura Jeglič. Po koncu 2. svetovne vojne je bil zavod uradno ukinjen, zato ga je takratni nadškof Alojzij Šuštar ponovno ustanovil z aktom, ki je stopil v veljavo 13. novembra 1992.

Pomočnica direktorja Lily Schweiger Kotar | 3

Poslanstvo Zavoda sv. Stanislava je, da iz vere, upanja in ljubezni v dialogu s svetom ustvarja pogoje za celovito osebnostno rast posameznika v skupnosti, da bi živel v polnosti in sooblikoval boljši svet. Pri svojem delovanju ga vodijo sledeče vrednote: krščanska vera, celovita osebnostna rast, ustvarjalno znanje, skupnost in dejavna odprtost.

Pomočnik direktorja in ekonom Tone Homar | 2

Ravnatelj Škofijske klasične gimnazije Jože Pucihar | 4 Ravnateljica Jegličevega dijaškega doma Rozalija Jezernik Špec | 5 Ravnateljica Osnovne šole Alojzija Šuštarja dr. Marina Rugelj | 6 Ravnatelj Glasbene šole v Zavodu sv. Stanislava Drago Arko | 7 Ravnateljica Študentskega doma Janeza F. Gnidovca Nada Zupančič | 8 Slovenski dom in razstavne dejavnosti mag. Bernarda Podlipnik | 9

4


5

1

2

3

4

5

6

7

8

9


Zavod sv. Stanislava je v Šentvidu nad Ljubljano. Načrt za stavbo je naredil arhitekt Josip Vancaš, ki je v istem obdobju naredil načrte še nekaterih stavb v Ljubljani, npr. Mestne hranilnice, Hotela Union in Ljudske posojilnice. Stavba ima dve nadstropji, čelna stran pa tri; za slovenske razmere je izrednih razsežnosti: dolga je 142 in široka 92 metrov. Zavod ima 21.000 m2 uporabnih površin. Nahaja se v naravnem okolju na robu mesta, obdaja ga dva hektarja zelenic, ob katerih je zagotovljeno večje število parkirnih mest. V zavodu so posebej pomembni prostori: cerkev sv. Stanislava z orglami, kapeli, knjižnica, galerija, dvorana Matije Tomca, atrij, športna dvorana, šolska kuhinja in jedilnica. Na severovzhodni strani stavbe se gradijo novi prostori, ki bodo namenjeni osnovni šoli in vrtcu.

Amor magister optimus Zavodsko delovanje usmerja geslo Amor magister optimus. Ne glede na to, katerim pedagoškim načelom sledimo pri našem delu in katere cilje zasledujemo, je želja tako učencev in staršev kot zaposlenih, da mladi ta svet in odnose v njem čim bolje spoznajo, razumejo, vzljubijo in so dejavni pri njihovem ustvarjanju. Svet v katerem živimo, ljudje okoli nas in vera v oboje so najdragocenejši darovi, ki so nam dani. Izkušnja, da je ljubezen najboljša učiteljica, odpira vrata do sveta, soljudi in nas samih in je zato odločujoča za rast vsakega izmed nas. S tem nadaljujemo tradicijo Jegličeve vizije ustanovitve in delovanja Zavoda sv. Stanislava.

7

Zavod sv. Stanislava


Duhovna rast Skrb za duhovno rast v Zavodu sv. Stanislava je usmerjena v pomoč učencem pri osebnem razvoju, da postajajo sposobni samostojnega življenja, ter v ustvarjanje ugodnih pogojev za zrelo in samostojno odločitev za vero. Spoštovanje različnih poti iskanja, razmer, iz katerih mladi prihajajo, in izkušenj, ki jih nosijo v sebi, so temeljno vodilo pri oblikovanju pastoralnih dejavnosti. Dejavnosti načrtujejo duhovniki, ki delujejo kot kaplani v posameznih enotah, izvajajo pa se v sodelovanju z učenci in učitelji. Sestavljene so iz rednih bogoslužij, osebnega spremljanja in razvijanja čuta za dobrodelnost in prostovoljstvo. V zavodu je vsak dan zjutraj in zvečer maša, učenci pričnejo dan z molitvijo oz. duhovno mislijo in se udeležujejo tudi duhovnih obnov. S skupno mašo za učence, starše in za zaposlene slovesno praznujemo cerkvene praznike ter začetek in konec šolskega leta. Adventni in postni čas osmislimo s posebnimi dejavnostmi.

Klasičnost Ključne točke poslanstva Zavoda sv. Stanislava, kot so celostni razvoj učenca, njegova osebnostna rast, ustvarjanje pogojev zanjo ter razumevanje sveta, sovpadajo s temeljnimi smernicami izobraževanja in vzgoje v antiki. Spoznavanje klasične kulture ter učenje latinščine in stare grščine pomenita poleg učenja obeh jezikov tudi spoznavanje antične civilizacije, ki predstavlja osnovo duhovnega sveta, kateremu Evropejci pripadamo. Pri tem je v ospredju učenčevo celostno zanimanje za različne vidike življenja: za družbeno in osebno stvarnost, za naravo in duha, za vidni in nevidni svet. V jezikovnem smislu klasičen (classicus) pomeni najboljši, trajno vreden in normativen. Oba jezika razvijata sposobnosti sklepanja, logičnega razmišljanja in zlasti pomnjenja, pri čemer se spodbuja red, disciplina telesa in duha, povezovanje med naučenim, argumentiranje ter učenje učenja.

8


Prostovoljstvo Dobrodelnost je vrednota, ki je tesno povezana s poslanstvom zavoda, za katero si prizadevajo učenci, starši in zaposleni v vseh enotah. Prvi temelj in zgled dobrodelnosti je Jezus Kristus. Ena izmed temeljnih nalog dobrodelnosti je vzbuditi čut v posamezniku, da lahko vsak stori nekaj dobrega za drugega. Učenci s prostovoljnim delom pomagajo v različnih prostovoljskih organizacijah ter sodelujejo na misijonskih in poletnih delovnih taborih. Posamezne enote v zavodu so povezane tudi z medsebojno pomočjo. Organizirano imamo medsebojno učno pomoč. S skupno adventno in postno akcijo pomagamo ljudem v stiski doma in v tujini.

Glasba Glasba in glasbeno poustvarjanje imata že od ustanovitve Zavoda sv. Stanislava posebno mesto v vzgojno-izobraževalnem procesu, zato je pozornost namenjena kakovostni ponudbi in vključitvi čim večjega števila učencev v različne glasbene dejavnosti. Od petja v zborih, igranja v godalnem orkestru do razrednega petja ter manjših vokalnih in instrumentalnih zasedb, v katerih učenci samoiniciativno muzicirajo. Kakovostno in dragoceno izobraževanje na tem področju nudi Glasbena šola v Zavodu sv. Stanislava. Na letnem koncertu zborov in orkestra se naši učenci skupaj predstavijo na koncertu v Cankarjevem domu.

9


Cerkev sv. Stanislava in orgle Sredi zavoda, na stičišču diagonal stavbe, se nahaja cerkev, posvečena sv. Stanislavu Kostki. Prvotno je bila zavodska cerkev od vseh prostorov najbolj bogato opremljena. Skozi zgodovino se je spreminjala in današnja cerkev je od prejšnje podedovala samo obliko, vsa notranja oprema pa je nova. Poleg maš čez teden in ob večjih cerkvenih praznikih v njej potekajo tudi bogoslužja in koncerti. V prezbiteriju stoji mozaik p. Marka Ivana Rupnika. Osnovna ideja umetniške stvaritve je novo življenje, ki ga daje Sveti Duh. V središču mozaika je zato ponazoritev velikonočne skrivnosti: prek smrti vodi pot v novo življenje. P. Rupnik pravi: »Cerkev je prostor, kjer se premaga smrt, kjer v vstalem Kristusu lahko najdemo smisel še tako absurdnega trpljenja tistih, ki so vanj zaupali. S tem prizorom pa se pokaže, da je Cerkev prostorje ljubezni, ki oživlja, ki ne izključuje, ampak daje rast, blagoslavlja in osvetljuje. Tudi tisti, ki so daleč od Cerkve in morda do nje nezaupljivi, lahko odkrijejo Cerkev kot največje presenečenje.« Trpljenje v Zavodu sv. Stanislava med drugo svetovno vojno in po njej je obrodilo sad. Danes je to prostor upanja, rasti in ustvarjanja. Orgle v Zavodu sv. Stanislava so leta 2000 izdelali mojstri Škofijske orglarske delavnice iz Maribora. Orgle bogatijo bogoslužje v zavodu, na njih se učijo učenci Glasbene šole Zavoda sv. Stanislava, pogosto se na njih izvajajo koncerti, mojstrski tečaji, tekmovanja in snemanja. Orgle imajo 50 zvenečih registrov na treh manualih. Odlikuje jih izjemna zvočna podoba in trakture, ki so neposredne in lahne. So edino glasbilo take velikosti v Sloveniji, ki ima tudi dvojno registrsko trakturo s sekvencerjem, ki omogoča oblikovanje več tisoč računalniško shranjenih registrskih kombinacij.

Kapela Žalostne Matere Božje Kapela se nahaja v gimnaziji. Zasnoval in opremil jo je akademski slikar Lojze Čemažar. Učenci, učitelji in starši se v njej zbirajo pri jutranji maši ter pri adventnih in postnih meditacijah. V njej so tudi razredne maše ter maše vzgojnih skupin.

Kapela Božje Modrosti Kapela se nahaja v študentskem domu. Zamisel in ureditev je delo arhitekta Janeza Gomboca. Osrednji del kapele predstavlja mozaik p. Marka Ivana Rupnika, ki upodablja Marijo, kralja Salomona in svetniškega kandidata škofa Janeza F. Gnidovca. Kapela je središče duhovnega življenja v domu.

10


Knjižnica dr. Antona Breznika Pred drugo svetovno vojno je bilo v zavodu več knjižnic. Zaradi prisilne izselitve se je precej gradiva med drugo svetovno vojno izgubilo. Sedanja knjižnica, poimenovana po zadnjem ravnatelju predvojne Škofijske klasične gimnazije in odličnem slavistu dr. Antonu Brezniku, je obudila tradicijo kakovostne humanistične knjižnice. V njej so zbrana dela od leposlovja do enciklopedij, leksikonov, slovarjev, not, priročnikov ter revij in časopisov. Precej literature in gradiva hrani knjižnica na elektronskih nosilcih. Več kot polovica knjižnične zaloge je podarjene in darovi še vedno pritekajo. Knjižnica je vključena v knjižnično-informacijski sistem Slovenije in je sodobno opremljena. Obiskovalcem je v njej na voljo tudi študijska čitalnica. Na leto uporablja knjižnično gradivo okoli 1.500 uporabnikov. Znotraj knjižnične zaloge je tudi nekaj bibliofilskih dragocenosti. Izmed teh omenimo Sacrum promptuarium Janeza Svetokriškega iz leta 1691, Glagolita Clozianus Jerneja Kopitarja iz leta 1836 in prvo izdajo Prešernovega Krsta pri Savici iz leta 1836. Med serijskimi publikacijami izstopajo vsi letniki Doma in sveta, Ljubljanskega zvona in kompletna predvojna Mladika. Ponosni smo tudi na Enciklopedijo Britannico in temeljno literaturo za antične študije, zbrano v enciklopediji Der Neue Pauly. V knjižnici organiziramo tudi razstave, okrogle mize ter literarna in kulturna srečanja.

Dvorana Matije Tomca Že ob postavitvi zavoda je bila dvorana odlično opremljena; v njej so uprizorili šolske dramske predstave, kar je poživilo vsakdanje zavodsko življenje. Danes se v njej vrstijo vaje in nastopi komornih skupin, solistov, zborov, manjših orkestralnih zasedb ter dramske uprizoritve in različne razredne prireditve. Zaradi izvrstne akustike so v dvorani snemanja, klavirski recitali in mojstrski tečaji.

Atrij Atrij ŠKG meri 600 m2 in je eden največjih atrijev v Ljubljani. Zamisel in ureditev atrija je delo arhitekta Janeza Gomboca, skulptura pa akademskega kiparja Draga Tršarja: v njej se kipi posameznikov zlivajo v enovit skupen lik Učitelja. Tlak krasi preprost vzorec v obliki križa in na njegovi sredini znak Škofijske klasične gimnazije. V atriju potekajo prireditve, dijaki pa v njem preživljajo prosti čas.

11


Obiski v zavodu in slavnostni dogodki Zavod so od njegovega vnovičnega odprtja obiskali številni visoki cerkveni dostojanstveniki, domači in tuji predstavniki kulturnega in političnega življenja. Zavod sv. Stanislava je imel prav posebno čast in veselje, da je 17. maja 1996 gostil svetega očeta bl. Janeza Pavla II. in njegovo spremstvo. Ob tej priložnosti je papež blagoslovil cerkev sv. Stanislava in se srečal z nekaterimi učenci, zaposlenimi in dobrotniki zavoda. 9. maja 2002 je zavod prejel nagrado mesta Ljubljane z utemeljitvijo: »Za zgodovinski prispevek k slovenizaciji šolstva ob stoletnici prve popolne slovenske klasične gimnazije, vrhunsko organizacijo učno-vzgojnega procesa in odmevno kulturno-umetniško dejavnost.«

Zgodovina Zavoda sv. Stanislava V začetku prejšnjega stoletja je ljubljanski škof dr. Anton Bonaventura Jeglič spoznal, da je potrebno ustanoviti gimnazijo in zavod, kjer bodo dijake vzgajali tako, da bodo kot izobraženci tudi zavedni Slovenci in zgledni kristjani. Del sredstev je škof Jeglič pridobil s pomočjo nekaterih duhovnikov, v glavnem pa je bil zavod zgrajen s sredstvi, zbranimi od preprostih slovenskih vernikov. Delo so pričeli julija 1901, ko je škof Jeglič blagoslovil temeljni kamen. Prvi dve tretjini zavoda sta bili zgrajeni do leta 1905, zadnja tretjina (levo krilo) pa leta 1910. Po mnogih težavah je zrasla velika ustanova: Zavod sv. Stanislava s prvo slovensko gimnazijo. Na pročelju stavbe je dal ustanovitelj zapisati Kristusu, Zveličarju sveta. Poslanstvo gimnazije je bilo tako vzgoja značaja kot izobrazba razuma: le izobrazba namreč ni dovolj, saj je »lahko kdo velik v kraljestvu znanosti, pa je neznačajen človek«.

12


Prva matura leta 1913 ima zgodovinski pomen, saj so jo dijaki prvič opravljali v slovenskem jeziku. Med prvo svetovno vojno je bila v zavodu vojaška bolnišnica, učenci višjih razredov so bili v vojaški službi. Po vojni je zavod v novih razmerah in v novi državi (Jugoslaviji) nadaljeval svoje delo. 28. aprila 1941 je stavbo zasedla nemška okupacijska vojska, dijaki in profesorji pa so morali zavod zapustiti v treh urah. Vzgojno-izobraževalno delo se je bolj ali manj moteno nadaljevalo na drugih lokacijah v Ljubljani. Škofijska gimnazija je bila uradno ukinjena 5. junija 1945, prostore zavoda pa je takoj po končani vojni zasedla jugoslovanska armada. Maja in junija 1945 je bila stavba in njena okolica koncentracijsko taborišče, iz katerega so v smrt odpeljali na tisoče slovenskih domobrancev in civilistov, potem pa je bila tu vojašnica jugoslovanske armade. Po osamosvojitvi Slovenije leta 1991 je prva demokratično izvoljena oblast poskrbela, da je bil Zavod sv. Stanislava vrnjen prvotnemu lastniku, ljubljanski nadškofiji. 13. novembra 1992 je ljubljanski nadškof in metropolit dr. Alojzij Šuštar v skladu z veljavno zakonodajo ponovno ustanovil Zavod sv. Stanislava za izobraževanje in vzgojo. V njegovem okviru so postopoma začele delovati njegove enote: gimnazija, dijaški dom, Slovenski dom, glasbena šola, študentski dom in osnovna šola. Na zgodovino zavoda opozarja spominska plošča, ki obiskovalca že ob vhodu spomni na prelomne dogodke, ki so se odvijali od njegove ustanovitve dalje. Pred drugo svetovno vojno je v Škofijski klasični gimnaziji dozorevala slovenska katoliška inteligenca, ki je velik del 20. stoletja odločilno oblikovala cerkveno, kulturno in družbeno podobo slovenskega naroda. Na god sv. Stanislava, zavetnika zavoda, se pri maši in na svečani akademiji srečujejo generacije nekdanjih in sedanjih dijakov. Na akademiji podeli nadškof pohvale najboljšim maturantom. Prvi direktor zavoda je bil prelat dr. Borut Košir, ki ima velike zasluge, da je zavod v času sedemletnega vodenja zopet umestil v slovenski kulturni in izobraževalni prostor. Sledil mu je dr. Anton Jamnik, ki je zavod uspešno vodil do praznovanja 100-letnice ustanove. 15. novembra 2005 ga je papež Benedikt XVI. imenoval za ljubljanskega pomožnega škofa. Vodenje zavoda je januarja 2006 takratni nadškof msgr. Alojz Uran zaupal dr. Romanu Globokarju, ki zavzeto nadgrajuje začrtano pot prepoznavnosti zavoda v slovenskem in evropskem izobraževalnem in kulturnem prostoru. Leta 2005 je Zavod sv. Stanislava slovesno praznoval 100-letnico svojega obstoja, leta 2013 pa 20-letnico ponovnega delovanja Škofijske klasične gimnazije in 100-letnico prve mature, ki je v celoti potekala v slovenskem jeziku.

13


Škofijska klasična gimnazija je zasebna katoliška gimnazija. V programu so uravnoteženo obravnavane družboslovne, naravoslovne in humanistične vsebine. Vsebuje tudi predmet vera in kultura, ki ga javne šole nimajo. Ker je gimnazija klasična, imajo latinščino vsi dijaki, nekateri pa izberejo tudi staro grščino. Z odlokom o ustanovitvi Zavoda sv. Stanislava, z dne 13. novembra 1992, je nadškof Alojzij Šuštar ponovno ustanovil Škofijsko klasično gimnazijo, ki je prve dijake sprejela 1. septembra 1993.

Poslanstvo, vrednote in geslo Poslanstvo Škofijske klasične gimnazije je izobraževanje in vzgoja posameznika v skupnosti na temelju krščanskih vrednot in klasičnosti v razgledano, ustvarjalno in plemenito osebnost, pripravljeno za nadaljnjo celostno rast in odgovorno življenje v družbi. Vrednote, za katere si prizadevajo dijaki in vsi zaposleni so: skupnost, vera, ustvarjalno znanje, osebnostna rast in profesionalnost. Gimnazijsko geslo Amor magister optimus poudarja, da je ljubezen najboljša učiteljica, kar je glavno vodilo pri delovanju celotne šolske skupnosti.

15

Škofijska klasična gimnazija


Predmetnik Seznam predmetov in tedensko število ur je prikazano v tabeli predmetnikov.

Brez grščine Vera in kultura Slovenščina Matematika Angleščina Latinščina Nemščina/francoščina/španščina/ruščina Zgodovina Šport Umetnost (zgodovina) Informatika Geografija Biologija Kemija Fizika Psihologija Filozofija Skupaj Ure za izbirne predmete Umetnost (glasba) Obvezne izbirne vsebine

1. 2 4 4 4 3 3 2 3 2 2 2 2 33 1 90

2. 2 4 4 3 3 2 2 3 1 2 2 2 3 33 90

3. 1 4 4 3 3 2 2 3 2 2 2 3 2 (2)* 33 90

4. 1 4 4 4 2 2 2 3 (2)* 2 24 7

Z grščino Vera in kultura Slovenščina Matematika Angleščina Latinščina Grščina Nemščina/francoščina Zgodovina Šport Umetnost (zgodovina) Informatika Geografija Biologija Kemija Fizika Psihologija Filozofija Skupaj Ure za izbirne predmete Umetnost (glasba) Obvezne izbirne vsebine

1. 2 4 4 4 3 2 3 2 3 1 2 2 2 33 1 90

2. 2 4 4 3 3 2 2 2 2 2 2 2 2 33 90

3. 1 4 4 3 3 3 2 2 3 (2)* 2 (2)* 2 2 (2)* 33 90

4. 1 4 4 4 2 3 2 2 2 35 (2)* 2 26 7 30

30

skupaj 210 560 560 490 385 315 280 420 35 70 210 210 210 210 70 70

matura

skupaj

+1 +3 +4 +3

595 560 490 490 455 385

+4 +4 +4 +4 +4 +4 +4 +4

175 210 350 350 350 350 210 210

matura

skupaj

+1 +3 +4 +4 +3

595 560 490 490 490 455 385

175 +4 +4 +4 +4 +4 +4 +4

175 210 350 350 350 280 210 210

35 skupaj 210 560 560 490 385 350 315 280 420 +4 70 210 210 210 140 70 70 35

* možnost izbire predmeta

16


Matura Ob koncu šolanja čaka dijake matura, ki je enotna za vse gimnazije v Sloveniji. Opravljajo jo iz petih predmetov, od katerih so trije (slovenščina, matematika in tuji jezik) obvezni, dva pa izbirna. Za ta dva lahko dijaki izbirajo med 15 predmeti. Matura je ustna in pisna. Rezultati naših maturantov so med najboljšimi v državi in večina se jih lahko vpiše na izbrani študij doma ali v tujini.

Skrb za duhovno rast ter predmet vera in kultura Škofijska klasična gimnazija poudarja celostno rast mladega človeka. Poleg skrbi za telesno zdravje in dobre medsebojne odnose želimo krepiti tudi duhovno razsežnost. Pri tem se opiramo na krščanski pogled na človeka. Zavedamo se, da imajo dijaki na tem področju različne izkušnje in da prihajajo iz različnih okolij. Odgovoriti želimo na potrebe vsakega posameznika in spoštujemo njegovo enkratnost. Na šoli potekajo nekatere organizirane oblike duhovnega življenja: vsakodnevna kratka duhovna misel na začetku in koncu pouka, praznovanje cerkvenih praznikov, posebne dejavnosti v adventu in postu, možnost duhovnega pogovora in spovedi ter razredne maše. Vsak razred gre enkrat na leto za tri dni na duhovno obnovo. Šolski predmet vera in kultura, ki je obvezen v vseh štirih letnikih, dijakom pomaga spoznavati vero in njen vpliv na različna življenjska področja. Poleg krščanstva dijaki spoznajo tudi druga svetovna verstva. Srečajo pa se tudi z vprašanji osebnostnega razvoja, medosebnih odnosov, družbene odgovornosti in etike.

Antični dnevi Namen tridnevnih dejavnosti za dijake 1. letnika je spoznavati svet antike, ga prepoznavati in osmišljati v današnjem času in razjasniti pomen pojma klasičnosti. Tako kot v antiki predmeti niso bili strogo ločeni, tudi dijaki prvi dan dobijo izkušnjo intenzivnega medpredmetnega povezovanja. Drugi dan je namenjen praktičnemu delu v okviru različnih delavnic (kiparjenje, slikanje, izdelovanje mozaikov, glasba v antiki, dramska igra, retorika, vloga družine, rimska kuhinja, šport v antiki, verovanje v antiki in vojaško življenje), tretji dan pa dijaki spoznavajo vrednote antičnega sveta in značilnosti izobraževanja v tem obdobju ter predstavijo izdelke in dejavnosti z delavnic.

17


Prostovoljstvo in socialni praktikum Namen prostovoljnega dela je osebna obogatitev dijakov, spoznavanje lastne identitete in poklicne usmerjenosti, krepitev socialnega čuta ter življenjske izkušnje. Dijaki se z osnovami prostovoljstva seznanijo na delavnicah in seminarjih in se tako za delo tudi strokovno usposobijo. Kot prostovoljci se lahko udejstvujejo na različnih področjih. Prostovoljno delo opravljajo individualno v različnih ustanovah in prostovoljskih organizacijah izven šole po Ljubljani in okolici. Izbirajo lahko med naslednjimi dejavnostmi: delo z ostarelimi, z osebami z motnjo v duševnem razvoju, z osnovnošolci z učnimi težavami, vrstniki iz socialno ogroženih okolij, vrstniki v političnem azilu ter brezdomci. Izbrano dejavnost opravljajo redno tekom šolskega leta približno enkrat tedensko. Socialni praktikum je del obveznega učnega programa gimnazije, ki je namenjen dijakom 2. letnika. Cilj socialnega praktikuma je, da si dijaki pridobijo izkušnjo srečanja z osebami, ki jih pogosto v njihovem vsakdanjem življenju običajno nimajo priložnosti spoznati (starostniki, mladostniki in odrasli z lažjo ali težjo motnjo v duševnem razvoju, osebe v azilu, bolni otroci, vrstniki iz socialno ogroženih okolij in brezdomci). S tem spoznavajo širšo okolico, se učijo novih veščin komunikacije in pristopa k osebam s posebnimi potrebami ter razvijajo osebno odgovornost do njih.

Državljanska kultura V dveh dneh se dijaki 3. letnika seznanijo z geografskimi, političnimi, družbenimi, zgodovinskimi in jezikovnimi značilnostmi Slovenije s poudarkom na osamosvojitvi in nastanku neodvisne države. Spoznajo tudi delovanje inštitucij Evropske unije in njen pomen za državljane EU.

Projektne naloge Velik poudarek v programu gimnazije je namenjen iskanju talentov in pridobivanju znanj, veščin in izkušenj na manj formalen način, ki je podoben potrebam in izkušnjam vsakdanjega življenja. Temu so namenjene projektne naloge, ki jih opravljajo dijaki 2. letnika individualno, dijaki 3. letnika pa v okviru projektnega tima skupaj s sošolci. Dijaki izdelajo nalogo s področja, ki ga v soglasju z mentorjem izberejo sami, za nalogo pa so ocenjeni z oceno v letnem spričevalu. Izberejo lahko med raziskovalnim, umetniškim ali organizacijskim tipom naloge, nalogo športne narave, prevodom v obliki knjige ali izdelavo praktičnega izdelka.

18


Organizacija pouka Vsak letnik na ŠKG ima pet ali šest oddelkov; v oddelku je do 32 dijakov. Šolsko leto je razdeljeno na dve ocenjevalni obdobji. Pouk se prične v prvem tednu septembra in konča v predzadnjem tednu junija. Maturanti končajo pouk konec maja, ko se tudi pričnejo maturitetni izpiti. Ure trajajo 45 minut. Med njimi so petminutni odmori, glavni odmor z malico traja 35 minut, ob sredah 55 minut. Vsak dan imajo dijaki sedem ur pouka, le ob sredah šest. Pouk se začne ob 7.44 in se konča ob 14.11, ob sredah pa ob 13.31. Vsaka razredna skupnost ima svojo matično učilnico, v kateri poteka pouk. Poleg tega pouk pri nekaterih predmetih poteka tudi v posebnih učilnicah za kemijo, biologijo, fiziko ter glasbo, pa tudi v laboratorijih in računalniški učilnici. Vse učilnice so ozvočene, opremljene s projektorji in dostopom do interneta. Na šoli je redno zaposlenih 56 profesorjev. V učiteljski zbor gimnazije sodijo tudi šolska svetovalna delavka, knjižničar in šolski kaplan. Za uspešno delovanje šole in zavoda skrbi tudi tehnično osebje.

Dijaška skupnost Dijaki so organizirani v dijaško skupnost, prek katere lahko s predlogi in organiziranjem kulturnih, športnih in družabnih prireditev sooblikujejo življenje na šoli. Dijaška skupnost ima svoj proračun, ki pridobiva svoja sredstva s članarinami, sponzorstvi in donacijami. Zelo priljubljeni prireditvi, ki ju organizira dijaška skupnost, sta tudi dramski festival, na katerem posamezni razredi predstavijo svojo gledališko dejavnost, in ustvarjalne delavnice Imaginarium, na katerih dijaki rišejo, oblikujejo, kiparijo in rezbarijo. Dijaki izmed učiteljev in sošolcev volijo sedemčlanski tribunal, ki varuje dostojanstvo in pravice dijakov in profesorjev.

Šola v slovenskem prostoru Šolska vrata so vedno odprta za obiskovalce. Da bi si lahko vsakdo ogledal dnevni utrip na šoli, vsako leto organiziramo dan odprtih vrat. Takrat lahko obiskovalci prisostvujejo pri pouku, predstavimo pa jim tudi kulturno in družabno življenje na šoli. Za osnovnošolce organiziramo informativne dneve, kjer bodoči gimnazijci vidijo, kaj jim šola nudi med samim poukom in pri dodatnih dejavnostih. Gimnazija ima redne ali občasne stike z drugimi šolami po Sloveniji. Dijaki se srečujejo na športnem, raziskovalnem in kulturnem področju. Med šolskim letom dijaki na ekskurzijah spoznavajo Slovenijo, njene geografske, zgodovinske in kulturne znamenitosti.

19


Mednarodno sodelovanje in ekskurzije Mednarodne dejavnosti smiselno nadgrajujejo program ŠKG. So pouk na prostem, v drugem okolju, kjer dijaki z aktivnim pristopom spoznavajo nove kraje, običaje, zgodovino, jezike, naravoslovje, umetnost, glasbo in druga specifična področja, ki jim je namenjena posamezna mednarodna dejavnost. Med pomembnejšimi cilji je tudi spoznavanje in spoštovanje drugačnosti ter preseganje stereotipov o tujih deželah in ljudeh. Mednarodno sodelovanje krepi zavest o skupni pripadnosti evropskemu kulturnemu prostoru. Gimnazija ima stike s šolami in drugimi institucijami iz številnih držav v Evropi. Vsak mesec poteka na šoli vsaj en mednarodni dogodek: izmenjave dijakov in profesorjev, udeležbe na mednarodnih konferencah in simpozijih ter različni skupni projekti, kot so UCAPE, mednarodni pevski festival, športna srečanja, frankofonski in ruski dnevi ter dnevi fizike. Ob razrednih ekskurzijah v tujino je poudarek na spoznavanju krajinskih značilnosti, ureditvi mest, zgodovini, kulturi, jeziku in načinu življenja prebivalcev. Dijaki v prvem letniku obiščejo države severno od Slovenije (2 dni), v drugem letniku pa Dunaj (3 dni). V tretjem letniku imamo sedemdnevno ekskurzijo po različnih evropskih državah (Francija, Grčija, Španija, Avstrija, Švica, Nemčija). Eden od namenov teh ekskurzij je utrjevanje tujega jezika, ki se ga v razredu učijo. Dijaki četrtega letnika gredo v Assisi in Rim (5 dni).

Glasba Posebna značilnost gimnazije je bogata glasbena ponudba, saj deluje pet pevskih zborov: Fantovski zbor 1. letnika ŠKG (30 pevcev), Dekliški zbor 1. letnika ŠKG (70 pevk), Mešani zbor Škofijske klasične gimnazije (40), Mladinski mešani zbor sv. Stanislava (50) in Dekliški zbor sv. Stanislava (45). Skoraj polovica dijakov poje v pevskih zborih. Vseh pet zborov, ki se med seboj razlikujejo po starosti in zahtevnosti programa, tvori zborovsko piramido. Ta je zaradi svojega obsega, kakovosti in števila sodelujočih velika posebnost tako v slovenskem kot tudi širšem evropskem šolskem prostoru. Repertoar naših zborov sega od gregorijanskega korala in del renesančnih, klasicističnih in romantičnih skladateljev prek ljudske glasbe do raznovrstne glasbe našega časa. Svoje delo predstavljajo na koncertih in turnejah doma in v tujini. Zbori ŠKG vsako leto sodelujejo na letnem koncertu v Cankarjevem domu in prispevajo k slovesnostim ob verskih in državnih praznikih. Gostovali so že v mnogih državah: v Avstriji, Nemčiji, Švici, Italiji, Franciji, Kanadi, ZDA, Veliki Britaniji, na Češkem, Slovaškem, Poljskem, Švedskem in Hrvaškem. Njihovo petje je zabeleženo na večih zgoščenkah: Aere perennius, Svetovi duha, Igraj kolce in Sončnica ter na številnih posnetkih v arhivih Radia in televizije Slovenija.

20


Mladinski mešani zbor sv. Stanislava in Dekliški zbor sv. Stanislava sta prejela številna priznanja in nagrade na revijah slovenskih mladinskih pevskih zborov in mednarodnih pevskih festivalih, vključno z zlatimi plaketami in priznanji za najboljši zbor tekmovanja. Oba zbora redno izvajata tudi večja vokalno-inštrumentalna dela in sodelujeta s profesionalnimi glasbenimi institucijami. Mladinski mešani zbor je dosegel eno najbolj vidnih uvrstitev s 4. mestom na uglednem zborovskem tekmovanju v Marktoberdorfu (Nemčija) in zmago na 30. Mednarodnem mladinskem pevskem festivalu v Celju 2013. Dekliški zbor je zaslovel s številnimi zmagami na tekmovanjih tako v Sloveniji kot v Evropi. Zadnja največja uspeha tega zbora sta zmagi na Mednarodnem mladinskem pevskem festivalu v Celju 2011 in na prestižnem evroradijskem tekmovanju Let the Peoples sing v Oslu (Norveška). Na šoli spodbujamo tudi razredno petje – razredi se lahko vsako leto izkažejo na pevskem festivalu. Dijaki inštrumentalisti, ki obiskujejo glasbene šole, se samostojno združujejo v manjše zasedbe in igrajo glasbo najrazličnejših zvrsti, od baročne do sodobne glasbe. V povezavi z zavodsko glasbeno šolo redno deluje godalni orkester (občasno se razširi v simfoničnega), ki pogosto sodeluje z zavodskimi zbori pri izvedbi večjih vokalno-inštrumentalnih del. Ko dijaki maturirajo, se nekateri vključijo v zbora alumnov: Ženski zbor Mens Sonora in Komorni zbor Megaron, ki sodita med najboljše tovrstne zbore.

Šport Večina športnih dejavnosti se odvija v telovadnici, ki je bila zgrajena leta 1994. Obsega veliko dvorano s plezalno steno, manjšo gimnastično telovadnico in sobo za fitnes. Ob šoli je nogometno igrišče s tekaško stezo. Po pouku potekajo krožki športnega plezanja, odbojke, košarke, rokometa, nogometa in posamična tekmovanja v različnih športnih panogah. Sodelujemo in tekmujemo v vseh športih, ki jih razpisuje Mestna občina Ljubljana – Oddelek za šport in tudi na številnih državnih prvenstvih srednjih šol, kjer beležimo veliko visokih uvrstitev tako med posamezniki kot med ekipami. Vsako leto organiziramo ali se udeležimo prijateljskih športnih turnirjev oz. tekem med različnimi srednjimi šolami. Smo pa tudi eden od organizatorjev in hkrati udeležencev mednarodnega športnega tekmovanja, v katerega je vključeno več športnih ekip iz 7 evropskih držav. Od leta 1995 je gimnazija organizator državnega prvenstva v športnem plezanju in tudi drugih različnih državnih prvenstev za ekipne športe.

22


Krožki Na gimnaziji delujejo različni krožki kot so geografski, družbeno-politološki, debatni, biološki, vivaristični, kemijski, računalniški, dramski, jezikovni, krožek improvizacije ter različni športni krožki kot so nogomet, odbojka, rokomet, košarka in športno plezanje. Plesne vaje so priljubljene zlasti pri maturantih, ki se pripravljajo na maturantski ples. Dijaki skupaj z mentorji sodelujejo na različnih regijskih in državnih tekmovanjih, še posebej iz slovenščine, matematike, naravoslovnih in družboslovnih predmetov ter tujih in klasičnih jezikov. Mnogi dijaki so se izkazali z izjemnimi dosežki na tekmovanjih iz različnih področij, najboljši so se udeležili tudi mednarodnih olimpijad.

Likovna šola Likovna šola nadgrajuje gimnazijski program z ustvarjanjem na likovnem področju. Tako mladi likovni umetniki razvijajo svojo nadarjenost in jo obogatijo s poglobljenim razumevanjem umetnosti. Ob koncu vsakega šolskega leta razstavijo svoja dela v zavodskem atriju.

Raziskovalne naloge Vsako leto se dijaki z raziskovalnimi nalogami udeležujejo srednješolskega tekmovanja v okviru gibanja Znanost mladini, na katerem dosegajo najboljše rezultate v Sloveniji. Naš dijak Tim Prezelj je bil tako zaradi izrednega uspeha na državnem tekmovanju iz biologije povabljen na Evropsko tekmovanje mladih raziskovalcev 2012 v Bratislavi (Slovaška), kjer je prejel prestižno nagrado Evropskega molekularnega biološkega laboratorija v Heidlbergu (Nemčija).

Ustvarjalno pisanje Dijaki vsako leto izdajo literarno revijo Domače vaje, v kateri izrazijo svojo besedno ustvarjalnost: objavijo pesmi, krajša pripovedna dela, eseje, razmišljanja in intervjuje. Sara Hanuna in Katarina Gomboc sta dobitnici Župančičeve frulice za najboljšega srednješolskega pesnika. Časopis Kažipot prikazuje življenje na šoli iz dijaškega zornega kota in izide trikrat letno. Razredni stenski časopisi, ki jih ustvarjajo dijaki v prvem in drugem letniku, opisujejo življenjski utrip v razredu in na šoli. Dijaki tretjega letnika izdajajo enkrat mesečno razredno revijo, dijaki četrtega pa letniško revijo, ki jo tudi javno predstavijo.

23


Počitniške dejavnosti v okviru ŠKG Med počitnicami so dijakom na voljo različni tabori po Sloveniji in v tujini: latinsko-arheološki, potepuško-duhovni, filozofski in delovno-prijateljski tabor v Bosni in Hercegovini.

Sodelovanje s starši Šola posveča posebno pozornost sodelovanju s starši. Ti izražajo svoje interese in želje prek sveta staršev in v pogovorih s profesorji. Profesorji so vsaj eno uro tedensko na voljo za govorilne ure, najmanj dvakrat letno pa se starši posameznih oddelkov zberejo na roditeljskih sestankih. Na šoli deluje tudi Šola za starše.

Financiranje Sredstva za izvajanje javno veljavnega programa pridobiva gimnazija iz državnega proračuna, za investicijsko vzdrževanje in opremo od ustanovitelja, donatorjev in iz lastnih virov, za dodatni redni program pa prispevajo denar starši dijakov. K temu programu spadajo: duhovne obnove, ekskurzije po domovini in tujini, deljen pouk pri tujem jeziku, naravoslovni, kulturni in športni dnevi, krožki, pevski zbori in še nekatere druge dejavnosti. Dijaki imajo možnost prejemanja denarne pomoči iz javnih sredstev in zasebnih skladov. Gimnazija ima v sodelovanju s Karitasom sklad za pomoč socialno šibkim družinam in šolski sklad za nabavo učil in modernizacijo pouka.

25


Jegličev dijaški dom je zasebni katoliški dom, namenjen v prvi vrsti dekletom in fantom, ki po končani osnovni šoli nadaljujejo šolanje na Škofijski klasični gimnaziji, pa tudi drugim dijakom. Vsako leto se dijaški dom, v katerem je 235 ležišč, vpiše precej dijakov iz oddaljenih krajev pa tudi iz bližnje okolice. Dom zagotavlja kakovost bivanja in dela ter spodbudno okolje. Vzgojno delo v domu temelji na javno veljavnem Vzgojnem programu za dijaške domove. Jegličev dijaški dom je maja 1993 ustanovil takratni ljubljanski nadškof Alojzij Šuštar.

Poslanstvo, vrednote in geslo Poslanstvo dijaškega doma se glasi: V sobivanju, pristnih odnosih in z osebnim zgledom mladim omogočiti celostno osebnostno rast v dobre ljudi, odgovorne kristjane in državljane. Pri vzgojnem prizadevanju in delovanju doma jih vodijo naslednje vrednote: odgovornost, krščanska vera, zaupanje, kultura odnosa in spoštovanje dostojanstva. Geslo doma je: Moja rast, moja skupnost, moj dom.

27

Jegličev dijaški dom


Vsakdanji utrip Dijaki so razporejeni v vzgojne skupine. Imajo organiziran čas za učenje in stalno spremstvo vzgojitelja, ki skrbi za svojo vzgojno skupino. Učne ure so organizirane v popoldanskem in večernem času. V domu imajo dijaki celotno oskrbo in dobre pogoje za bivanje in učenje ter številne možnosti za vključevanje v interesne dejavnosti šole in doma. Življenje in delo v domu ureja Pravilnik o domskem redu, ki obvezuje vse dijake in delavce doma. Ob sprejemu v dom vsak dijak skupaj s starši podpiše posebno izjavo, da se strinja s pravili in sprejema vzgojno usmeritev doma. Dijaki imajo na voljo dodatne dejavnosti z mentorstvom ter številne spodbude in možnosti za aktivno preživljanje prostega časa. Še posebej družabno je v večernem času, ko so organizirane interesne dejavnosti in krožki, srečanja skupin, rekreacija, kulturne prireditve, predavanja, filmi, plesi in družabna srečanja. Dijaki imajo možnost obiska glasbenih, gledaliških in drugih prireditev ter ogleda razstav, ki se odvijajo v Zavodu sv. Stanislava. Bivanje v domu popestrijo številni raznoliki dogodki med šolskim letom, med drugim tudi sprejem dijakov prvega letnika, vikendi vzgojnih skupin, miklavževanje, pustovanje, sodelovanje z ljubljanskimi dijaškimi domovi in Domijada.

Posebnosti programa Jegličev dijaški dom je katoliški dom, kar pomeni, da medsebojni odnosi, življenje in delo temeljijo na krščanskih vrednotah. Pomembno za življenje v domu je, da imajo mladi v času njihovega srednješolskega obdobja tu primerno družbo, ki spodbuja pozitivne vrednote, da se naučijo živeti v skupnosti in da se počutijo sprejete. Dijaki imajo možnost sodelovanja pri verskih obredih in številne možnosti in spodbude za duhovno zorenje in osebnostno rast. Dom ima svojega kaplana, ki je na razpolago za duhovni pogovor in spoved. Duhovno vodilo naših vzgojnih prizadevanj je: prebujanje, spodbujanje in krepitev rasti v osebni veri ter dejavnem življenju. Bivanje v domu popestrijo številni raznoliki duhovni dogodki. Velik poudarek dajemo dejavnostim s področja solidarnosti. Dijaki lahko del svojega prostega časa namenijo služenju drugim v okviru organiziranega prostovoljnega socialnega dela v različnih ustanovah v Sloveniji in tujini (misijonski vikendi, poletni prostovoljni tabori: Bolgarija, Madžarka, Indija).

28


Osnovna šola Alojzija Šuštarja je zasebna katoliška osnovna šola. Poleg obveznih predmetov, ki jih izvajajo vse javne šole, so na tej šoli še naslednji predmeti: spoznavanje vere (razredna stopnja) oz. vera in kultura (predmetna stopnja), klasična kultura z latinščino ter praktikum. Osnovna šola nosi ime po pokojnem nadškofu dr. Alojziju Šuštarju, ki je zadnjih deset let svojega življenja preživel v zavodu. Ustanovil jo je takratni ljubljanski nadškof msgr. Alojz Uran 1. 9. 2007, s poukom pa je pričela leto dni kasneje.

Geslo šole Geslo osnovne šole se glasi: Šola tisočerih talentov.

O šoli Program katoliške osnovne šole povzema cilje vzgoje in izobraževanja, ki so navedeni v 2. členu Zakona o osnovni šoli. Šolanje traja devet let, pet let na razredni in štiri leta na predmetni stopnji. Na razredni stopnji od 1. do 5. razreda večino predmetov poučuje razredni učitelj, na predmetni od 6. razreda naprej pa različne premete učijo različni učitelji. V šolo se lahko vpišejo otroci, ki izpolnjujejo pogoje v skladu z določili 45. in 46. člena Zakona o osnovni šoli in katerih starši se strinjajo z vzgojno-izobraževalnim programom katoliške osnovne šole. Šola nima šolskega okoliša, kar pomeni, da kraj bivanja pri vpisovanju ni pomemben. Trudimo se, da bi vsak otrok razvil svoje sposobnosti in darove, s katerimi je obdarjen, v največji možni meri. Mnogi učenci izkazujejo velike talente na športnem, umetniškem, naravoslovnem in jezikovnem področju in na tekmovanjih dosegajo lepe uspehe, na katere smo še posebej ponosni.

29

Osnovna šola Alojzija Šuštarja


Vzgojni koncept, ki je utemeljen na krščanstvu, uresničuje sledeče cilje: vzgoja v poštene, strpne, odgovorne in solidarne državljane, predstavitev verskega življenja kot vrednote, seznanjanje učencev s krščansko vero, njeno tradicijo in vrednotami, vzgoja k spoštovanju drugače mislečih, vzgoja odgovornosti do naravnega okolja, predstavitev narave kot Božjega stvarstva in vključevanje slovenske in evropske kulturne tradicije v zavest lastne identitete.

Posebnosti programa Šolski predmet spoznavanje vere oz. vera in kultura želi učenca voditi k odkrivanju človekove naravnanosti v presežno. Zato dobijo temeljna človekova vprašanja o prihodnosti in smislu svojo religiozno dimenzijo. Pouk angleščine se začne že v prvem razredu. Že na razredni stopnji vpletamo v pouk vsebine klasične kulture, na predmetni stopnji pa imajo samostojni predmet klasična kultura, kjer se srečajo tudi s prvimi latinskimi besedami. Z znanjem latinščine učenci bogatijo besedni in pojmovni zaklad ter si tako olajšajo učenje vseh ostalih jezikov. Vsako leto si razred izbere eno konkretno obliko prostovoljstva oziroma dobrodelne dejavnosti. Med kulturnimi dnevi otroci obiskujejo kulturne prireditve in tudi sami aktivno sodelujejo na tem področju. Po razredih v prvem triletju so oblikovani razredni zborčki, ki imajo pevske vaje dvakrat tedensko. Kasneje se učenci lahko vključijo v šolski pevski zbor, ki ima na repertoarju narodne in umetne pesmi, vsako leto pa pripravijo tudi mjuzikal. Vsi otroci prvega triletja imajo enkrat tedensko plesne vaje s plesno učiteljico. Plešejo pa tudi pri folklori, ritmični gimnastiki in jazz baletu. Posebnost naše šole so tudi družinski dnevi, ko učenci en konec tedna preživijo skupaj z razrednikom, šolskim kaplanom in animatorji izven urbanega okolja v naravi. Zaključijo jih z druženjem s starši. Na družinskih dnevih je veliko priložnosti za izkustvo narave in vseh lepot, ki nam jih nudi, za pogovore, sklepanje prijateljstev in iskanje odgovorov na življenjska vprašanja.

30


Redne letne dejavnosti Naravoslovni dnevi so namenjeni raziskovalnemu načinu spoznavanja narave, njenih prebivalcev in naravnih pojavov. Športni dnevi spodbujajo aktivni šport in spoznavanje naravnega okolja. Ročne spretnosti so dnevi, ko učenci spoznavajo praktično delo na tehničnem in umetniškem področju. V okviru teh dni učenci izkusijo čim več samostojnega praktičnega dela. Projektno delo spodbuja učence k povezovanju in uporabi znanja, pridobljenega pri različnih predmetih in v vsakdanjem življenju zunaj šole. Od 1. do 5. razreda poteka projektno delo v okviru rednega pouka. Projektni dnevi so namenjeni tedenskim projektom s področja naravoslovja in družboslovja. Predvideni so za 6. in 9. razred. V 8. razredu je t. i. umetnostni teden, katerega cilj je oblikovati umetniško predstavo v obliki projekta, pri katerem vsak učenec sodeluje v skladu s svojimi interesi in sposobnostmi. Dnevi zdravja so namenjeni preventivni skrbi za zdravje učencev. V okviru teh dni učenci opravijo tudi redne zdravniške preglede. Petdnevno poletno šolo v naravi imamo v 5., zimsko pa v 7. razredu.

31


Glasbena šola v Zavodu sv. Stanislava je zasebna katoliška glasbena šola. Že ustanovitelj zavoda, škof Jeglič, je želel, da ima glasba pri izobraževanju dijakov tedanje klasične gimnazije pomembno vlogo. Temelje rednega glasbenega izobraževanja sta v prvih desetletjih delovanja zavoda ustvarila profesorja Vojteh Hybašek in Matija Tomc. Glasbeno šolo, kot jo poznamo danes je leta 1996 kot četrto zavodsko enoto ustanovil takratni ljubljanski nadškof dr. Alojzij Šuštar.

Poslanstvo Poslanstvo šole je preko muziciranja navduševati učence za lepoto v glasbi, pri čemer razvijajo tenkočuten odnos do estetike.

Program Glasbeno šolo poleg dijakov ŠKG obiskujejo tudi učenci iz OŠ Alojzija Šuštarja in drugi, ki šele začenjajo s prvimi glasbenimi koraki, a postopoma zorijo v dobre in navdušene glasbenike. Program šole vsebuje poleg individualnega dela z učenci veliko komornega muziciranja in široko spoznavanje glasbene umetnosti. Učenci se seznanijo z različnimi slogovnimi obdobji, ki zahtevajo raznolike estetske pristope. Glasba v rosnih letih je zelo pomembna, saj v otrocih vpliva na njihov vrednostni sistem. Zato učence med drugim usmerjamo tudi v občasno delo v majhnih skupinah, kot npr. pri nauku o glasbi. Predmetnik glasbene šole zajema: klavir, orgle, kitaro, citre, harmoniko, diatonično harmoniko, violino, violončelo, flavto, kljunasto flavto, trobento, petje, jazz petje, nauk o glasbi, solfeggio, glasbeno pripravnico, predšolsko glasbeno vzgojo in orkestre: veliki in mali godalni orkester ter kitarski ansambel. V šoli poučujejo priznani pedagogi, ki posvečajo posebno skrb ustvarjalnosti učencev.

33

Glasbena šola v Zavodu sv. Stanislava


Glasbene prireditve Koncerte organiziramo v zavodski dvorani, šola pa je povabljena tudi na prireditve po Sloveniji, v zamejstvo in na tuje. Naši mladi glasbeniki igrajo na šolskih koncertih in produkcijah, gostovanjih na glasbenih šolah po Sloveniji, odprtjih razstav, dobrodelnih prireditvah in snemanjih. Z glasbo bogatijo bogoslužje, polepšajo praznike, posebej še slovesnosti v čast sv. Stanislavu in božič. Želimo, da bi doživetja in znanje, ki ga učenci pridobijo v naši glasbeni šoli, postalo dragocena popotnica za njihovo bodoče življenje. V svojem delovanju je šola vzgojila tudi vrsto mladih glasbenikov, ki so nadaljevali šolanje na srednji in visoki stopnji v Sloveniji in tujini. Učenci so do sedaj na koncertih lahko prisluhnili priznanim umetnikom pianistom: Dubravki Tomšič Srebotnjak, Riti Kinki, Sonji Pahor, Alexisu Maisenbergu, Kostadinu Boginu; violinistom: Tanji Sonc Primožu Novšaku, Gorjanu Košuti, čelistu Milošu Mlejniku, in organistu Juergenu Esslu, basbaritonistu Klausu Mertensu, kitaristu Tomažu Rajteriču ter komornim skupinam Arkadia Trio, Cemerata B, Trio Serafin in tudi drugim. Šola za svoje učence redno organizira tudi seminarje: za pianiste so jih vodili Kostadin Bogino, Sonja Pahor, Jure Rozman in Benjamin Govže; za violoniste: Gorjan Košuta, Volodja Balžalorsky, Vildana Repše; za kitariste: Tomaž Rajterič; za čeliste: Ksenja Trotovšek-Brlek, za pevce: Helena Lazarska, Dunja Vejzović ; za organiste: Nathan Laube. Na teh tečajih učenci odkrivajo skrivnosti mojstrskega obvladovanja inštrumenta. Vsako leto šola organizira tudi ciklus komornih koncertov, ki predstavlja veliko umetniško obogatitev ne samo za glasbeno šolo, temveč tudi za cel zavod.

34


Študentski dom Janeza F. Gnidovca je zasebni katoliški študentski dom, ki nosi ime po prvem ravnatelju Škofijske klasične gimnazije. Jeseni 2002 je takratni ljubljanski nadškof dr. Franc Rode podpisal odlok o ustanovitvi doma.

Poslanstvo in geslo Študentski dom Janeza F. Gnidovca omogoča študentkam in študentom dobre pogoje za študij in celostno rast v skupnosti. Spodbuja jih k ustvarjalnosti, samostojnosti in odgovornosti. Geslo doma je: Ko veš, da nisi sam.

Vsakdanji utrip V domu bivajo študenti iz različnih krajev Slovenije, ki študirajo na fakultetah v Ljubljani. Dom lahko sprejme 114 študentk in študentov, ki bivajo v manjših apartmajih. V vsakem apartmaju sta dve sobi z dvema posteljama, kopalnica in manjša kuhinja. Na voljo je dostop do interneta. Študentje uporabljajo tudi študijsko sobo, računalniško učilnico in knjižnico, v pritličju in kletni etaži pa so skupni prostori za družabne dejavnosti, pralnica, kuhinja in mini čitalnica. Trikrat tedensko imajo v večernem času na razpolago športno dvorano. Za trenutke zbranosti in molitve je vedno odprta kapela Božje Modrosti, kjer je dvakrat tedensko sveta maša. Za sprejem v dom mora kandidat izpolnjevati dva pogoja: imeti status študenta in sprejemati vzgojno usmeritev ter pravila študentskega doma.

35

Študentski dom Janeza F. Gnidovca


Posebnosti programa V študentskem domu posebno pozornost namenjamo odnosom. Želimo biti skupnost, ki podpira vsakega posameznika v njegovi enkratnosti, spodbuja k odkrivanju in razvijanju talentov ter iskanju življenjskega poslanstva. Študentski dom ne želi zgolj nuditi dobrih pogojev za študij, ampak vsakemu od študentov pomagati pri osebnostni rasti, da bi lahko po svojih močeh dejavno posegel v družbeno dogajanje. V tem duhu naj bi vsak študent nekaj svojega časa in talentov namenil oblikovanju skupnega utripa študentskega doma, se vključeval v dejavnosti v zavodu (sodelovanje pri kulturnih dogodkih, učna pomoč dijakom ali osnovnošolcem) ali služil širši skupnosti (obiskovanje starejših, pomoč prizadetim, sodelovanje v domači župniji in dobrodelnih organizacijah). Različne dejavnosti v domu vodijo in oblikujejo študentje sami. Tako v domu delujejo skupine za duhovnost, šport, dobrodelnost, družabnost, ustvarjalnost, kulturo in intelektualni forum. Vsako leto pripravijo sprejem brucev, martinovanje, miklavževanje, kulturne in debatne večere, večer ob ribniku na gregorjevo in zaključni piknik. Študentje organizirajo dogodke, ki spodbujajo dobrodelnost, družbeno aktivnost in samoiniciativnost med mladimi. Ženske čajanke pa so namenjene študentkam, da bi odkrile bogastvo ženske narave in se ga veselile.

36


Slovenski dom je enota Zavoda sv. Stanislava, ki ima predvsem kulturno poslanstvo in ki jo predvideva že ustanovni akt iz leta 1992. Prireja razstave domačih in tujih umetnikov v Kregarjevem in Meršolovem atriju ter oglede po Kregarjevi galeriji in Tršarjevi sobi. Preko različnih kulturno-umetniških dejavnosti se povezuje tudi z izseljenci in rojaki v tujini.

Galerija Staneta Kregarja Ustanovljena je bila s posebnim odlokom ljubljanskega nadškofa dr. Alojzija Šuštarja 13. novembra 1993 in slovesno odprta 6. februarja 1994. Galerija je poimenovana po profesorju risanja na predvojni Škofijski klasični gimnaziji Stanetu Kregarju, duhovniku in slikarju. Leta 1935 je diplomiral na Akademiji likovnih umetnosti v Pragi. Od takrat je neizbrisno zaznamoval tako posvetno kot sodobno cerkveno umetnost v Sloveniji ter obogatil naše cerkve s številnimi barvnimi okni, freskami, z mozaiki, oltarnimi slikami in liturgičnimi oblačili. V galeriji v velikosti 350 m2 je stalna zbirka 85 umetniških del, ki so jih zavodu poklonili slikarjevi dediči. V zbirki so predstavljene značilne faze Kregarjevega dela, od nove stvarnosti, poetičnega realizma do abstraktnega slikarstva in nove figuralike iz 60-ih let. Leta 1995 je bila v prostorih galerije obsežna razstava liturgičnih oblačil – paramentov, ki jih je oblikoval in načrtoval Stane Kregar. Leta 1996 je Zavod sv. Stanislava izdal katalog z naslovom Stane Kregar – Stalna zbirka poklonjenih del. Novembra 2005 je zavod s predstavitvijo monografije Kregarjevo strmenje k nevidnim obalam – Sakralno slikarstvo Staneta Kregarja počastil slikarjevo 100. obletnico rojstva. V prvi polovici leta 2013 je bila v Narodni galeriji v Ljubljani obsežna spominska razstava Kregarjevih del ob 40-letnici slikarjeve smrti »Romar k lepoti«, za katero smo iz naše galerije posodili 17 platen in več osnutkov za vitraje.

37

Slovenski dom


Soba Marijana Tršarja Na pobudo slovenskih izobražencev iz Trsta je akademski slikar Marijan Tršar maja 2001 poklonil Zavodu sv. Stanislava slikarski opus iz taborišč Gonars in Teharje. Dragocena zbirka 53 risb, grafik in akvarelov je zgovoren dokument časa. Razstavljena je v spominski sobi, poimenovani po umetniku. Zbirko dopolnjujejo slike iz umetnikovega cikla Holokavst, ki so na ogled na hodniku v 2. nadstropju zavoda. V knjižnici dr. Antona Breznika so razstavljene lesene skulpture kiparja Lojzeta Čampe, ki jih je zavodu leta 2004 podaril njegov sin Janez Čampa. Zavod sv. Stanislava je od leta 2007 bogatejši za dve likovni zbirki: prva so Svetopisemske slike akademskega slikarja Lojzeta Čemažarja, ki so razvrščene na hodniku med gimnazijo in dijaškim domom, druga pa zbirka 40 portretov slovenskih slikark, kipark in ilustratork, ki jih je zavodu poklonila akademska slikarka Irina Rahovsky Kralj.

Občasne razstave V letih po ponovni ustanovitvi je zavod postal prepoznaven tudi po pestri in raznoliki razstavni dejavnosti, saj se v okviru Slovenskega doma skrbno načrtuje in skrbi za kvalitetno pripravo, predstavitev in tudi odmevnost likovnih razstav. Tako se je v preteklih letih v obeh atrijih ob glavnem zavodskem vhodu – Kregarjevem in Meršolovem atriju –, ki sta namenjena tovrstni dejavnosti, zvrstilo več kot sto osemdeset razstav domačih in tujih ustvarjalcev, in sicer v različnih likovnih zvrsteh (slike, kipi, grafike, risbe, ilustracije, fotografije, oblikovanje in umetna obrt). Poleg likovnikov z različnih koncev Slovenije, zamejstva in tudi tujine pa so se na razstavah večkrat predstavili tudi (sedanji in nekdanji) dijaki Škofijske klasične gimnazije, saj je ena od vrednot, za katero želimo, da jo naši učenci odkrivajo, tudi odprtost in občutljivost za različne umetnostne izraze. Ustvarjalnost, radoživost, pa tudi mladostna iskanja in kritičnost naših dijakov se lepo odraža v vrsti razstav in projektov, ki jih med šolskim letom pripravijo dijaki s svojimi mentorji v okviru projektnih nalog ali Likovne šole ŠKG. V jubilejnem letu – ob 20-letnici ponovnega delovanja ŠKG – pa so se na dveh razstavah predstavili tudi nekdanji dijaki, ki ustvarjajo na likovnem področju. Vsako odprtje razstave je droben kulturni dogodek, ki ga običajno z glasbo obogatijo učenci zavodske glasbene šole in z umetnostno besedo tudi dijaki Škofijske klasične gimnazije in učenci OŠ Alojzija Šuštarja.

38


Klub Alumni Škofijske klasične gimnazije Potreba po klubu, ki bi zajemal prav vse nekdanje škofijce, alumne, je rasla s številom generacij, ki so zapustile šolske klopi Škofijske klasične gimnazije, in z zavedanjem, da so prijateljske vezi med njimi poleg bogatega znanja njihova najdragocenejša popotnica za življenje. Klub združuje nekdanje dijake in skrbi za ohranjanje vezi med bivšimi dijaki, med Zavodom sv. Stanislava in ŠKG, omogoča mreženje na strokovnem, znanstvenem, poslovnem in drugih področjih ter širi zavest o pomenu humanističnega in klasičnega izročila. Pomemben vidik sodelovanja alumnov je tudi medsebojna pomoč članov in prijateljsko druženje. Klub je pričel delovati spomladi leta 2010 in si je za svoje temeljno vodilo izbral geslo Unitas, libertas, caritas. Pred tem je od leta 1998 že delovalo Študentsko društvo Megaron, ki še vedno uspešno združuje študentsko populacijo. Klub dvakrat letno izda revijo Amo®, katere namen je tudi predstavitev čim širšega kroga alumnov. Člani organizirajo letna srečanja, okrogle mize, srečanja posameznih generacij in dobrodelni ples. S svojimi izkušnjami in znanjem vsako leto sodelujejo pri okrogli mizi o izbiri študija in poklicih, ki je namenjena dijakom ŠKG.

40


Zavod sv. Stanislava daje v najem naslednje prostore: Jegličev dijaški dom V času pouka od 1. septembra do konca junija je najem prostorov prilagojen urniku Škofijske klasične gimnazije. Med poletnimi počitnicami pa lahko Jegličev dijaški dom sprejme tudi do 250 gostov. Na voljo je več kot 30 sob in 20 apartmajev s kopalnico in sanitarijami. Zavod ima urejene parkirne prostore za večje število vozil.

Jedilnica Kuhinja deluje po predhodnem naročilu. Izbirate lahko med polnim penzionom, polpenzionom ter samo nočitvami z zajtrkom. Na voljo sta dve jedilnici, ki sprejmeta 250 gostov.

Konferenčne sobe V pritličju stavbe je več konferenčnih sob, ki sprejmejo od 10 do 100 udeležencev. Konferenčne sobe na željo opremimo s sodobno računalniško opremo. Računalniški učilnici v zavodu sta primerni za računalniške seminarje.

Dvorana Matije Tomca V dvorani, ki sprejme do 250 obiskovalcev, so organizirani koncerti, seminarji, konference in druga srečanja. Akustična dvorana je primerna za nastope komornih skupin, solistov, zborov in manjših orkestralnih zasedb. Ker je Zavod sv. Stanislava odmaknjen od mestnega vrveža in cestne infrastrukture, je dvorano mogoče uporabiti tudi za snemanje. Dvorana je primerna tudi za glasbene seminarje ali glasbeni pouk na klavirju Steinway&Sons, model D 274.

Športna dvorana Med šolskim letom in v počitniškem času je športna dvorana Škofijske klasične gimnazije na voljo vsem, ki si želijo zdravega duha v zdravem telesu. Dvorana omogoča številne športne dejavnosti (košarka, mali nogomet, odbojka, rokomet), v njej pa je tudi organizirana šola športnega plezanja. Zunanje nogometno igrišče z atletsko stezo daje obilo možnosti rekreativnega športa. Lokacija zavoda na obrobju mesta je primerna tudi za vse tiste, ki uživajo v krajših izletih v naravo.

41


Platonova votlina Blizu glavnega vhoda zavoda se nahaja klubski prostor, ki je poslikan z mojstrskimi stvaritvami slikarja Zmaga Modica. Prostor je primeren za srečanja manjših skupin do 40 obiskovalcev. Namenjen je tudi druženju po koncertih in odprtjih razstav.

Razstavna dejavnost V Zavodu sv. Stanislava je mogoče postaviti razstave v dveh atrijih, ki merita 90 m2 oz. 50 m2. Podrobnejše informacije o razstavah vam posreduje: Mag. Bernarda Podlipnik Štula 23 1210 Ljubljana Šentvid Tel: 01/582 20 00 e-pošta: slovenski.dom@stanislav.si

Jezikovna šola v Zavodu sv. Stanislava Jezikovna šola v Zavodu sv. Stanislava organizira med šolskim letom tečaje angleškega jezika za osnovnošolce, srednješolce in odrasle, med poletnimi počitnicami pa v zavodu poteka Poletna jezikovna šola za osnovnošolce in srednješolce. Tečaji preko celega šolskega leta so namenjeni vsem, ki želijo nadgraditi svoje znanje jezika. Učenje v manjših skupinah omogoča izboljšanje govornih veščin, tekočnost izražanja in hitrejšega napredovanja v pisnem sporočanju. Ure so popestrene z avtentičnim vizualnim in slušnim gradivom, ki vsebuje zanimive članke, pisane za ustrezno starost tečajnikov, priljubljene TV oddaje in novice, popularno glasbo in filme ter najnovejše internetne zanimivosti. Za odrasle so organizirani splošni, konverzacijski in poslovni tečaji ter priprava na mednarodne izpite FCE, CAE in BEC. Poletna jezikovna šola za osnovnošolce in srednješolce poteka v zavodu že več kot deset let. V juliju je organiziran tečaj za osnovnošolce. Učenci so ves dan v stiku z jezikom, ki se ga učijo. Dopoldanski pouk poteka v razredih z učitelji, popoldne pa sledi delo z animatorji v manjših skupinah, ki tematsko dopolnjujejo dopoldansko delo. V času tečaja udeleženci bivajo v Jegličevem dijaškem domu. V avgustu poteka jezikovna šola za srednješolce. Dijaki prvega in drugega letnika utrdijo svoje znanje še pred začetkom novega šolskega leta, dijaki tretjega in četrtega letnika pa pričnejo s pripravo na maturo.

42


Slovenski otroški zbor Poleti 2002 je bil v Zavodu sv. Stanislava ustanovljen Slovenski otroški zbor. Zbor se predvidoma enkrat letno zbere na desetdnevnih pevskih vajah, ki jih sklene s kratko koncertno turnejo. Sestavljajo ga nadarjeni mladi pevci iz vse Slovenije v starosti od 10 do 16 let. Pevci imajo priložnost za nadgradnjo svoje zborovske izkušnje, pevskega znanja in glasbene razgledanosti. V Slovenskem otroškem zboru je doslej sodelovalo že več kot 1000 mladih pevcev.

Informacije o najemih in jezikovni šoli v času poletnih počitnic vam posreduje: Mag. Matija Mitja Štih Štula 23 1210 Ljubljana Šentvid Tel.: 01/582 22 02 e-pošta: najemi@stanislav.si

Publikacije o Zavodu sv. Stanislava Informacije o enotah zavoda, njihovem utripu, dejavnostih in dogodkih so objavljene na spletnih straneh Zavoda sv. Stanislava http://www.stanislav.si. Vsako leto zavod izda zbornik Megaron, ki nudi pregled dela, življenja in dosežkov vseh enot. Ob stoletnici Zavoda sv. Stanislava je bila izdana monografija z naslovom: Sto let Zavoda sv. Stanislava, ki vsebuje štiri vsebinske sklope: zgodovino zavoda, vzgojno izobraževalno delo posameznih enot, spomini nekaterih, takrat živečih dijakov predvojne Škofijske klasične gimnazije in seznam vseh maturantov od 1913 do 2005.

43


Kontakti Zavod sv. Stanislava

Osnovna šola Alojzija Šuštarja

Štula 23, 1210 Ljubljana Šentvid Tel.: 01/582 22 00 Faks: 01/512 10 65 www.stanislav.si info@stanislav.si

Ravnateljica: dr. Marina Rugelj Tel.: 01/582 21 60 marina.rugelj@guest.arnes.si

Direktor: dr. Roman Globokar Tel.: 01/582 21 50 roman.globokar@guest.arnes.si

Glasbena šola v Zavodu sv. Stanislava Ravnatelj: Drago Arko Tel.: 01/582 22 07 drago.arko@guest.arnes.si Študentski dom Janeza F. Gnidovca

Pomočnik direktorja in ekonom: Tone Homar Tel.: 01/582 22 01 anton.homar@guest.arnes.si

Ravnateljica: Nada Zupančič Tel.: 01/582 23 00 nada.zupancic@guest.arnes.si

Pomočnica direktorja: Lily Schweiger Kotar

Razstavna dejavnost

Tel.: 01/582 21 51 lily.schweiger@guest.arnes.si

Mag. Bernarda Podlipnik Tel: 01/582 20 00 slovenski.dom@stanislav.si

Škofijska klasična gimnazija Ravnatelj: Jože Pucihar Tel.: 01/582 22 11 ravnatelj.skg@stanislav.si

Najem prostorov in jezikovna šola Mag. Matija Mitja Štih Tel.: 01/582 22 02 najemi@stanislav.si

Jegličev dijaški dom Ravnateljica: Rozalija Jezernik Špec Tel.: 01/582 22 56 rozalija.jezernik@guest.arnes.si

44


Kazalo 3

Direktorjev pozdrav

4

Vodstveno osebje

7

Zavod sv. Stanislava

15

Škofijska klasična gimnazija

27

Jegličev dijaški dom

29

Osnovna šola Alojzija Šuštarja

33

Glasbena šola v Zavodu sv. Stanislava

35

Študentski dom Janeza F. Gnidovca

37

Slovenski dom

40

Klub Alumni Škofijske klasične gimnazije

41

Najem prostorov v Zavodu sv. Stanislava

43

Publikacije o Zavodu sv. Stanislava

44 Kontakti


HU

AT MARIBOR

SI

KRANJ

IT NOVA GORICA

MURSKA SOBOTA

CELJE

LJUBLJANA NOVO MESTO

HR

KOPER

46


AT KRANJ AT MARIBOR

ŠENTVID

LJUBLJANA

LJUBLJANA KOPER IT

NOVO MESTO HR

47

ŠENTVID


Izdal in zalo탑il: Zavod sv. Stanislava Zanj: Dr. Roman Globokar Zbrala in uredila: Lily Schweiger Kotar in Gregor Lavrinec Oblikoval: Marko Grimani Fotografije: Arhiv Zavoda sv. Stanislava, Lenart Zore in Marjan Smerke Jezikovno pregledala: Mateja Beribak Tisk: Birografika Bori Naklada: 1000 izvodov Ljubljana, april 2013

CIP - Katalo탑ni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knji탑nica, Ljubljana 37(497.4 Ljubljana) ZAVOD sv. Stanislava (Ljubljana) Zavod sv. Stanislava za vzgojo, izobra탑evanje in kulturne dejavnosti / [zbrala in uredila Lily Schweiger Kotar in Gregor Lavrinec ; fotografije arhiv Zavoda sv. Stanislava, Lenart Zore in Marjan Smerke]. - Ljubljana : Zavod sv. Stanislava, 2013 ISBN 978-961-6650-12-0 1. Schweiger Kotar, Lily 266826240



Zavod sv. Stanislava