Page 1

Aktualno

Od tod in tam

Po naših občinah

Ptuj  Dovolj Sp. Podravje  Upo- Majšperk  Črna varovalk, da ne bo kojenci se borijo za ima Tino Maze, Ptujska izigravanj? pokojnine svojih otrok Gora pa Ano Karneža  Stran 3  Stran 8  Stran 24 Ptuj, petek, 21. junija 2013 letnik LXVI  št. 49 V. d. odgovornega urednika: Simona Meznarič Cena: 1,10 EUR Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257

Spodnje Podravje  Pred dnevom državnosti

T E L 5 6

Moč je v ljudeh, ne v politiki Dan državnosti v Sloveniji praznujemo v spomin na 25. junij leta 1991, ko je Slovenija tudi formalno postala neodvisna država. skupna tv priloga

Št. 25 21.-27. junija 2013

70.000 izvodov

Katarina Juvančič in Dejan Lapanja: Selivke se ne bojijo življenja.

Šport Ptuj  Državno prvenstvo v tenisu za članice in člane  Strani 11

Tega dne je bila sprejeta Deklaracija o neodvisnosti Slovenije in temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije. Tudi ta dan, ki bi moral Slovence najbolj povezovati, saj so bile z neodvisnostjo Slovenije uresničene tisočletne sanje o samostojnosti, bo delil. Za to ima glavne zasluge politika, ki še vedno ni bila sposobna sprave s preteklostjo in še vedno tudi ne zna povleči pravih potez za izhod iz krize. Za svoje napake in pogubne odločitve ter rešitve je bila v preteklosti, pred osamosvojitvijo, kriva bivša Juga, za današnje pa seveda Bruselj. Kako priročno, samo da ni treba iskati odgovornosti pri sebi. V Sloveniji so zadnja leta vsi praznični dnevi postali poligon za obračunavanje, ne pa dnevi, ki bi povezovali in vlivali upanje v boljšo prihodnost. Najslabše pa bi bilo, da bi jih zaradi visokih obračunov ignorirali. Ljudje bi se morali zavedati moči, ki jo imajo. MG

Foto: Črtomir Goznik

Tednikova anketa  Ob dnevu državnosti

Pričakovali smo več ...

petkova izdaja

Letos mineva že 22 let, odkar imamo Slovenci svojo državo. Kako je izpolnila njihova pričakovanja, kaj pričakujejo v prihodnje, smo vprašali nekaj naših bralcev, ki smo jih zmotili pri njihovem druženju. Ervin Sedlašek: »V začetku je kazalo zelo lepo, ampak v dobrih dveh desetletjih se je stanje počasi izkristaliziralo in ugotavljamo, da to ni to, kar smo si takrat predstavljali. V teh letih so se na oblasti izmenjale tako rekoč vse politične opcije in za prav nobeno se ni izkazalo, da bi delala v dobrobit države,

tako da mislim, da nosi največjo krivdo za današnje stanje ravno politika.« Danilo Svenšek: »Menim, da je bila odločitev dobra, toda zelo me skrbi, da se ukinjajo mnoga delovna mesta, da se zapirajo tovarne ... Mladi se šolajo, toda vprašanje je, kaj bo z njihovo zaposlitvijo, kje bodo lahko delali. Tujina

je res odprta, toda Slovenci kot Slovenci bi morali poskrbeti za sebe in več narediti za to, da bi mladi imeli zaposlitev doma, saj to je vendar naša bodočnost.« Ančka Selak: »Žalostno, žalostno, žalostno, da se je tisto, kar se je pred dobrima dvema desetletjema začelo tako obetavno, razvilo v ta-

kšno brezupno stanje ...« Lojze Ličen: »Mislim, da je pravosodje do konca zavozilo, da je podrejeno strankarskim interesom. Kar se tiče zdravstva, mislim, da si nekateri zdravniki ne zaslužijo svojih plač, sploh recimo nevrologija, kardiologija, dermatologija ... Glede prihodnosti pa – če bo uspelo, kar načrtujem v sindikatu

upokojencev, bom vsaj jaz zelo zadovoljen, prepričan pa sem, da bodo od tega imeli korist vsi upokojenci Slovenije.« Slavko Petrovič: »Od samostojne države sem pričakoval dosti več, ampak dosegli smo zelo zelo malo. Daleč od tega, da bi bili Švica, pa čeprav zares zelo švicamo ...« jš


Po Sloveniji

2

petek  21. junija 2013

Zanimivost  Izobešanje zastav

Bila je le simbolna zastava

V torek, 25. junija, bi lahko imeli po vsej Sloveniji, pa tudi Slovenci po svetu, slavnostno kosilo. Naša država bo dopolnila 22 let. Že dan prej ga lahko pripravijo vsi, ki spoštujejo in spoštljivo uporabljajo grb in zastavo Republike Slovenije. Na ta dan 1991. leta so v Skupščini Republike Slovenije sprejeli Ustavni amandma C k Ustavi Republike Slovenije, ki določa grb in zastavo Republike Slovenije. Ker marsikdo še vedno trdi, da v Sloveniji nimamo urejeno ali zapisano, kako sme izgledati, še posebej pa, kako se sme uporabljati zastava Slovenije, navedimo, da je bilo že v ustavnem amandmaju C zapisano: Zastava Republike Slovenije je belo-modro-rdeča slovenska narodna zastava z grbom Republike Slovenije. Razmerje med širino in dolžino zastave je ena proti dve. Barve zastave se vrste po tem vrstnem redu: bela, modra, rdeča. Vsaka barva zavzema po širini tretjino prostora zastave. Grb je v levem zgornjem delu zastave tako, da sega z eno polovico v belo polje, z drugo polovico pa v modro polje. Z istim določilom so temu zakonu sledili Ustava, Zakon o grbu, zastavi in himni Republike Slovenije ter o slovenski

narodni zastavi, Uredba vlade SVN o uporabi zastave in himne EU v Sloveniji ter drugi podzakonski akti. Že naslednji dan smo doživeli prvi, do danes nekritično in neodgovorno ponavljajoči se primer popolnega ignoriranja ustavnega določila: na slovesnosti na Trgu republike ob razglasitvi samostojne Slovenije uporabljena zastava ni imela razmerja 1:2, ampak 1:4,90. Le zakaj? Zagotovo bi lažje potegnili na jambor 275 cm široko in 550 cm dolgo zastavo, če so že hoteli izstopajočo zastavo, ki bi se, pravilno izobešena, lepo poigravala s svobodnim vetrom nad zbrano množico, kot pa 275 x 1350 cm veliko. Drago Pečko, ki je pripravil in režiral slovesnost, opozarja, da je bila to simbolna zastava, uporabljena le na tem dogodku, ter

Uvodnik Virantove kumarice Še malo, pa se bo začel čas t. i. kislih kumaric; saj veste, to je čas, ko pač mediji, vsaj praviloma, moramo zapolniti vsebino, pa če so na razpolago kakšne pametne informacije ali pa ne. No, ampak se mi zdi, da pri nas tako ali tako že dolgo ni več pametnih informacij, pač pa samo še slabe in, pošteno povedano, hkrati vedno bolj neumne ali pa neverjetne, zato verjetno bistvene razlike ne bo čutiti. Ena takšnih prav neverjetnih, čeprav po drugi strani verjamem, da zelo resničnih izjav, je dva dni nazaj spet priletela iz ust našega ministra za javno upravo Gregorja Viranta. Potem ko je ne tako dolgo nazaj sprožil pravcato malo vojno z besedami, kako bo treba prepoloviti število občin, s čimer se je sicer marsikdo strinjal (čeprav bi bilo po moje dovolj, če ukinejo samo dobro polovico občinskih uprav, občine pa lahko kar ostanejo), je meni prav neverjetno izjavo spustil spet dva dni nazaj. Nanaša se seveda spet na stokrat prežvečeno temo varčevanja v javnem sektorju, kjer naj bi s tokratnim rebalansom državnega proračuna za odtenek spet znižali plače in zmanjšali število zaposlenih za en odstotek na leto. A do sem se še mi ni zaletelo. Se mi pa je pri naslednji njegovi razlagi, ki pravi tako, da je sam ocenil, da bi moral menedžment v javnem sektorju poseči tudi po odpuščanju iz razloga nesposobnosti, torej odpuščanja tistih, ki ne dosegajo pričakovanih rezultatov. „V času, ko je treba stiskati in mladi ne pridejo do služb, je skrajno nepravično, da trpiš v javnem sektorju nekoga, ki nič ne dela,“ je poudaril. Ok, saj vem, saj vsi vemo, da so danes še marsikje v javnem sektorju službe zaradi služb in kjer je edina delujoča zadeva v pisarni nepokvarjena klima, ampak ... ko to slišijo tisti delavci, ki delajo marsikakšno naduro brez plačila in se tresejo za minimalno plačo, za to, da sploh še imajo redno zaposlitev, plačo pa zgolj za poplačilo položnic, me pa mine do vsega in mi enostavno zmanjka besed. Pa ne samo besed, še pljunit še mi ne zdi več vredno. Pri tem pa, absurdno, se je marca število zaposlenih v javnem sektorju še povečalo ... Simona Meznarič

Foto: Stanislav Jesenovec

Le tako bi smele biti izdelane in razporejene štiri namizne zastavice: Slovenije, EU, gostujoče države, občine.

Foto: Stanislav Jesenovec

Zastavi sta sicer pravilno razporejeni (slovenska levo, evropska desno), vse drugo pa je v nasprotju z zakonom. Uporabnik teh zastav bi bil lahko oglobljen z najmanj 625 evri, vzgojno-izobraževalni zavodi pa s (še?) tisoč evri kot zavod in ravnatelj s 500 evri. da ne sme biti vzorec za kasnejše oblikovanje in uporabljanje zastave. Torej ta zastava ni bila niti slovenska narodna zastava niti zastava Slovenije. Če bi bila prva, bi bila brez grba, druga pa bi morala biti narejena in nameščena po določilih ustavnega amandmaja C.

stavi, ampak tudi ime naroda, po katerem se imenuje država (Slovenci), ime države (Slovenija, Republika Slovenija), mednarodne 2- ali 3-črkovne ISO-kode za jezik (SL, SLV,) in

državo (SI, SVN, SLO za vozila) ter grb, zastavi, himni. Iz zapisanega ste lahko razbrali, da imamo v Sloveniji uradno dve zastavi. Žal pa omenjenega zakona še nismo dopolnili in dodali, da je himna Davorina in Simona Jenka Naprej, zastava slave naša narodna himna; je pa že himna Slovenske vojske. O grbu le to, da ležeči grb ponazarja poraz. Tako kot noben samostojni grb ne sme ležati, tudi grb na zastavi Slovenije ne sme biti prevrnjen.

Zastava Slovencev in zastava Slovenije Preskočimo dve desetletji. O dnevu slovenske zastave, ki ga praznujejo aprila na Spodnji Slivni v spomin na njeno prvo izobešanje 7. 4. 1848. leta v Ljubljani, pa le to, da tudi letos tam niso uporabili slovenske narodne zastave, ki je ponovno uradno v veljavi od 11. novembra 1994. Navedena je v zakonu in v geometrijskem pravilu, ki sta objavljena v Uradnem listu. Naroda in države ne predstavljata doma in po svetu le za-

Zastava Slovenije ne sme biti natrgana, zbledela, zamazana, popisana ali neprimernega razmerja med širino in dolžino. Taka krni ugled države. Z njenim videzom posredno sporočamo, ali kot državljani hočemo prispevati k njenemu napredku, mirovanju ali propadu. Po številnih zastavah, ki jih vidimo izobešene ob najrazličnejših priložnostih, smo se odločili za propad. Kot da smo izsanjali sen o svoji švicarski prihodnosti. O pobudi, izraženi v geslu dvignimo glave in izobesimo zastave le to, da je mogoče videti v naši državi ob praznikih le eno, dve slovenski narodni zastavi (to je brez grba), vse druge pa so zastave Slovenije (z grbom). Če je prva zastava Slovencev po vsem svetu, je slednja zastava državljanov Slovenije in predstavlja državo, ne glede na to, katere narodnosti je njen državljan.

Zastave ne smejo viseti! Foto: Stanislav Jesenovec

Ob zastavi Slovenije (zadaj) je od 11. 11. 1994 ponovno dovoljeno uporabljati slovensko narodno zastavo. Obe, seveda, le na celovito urejenih drogovih.

»Upoštevajoč določila 2. in 17. člena zakona je pravilno izobešanje samo na jambor ali drog po krajši stranici zastave in ne po daljši. Drog, na katerega se izobesi zastava, mora biti izdelan tako, da se zastava nanj pritrdi izključno na krajši strani. Izobešanje zastave, ki je na drogu pritrjena po dolžini, ni dovoljeno. Na zastavi Slovenije mora biti bela barva zgoraj, rdeča pa spodaj,« so nam sporočili iz pristojnega ministrstva. Ker je zastava Slovenije pri nas med vsemi najpomembnejša, je, če jo gledamo proti zgradbi, v primeru uporabe dveh zastav na levem mestu, na sredini, če so tri, prva z leve, če so štiri zastave in več. Vsekakor priporočamo, da za 22-letnico samostojne Slovenije zamenjate neprimerne zastave, jih pravilno izobesite ter razporedite. Stanislav Jesenovec

Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. V. d. odgovornega urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Ivanuša, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Jože Šmigoc. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si, www.tednik.si, www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,10 EUR. Celoletna naročnina: 111,10 EUR, za tujino v torek 107,10 EUR, v petek 105,00 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).


petek  21. junija 2013

Aktualno

3

Ptuj  Trideseta seja mestnega sveta

Dovolj varovalk, da ne bo izigravanj? Ptujski mestni svetniki so se v začetku tedna sestali na 30. redni seji, razpravljali pa so o sedemnajstih točkah dnevnega reda. Med drugim so sprejeli sklep o podelitvi priznanj MO Ptuj za leto 2013. Najvišje priznanje, naziv – imenovanje za častnega občana – bodo podelili Mariji Hernja Masten za izjemne dosežke pri ustvarjanju bogatega bibliografskega opusa in za zasluge pri pomenu, promociji ter razvoju MO Ptuj. Po dr. Ljubici Šuligoj bo Marija Hernja Masten druga Ptujčanka – častna občanka. Zlato plaketo pa bodo letos podelili trem: Komornemu moškemu pevskemu zboru Ptuj, Planinskemu društvu Ptuj in Biotehniški šoli Ptuj, ki so vsak na svojem področju dejavni že 60 let in s svojim delom pomembno prispevajo k razvoju mesta in okolice. Točke dnevnega reda, ki so mestne svetnike na junijski seji najbolj zaposlovale, pa so se nanašale na polnjenje starega mestnega jedra, ki je v zadnjem času zelo zaposlovalo mestne svetnike, vsak po svojih močeh in na svojem področju, ki ga obvlada, razmišlja in ga „polni“ s svojimi predlogi, ker si za zdaj mesto in z njo najvišja lokalna oblast lahko malo ali pa skoraj nič ne pomagajo ali ne morejo pomagati s toliko opevano študijo AD HOC. Že večkrat v preteklosti smo slišali pobudo oziroma predlog svetnika Zelenih Ptuja Vlada Čuša o nujnosti sprejema kratkoročnih in dolgoročnih ukrepov za oživljanje starega mestnega jedra, tudi o pobudi, da bi eno sejo mestnega sveta posvetili samo staremu mestnemu jedru. Stanje pa je v nebo vpijoče, po 17. uri mesto dobesedno umre, še tiste trgovinice, ki so se uspele obdržati v starem mestnem jedru, vrata zapirajo ob tej uri. Kakšno uro dlje vztrajajo redki, po 20. uri pa je prav strašljivo, ko ni srečati več žive duše. Še največ pa mestu prinesejo na kratek rok najrazličnejše prireditve, ki pa jih prav tako ne znamo izkoristiti. Potem ko so na majski seji mestnega sveta svetniki potrdili spremenjen in dopolnjen odlok o oddajanju poslovnih prostorov in garaž v najem in ga dopolnili še z dodatnimi varovalkami, da ne bi prišlo do zlorab, je Miran Meško, predsednik odbora za okolje in prostor ter gospodarsko infrastrukturo, napovedal, da bo pravilnik o merilih in kriterijih za določitev znižane najemnine poslovnih prostorov, ki so ga na junijski seji tudi sprejeli, ključnega pomena, saj bo „plasiral tudi prioritete znotraj mestnega jedra“. Na njegovo pobudo so namreč v pravilnik vnesli tudi natančne opise posameznih dejavnosti, za katere bo mogoče uveljaviti znižanje najemnine. Predlagal pa je tudi imenovanje ožje skupine oziroma ekipe za pripravo strategije razvoja mestnega jedra, ki bi bila sestavljena iz članov mestnega sveta oziroma članov odbora za gospodarstvo ter odbora za okolje in prostor ter gospodarsko infrastrukturo

Foto: Črtomir Goznik

Mestni svetniki s seje na sejo prenašajo razprave o dokumentih, s katerimi bi polnili staro mestno jedro. kot tudi glavnih deležnikov, ki vplivajo na razvoj mestnega jedra. Strategija naj bo napisana tako, da bo razumljiva vsem, da se bo natančno vedelo, kaj ima v tem mestu prioriteto, v kaj se bomo usmerili in katere vire bomo pri tem uporabili. Pravilnik o merilih in kriterij za določitev znižane najemnine poslovnih prostorov je v nekaterih členih presegel osnovni odlok, zato so za zdaj ta določila po opozorilu svetniške skupine SDS začasno iz njega izpustili, že v jeseni pa se bodo lotili vnovičnih dopolnil odloka in skladno s sprejetimi spremembami in dopolnili tudi ustrezno popravili pravilnik. Dokler pa tega ne bo, nekaterih pogojev pri določanju znižane najemnine ne bodo mogli uporabljati,

kot na primer, da prosilec v zadnjih šestih mesecih pred oddajo vloge ni imel dospelih neporavnanih obveznosti do zdravstvenega ter pokojninsko-invalidskega zavarovanja, da ni v postopku prisilne poravnave in podobno. Skratka, da se bo lahko izkazal z vsemi dokumenti, da lahko zakonito in dobro posluje. V obdobju treh do štirih mesecev bo tako mestna oblast in razširjena komisija, ki bo odločala o znižani najemnini od 20 do 80 odstotkov za poslovne prostore v lasti MO Ptuj na območju starega mestnega jedra, morala zaupati prosilcem oziroma staviti na njihovo poštenost, da so resni podjetniki in ne špekulanti. Tridesetodstotno znižanje najemnine pa bodo lahko na podlagi vloge uvelja-

vili tudi obstoječi obrtniki in podjetniki starega mestnega jedra. Milan Krajnik (DeSUS) pa je mnenja, da niti odlok niti pravilnik nista pravšnja dokumenta za reševanje nekaj odstotkov praznih prostorov, ki so sicer v lasti MO Ptuj, bolj se zavzema za preučitev celotne problematike najemnih odnosov in za večjo elastičnost občine pri določanju najemnine, z znižanjem najemnine, da se ohrani najemnika. Branko Brumen (SLS) pa je prepričan, da gre tako pri odloku kot pri pravilniku za najresnejši, najrealnejši in najkonkretnejši razvojni vzvod, ki ga mestni svet ponuja pri razvoju starega mestnega jedra. To sta dokumenta za spodbujanje razvoja obrti in podjetništva na tem območju, ne pa subvencija.

Oživili razmišljanja o Zavodu za kulturo K budnosti pri dodeljevanju brezplačne uporabe poslovnih prostorov pa je pozvala razprava okrog dveh sklepov o brezplačni uporabi poslovnega prostora na Jadranski ulici 4 na Ptuju (društvu Arsana) in na Jadranski ulici 17 (društvu Pihalni orkester Ptuj), društvoma, ki delujeta v javnem interesu, ker je po mnenju nekaterih svetnikov sedaj pričakovati pravi naval glede na možnost brezplačne uporabe poslovnih prostorov vsem tistim, ki delujejo v javnem interesu. Gre za območje, kjer naj bi imela domicil kulturna dejavnost, t. i. umetniška četrt, za kar so se mestni svetniki navduševa-

li v ne tako davni preteklosti, sedaj pa opozarjajo na previdnost pri dodeljevanju, in to ne glede na to, da je njihov cilj vedno in povsod – polno, živo mestno jedro od jutra do večera. Branko Brumen je dejal, da bi moralo mesto temeljito razmisliti o tem, komu dati v brezplačni najem prostore v starem mestnem jedru, da bo to polno živelo od jutra do večera, to je v tem trenutku zanj strateško vprašanje, ker mesto ne bo živelo, če bodo prostori čez dan prazni. Na strateški ravni bi bilo treba razmisliti, kaj želimo s tem mestnim jedrom in njegovo vsebino. Sicer pa podpira brezplačno dodelitev prostorov za Vox Arsano in Pihalni orkester, previdnost pri tovrstnih odločitvah pa ni nikoli odveč. Kot je dejala Metka Jurešič (SDS), je treba v vseh takih primerih preveriti tudi finančno stanje in tržno dejavnost prosilcev za brezplačno najemnino. Mestni svetniki so se te dni seznanili tudi s širšo problematiko prostorov za kulturne dejavnosti oziroma z obveznostmi, ki bremenijo uporabnike teh prostorov glede na določila zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo. Ta določa, da se javno kulturno infrastrukturo daje v uporabo izvajalcem kulturnih dejavnosti brezplačno pod pogojem, da prevzamejo obveznost rednega plačevanja tekočega vzdrževanja. Denarja za ljubiteljsko kulturno dejavnost je vse manj, kulturna društva ne vedo, kako bodo v bodoče plačevala te stroške, saj

nimajo denarja. Njihovo delovanje, ki pomembno prispeva h kulturnemu utripu MO Ptuj, je ogroženo, v dopisu opozarja Nataša Petrovič, predsednica ZKD Ptuj. Predlog Zveze kulturnih društev Ptuj je bil že pred leti, da bi ustanovili Zavod za kulturo Ptuj, podobno kot je to v MO Ptuj urejeno za športne dejavnosti. V Zvezi so prepričani, da je mogoče zakonsko upravičiti financiranje stroškov njenega delovanja in tudi vzdrževanja objektov. Nepopravljiva škoda bi bila, če bi kulturna društva in skupine morali plačevati še materialne stroške za uporabo prostorov, četudi le za aktivne ure uporabe. Večina skupin bi v tem primeru, žal, morala prenehati delovati. „Želimo si in prosimo, da bi preučili možnosti in zagotovili, da bi imela vsa kulturna društva v občini enake pogoje za delo, da bi financiranje uporabe prostorov in materialnih stroškov v domovih v četrtnih skupnostih uredili v korist vseh uporabnikov na enak način, skozi proračun, saj je dejavnost društev, ki te prostore uporabljajo, neprofitna. Sredstva, ki jih dobivajo iz proračuna, pa namenjena zgolj dejavnosti. Člani društev ne samo, da prispevamo k prijaznejšemu in bogatejšemu življenju občanov v občini, ampak tudi pomembno uvrščamo kulturni utrip občine na slovenski kulturni zemljevid in tudi prek meja,“ še poudarja Nataša Petrovič. Po oceni svetnika SD Mirana Meška je čas, da se mesto temeljito loti ravnanja s kulturnimi in umetniškimi društvi, potem dilem, kot jih je odprl Branko Brumen, ne bo več. Čas je, da se vrnemo v čas razprav izpred treh let, ko je bilo jasno povedano, da mesto potrebuje Zavod za kulturo in promocijo mesta. Lidija Majnik (LDS) pa je spomnila na razprave izpred nekaj let o tem, da je Ptuj, njegovo staro mestno jedro, jedro kulture in da je na tem območju treba spodbujati kulturo po vzoru Pirana tudi z najemnino po en evro na mesec. Veliki sistemi se za mesto ne zanimajo, ga uničujejo, prostore je treba dati tistim, ki delajo v korist in za promocijo Ptuja. Do prve jesenske seje imajo sedaj mestni svetniki dovolj časa, da temeljito razmislijo o življenjskem (celovitem) projektu za mestno jedro. S seje na sejo spreminjajoči se dokumenti, da bi bili všečni, to zagotovo niso. MG


petek  21. junija 2013

Po naših občinah

4

Kidričevo  Ob 16. občinskem prazniku

Kmalu nov zdravstveni dom in prenovljen dvorec Šterntal V občini Kidričevo, kjer bodo konec tedna sklenili 16. občinsko praznovanje, pospešeno gradijo nov zdravstveni dom, nad katerim bo 18 stanovanj; uspešno nadaljujejo gradnjo kanalizacijskega sistema, kmalu pa bodo pričeli tudi prenovo dvorca Šterntal. Župan občine Kidričevo Anton Leskovar je prepričan, da je letošnje leto vsekakor uspešno, saj so pričeli s pomembnimi investicijami, na katere so se pripravljali v preteklih letih. Ena najpomembnejših je zagotovo težko pričakovan nov zdravstveni dom Kidričevo, ki so ga pričeli graditi v začetku tega meseca, končan pa naj bi bil sredi prihodnjega leta: „Gre za projekt, ki je nastal na osnovi javno-zasebnega partnerstva med občino Kidričevo in družbo GP Project ing iz Ptuja. V kletni etaži so predvidene shrambe za lastnike stanovanj, tehnični prostori za celotni objekt, prostori za čistila in kolesarnica. V pritličnem delu bodo prostori Zdravstvenega doma Kidričevo s splošnimi ambulantami in zobozdravstvenim oddelkom ter fizioterapijo. V prvem in drugem nadstropju pa bodo sodobna stanovanja, v vsaki etaži jih bo devet. Vrednost celotne investicije je dobra 2,2 milijona evrov, pri čemer naj bi sam zdravstveni dom veljal 768.873 evrov.“ Po županovih besedah pa je zelo pomembno, da nadaljujejo tudi izgradnjo se-

kundarnega kanalizacijskega sistema v naseljih Cirkovce, Jablane, Pongrce, Šikole in Stražgonjca. „Za to obsežno investicijo je občina uspela pridobiti finančna sredstva iz evropskega sklada za regionalni razvoj v višini 700.000 evrov. Na osnovi javnega razpisa je

bilo marca letos za izvajalca del izbrano Cestno podjetje Ptuj, sicer pa naj bi bila dela, ki so ocenjena na blizu 1,4 milijona evrov, dokončana do avgusta 2014. Ob izgradnji kanalizacijskega omrežja, ki bo v teh petih vaseh dolgo 7.197 m, bomo opravili priključitev na obstoječo kanalizacijsko

omrežje s čistilno napravo Kidričevo v Apačah. Vsi kanali bodo podtlačni in bodo navezani na podtlačno postajo v Cirkovcah. Pri tem bo zgrajenih okoli 150 priključnih vakuumskih jaškov, projekt pa bo omogočal priklop na kanalizacijo fekalnih voda za okoli 461 gospodinjstev.“

Foto: M. Ozmec

Župan občine Kidričevo Anton Leskovar je zadovoljen, saj so pričeli projekte, na katere so se pripravljali več let.

V teh dneh pa v občini Kidričevo končujejo tudi obsežne priprave na pričetek celovite obnove dvorca Šterntal, o čemer je župan povedal: „Pomembno je, da je občina Kidričevo na javnem razpisu Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo za ta projekt pridobila 923.914 evrov nepovratnih sredstev. Obnova dvorca predstavlja pomemben korak pri vzpostavitvi funkcionalnosti objekta, turistični privlačnosti, omogočala naj bi tudi nova delovna mesta, skozi kulturno dediščino pa naj bi zagotavljala tudi večjo promocijo občine. V prenovljenem dvorcu bomo zagotovili ustrezne prostorske pogoje za izvajanje kulturnih aktivnosti v društvih,

prostore za medgeneracijsko druženje, prostore občine in njenih služb, prostore za kulturne, glasbene in podobne dogodke,vzpostaviti pa želimo tudi pogoje za razvoj tradicije in kulturne dediščine s turistično ponudbo. Pomembno je tudi dejstvo, da bomo sočasno uredili tudi stanovanjske probleme dosedanjih stanovalcev dvorca in ob njem.“ Kmalu pa naj bi dobil lepšo podobo tudi center Cirkovc, kjer v teh dneh gradijo veliko krožišče. V teku je obnova ceste od Lovrenca proti Apačam, izvajajo pa še več manjših, a prav tako pomembnih projektov. „Pravkar smo končali agromelioracijo, dokončujemo učilnico v naravi, izboljšali


Po naših občinah

petek  21. junija 2013

in poživili smo tržnico v Kidričevem ter tržne dneve, končujemo projekt po poti zgodovine, v Lovrencu in Cirkovcah smo uredili medgeneracijska kotička z otroškimi igrali. Obnovili smo več kot 4 kilometre cest in javne razsvetljave, zaradi katerih dobivajo naše vasi lepšo podobo. Sicer pa tudi v prihodnosti načrtujemo projekte, ki bodo vsak po svoje vplivali na izboljšanje kakovosti življenja občanov – od ponovne postavitve prazničnega drsališča v Parku mladosti do omogočanja čezmejnih izmenjav. Konec maja smo uspešno končali meddržavni projekt Skrinjica kulturnih zakladov, ki smo ga izvedli skupaj s pobrateno občino Crikvenica.“ Ob koncu našega prazničnega obiska pa je župan Anton Leskovar poudaril: „Ob

vsem tem se mi zdi zelo pomembno, da nam je za omenjene projekte v občini uspelo pridobiti tudi okoli 2 milijona nepovratnih sredstev iz Evropske unije. Ker se zavedam, da je na poti k razvoju pomemben vsak, res čisto vsak posameznik, ki se zaveda, da želimo kot skupnost narediti korak naprej, vabim vse naše občanke in občane, da z nami tudi v bodoče uspešno sodelujejo. Vabim vas, da se udeležite prireditev ob našem skupnem občinskem prazniku, še posebej vas vabim na osrednjo slovesnost v nedeljo popoldne v dvorani restavracije Pan. Zatem pa vse skupaj vabim še na našo tradicionalno srečanje, na katerem vam bomo tudi letos ponudili vola na žaru. Iskrene čestitke ob prazniku in dnevu državnosti!“ M. Ozmec

Foto: M. Ozmec

Na prostoru nekdanjega otroškega vrtca, ob domu starejših občanov, sredi Kidričevega, že gradijo nov zdravstveni dom, nad katerim bo 18 novih stanovanj.

Mezgovci  Dva praznika naenkrat

Dan gasilca in Od paše do sira Minula sobota je bila tudi v Dornavi, podobno kot v številnih drugih občinah, polna dogodkov. Hkrati sta se pravzaprav zgodila kar dva (v okviru letošnjih prireditev ob občinskem prazniku); na igrišču ob gasilskem domu v Mezgovcih pri Pesnici se je namreč najprej odvila krajša slovesnost ob 15. dnevu gasilca občine Dornava, nato pa še sedma tradicionalna prireditev Od paše do sira. Gasilce štirih dornavskih prostovoljnih gasilski društev je najprej v imenu gostiteljev pozdravil predsednik PGD Mezgovci ob Pesnici Robert Šacer, nato župan Rajko Janžekovič in predsednik Gasilske zveze občine (GZO) Dornava Franc Šuen, ki je ob kratkem povzetku zgodovine razvoja gasilstva na slovenskih tleh še povedal: „Pomoč sočloveku, pogum in prostovoljstvo so le nekatere od lastnosti, ki odlikujejo gasilce. Gasilstvo je ena od redkih dejavnosti, ki se je in se sproti prilagaja trenutnim potrebam in zahtevam časa. Tudi pri nas smo tako leta 1997 ustanovili Gasilsko zvezo

občine Dornava, v gasilske vrste pa je danes včlanjena kar četrtina vseh občanov, kar je trdna garancija za kakovostno in hitro interveniranje. Vedno smo z veliko odgovornostjo in zagnanostjo uresničevali postavljene cilje na vseh področjih. Urejenost gasilskih domov, usposobljeno operativno članstvo, posodobljena oprema in tehnika nam omogočajo izvajanje požarne varnosti za vse občane. S tem tudi gasilci veliko pripomoremo k razvoju širše skupnosti. V sodobnem času je potrebno vse več enotnosti in iznajdljivosti, če hočemo preživeti in biti kos vsem nalogam. Vedno

5

V okviru letošnjega 18. občinskega praznika se je v Dornavi zvrstilo več prireditev, ki so se začele že konec maja; PGD Mezgovci je izvedlo tekmovanje v hidrantni vaji, športniki so se pomerili na turnirju v malem nogometu in namiznem tenisu, v kolesarjenju, športnem ribolovu in balinanju, občinska pihalna godba je priredila letni koncert, sledi pa še gasilsko tekmovanje na Polenšaku, košnja trave na Čušekovi domačiji in na Polenšaku ter krompirfest v organizaciji ED Cigani.

moramo biti tista gonilna sila, ki bo pripravljena takoj priskočiti na pomoč.“ Šuen se je ob koncu nagovora v imenu vseh gasilcev zahvalil vsem predhodnikom, ki so ustvarjali gasilstvo, za podporo se je zahvalil občini, županu Janžekoviču in občinski upravi ter vsem sodelavkam in sodelavcem iz domačih in sosednjih gasilskih društev, pa tudi vsem ostalim občanom, sponzorjem, donatorjem in botrom za podporo in zaupanje. Slovesnost se je končala s podelitvijo potrdil vsem gasilkam in gasilcem, ki so opravili nadaljevalni tečaj za gasilca ter s podelitvijo priznanj in Foto: UM

V Dornavi so v soboto popoldne najprej proslavili 15. dan gasilca občine Dornava (v osredju govorniki na slovesnosti: predsednik PGD Mezgovci ob Pesnici Robert Šacer, ki je gostil tokratni praznik gasilcev, župan Rajko Janžekovič in predsednik GZO Dornava Franc Šuen).

Foto: SM

V kulturnem programu prireditve Od paše do sira so se s spletom plesov na temo pastirskih iger predstavili folklorni plesalci pod imenom Mladi pastirci iz OŠ Dornava.

odlikovanj GZO Dornava gasilskim veteranom. Takoj zatem se je na prizorišču slovesnosti začela še sedma prireditev Od paše do sira, s katero v Mezgovcih obujajo spomine na nekdanje pastirske čase, predelavo mleka in izdelavo domačih dobrot iz sira, med katerimi seveda ne sme manjkati gibanica. Sicer pa si obiskovalci vsako leto lahko ogledajo tudi nadvse za-

nimivo razstavo pripravljenih dobrot, pa tudi starega orodja, posode in pripomočkov, s katerimi so gospodinje nekoč predelovale mleko. Za kulturno noto letošnje prireditve so poskrbeli mladi, navihani plesalci otroške folklorne skupine pod imenom Mladi pastirci iz OŠ Dornava, ki so skozi venček plesov in pesmi prikazali nekaj danes že pozabljenih pastirskih iger,

s katerimi so si mali pastirci nekoč krajšali čas med pašo, na harmoniko je zaigral Anej Florjanič, zapele so tudi ljudske pevke Predice s Polenšaka, na koncu pa si je buren aplavz s svojim ubranim petjem zaslužil še dornavski oktet. Seveda pa se je zabava pod šotorom po uradnih predstavah nadaljevala še pozno v noč oziroma v zgodnje nedeljsko jutro ... SiM


petek  21. junija 2013

Od tod in tam

6

Sveti Tomaž  Sedmi občinski praznik

Poleti začetek gradnje novega vrtca V občini Sveti Tomaž bodo od jutri do prihodnje nedelje proslavili sedmi občinski praznik. Osrednja občinska proslava bo jutri ob 19.30 v šotoru pred kulturnim domom. Pred proslavo bodo skozi središče občine pripravili parado, v kateri bodo sodelovala vsa društva, domača osnovna šola in predstavniki župnije. Občina Sveti Tomaž je med mlajšimi v regiji. V sedmih letih samostojne poti so uspeli uresničiti marsikateri dolga leta želeni projekt. V minulem obdobju, v času od lanskega do letošnjega občinskega praznika, so med drugim veliko postorili na področju komunalne infrastrukture. Župan Mirko Cvetko pojasnjuje: »Letos smo

zgradili cestna odseka Savci– ribnik v dolžini enega kilometra in Koračice–Mejna v dolžini 1100 metrov. Gradnja obeh cest je finančno ovrednotena na 190.000 evrov. Zadovoljni smo tudi z investicijo, ki smo jo končali v središču občine in v sklopu katere smo uredili pločnik, javno razsvetljavo, meteorno kanalizacijo in avto-

Foto: MZ

Lično urejeno pročelje stavbe, v kateri ima prostore Občina Sveti Tomaž. Objekt je sicer v lasti župnije, občina pa za uporabo prostorov plačuje najemnino.

busno postajališče. Prav tako smo obnovili zunanjo podobo stare pošte, v kateri bomo uredili klubski prostor in prostor za turistično pisarno.« Minulo obdobje so pri Svetem Tomažu zaznamovala tudi nesoglasja med župnijo in občino zaradi neurejenih lastniških razmerij v središču kraja. Po pogovorih z mariborsko nadškofijo so v zadovoljstvo obeh strani nesoglasja ustrezno razrešili. V skladu z dogovorom bo občina sporno zemljišče pri cerkvi izvzela iz javnega dobra in ga prodala Cerkvi. Zemljišče, katerega lastnik je župnija, pa bo občina odkupila. V obeh primerih so že izvedli meritve. Sporna pa je bila tudi višina najemnine za prostore, v katerih posluje občina in so last župnije. Kot je pojasnil župan Cvetko, so uspeli doreči višino najemnine, ki je sprejemljiva za obe strani. To je 4,5 evra po kvadratnem metru za najem poslovnih prostorov. Najemnina

za prostore v kleti pa bo seveda nižja. In kaj kaže pogled v prihodnost? »V načrtu imamo gradnjo novega štirioddelčnega vrtca, kar bo za nas kot majhno občino velik finančni zalogaj. Pri financiranju te naložbe bomo morali biti izjemno previdni in razumni, da ne bi zapadli v rdeče številke ali postali nelikvidni. Vrednost naložbe je 1,2 milijona evrov, gradnja se bo pričela letos, predvidoma v poletnih mesecih, zaključek del pa naj bi bil avgusta prihodnje leto. V prostorskem planu smo formirali tudi območje obrtne cone. Gre za prostor, kjer bo v bodoče na našem območju možen razvoj podjetništva. Trenutno smo v fazi pridobivanja zemljišča, pripravljeno imamo projektno dokumentacijo za komunalno ureditev območja,« doda župan Cvetko. Še preden bodo v občini Sveti Tomaž ponovno zavihali rokave in krepko poprijeli

Foto: MZ

Župan občine Sveti Tomaž Mirko Cvetko vabi na prireditve ob sedmem občinskem prazniku. za delo, se bodo v prihodnjih dneh poveselili in družili na prireditvah ob 7. občinskem prazniku. Praznovanje bodo pričeli jutri zjutraj ob 9. uri, ko se bodo odpravili na pohod od Cajnkarja do Meška. Uro kasneje se bodo na športnem igrišču pri Svetem Tomažu pričele športne igre, ob 14. uri pa se bodo predstavili še konjeniki »Ranča Laso« iz Savcev. Najprej bo v središču Svetega Tomaža predstavitev konjenice, nato bodo zainteresirane s kočijami popeljali tudi po vaseh občine. Ob 19.15 se bo pri župnišču formirala parada, ki bo ob spremstvu pihalne godbe iz Ivanjkovcev krenila proti prireditvenemu šotoru pri kulturni dvorani. Tam se bo ob 19.30 pričela osrednja

Pragersko  Podjetje Agrosoršak

Ponudba kmetijske mehanizacije Class Podjetje Agrosoršak iz Leskovca pri Pragerskem je bilo ustanovljeno pred tremi leti. Ob ustanovitvi so si zadali cilj, da slovenskemu kmetovalcu ponudijo kakovostno kmetijsko mehanizacijo, rezervne dele in servisno storitev. Vse našteto je namreč pogoj za dobro in kakovostno delo v kmetijski dejavnosti. Družba Agrosoršak je pooblaščeni zastopnik podjetja Claas za vzhodno Slovenijo. Kmetijska mehanizacija Claas je v svetu priznana blagovna znamka z dolgoletno tradicijo in zagotovljeno kakovostjo. Ker družba Claas v letošnjem letu zaznamuje stoletnico delovanja, so pripravili tudi nekaj prodajnih akcij. Gre za akcije tako imenovanega zelenega programa in traktorjev do sto konjskih moči. Letošnje jubilejno leto bo tudi v znamenju novega modela traktorja Claas Arion, ki je ob prihodu na tržišče takoj postal prodajna uspešnica, naročila pa segajo že v naslednje leto.

Prodajni program podjetja Agrosoršak obsega prodajo kombajnov, traktorjev in celotnega zelenega programa (balirke, kose, zgrabljalniki, obračalniki, teleskopski nakladalci in vsa pripadajoča oprema). Njihov trenutni najbolj prodajan izdelek je traktor Elios z 72 in 78 konjskimi močmi, ki je uporaben za manjše kmetovalce, služi pa lahko tudi kot drugi ali tretji traktor na večji kmetiji. Nekateri ga uporabljajo kot dvoriščni traktor s prednjim nakladalcem. »Vse več strank se odloča tudi za nakup izdelkov tako imenovanega zelenega programa, v katerem ponujamo široko paleto izdelkov.

Naši stroji so znani po tem, da so zelo uporabni, lahki in prilagodljivi terenu. Izjemna

uporabnost in praktičnost delovnih strojev znamke Claas je rezultat večletnih vlaganj v

Foto: arhiv podjetja

V podjetju Agrosoršak so ekskluzivni zastopnik kmetijske mehanizacije Claas za območje vzhodne Slovenije.

razvoj. Ob vseh že omenjenih prednostih, ki jih zagotavlja blagovna znamka Claas, lahko dodamo še zanesljivo in dobro organizirano dobavo rezervnih delov. V našem podjetju rezervni del zagotovimo najkasneje v 15 urah po naročilu. Prav tako imamo dobro organizirano servisno službo s štirimi serviserji in tremi vozili. V času žetve in baliranja bomo vzpostavili dežurno servisno službo, ki bo dosegljiva tudi v nočnem času. V okviru servisne službe zagotavljamo tako servisna kot tudi izvenservisna popravila,« je pojasnil direktor podjetja Andrej Soršak in dodal, da je

občinska proslava, ki ji bo v nadaljevanju večera sledila še vrtna veselica z ansamblom Naveza. Prireditve se bodo nadaljevale tudi prihodnji teden. V torek, na praznični 25. junij, bodo pripravili turnir v malem nogometu. V sredo bodo pripravili srečanje za občane, starejše od 70 let, v četrtek bo medobčinsko tekmovanje v visečem kegljanju, v petek pa športno-družabne igre, tekmovanje v streljanju z zračno puško in srečanje za mladino. V soboto sledijo kolesarjenje, srečanje z lovci in tradicionalna velika vrtna veselica. Praznovanje pri Svetem Tomažu bodo zaključili v nedeljo, 30. junija, s farnim žegnanjem in koncertom duhovne glasbe. Mojca Zemljarič prioriteta njihovega dela skrb za stranko. »Zadovoljna stranka je pogoj za uspešno delo,« so prepričani direktor Soršak in njegovi sodelavci, ki so aprila letos pripravili tudi dan odprtih vrat podjetja. Dogodka se je udeležilo več kot 400 obiskovalcev, kar je dober pokazatelj, da so kot mlado perspektivno podjetje na pravi poti. Podjetje Agrosoršak trenutno zaposluje osem sodelavcev. Glede na potrebe in širitev obsega dela bodo primorani kmalu razmišljati še o kakšni zaposlitvi. Prav tako imajo v načrtu širjenje pokritih prostorov, ki jih uporabljajo za skladiščenje strojev. Sodelavci podjetja Agrosoršak so dosegljivi na naslednjih telefonskih številkah: Andrej Soršak, 041 333 066 (direktor), Damijan Vesenjak, 031 656 600 (prodaja), Jure Vaupotič, 051 266 888 (rezervni deli), in Dejan Strelec, 041 275 832 (tehnična podpora). MZ

Ormož  Prometna varnost za največje malčke treh vrtcev

Malčki in varnost v prometu Vrtec Ormož je pripravil projekt Kolesarčki za okoli 100 otrok enot Ormož, Velika Nedelja in Podgorci. To so bili otroci najstarejših skupin, ki se jeseni odpravljajo v šolo. V vseh dejavnostih skozi leto so se učili o varnosti v prometu, praktični preizkus pa je bil pika na i. Kolesarčki so preventivnovzgojni program v cestnem prometu za najmlajše, njegov namen pa je, da otroke preko igre in na neprisiljen način pouči, kako se vesti v prometnem okolju, da bodo postali previdni in vestni udeleženci v prometu. Dejavnost je za otroke zelo zanimiva, saj so

postavljeni v vlogo voznika in doživljajo dogodke, kot jih opaža in zaznava voznik v pravem prometu. Drugi otroci pa so medtem v vlogi pešcev in morajo pravilno prečkati prometno cestišče na poligonu. Otroke so najprej v kratkem teoretičnem delu seznanili z osnovno kulturo v cestnem

prometu, gibanju ob cesti in na prometnih površinah, s prečkanjem cestišča, semaforjem in z nekaterimi prometnimi znaki ter njihovim pomenom. V aktivnostih so sodelovali tudi ormoški policisti, ki so predstavljali svojo opremo in malčke prevzeli z laserskimi merilniki hitrosti, neprebojni-

mi jopiči in seveda čudovitim motorjem, na katerega so vsi želeli sesti. Na koncu so se podali še na varno pot v šolo, da bodo jeseni čim bolj samozavestni na svoji poti v šolo. Vrtec je dejavnost za malčke uspel realizirati s pomočjo številnih sponzorjev. Viki Ivanuša

Foto: Viki Ivanuša

Malčki so tokrat prišli na svoj račun, uživali so v vožnji s štirikolesniki na pedale in v druženju s policisti, ki so jim marsikaj pokazali.


Po naših občinah

petek  21. junija 2013

7

Ptuj  Tiskovna konferenca občinskega podjetja Javne službe

Ob pozitivnem poslovanju tudi pozitivna ocena občanov

Občinsko podjetje Javne službe Ptuj, d. o. o., je na tiskovni junijski konferenci predstavilo svoje delo v letu 2012, predhodno informacijo o projektu Kurentovanja 2012, načrte za letos in nekatere kratkoročne in dolgoročne projekte, ki zadevajo gospodarske javne službe.

Foto: Črtomir Goznik

Občinsko podjetje Javne službe predstavilo svoje delo. Na tiskovni konferenci so sodelovali direktor občinskega podjetja mag. Alen Hodnik, Andrej Trunk, vodja sektorja Komunalne storitve, in Rajko Kaučič, operativni vodja CERO Gajke, ki je povedal, da obdelavo in odlaganje odpadkov izvajajo za 17 občin, odvoz odpadkov pa za MO Ptuj. V letošnjem letu mineva pet let od ustanovitve podjetja. Javne službe so javno podjetje, ki je podvrženo tudi zakonodaji zasebnega prava, kar po mnenju direktorja Alena Hodnika lahko predstavlja tudi določene prednosti, iskanje možnosti zaslužka v okviru tržnih dejavnosti. Ne stremijo k ustvarjanju čezmernega dobička, za katerega je treba odvajati davek državi, raje ga namenjajo v skupno korist, zniževanje zneskov na položnicah in v dejavnosti, za katere obstaja javni interes. Tudi zato so cene komunalnih storitev že nekaj časa nespremenjene. To jim omogoča presežek, ki ga ustvarijo na drugih področjih. Danes se v okviru Javnih služb izvaja deset različnih javnih služb, ki jih izvaja 115 zaposlenih. To so dejavnosti, pri katerih že sama pravna ureditev zahteva, da se te izvajajo v nekem ožjem krogu, kjer trg ne deluje. Podjetje si prizadeva za kar največjo transparentnost in preglednost poslovanja v okviru vseh dejavnosti in da bi javnost dobila čim popolnejše podatke o delovanju, upravljanju in tudi nadzoru. Že od vsega začetka delovanja ga namreč spremljajo pomisleki o smiselnosti takšnega podjetja, ki počasi prevzema vse ključne dejavnosti, pomembne za kakovost življenja posameznika in skupnosti. V začetku lanskega leta je podjetje prevzelo upravljanje tržnice,

ki ji že v letošnjih načrtih posvečajo posebno pozornost. Še več pozornosti pa bo deležno v prihodnjih letih. Izvajajo pa tudi pokopališko in pogrebno dejavnost, na samem pokopališču v Rogoznici pa bodo že letos izvedli nekatere že dolgo let načrtovane izboljšave, da ne bo več „eno najmanj urejenih pokopališč“ na Ptujskem. V fazi projektiranja sta javna razsvetljava in ozvočenje, pripravljena pa je tudi dokumentacija za dovozne poti in širitev grobnih polj. Načrtuje se tudi žarni zid in širitev poslovilnih objektov, iščejo pa tudi rešitev za pokritje platoja pred mrliškimi vežicami, je povedal Andrej Trunk. Nazadnje je podjetje pod svoje okrilje preneslo sistem daljinskega ogrevanja, s tem pa iz Komunalnega podjetja Ptuj prezaposlilo tudi 15 delavcev. Tako sedaj toploto dobavljajo okrog dva tisoč gospodinjstvom. Kot kažejo podatki prve ogrevalne sezone, so se z njo dobro spoprijeli. Kot je povedal direktor Alen Hodnik, se je za zelo koristnega izkazal sistem javnega naročanja. Še preden so dejavnost dobro zagnali, so izvedli javno naročilo za dobavo energenta in dosegli več kot 20-odstotno pocenitev skupnega stroška dobave toplotne energije odjemalcem. Čeprav je bil v tem prvem petletnem obdobju poudarek na prenosu in zagonu dejavnosti, so v tem času nadgrajevali tudi tržne dejavnosti.

Lani dobiček v višini dobrih 82.000 evrov Leto 2012 je bilo za podjetje pozitivno, končali so ga z dobičkom v višini dobrih 82 tisoč evrov. Pozitiven izid so zabeležili tako na izvajanju javnih gospodarskih služb kot tudi tr-

Od tod in tam Slovenija  Počitnice ugodne za fotonatečaj

žnih dejavnosti. Dosedanje poslovanje je pokazalo, da se da tudi gospodarske javne službe maksimalno učinkovito izvajati, obvladovati stroške, ki so jih dosledno razdelili po stroškovnih mestih, tako da lahko na ravni celotnega podjetja sproti ugotavljajo morebitna odstopanja in jih tudi sproti odpravljajo. V vseh petih letih pa so se tudi trudili, da so ločevanje med javnimi in tržnimi dejavnostmi vsako leto bolj izpolnjevali. Transparentnost jim v tem obdobju omogoča nekaj več kot 20 stroškovnih mest. Družba letno ustvari že devet milijonov evrov prihodkov. Podjetje je pozitivno oceno dobilo tudi od občanov. Javnomnenjska raziskava je pokazala, da občani podjetje poznajo, njegovo delo pozitivno ocenjujejo. Ob tem pa so podali tudi veliko predlogov, kako bi lahko podjetje svoje poslanstvo v bodoče še bolje oziroma kakovostneje opravljalo v skupno korist. Vse te koristne predloge bodo poskušali uresničiti, sicer pa so stalno odprti za pobude in predloge uporabnikov. Kot pove direktor podjetja Alen Hodnik, nosi velik del zaslug za uspeh mlad in smel kader, ki ga zaposlujejo v upravnem delu družbe, ki kaže veliko zagnanost, angažiranost in zavzetost za delo. Pri zaposlovanju so dali prednost vsem tistim, ki poznajo svoje delo, kar so preverili tudi s preizkusi znanja. Možnost opravljanja prakse dajejo tudi dijakom in študentom. V tem trenutku zaposlujejo tudi 25 javnih delavcev. Družbeno koristno delo pa pri njih lahko opravljajo tudi tisti, ki so storili prekršek, a ga ne morejo poravnati. Enega izmed njih, ki se je pri svojem delu zelo izkazal, so tudi zaposlili.

Bo Kurentovanje prineslo dobiček ali izgubo? Tri leta se v sklopu podjetja izvaja tudi Kurentovanje. Z nekaterimi podatki o letošnji prireditvi že razpolagajo, s čistimi računi pa bodo lahko postregli ob koncu leta 2013, ker so nekateri sponzorji plačila razvlekli na daljše časovno obdobje. Negativen izid v višini 30 tisoč evrov, takšen je trenutni izračun, bo do konca leta pokrit, pravi direktor Alen Hodnik. MO Ptuj je v projekt prispevala dobrih 70 tisoč evrov, 200 tisoč evrov so prispevali sponzorji in donatorji, na račun posebne pravice pri karnevalski dvorani pa so pridobili še 115 tisoč evrov. Skupni prihodki so znašali 387 tisoč evrov, vsi stroški pa v tem trenutku znašajo okrog 420 tisoč evrov. V sklopu podjetja Javne službe deluje tudi mestna blagajna, ki omogoča plačilo storitev občanov brez provizije. Skupaj lahko tako gospodinjstvo na letni ravni prihrani okrog 60 evrov. Od leta 2010, ko je bila mestna blagajna odprta, se je število uporabnikov vsako leto povečalo za blizu 30 odstotkov. Vsak mesec jo obišče 1500 ljudi, mesečni znesek plačila položnic pa znaša okrog 65 tisoč evrov. Podjetje upravlja tudi s TIC, preko katerega je ob prireditvah tudi vključeno v turistični razvoj mesta. Dobro so zastavili tudi sodelovanje s PM Ptuj-Ormož pri turističnem vodenju po mestu in po zbirkah. V tem in naslednjih letih želijo kar največ narediti pri vodenju po mestu. V sodelovanju z LU Ptuj so izvedli izobraževanje vodnikov. V sklopu podjetja pa je dve leti in pol tudi ptujska televizija, v okviru katere je poudarek na lastni produkciji. MG

Evropski potrošniški center (EPC) organizira nagradni fotonatečaj »Mlad potrošnik = pameten potrošnik«. Sodelujejo lahko starejši od 15 let. Naloga je prepro-

sta: do 31. oktobra 2013 bodo na EPC zbirali fotografije z naslednjimi tematikami: mladi kot potrošniki, mladi kot letalski potniki, mladi kot turisti v EU ter mladi in spletno nakupovanje. Prve fotografije so že prejeli in te dokazujejo, da se tudi na plaži, pred računalnikom, v trgovini, na železniški postaji lahko »naredi« simpatične in izvirne fotografije. Za vsak tematski sklop lahko udeleženci pošljejo pet fotografij, te pa naj bodo v digitalni obliki (format tiff ali jpg) in velikosti minimalno 8 milijonov točk. Fotografije pošljite na naslov fotonatecaj@epc.si. Zraven pošljite tudi izpolnjeno prijavnico s spletne strani EPC. Najboljši mladi fotografi bodo nagrajeni s tremi tabličnimi računalniki in manjšimi praktičnimi darili.

Ljutomer  Odprtje kopalne sezone

S sobotnim brezplačnim vstopom na bazenske objekte ljutomerskega letnega kopališča se je tudi uradno pričela letošnja kopalna sezona. Kopalcem je

v 50-metrskem bazenu in otroškem bazenu na voljo več kot 1300 m2 vodnih površin, lahko pa tudi igrajo odbojko na mivki, mali nogomet, košarko, namizni tenis in badminton. Za otroke so poskrbljene gugalnice, mini koš in tobogan. V času poletnih dni bodo na ljutomerskem kopališču številne rekreativne dejavnosti, s prirejanjem plavalnih tečajev, nočnim kopanjem, zabavnimi igrami na vodi in že 5. poletnimi športno rekreativnimi igrami (plavanje, odbojka na mivki, mini nogomet na travi in badminton). Obratovalni čas kopališča je od 9. do 20. ure, cene pa dokaj sprejemljive. Odrasli bodo za dnevno karto odšteli 3,55 EUR, dijaki in študenti pa 50 centov manj. Otroci, invalidi in upokojenci se bodo kopali za ceno 2,45 EUR, vsa družina pa bo za dan kopanja plačala 7,10 EUR. Občutni popusti so za popoldanske kopalce (po 16. uri) kakor tudi za organizirane skupine. Na voljo so mesečne in sezonske vstopnice.

Ptuj  Video natečaj

Zavod Itadakimasu iz Ptuja razpisuje skupaj s festivalom Dnevi poezije in vina ter društvom Art Stays video natečaj. Potekal bo v dveh delih: prvi del v juliju,

drugi del v avgustu. Prvi del natečaja je namenjen video interpretaciji pesmi Srečka Kosovela, drugi del pa zbiranju materiala o festivalu Dnevi poezije in vina, ki bi nastal v obliki intervjujev, kratkih prispevkov, anket in podobno. Ustvarjalci svoja dela za prvi del natečaja prijavijo do 10. avgusta. Izbrana dela bodo predstavljena na festivalu Dnevi poezije in vina. Avtorji morajo vzeti za podlago videa eno od pesmi Srečka Kosovela in jo interpretirati v video obliki. Videi so lahko narejeni s katero koli tehniko, lahko so posneti na klasičen način, s fotoaparatom, mobitelom … Tehnično izvedba ni določena, ocenjevala se bo le estetska funkcija videa in uspešnost predstavitve neke teme. Prijave sprejemajo do 10. avgusta na naslovu: Zavod Itadamikasu, Vrazov trg 1, 2250 Ptuj, mail: zavoditadamikasu@gmail.com.


petek  21. junija 2013

Od tod in tam

8

Gorišnica  Srečanje upokojencev Spodnjega Podravja

„Borimo se za pokojnine naših otrok!“ Pokrajinska zveza društev upokojencev Spodnje Podravje je v nedeljo pripravila tradicionalno pokrajinsko srečanje 43 društev upokojencev. In tudi letos je kot osrednja govornica z značilnim gromovniškim nastopom zbrane nagovorila predsednica Zveze društev upokojencev Slovenije (ZDUS) Mateja Kožuh Novak. Kožuh Novakova je tako najprej pohvalila doslej izvedene aktivnosti upokojencev in jih pozvala k vztrajnosti pri doseganju svojih upravičenih ciljev: „Ne bomo se dali tako zlahka, ne bomo še umrli! Veliko vode še bo preteklo do takrat. Ponosna sem na društva upokojencev, koliko še naredijo, kaj vse organizirajo, pa praktično brez denarja! To nam daje zdravje in nam podaljšuje življenje! Na tapeti je zdaj nov volilni zakon, ki mora biti sprejet. To je v prvi vrsti stvar poslancev in vi imate tukaj kar tri. Ti trije poslanci vas morajo upoštevati, morajo vas slišati, pa ni pomembno, s katere politične stranke so. Vaša naloga, prosim vas, je, da pišete ali obiščete te poslance v njihovih pisarnah in jih seznanite s svojimi stališči in argumenti zanje! Veste, odločitve se sprejemajo na kapitalsko-političnem vrhu, ampak poslanci so tisti, ki te odločitve legitimirajo. Oni dvignejo roke, ampak oni morajo biti naši predstavniki v parlamentu, ne pa predstavniki kapitala! Nujno se morajo začeti boriti za naše pokojnine. 34 let smo v povprečju dajali v blagajno SPIZ! In vedeti je treba, da če bomo mi dobivali naše zaslužene pokojnine, jih bodo potem tudi naši otroci. Dejansko se ne borimo za naše, ampak za pokojnine naših otrok! Ta pokojnina, za katero jamči dr-

žava, je edina trajna pokojnina, in če je zdržala 200 let, bo pa še 200 let!“ Potem je Mateja Kožuh Novak še enkrat pozvala prisotne, da naj se borijo za ohranitev pokojnin, ob tem pa je spomnila še na deklaracijo Združenih narodov, ki je nastala na osnovi ugotovitve strokovnjakov, da ima vse več držav mačehovski odnos do upokojencev: „Prosim vas, da se danes podpišete v znak podpore tej deklaraciji o starejših. Tudi to je ena od pomembnih poti za izboljšanje položaja upokojencev!“ Na govorniški oder pa je stopil tudi predsednik Pokrajinske zveze društva upokojencev Spodnje Podravje Franc Hojnik, ki je bil prav tako kritičen kot predsednica ZDUS. Povedal je namreč, da so upokojenci na udaru že od prve reforme naprej, da jih je veliko izgubilo regres: „Danes smo tu, da povemo, da je dovolj, da je tega konec! Mi smo si pokojnine prislužili s poštenim, krvavim delom in tega nam nihče nima pravice jemati! To je naša pravica in naj se ve, da upokojenci še nismo rekli zadnje besede! Ne borimo se za tuj denar, ampak za ta, ki smo si ga prislužili. Slabo stanje gospodarstva danes pa ni naša krivda!“ Podobno borbeno je bil nastrojen tudi predsednik društva upokojencev Vitomarci in predstavnik sindikata upo-

Foto: SM

Predsednica Zveze društev upokojencev Slovenije (ZDUS) Mateja Kožuh Novak je v svojem značilnem gromovniškem nastopu pozvala vse zbrane k nadaljnji „bitki“ za ohranitev pokojnin s pojasnilom, da se ne borijo le za svoje zaslužene pokojnine, ampak tudi oz. predvsem za pokojnine svojih otrok.

Foto: SM

Tudi predsednik Pokrajinske zveze društev upokojencev Spodnjega Podravja Franc Hojnik je bil v svojem nagovoru bojevit: „Danes smo tu, da povemo, da je dovolj, da je tega konec! Mi smo si pokojnine prislužili s poštenim, krvavim delom in tega nam nihče nima pravice jemati! To je naša pravica! Ne borimo se za tuj denar, ampak za ta, ki smo si ga prislužili!“ kojencev Edi Kupčič: „Vztrajali bomo, ne bomo odnehali! Kajti če bomo, nas bodo pustili na pragu podhranjenosti in zaničevanja. Predsedniki več društev upokojencev smo že sklenili, da pošljemo dopis vsem odgovornim, od vlade do ministrstev in varuha človekovih pravic, s katerim jih bomo obvestili, da nižje več ne gremo! Danes ima več kot 300.000

upokojencev pokojnino nižjo od 400 evrov. To je sramota – sramota za nas in za bogataše na vrhu države! Podpišite tudi naše pismo, za kuverte pa bomo dali iz lastnega žepa! Ne bomo pustili, da pritiskajo na nas, kot so nekoč biriči na podložnike! Sramota je, da naš finančni minister pritrjuje Olliju Rehnu, da je treba znižati stroške javnega sektorja, predvsem

Videm  Predstavili aparat za oživljanje

Za reševanje človeškega življenja V Vidmu pred vhodom v tamkajšnji zdravstveni dom so v začetku tega tedna predstavili delovanje avtomatskega eksternega defibrilatorja (AED), ki je nameščen v posebni omarici na zidu in dostopen vsem, ki bi ga oziroma ga bodo potrebovali.

Foto: SM

Lucija May je zbranim na predstavitvi delovanja aparata za oživljanje srca (AED – avtomatski eksterni defibrilator) natančno pojasnila in pokazala, kako ga uporabiti. AED sta sicer sofinancirala dr. Maja Pelcl in občina Videm, nameščen pa je ob vhodu v zdravniško ambulanto.

Gre za drugi AED v občini Videm, saj je eden že nameščen v Leskovcu, sicer pa je v Sloveniji tovrstnih aparatov, namenjenih za laično uporabo pri oživljanju srca ob kapi, že preko 500 na 300 različni lokacijah. Delovanje aparata je praktično predstavila Lucija May s podjetja Star 2000: „Avtomatski eksterni defibrilator je naprava, ki se uporablja za ukrepanje ob srčnem zastoju. Namenjen je uporabi laikov in je varen; z njim človeka ni možno poškodovati ali ubiti. V bistvu gre za prenosno elektronsko napravo, ki je sposobna zaznati zastoj srca pri človeku, nato pa z električnim sunkom preko elektrod, ki se namestijo prizadetemu človeku, lahko srce ponovno požene in s tem reši življenje. Sestavljen je iz ohišja z baterijo, iz katerega izhajata dve nalepki – elektrodi. Odvisno od modela lahko na ohišju

na račun upokojencev! Ne! V Sloveniji imamo že tako ali tako najnižje pokojnine v EU, z izjemo Bolgarije in Romunije! Kako pa naj upokojenec preživi s 100 ali 200 evri?! Naj nam ti gospodje to povedo in pokažejo! In mnogi upokojenci že danes živijo pod pragom revščine! Če ne bo drugače, bo očitno treba iti tudi v tožbe, saj nam konec koncev ustava zagotavlja socialno varnost!“ Spregovoril pa je tudi generalni sekretar DeSUS-a Branko Simonič, ki je ob sedanjem stanju opozoril še na nove težave in znižanje življenjskega standarda z uvedbo davka na nepremičnine in nove zdravstvene zakonodaje ter opomnil vse,

da se morata ZDUS in DeSUS povezati in boriti za pravice upokojencev z roko v roki. Uradni del prireditve, ki so ga s petjem in glasbo popestrili ljudski pevci društva upokojencev Polenšak, ljudski pevci iz Podgorcev in hišni ansambel društva upokojencev Markovci, se je končal s kratkima pozdravnima nagovoroma predsednika Pokrajinske zveze društev upokojencev Pomurja in predsednika društva upokojencev Gorišnica Vilija Horvata kot gostitelja srečanja, nato pa so se zbrani lahko posvetili zabavnejšemu delu srečanja ob glasbi in medsebojnih pogovorih ter obujanju spominov. SiM

najdemo gumba za vklop in proženje električnega sunka in zvočnik, preko katerega nam aparat daje glasovna navodila v slovenskem jeziku. Poleg masaže srca z rokami je ta aparat izjemno pomemben, saj če pride do hude aritmije oziroma do prenehanja bitja srca, lahko to reši le električni sunek. S stiski sicer z lastnimi rokami lahko stiskamo srce, ne bo pa srce začelo samo od sebe biti. Zato rabi močan električni sunek, ki ga „resetira“ in spravi nazaj v svoj normalni ritem. Drugače povedano, če srce fibrilira, ga želimo spraviti iz fibrilacije – torej defibrilirati. Od tod izraz defibrilator. Sicer pa je po uporabi AED še vedno treba nadaljevati oživljanje tako z ročno masažo srca in umetnim dihanjem kot z uporabo električnih sunkov, dokler prizadeti ne začne dihati oziroma dokler ne pride reševalna ekipa,“ je med drugim povedala Mayeva, ki je zbranim na predstavitvi delovanja in uporabe aparata tudi nazorno pokazala, kako ravnati z njim. Uporaba aparata je varna in enostavna, uporablja ga lahko prav vsak. Sam po sebi aparat seveda ne rešuje življenj, je pa torej izredno dobrodošel dodatek pri oživljanju s pritiski

na prsni koš (masažo srca) in umetnim dihanjem. Z oživljanjem z uporabo AED se tako lahko človeku reši življenje, saj nadomešča prvo pomoč reševalne ekipe. Mayeva je še dodala, da je izjemno pomembna tudi hitrost pomoči oziroma namestitve elektrod človeku, ki ga je zadel srčni infarkt: „Najučinkovitejša je pomoč v prvih nekaj minutah, največ petih, saj je po petih minutah, odkar srce neha biti, možnost oživitve in preživetja zelo majhna oziroma ima lahko tak človek, ki ostane brez krvi in kisika v možganih, potem hude možganske okvare.“ AED je sicer kupila zdravnica Maja Pelcl, ki ima ordinacijo v Vidmu, ohišje in potrebno elektro vezavo pa je plačala Občina Videm. Aparat stane 1290 evrov (brez DDV), za ohišje in inštalacijo pa je, kot je povedal župan Friderik Bračič, občinski proračun primaknil 870 evrov. Kot je še dodala dr. Pelclova, so doslej že izvedli en tečaj za vse interesente, ki so se želeli natančneje poučiti in preizkusiti delovanje aparata, pripravljeni pa so organizirati še dodatne tečaje za vse, ki bi to želeli. SiM


Po naših občinah

petek  21. junija 2013

9

Ptuj  Danes se pričenja Vikend mladosti

Svet je majhen

Slovenija, quo vadis?

Nocoj in jutri vsi v mesto Številni organizatorji različnih dogodkov si že vrsto let prizadevajo popestriti dogajanje v ptujskem mestnem jedru, ki je najbolj pestro in razgibano ravno v spomladanskih in poletnih mesecih. Spečo lepotico bodo ta vikend prebujali z dogodki, namenjenimi prav vsem generacijam, od otrok in mladostnikov do starejših. Oživljamo mladost Ptuja in Ptujčanov je geslo, pod katerim se je Klub ptujskih študentov (KPŠ) v sodelovanju z Javnimi službami Ptuj lotil za naše mesto pionirskega projekta Vikend mladosti. S tem nameravajo vsaj za en vikend oživiti mestno središče ter študentom in drugim obiskovalcem, željnim kakovostnega preživljanja prostega časa, ponuditi aktivnosti, ki bodo brezplačne in zabavne. Program zajema dvodnevno dogajanje, ki bo na treh lokacijah: v starem mestnem jedru, na ptujski tržnici in v mestnem parku, kjer bo program za otroke. Vikend mladosti, ki je bil prvotno mišljen za izvedbo konec maja, je zaradi slabega vremena prestavljen na ta petek in soboto. A če je verjeti vremenoslovcem, jim bo tokrat vreme vsekakor naklonjeno. Dogajanje se bo pričelo že nocoj ob 20. uri, ko bo na ptujski tržnici modna revija Sanje Veličkovič, sočasno bo tam pestra kulinarična ponudba, med drugim se bo pekel tudi odojek. Uro kasneje bo na sporedu koncert skupin Superhiks, Foton in Guns'n'Rosese – real tribute band. Jutrišnji dopoldan bo pisan na kožo družinam z otroki, saj se bo jutro pričelo z animacijo v mestnem parku. Ta

Foto: SP

Vikend mladosti so predstavili Jana Dobrijević in Aleš Meglič, predstavnika KPŠ, in Alen Hodnik, direktor Javnih služb Ptuj. del programa KPŠ organizira v sodelovanju z društvom Eleja, za najmlajše pa se od 9. ure naprej obeta vrhunska dogodivščina. Sočasno s tem dogodkom bodo nekoliko starejši v mestnem jedru igrali ulično košarko. Velik turnir bo ponudil pestro športno dogajanje, ki bo organizirano s pomočjo KK Ptuj, KK Drava Ptuj in ŠOU Ljubljana. Prav tako ob 9. uri bo dogajanje razgibano tudi na ptujski tržnici, kjer bo predstavitev projektov Jem zdravo – študiram s polno paro in Futer a la carte. Pri slednjem gre za projekt KPŠ, ki je bil prvič lani, ponovili pa ga bodo septembra letos. Tokrat bodo obiskovalcem na voljo brošure z recepti, kako hitro, a okusno pripraviti različne jedi. Sočasno bo

potekala še prodaja unikatnih izdelkov, vikend pa se bo končal z večernim tekmovanjem izvajalcev elektronske glasbe v Kolnkišti. Predsednik Kluba ptujskih študentov Aleš Meglič je prepričan, da so zastavili zelo dober glasbeni, športni in animacijski program, ki bo privabil različne generacije in mestu dal pozitivno energijo. Ravno pomen medgeneracijskega sodelovanja pri tem projektu je izpostavil tudi direktor Javnih služb Ptuj Alen Hodnik, ki je dodal, da so se za sodelovanje s KPŠ odločili iz več razlogov. „Želeli smo sodelovati z mlajšo generacijo v mestu in Klub ptujskih študentov vidimo kot organizacijo z velikim potencialom,“ je dejal Hodnik in pojasnil, da bo celoten projekt vre-

den 7000 evrov, od tega bodo Javne službe prispevale 2000 evrov. Tokratni projekt pa je prvi v nizu KPŠ-jevih poletnih dogodkov. Naslednji bo na sporedu 5. julija, ko vabijo na 14. tradicionalne Bazene energije v ptujske Terme, sledil bo Terasafest, septembra projekt Futer a la carte, skupaj s Termami Ptuj pa želijo obuditi še projekt Adijo poletje. Kot še poudarja Meglič, je KPŠ v letošnjem letu kljub znatnemu tretjinskemu zmanjšanju sredstev – zaradi spremembe zakonodaje – uspel ohraniti vse projekte, nekateri naj bodo skrajšani, a po njegovi oceni celo na višjem nivoju kot doslej. Dženana Kmetec

Ormož  Poletni dogodki

Festival Ormoško poletje 2013 Mesto Ormož bo to poletje ponovno v znamenju bogatega festivalskega dogajanja. Tradicionalni festival Ormoško poletje so pričeli včeraj z odprtjem razstave Zakladi Gorenjske. Razstava je na ogled v Grajski pristavi, nastala je v sodelovanju s šestimi muzeji iz Gorenjske. V počastitev 25. junija, praznika dneva državnosti, bo jutri na Humu potekala maša za domovino, osrednja občinska prireditev ob državnem prazniku pa bo v ponedeljek ob 19. uri na grajskem dvorišču. Hkrati bo to tudi uradno odprtje letošnjega Ormoškega poletja. Otvoritveno slovesnost bosta izvedla dramska igralca Barbara Krajnc Avdić in Gregor Geč. Na prireditvi bo nastopil prvak ljubljanske opere, bas baritonist Juan Vasle. V počastitev dneva državnosti bodo ta večer v Ormožu pripravili še tradicionalni, letos jubilejni, 10. Ormoški nočni ulični tek. Organizira ga Atletski klub Ormož, ki sprejema tudi prijave za udeležbo. Prihodnji petek, 28. junija, bo grajsko dvorišče v Ormožu v znamenju smeha in dobre volje. S komedijo Slovenska muska od A do Ž bodo namreč nastopili Lado Bizovičar, Jure Karas in Miha Debevec. Dan kasneje, 29. junija, bo na grajskem dvorišču

koncert skupine Partibrejkers. Od 3. do 14. julija se bodo v okviru festivala zvrstili glasbeno-animacijska predstava Čopkometer, koncert klape Kampanel, predstava za otroke Janko in Metka sta packona, komedija Trojček in koncert Ota Pestner-

ja. V avgustu za konec festivala sledita še koncert skupine Edo Majka s Klemnom Klemnom ter koncert tamburašev Kulturnega društva Simona Gregorčiča iz Velike Nedelje. Organizator festivala je občina Ormož, predprodaja vsto-

Grad Ormož bo tudi letos osrednje prizorišče Ormoškega poletja.

pnic poteka v ormoškem turistično-informacijskem centru. Prireditve bodo organizirane na zunanjih prizoriščih, v primeru slabe vremenske napovedi ali dežja pa jih bodo preselili na pokrita prizorišča. MZ

Foto: Črtomir Goznik

Za današnji naslov sem želel povzeti naslov znanega zgodovinskega romana, ker se sprašujem, kam gremo kot država. Sodba ljubljanskega sodišča o zadevi patria je po mnenju večine Slovencev zgodovinskega pomena in bo predstavljala mejnik za bodoči razvoj naše politike. Takšnega mišljenja osebno, žal, ne morem deliti. Kot sem že velikokrat napisal, da ne rečem nešteto, smo Slovenci razdeljen narod. Razdeljeni nismo toliko zaradi naše intimne narave, kolikor zaradi umetnega deljenja, v katerem nas že desetletja drži politična oblast. Imeti dva stalno nasprotujoča si pola, pomeni precej lažji nadzor nad življenjem podložnikov in precej večjo učinkovitost pri izoliranem upravljanju države. Vsi tisti, ki optimistično pričakujejo, da bo trenutni sodni poraz Janeza Janše – ponovno potrjen prvak SDSa – vodil v izboljšanje stanja stalne civilne vojne, bodo čez nekaj časa močno razočarani in bodo pristali na trdnih tleh. Priznam, da nimam vpogleda v vse detajle sodnega procesa in da ne poznam celotnega dogajanja, vendar kot opazovalec, kot povprečen državljan, imam občutek, da je kar nekaj neusklajenih trenutkov, ki lahko pripeljejo vse nas oziroma našo politiko do še večjega razkola. Sodna veja oblasti je, odkadar so si Rimljani izmislili pravno državo, temelj, na katerem stojijo države. Če so temelji zdravi in vredni zaupanja, so države stabilne. Če so temelji krhki in sodstvo ne doživlja zaupanja, so države nestabilne. Slovenija nedvomno spada v drugo kategorijo, in kar je še huje, ni na obzorju nobenega znaka izboljšave stanja. Sodna veja oblasti je v Sloveniji zasovražena. Brez spoštovanja vrednih sodišč pa smo obsojeni na propad. Pravo je zadnja fronta, h kateri se v teoriji pošteni državljani zatečejo pred nasiljem ali kršitvijo pravic. Pri nas vsi kršijo (naše) pravice, a protiukrepov do danes še nismo videli. Da ne bo pomote, moram poudariti, da znotraj današnje kolumne ne govorim o vsakodnevnem delovanju sodišč, temveč o pregonu politično-gospodarskega kriminala, ki že dvajset let izkorišča zdravo jedro slovenske države za dosego interesov male mafijske elite. V analizi stanja moramo nedvomno upoštevati dejstvo, da so sodišča delno onemogočena v lastnem delovanju tudi zaradi same zakonske podlage, ki jo je podarila oziroma zagotovila zakonodajalska veja, torej politika. Ampak sodniki in tožilci so ljudje, in če so zavezani služenju državi in javnemu interesu ter primerno moralno in etično podkovani, lahko tudi s primernimi interpretacijami premikajo gore v pravo smer ..., če želijo. Vsaj tako se dogaja v tujini. V sami Angliji so sodniki v okviru anglosaksonskega pravnega sistema celo pomembnejši od samega zakonodajalca. Pri nas je drugače, vendar za tiste, ki verjamejo in služijo pravni državi, obstaja veliko manevrskega prostora. Sodba proti Janezu Janši je pred kratkim sprožila dobesedno obsedenost. A so sodniki uporabili, interpretirali pravo tako, da bomo videli pozitivne spremembe v družbi? Ne. Še zdaleč ni res, kot pravi prvak SD Igor Lukšič, da je obdobje neodgovornosti politikov dobilo svoj konec. Janez Janša je lahko teoretično res kriv pri zadevi Patria, da se je na neznan način, na neznanem kraju ob neznanem času dogovoril za neznano denarno nagrado, ampak kdor koli ga bo nekega dne dokončno obsodil, bo moral zelo jasno utemeljiti razloge tako iz pravnega kot stvarnega vidika, sicer tvega, da bo kriv za razpad celotnega sistema. Sodbo ljubljanskega sodišča sem pričakoval brez večjih upanj. Nobena odločitev me v resnici ne bi presenetila. Tako kot me ne bi presenetila nobena reakcija prvaka SDS. In tako je tudi bilo. Branje sodbe je v meni le utrdilo prepričanje, da bomo priča še velikim političnim obtožbam. Sodnik v katerikoli državi na svetu si ne more dovoliti, da nekoga obsodi brez jasnih dokazov. Janša bo na drugi stopnji verjetno oproščen in takrat bo škoda nepopravljiva. Bivši premier, ki bo v tistem trenutku pridobil doživljenjski politični kapital, bo lahko prepričal Slovence o stalni udbovski zaroti, sodniki bodo izgubili še zadnje zaupanje državljanov, Slovenija bo ostala brez minimalne pravne države in politični prostor bo razdeljen na dva pola do naslednje revolucije. Leta 2000 so bile ZDA sredi velike institucionalne krize. Američani niso vedeli, kdo je dejanski zmagovalec predsedniških volitev. Vrhovno sodišče je odločilo za en glas v korist G. W. Busha. Takrat je sodnik John Paul Stevens napisal v ločenem odklonilnem mnenju: »Čas bo enkrat zacelil rano v zaupanju, ki je bilo prizadeto z današnjo odločitvijo. Eno pa je vseeno gotovo. Četudi morda ne bomo nikoli z gotovostjo vedeli, kdo je zmagovalec letošnjih predsedniških volitev, pa je popolnoma jasno, kdo je poraženec: to je zaupanje naše nacije v sodnika kot nepristranskega varuha vladavine prava.« Laris Gaiser


Kultura, izobraževanje

10

petek  21. junija 2013

Cirkulane  Dobrodelni koncert tamburašev

Tednikova knjigarnica

Mavrične počitnice

Navdušili – za dober namen Cirkulanski tamburaši so letošnjo dvajsetletnico delovanja proslavili z dobrodelnim koncertom v novi večnamenski dvorani v Cirkulanah, ki se je kljub svoji velikosti dodobra zapolnila s poslušalci. Izkupiček koncerta, na katerem je nastopilo več gostov, so namenili Društvu za cerebralno paralizo Ptuj – Ormož Sonček. Poleg tamburašev, ki so predstavili skladbe s svoje najnovejše, tretje zgoščenke pod naslovom Kukafce, so na odru velik aplavz poželi tudi Mladi veseljaki, cirkulanska vokalna skupina, ki z ubranim petjem navdušuje že 15 let. In tudi tokrat so fantje z odličnimi izvedbami domačih in tujih skladb poželi kar nekaj spontanih aplavzov. Da je bilo na odru in pod njim razgibano, so poskrbe-

li folklorni plesalci domače sekcije in plesalci FD Dolena, sicer pa je bil osrednji gost sobotnega večera Vlado Kreslin s svojimi Malimi bogovi in Beltinško bando, ki je prav tako, tudi s skupnim nastopom z domačimi gostitelji, tamburaši, razvnel občinstvo v dvorani z odlično akustiko. Zbrane nastopajoče in občinstvo je uvodoma pozdravil župan Janez Jurgec, ki je povedal, da je idejo o dobrodelnem

koncertu tamburašev podprl z največjim veseljem: „Danes z noto dobrodelnosti praznujemo dve obletnici: 15 let Mladih veseljakov in 20 let naših tamburašev. Želim, da v nocojšnjem večeru uživamo vsi, tako naši nastopajoči kot publika.“ Svoje sta k odličnemu koncertu dodala še šaljiva voditelja programa: Urška Vučak in Nenad Tokalič – Nešo, ki sta s humornimi vložki nasmejala vse prisotne. Urška se je tako,

Foto: SM

Cirkulanski tamburaši so ob 20-letnici svojega delovanja organizirali čudovit koncert skupaj z Mladimi veseljaki, domačimi folklornimi plesalci in plesalci FD Dolena in gostom Vladom Kreslinom z Beltniško bando.

med drugim, obregnila tudi ob novo cirkulansko dvorano, ki je svojčas sprožala kar težke polemike med občinskimi svetniki: „Jesos, kako vlko dvorano ste si vun naredli. Kak vam je te to ratalo? Pa v toti dvorani bote še lahko velike zvezde gostili ...“ Po koncertu je članica tamburaškega orkestra Mira Petrovič povedala: »Koncert je zelo lepo uspel. Tako čutimo organizatorji in nastopajoči, zelo pozitivni pa so tudi odzivi obiskovalcev, ki so se dogodka udeležili v lepem številu. Vendarle pa smo upali na še večji obisk, saj smo ves izkupiček namenili otrokom in odraslim s cerebralno paralizo v društvu Sonček, ki smo jim želeli pomagati pri financiranju programa zdravstveno-terapevtske kolonije in obnovitvene rehabilitacije. Za ta namen smo s koncertom zbrali okoli 1.300 evrov, v kar so všteta sredstva od nakupa vstopnic ter donacije, ki so jih ljudje spontano prispevali na samem dogodku. Posebej nas veseli, da smo s koncertom pripomogli k večji prepoznavnosti društva Sonček in njegove dejavnosti. Upamo tudi, da smo tako naredili še en korak proč od predsodkov, ki nas ločujejo od ljudi, drugačnih od nas.« SiM

Ptuj  2. športne igre slovenskih vrtcev

Mesto zavzeli zaposleni v slovenskih vrtcih Okrog 1000 zaposlenih v slovenskih vrtcih se je v začetku tega meseca družilo v Termah Ptuj na 2. športnih igrah. Zraven prijetnega druženja je organizator, ptujski Vrtec, s tem dogodkom poskrbel tudi za enkratno promocijo našega mesta. 8. junija so v Termah Ptuj potekale 2. športne igre, katerih gostitelj in organizator je bil Vrtec Ptuj. Zbralo se je nekaj manj kot 1000 zaposlenih iz številnih vrtcev Slovenije, ki so zraven športnih aktivnosti druženje izkoristili za predstavitve sodelujočih vrtcev. „Že od same registracije posameznih vrtcev je bilo čutiti razpoloženje in dobro voljo. Vsak vrtec je imel poleg svoje športne ekipe še navijaško skupino in druge spremljevalce. Aktivnosti so potekale celi dan, tako da smo podelitev nagrad za najvišje ali največje dosežke končali ob 17.30,“ o vtisih tokratnega druženja pravi Božena Bratuž, ravnateljica Vrtca Ptuj in predsednica Skupnosti vrtcev Slovenije. Vzgojitelji, pomočniki in vsi ostali, ki v slovenskih vrtcih skrbijo za naše malčke, so se preizkusili v hitrosti, moči, spretnostih, vzdržljivosti, natančnosti in izvirnosti navijaških skupin. Kot pravi Bratuževa, so dan uresničili v polnosti ne samo zaradi neizmerne dobre volje in zdrave tekmovalnosti, ampak tudi zaradi po-

moči številnih posameznikov in podjetij, ki so jim pomagali uresničiti zastavljen program. Ob tem Bratuževa izpostavlja neprecenljiv prispevek delavk in delavcev Vrtca Ptuj, ki so za udeležence izdelali grb mesta Ptuj in skrbeli za nemoten potek športnih iger, ki jih je vodila Športna šola Juhuhu. Med udeleženci tokratnega dogodka so bili tudi predstav-

nici Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport RS, mag. Vlasta Poličnik in Vida Starič - Holobar, pa tudi vodja področja za predšolsko dejavnost pri Zavodu za šolstvo RS Fanika Fras Berro. „Po mnogih izrečenih pohvalah, izraženih na igrah in prispelih po pošti, lahko ocenim, da so športne igre uspele. Prepričana pa sem tudi, da smo

Druge športne igre so privabile okrog 1000 udeležencev.

uspeli vtkati v spomin mnogih veliko lepih trenutkov v našem mestu, s čimer smo zagotovo prispevali k najboljši promociji našega mesta, našega vrtca in vsega lepega, kar zmoremo na našem področju. Nenazadnje ni tako preprosto pripeljati in zbrati skoraj tisoč ljudi v njihovem prostem času,“ zaključuje Bratuževa. Dženana Kmetec

Foto: ČG

Živali iz kostanjevega gozda so se poleti odpravile na počitnice. Pod stoletnimi pinijami so si postavile šotore raznih barv in oblik. Želva Žel je mirno ždela v svojem oklepu in skozi monokel od daleč opazovala, kako ptiči v zemljo zabijajo kline in pajki napenjajo vrvice. Mimo želve je na skiroju pridrvela veverica Buči s polno čelado storžev, plakatov in letakov. »Želva, si tudi ti prišla na počitnice?« »ne, tu uživam. Doma sem povsod, kamor pride moj oklep.« »Prava nomadka si. In ker imaš oklep, sploh ne potrebuješ šotora.« »Res je, moj oklep je moja hiša.« Veverica, ki je bila v službi za odnose z živalmi, je želvi ponudila letak in jo povabila na zabavo v maskah: »Živali iz kostanjevega gozda te zvečer vabimo na mavrično maškarado…« Pravkar ste prebrali začetek nove, izvirne slovenske avtorske slikanice Mavrična maškarada, ki je pravkar izšla kot 104. knjiga zbirke Lambda založništva Škuc iz Ljubljane. Avtorica, slikarka Alenka Spacal (1975) je v vzajemnem knjižničnem katalogu zapisana štiriindvajsetkrat in to je njena slikaniška prvenka, sicer je Spacalova avtorica strokovnih člankov (diplomirala in magistrirala je iz filozofije ter doktorirala iz sociologije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani) s področja likovne umetnosti in filozofije umetniškega izražanja, kjer tematizira vprašanja spola v ustvarjalnem procesu umetnic. Dve ilustraciji iz slikanice Mavrična maškarada sta bili razstavljeni na jubilejnem, 10. slovenskem bienalu ilustracij, kjer sta, takrat še brez podobe slikaniške monografije (brez besedila), poželi zanimanje obiskovalcev razstave izbranih ilustracij. Namreč: po likovnem izrazu, tehniki in kompoziciji podob iz Mavrične maškarade Spacalova izstopa izven pričakovanih norm slovenske ilustratorske šole, če je sploh mogoče tako govoriti o uveljavljenih in tudi pri bralcih priljubljenih, likovno izbrušenih slovenskih mojstrih ilustriranja. Spacalova je likovne upodobitve jasno sporočilne fantazijske pripovedi, ali bolje basni, neverjetno ujela v pripovedni lok in čarobnost njenih ilustracij je v sistematični, mestoma filigranski ilustraciji, kjer je združila pravljične podobe z realističnimi upodobitvami živali, te pa je postavila v prostor tako, da ima »ozadje«, oziroma podlaga podobam videz najfinejšega izdelka starih mojstrov mozaika. Iz same slikanice likovna tehnika ni povsem določljiva, kar je pri slikanicah običajno; v katalogu bienala ilustracij je navedena kombinacija akvarela in tuša, kar dokazuje avtoričino likovno spretnost in izrazno moč. Slikanica je prečnega formata, besedilo teče na bralčevih levih straneh, na blago rumenih koloriranih listih, desno so celostranske ilustracije. Začetek besedila je postavljen sredinsko, v enem stolpcu in takšen je tudi konec pripovedi, sicer teče pripoved natisnjena v dveh vzporednih stolpcih, kot je bilo v navadi pri tiskanju knjig v zelo, zelo davnih časih. Danes pa je tako natiskano besedilo laže berljivo tudi tistim, ki jih pesti katera izmed mnogih bralnih težav. Zaradi prijaznega bralnega kontrasta in izbire ter velikosti črk bi si založnik mirno lahko privoščil npr. napis »primerno branje za dislektike«, vendar dobra knjiga bo že našla pot do bralcev brez tovrstnih izdajateljskih prijemov. Ilustracij je dvanajst in prva je prava podoba čudovitega počitniškega šotorišča, kjer svoje bivake urejajo knjigoljubi. Med šotori so vse sorte pripomočki za življenje v naravi, a tudi fine skladovnice knjig in zvečer bo zabava! Živali se bodo preoblekle, zvečer bodo kraljice in kralji preoblačenja! Tudi zares, ne le v slikanici Mavrična maškarada, se začenjajo počitnice. Naj bodo mavrične, vesele, odprte, svobodne, prijazne in polne prijetnih trenutkov!

Liljana Klemenčič


Atletika Rodićeva preskočila Kolaričevo Stran 12 Kikboks Ptujčani uspešni v Tešnju Stran 12

Tenis - Blaž Rola V Turčiji po najboljših močeh za Slovenijo Stran 13 Boks Zmagi Nedeljka in Lazarja Stran 13

Padalstvo Svetovni pokal v padalskih skokih na cilj Stran 14 Nogomet Mlajše kategorije Stran 14

Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gönc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič

E-mail: sport@radio-tednik.si

Nogomet



1. SNL

Ptuj  Državno prvenstvo v tenisu za članice in člane

Tehtnica se nagiba na stran Krke Oči slovenske nogometne javnosti so bile v ponedeljek uprte v Izvršni odbor NZS, ki se je sestal na 16. redni seji. Člani odbora naj bi podali mnenje o dokončni sestavi 1. in 2. lige za naslednjo tekmovalno sezono. Toda kljub precej burni razpravi še vedno ni dokončno jasno, kako bo izgledala Prva liga Telekom Slovenije v sezoni 2013/2014. Izvršni odbor pričakovano ni sprejel končne odločitve o popolnitvi lige, »zato bo končno sestavo lige sprejel takoj, ko bodo znane vse nujno potrebne okoliščine za odločitev v dobro prvoligaškega nogometa«. Kot je znano, sta kandidata za eno mesto dva: novomeška Krka kot tretjeuvrščena ekipa v lanski sezoni 2. lige in Aluminij, ki je sicer zasedel 10. mesto v Prvi ligi, toda pridobil licenco za naslednjo sezono, obenem pa je klub urejen, kar za »farmacevte« ne bi mogli ravno trditi. Tehtnica se sicer bolj nagiba k zelenim, saj je Krka na glasovanju dobila 8 glasov, za Aluminij pa je glasovalo 6 članov IO. Po kolapsu Mure 05 in odpovedi Rolteka Doba je tako še vedno odprto eno mesto za popolnitev lige. So pa se ob vsem tem v zadnjem času pojavile velike težave Kopra, ki je razkril, da je njegov dolg kar slaba 2 milijona evrov in je njegova nadaljnja pot vprašljiva. V tem primeru bi v našem najelitnejšem nogometnem tekmovanju v naslednji sezoni najverjetneje nastopila tako Krka kot Aluminij, toda na Obali je prišlo do nenadnega zasuka, ponovno se je pojavil alfa in omega kluba Ante Guberac, ki je pred časom odstopil, se v sredo vrnil, njegova prisotnost pa najverjetneje pomeni, da bo klub nadaljeval svoje poslanstvo v Prvi ligi. Obenem pa se je v Kopru pojavila tudi možna rešitev v obliki sodelovanja Kopra z italijanskim Udinesejem (podobo sodelovanje sta pred kratkim potrdila Gorica in Parma), tako da bo v Prvi ligi Telekom Slovenije v naslednji sezoni najverjetneje prostora le za enega izmed dvojice Aluminij in Krka. Dokončno pa je jasno, da bosta v naslednji sezoni v 2. ligi igrala Ankaran Hrvatini in Veržej, ki sta si napredovanje priborila na podlagi športnih dosežkov v obeh 3. ligah. Kako se bodo zadeve odvijale naprej, bomo seveda spremljali, nekaj pa je gotovo. Časa ni veliko, oz. ga sploh ni, saj se prvenstvo v Prvi ligi Telekom Slovenije pričenja že sredi julija, zato je v interesu slovenskega nogometa, da se meglice čim prej razkadijo. Seveda bi bilo za ljubitelje nogometa na Spodnjepodravskem optimalno, če bi v Prvi ligi Telekom Slovenije obstal Aluminij, saj bi to pomenilo štiri lokalne derbije z Zavrčem, ki si je uvrstitev v najvišji nogometni rang tekmovanja priigral na podlagi dosežkov v 2. ligi v preteklem letu, ko je suvereno osvojil naslov prvaka.

tp

Super liga MNZ Ptuj

Premiera v domeni NŠ Drava S tekmami 27. kroga se je v soboto, 15. 6., končala premiera sezone Superlige, najimenitnejšega tekmovanja pod okriljem MNZ Ptuj. Kot je bilo pričakovati, je imela liga nekaj »porodnih krčev«, toda splošni vtis je nedvomno ta, da je liga na pravi poti in da lahko v prihodnje pričakujemo še boljše tekmovanje. Naslov prvaka je zasluženo in pričakovano pripadel ptujskim modrim, ki so konkurenco povsem deklasirali. Varovanci Franca Fridla, ki je pred prvenstvom sedel na vroč trenerski stolček, so osvojili kar 71 točk, kar 17 več od drugouvrščenih Stojncev. NŠ Drava sedaj čakajo kvalifikacije za popolnitev 3. lige, kar je edini cilj Ptujčanov. V sredo, 26., in soboto, 29., tega meseca bodo tako igrali najpomembnejši tekmi sezone. Njihov nasprotnik bo bodisi Šoštanj bodisi Turnišče. Modri so prevladovali skozi celotno sezono, temelji so dobri, toda vse skupaj bo v prihodnosti treba še nadgraditi, obenem pa nad ptujskim nogometom še vedno visi senca ne tako oddaljene preteklosti. Obenem se v kratkem obeta

obeleževanje visokega jubileja, 80 modrih let na Ptuju, tako da bodo morali v upravi kluba napeti vse sile, da bodo klub dvignili stopničko višje na vseh področjih in bo Drava izgledala tako, kot si tukajšnji ljubitelji nogometa tudi zaslužijo. Po vseh turbulencah med sezono na igrišču in ob njem so s končnim izkupičkom prav gotovo zadovoljni tudi pod Borlom. Stojnci sicer posedujejo kakovosten igralski kader, njihova hiba pa je, da je kader izjemno »tanek«, kar se je v dolgi in naporni sezoni večkrat pokazalo. Obenem so rumeno-črne prizadele hude poplave in so bili kar nekaj časa brez doma. Stojnci optimistično gledajo naprej, še naprej pa se obeta dobro sodelovanja s prvoligaškimi sosedi iz Zavrča. Na visokem 3. mestu so prvenstvo končali nogometaši Podvincev Betonarne Kuhar, kar je nekje v skladu s pričakovanji. Klub pod vodstvom predsednika Mitja Laha dobro funkcionira na vseh področjih, saj ne smemo pozabiti na ekipo, ki nastopa v 1. MNZ Ptuj, dobro pa se dela tudi v mlajših selekcijah. Gerečja vas 1A Avto

Marko Stosić in Patricija Vollmeier prva nosilca Teniški klub Terme Ptuj prav v teh dneh gosti državno prvenstvo za članice in člane, prvenstvo pa je tako, kot je to stalnica zadnjih let, precej okrnjeno, saj večina naših najboljših igralk in igralcev nastopa po turnirjih na tujem. Pri fantih je bilo prijavljenih 45 igralcev, zato so bile v torek najprej na sporedu kvalifikacije, vloga prvega nosilca pa pripada Marku Stosiću. Pri dekletih jih na igriščih v Termah Ptuj nastopa le 25, prva nosilka turnirja pa je Patricija Vollmeier. Domače barve na turnirju brani 7 igralcev, med člani so to Urh Krajnc Domiter, kot najvišje postavljeni igralec domačega kluba, Ino Ficko, Matej Rus, Blaž Bezjak in Jan Lah. Pri članicah TK Terme Ptuj zastopata Tamara Zidanšek in Hana Simonič. Uradno odprtje je bilo v sredo s pričetkom ob 17. uri.

Po uspešno prestanih kvalifikacijah se je v 2. krog glavnega turnirja uvrstil Blaž Bezjak, potem ko je v uvodu glavnega dela turnirja slavil zmago s 6:4 in 6:3 nad Timotejem Golobom. Vid Fugina je bil v 1. krogu usoden za Ina Ficka, domačin Ficko je klonil s 6:3 in 6:4. Prav tako je v 1. krogu izpadel Jan Lah, od katerega je bil s 6:3 in 6:0 boljši Aleš Germič. Suvereno pa je v 1. krogu slavil Matej Rus, ki je kar s 6:0 in 6:1 odpravil Nina Čačiča. Pri dekletih je vlogo favoritinje v 1. krogu upravičila Tamara Zidanšek, ki je pred kratkim na DP-ju do 16. leta osvojila odlično 2. mesto. S 6:1, 6:1 je ugnala Kristino Hrkač. S tem je ostala edino ptujsko železo v ognju pred nadaljnjimi boji, saj je v 1. krogu izpadla Hana Simonič. S 6:0, 6:1 jo je ugnala Daša Orlič.

tp

Foto: Črtomir Goznik

Najbolj prepričljiv domačin v 1. krogu je bil nedvomno Urh Krajnc Domiter, ki je nebogljenemu Maticu Kocbeku »zavezal kravato« ter ga odpravil s 6:0, 6:0.

Nogomet  Pripravljalna tekma SPINS – Zavrč

Minimalna zmaga selekcije SPINS SPINS – Zavrč 1:0 (0:0) Strelec: 1:0 Smiljanič 70. SPINS: Andrič, Grabus, Morec, Travner, Elsner, Janežič, Salkič, Zeljkovič, Vrhunc, Ihbeije prav gotovo eno izmed moštev na katero velja še kako računati. Vijoličasti so letos osvojili 4. mesto, klub je proti koncu prvenstva prevzel Miran Emeršič, nekdanjemu strategu Zavrča pa ambicij seveda ne manjka. Z letošnjim izkupičkom so lahko zadovoljni tudi v Središču ob Dravi, kjer je moštvo, zbrano okoli kapetana Dejana Lesjaka, pozitivno presenetilo. V skladu s pričakovanji so sezono končali v Bukovcih, kjer je pozimi prav tako prišlo do spremembe na klopi, Boštjan Zemljarič že snuje načrte za naslednjo sezono. Z zanesljivim obstankom v ligi so svojo osnovno nalogo izpolnili tudi nogometaši Boča, sploh na drugi del sezone pa je lahko ponosna izjemno mlada zasedba iz Ormoža. Eno izmed razočaranj sezone je ekipa Hajdine, na žalost pa ekipa Oplotnice tekmovanja ni končala, saj je domnevno zaradi preskromnega igralskega kadra v zimskem premoru izstopila iz lige. V prid hegemoniji ptujske Drave govorijo tudi domala vsi statistični kazalci, prav tako pa večina številk in pokazateljev na igrišču in ob njem govori v prid MNZ Ptuj, ki je z ligo na pravi poti in z zanimanjem že pričakujemo drugo izvedbo Superlige.

tp

sheh, Bordon. Igrali so še: Milič, Lazič, Čoralič, Panikvar, Korun, Selimovič, Suljevič, Radonjič M., Radonjič A., Smiljanič, Jurišič. Trener: Ermin Rakovič. Zavrč: Bešenić, Kurbus, Roškar, Sambolec, Matjašič, Fuček, Dugolin, Benko, A. Čeh, Brlečić, Sreš. Igrali so še: Kovačić, Kokol, S. Čeh, Kelenc, Kouter, Kuserbanj, Kokot. Trener: Viktor Trenevski. V še drugi pripravljalni tekmi v dveh dneh so nogometaši Zavrča morali priznati premoč selekciji nogometašev brez pogodb. Varovanci Ermina Rakoviča so slavili z 1:0, velja pa omeniti, da selekcija SPINS premore nekaj izjemnih posameznikov. Samo

srečanje je sicer potekalo v hudi vročini, v takih pogojih pa so se predvsem v prvem delu igre bolje znašli nogometaši brez pogodb, pri katerih se je videlo, da so bolj sveži. Noge Zavrčanov so namreč zelo težke, kar govori o tem, da se na treningih dobro in intenzivno dela. V drugem delu so bili varovanci Viktorja Trenevskega podjetnejši, priigrali so si kopico lepih priložnosti, med drugim je Kokol zastreljal tudi enajstmetrovko, toda žoga ni hotela v gol, na drugi strani pa so edinega in s tem zmagovitega dosegli nogometaši SPINSA, za katere je bil uspešen nekdanji igralec Olimpije Smiljanič. Naslednje srečanje bodo Zavr-

čani odigrali v petek, ko se bodo v finalu pokala MNZ Ptuj v Leskovcu ob 18. uri pomerili z NŠ Drava.

Ob glavni sedaj tudi montažna tribuna Že večkrat smo poročali, da v Zavrču vzporedno z dejavnostmi na zelenici potekajo tudi številne druge aktivnosti, tako v klubskih pisarnah kot ob igrišču. Prva liga pač ni mačji kašelj in poskrbeti je treba za vsako, še tako majhno stvar. Tako je ob glavni tribuni pred kratkim zrasla tudi montažna, ki bo prostor nudila 250 gledalcem, na tem mestu pa bo ostala vse do zime, ko se bo pričela gradnja osrednje tribune, montažna pa se bo pomaknila za gol pod cesto in bo namenjena gostujočim navijačem.

tp

Foto: Črtomir Goznik


petek  21. junija 2013

Šport

12

Atletika  Atletski klub Cestno podjetje Ptuj

Rokomet

Pregled rokometne sezone

Rodićeva preskočila Kolaričevo Največ zanimanja na atletskem pokalu Slovenije v Novi Gorici minulo nedeljo je požel dvoboj v skoku v daljino, kjer sta se pomerili trenutno četrta tekmovalka v troskoku na svetu Snežana Rodić in državna rekorderka v skoku v daljino Nina Kolarič. Kljub konstantnemu in solidnemu skakanju je morala ptujska atletinja tokrat priznati premoč Rodičevi, ki je s skokom 653 centimetrov postavila tudi svoj osebni rekord. Kolaričeva je v Novi Gorici izenačila svoj najboljši letošnji rezultat 640 centimetrov, s čimer je še enkrat več potrdila normo za nastop na bližajočih se sredozemskih igrah v Turčiji. »Še vedno se lovim v tehniki, enkrat napačno odtečem zadnje tri korake, drugič pogledam na desko. Žal še nisem na ravni, da bi lahko dosegla vrhunski izid,« je po tekmovanju povedala Kolaričeva. »Fizično sem najbolje pripravljena v zadnjem obdobju, tako kot leta 2008, ko sem dobro skakala. Upam, da bom čim prej izboljšala tudi tehniko,« je še dodala. Njen prvi cilj so sedaj sredozemske igre, drugi pa norma za nastop na avgustovskem sve-

Foto: Črtomir Goznik

Po dolgem času je morala Kolaričeva priznati premoč slovenski tekmovalki v skoku v daljino. tovnem prvenstvu v Moskvi, ki znaša 665 centimetrov,« je bila razočarana Kolaričeva. »Nina je nekako našla pravo pot za vrnitev na skoke, ki jih je že prikazovala in se trenutno ustalila na daljavah okoli 640 centimetrov. Upava in želiva si, da je to šele dober začetek v glavni del sezone in dobra napoved za prihajajoča tekmovanja,« je trenutno formo svoje varovanke komentiral njen trener

Gorazd Rajher. Na tokratnem atletskem pokalu je med člani Atletskega kluba Cestno podjetje Ptuj najvišje posegla Veronika Domjan, ki je bila nepremagljiva v metu diska. Vsi so poleteli do dolžine 46 metrov, najdaljši pa je meril 46,58 metra. »Veronika kljub zmagi ni pokazala tistega, kar zmore in kar kaže na domačem metališču. Upamo, da se bo njena forma stopnjevala do

njenega najpomembnejšega tekmovanja – svetovnega prvenstva za mladince in mladinke, in tako potrdila trdo delo skozi zimsko sezono,« je nastop svoje druge varovanke pospremil Rajher. Konec tedna pa obe atletinji čaka nastop v državni reprezentanci na ekipnem evropskem prvenstvu v litovskem Kaunasu. V Novi Gorici pa so se tudi izkazali nekateri mlajši ptujski atleti. Sari Jurmič se je v metu kopja za las izmuznilo tretje mesto. Orodje je vrgla 38,57 metra. Vidne uvrstitve s solidnimi časi je dosegel srednjeprogaš Matej Jeza. Na 5000 metrov je bil peti s časom 15 minut in 55,54 sekunde, na 3000 metrov pa sedmi s časom 9 minut in 5,03 sekunde. Zelo dobro pa je v članski konkurenci tekmoval sprinter Aljaž Brlek. Na 200 metrov je bil šesti (22,34 sekunde), na pol krajši razdalji pa je imel rezultat 11,08 sekunde. Na 400 metrov sta nastopili Urška Škerget in Doroteja Domjan. Zasedli sta enajsto in trinajsto mesto, prva s časom 58,93 sekunde, druga pa z 59,82 sekunde.

ue

Kikboks  Balkan open – Tešanj 2013

Ekipa Ptuja v Bosni do 50 kg), Gašper Mlakar (st. kadeti do 69 kg) in Patrik Šulek (st. kadeti do 52 kg). Tretje mesto so osvojili Nina Duh (st. kadetinje do 55 kg), Timi Sitar (st. kadeti do 42 kg in do 47 kg),

Foto: Franc Slodnjak

Niko Ritlop (ml. kadeti nad 47 kg), Dejan Duh (ml. kadeti do 42 kg) in Lara Vuzem Vajda (ml. kadetinje do 42 kg). Drugi naši tekmovalci se niso uvrstili med prve tri.

Klub borilnih veščin Ormož je tokrat zastopal en tekmovalec v disciplini point fighting: Nejc Korotaj je med mlajšimi kadeti do 42 kg osvojil 5.–8. mesto. Tekmovanje je bilo dobro organizirano in člani KBV Ptuj so že potrdili prihod v Tešanj naslednje leto, saj to tekmovanje postaja tradicionalno. Skoraj vsi tekmovalci so nastopali v dveh kategorijah. Rezultati so posebej razveseljivi, saj so morali tekmovalci zmagati kar nekaj borb na poti do medalj. Na tekmovanju sta sodila slovenska sodnika Edvard Štegar in Aleš Skledar iz Ptuja. Ekipo Ptuja pa sta tokrat spremljala trenerja Vladimir Sitar (ki je v Bosni kot predsednik predstavljal našo Kikboks zvezo Slovenije) in Simon Kaisersberger.

Ptujčanke 2. na domačem turnirju Ekipi iz Ptuja in Maribora so sestavljala dekleta letnika 2000 in mlajših, pri ekipah iz Ormoža in Linza pa je bilo nekaj deklet letnika 1999–2000 in mlajših. Turnir je bil, kot je to za ptujske organizatorje že v navadi, organiziran brezhibno, po koncu turnirja pa

uk

so dekleta prejela tudi zaslužena priznanja in diplome. Na turnirju sta se najprej pomerili ekipi iz Ptuja in Maribora ter Ormoža in Linza, nato pa smo videl še tekmi za 3. mesto in finale. Ob koncu je spregovoril še domači strateg Sašo Petek in se ob zahvalnih be-

Foto: arhiv organizatorja

Štirje Ormožani na pripravah reprezentance Članska reprezentanca Slovenije je pred kratkim žal neuspešno končala kvalifikacije za nastop na EP 2014 na Danskem. Člane zdaj čaka nastop na Mediteranskih igrah v Turčiji, kjer bodo priložnost dobili igralci letnika 1988 in mlajši. Pestro in upamo uspešno poletje pa čaka mlajše reprezentančne selekcije. Mladinsko izbrano vrsto (letniki 1992 in mlajši), ki jo vodi Slavko Ivezič, čaka od 14. do 28. julija nastop na svetovnem prvenstvu, ki se bo odvijalo v Bosni in Hercegovini. Kadetska reprezentanca (letniki 1994 in mlajši) bo pod vodstvom trenerja Janija Klemenčiča od 7. do 18. avgusta nastopila na evropskem prvenstvu na Madžarskem. Prvo veliko tekmovanje pa čaka reprezentanco mlajših kadetov (letniki 1996 in mlajši). Ta se bo od 13. do 20. julija mudila na Olimpijskem festivalu evropske mladine (OFEM) na Nizozemskem. Slovenija bo nastopila v Utrechtu skupaj z Norvežani, Nemci in Hrvati. V drugi skupini se nahajajo Nizozemci, Avstrijci, Švedi in Belorusi. V petek, 21. junija, zjutraj so mladi Slovenci pričeli temeljite priprave na tekmovanje in odpotovali na Hrvaško, kjer bodo opravili dva treninga ter odigrali dve tekmi proti domačinom. V soboto bo Slovenija zaigrala v Novalji na Pagu, v nedeljo v Zadru. Izbrano vrsto mlajših kadetov vodita Ormožana Saša Prapotnik in Uroš Krstič, med 18 povabljenimi igralci sta tudi dva člana Jeruzalema Rok Cvetko (letnik 1996) in Miha Kolmančič (letnik 1997), ki sta na klubski sceni v kadetski konkurenci osvojila bronasto medaljo. Na pot na Nizozemsko v petek, 12. julija, bo odpotovalo 15 rokometašev in štirje spremljevalci oz. trenerji ekipe. Pred odhodom v deželo tulipanov bo reprezentanca opravila še dvojne priprave, odigrala v Barnbachu dve pripravljalni tekmi proti Avstriji in se udeležila predstavitve vseh udeležencev OFEM v Ljubljani.

ku

Franc Slodnjak

Rokomet  Prijateljski rokometni turnir za mlajše deklice A

V soboto, 15. 6., je bil na Ptuju v dvorani Ljudski vrt odigran prijateljski mednarodni rokometni turnir za mlajše deklice A. Sodelovale so štiri ekipe, in sicer poleg domače vrste še sosednji ekipi iz Maribora in Ormoža ter ekipa Öberostereich iz Linza (Avstrija).

Celje PL, se lahko pohvalijo z le dvema zaključnima turnirjema … Dravi, ki je osvojila končno 13. mesto, je največ točk (34) priskrbela ekipa MDA, ki se je uvrstila na zaključni turnir in osvojila odlično 4. mesto. Prav tako je ptujskim mladincem uspela uvrstitev v 1. ligo, kjer si bodo fantje ob močnih tekmah nabrali nove prepotrebne izkušnje. Moškanjci – Gorišnica so sezono 2012/13 končali na 24. in Velika Nedelja Carrera Optyl na 31. mestu. V sezoni 2011/2012 je ekipa Jeruzalema zasedla 6. (137 točk), Drava 9. (123 točk), CO V. Nedelja 26. (48 točk) in Moškanjci – Gorišnica 38. mesto (28 točk). Sezona 2012/2013: 1. Celje PL 180 2. Loka 154 3. SVIŠ Ivančna Gorica 153 4. Trimo Trebnje 147 5. Gorenje Velenje 138 6. Krka Novo mesto 135 7. Cimos Koper 133 8. Krško 133 9. Ribnica RH 132 10. Jeruzalem Ormož 129 13. Drava Ptuj 106 24. Moškanjci – Gorišnica 61 31. Velika Nedelja Carrera Optyl 43

Rokomet

Ptujčani uspešni v Tešnju Ekipa Kluba borilnih veščin Ptuj se je v soboto, 15. junija, udeležila mednarodnega turnirja »Balkan open«, ki je potekal v Tešnju v Bosni in Hercegovini. Na tekmovanju je sodelovalo okrog 470 tekmovalcev iz 11 držav, kar je največ na tem tradicionalnem tekmovanju do sedaj. Sodelovalo je kar nekaj klubov iz Slovenije, iz naše okolice pa zraven KBV Ptuj še KBV Ormož. Ptujčani so nastopali v disciplini point fighting (semi kontakt) in so osvojili 6 prvih mest, 3 druga mesta in 6 tretjih mest. Rezultati: Prva mesta so osvojili Lara Vuzem Vajda (ml. kadetinje do 37 kg), Luka Vindiš (mladinci in člani do 89 kg), Gašper Mlakar (st. kadeti do 63 kg), Vito Čurin (mladinci do 74 kg) in Patrik Šulek (ml. kadeti nad 47 kg). Drugo mesto so osvojili Nina Duh (st. kadetinje

Jeruzalem 10., Drava 13., M. Gorišnica 24., V. Nedelja 31. Reprezentančni selektor letnikov 1998 Marjan Potokar (RK SVIŠ) že vrsto let marljivo zbira vse klubske končne uvrstitve mlajših selekcij od mladincev, kadetov, SDA, SDB do MDA in MDB. Po zbirki točk posamezne selekcije se nato določa klubski vrstni red mlajših selekcij za posamezno sezono. Prva ekipa v posamezni kategoriji dobi toliko točk, kolikor je ekip v konkurenci, zadnja pa eno točko. Letos je bilo skupno možno zbrati 198 točk, največ pa so jih zbrali Celjani – 180, za njimi sta se zvrstili ekipi Škofje Loke (154) in Sviša (153). Od klubov iz naše okolice so znova najvišje posegli Ormožani, ki so osvojili končno 10. mesto (lani 6.). Ormožani bi že v primeru, da bi iz predtekmovanja nadaljevala pot mladinska ekipa, osvojili 12 točk več, kar bi jih zavihtelo na visoko 5. mesto v državi. Letos so osvojili 129, lani pa 137 točk. Je pa Jeruzalem skupaj s Trimom iz Trebnjega ter novomeško Krko imel kar tri različne selekcije na Final 4. Ormožani so se na zaključni turnir uvrstili s kadeti (3. mesto), SDA (4. mesto) in SDB (4. mesto). Zmagovalci letošnje sezone,

Judo  Polaganje pasov

sedah vsem nastopajočim ekipam na turnirju zahvalil predvsem staršem za podporo skozi vso sezono. Ptujska dekleta so na koncu zasedla odlično 2. mesto. (1. ŽRK Ormož, 2. ŽRK MT Ptuj, 3. ŽRK Branik, 4. Öberostereich Linz) Sezona za mlajše deklice A se je s tem uradno tudi končala, pred dekleti pa je zaslužen odmor. Tekme domače ekipe: ŽRK MT Ptuj : ŽRK Branik Maribor 21:9 (12:3) Tjaša Malek Petrovič 6, Ajda Jakomini 2, Špela Topolnik, Iva Zidarič, Klara Hliš, Nuša Puž 6,Sara Šegula 2, Laura Škrabl, Nika Bedrač , Nika Vidovič 3, Anja Klukej 1, Anea Bezjak, Alja Krasnič 1. Trener: Sašo Petek Za 1. mesto: ŽRK MT Ptuj : ŽRK Ormož 16:17 (9:9) Tjaša Malek Petrovič 5, Ajda Jakomini 2, Špela Topolnik, Iva Zidarič, Klara Hliš, Nuša Puž 5,Sara Šegula 1, Laura Škrabl, Nika Bedrač 2, Nika Vidovič 1, Anja Klukej, Anea Bezjak, Alja Krasnič. Trener: Sašo Petek

tp

Polaganje šolskih pasov V Judo klubu Drava načrtno in dobro delajo z mladimi, kar so pokazali tudi na polagalnem izpitu za višje šolske pasove. Pod vodstvom trenerjev v ptujskem klubu Vlada Čuša in Silve Čuš so otroci opravljali izpit za beli pas 9. kyu, belo rumeni pas 8. kyu in rumeni pas 7. kyu. Višje šolske pasove so po posameznih stopnjah dobili – beli pas 9. kyu Maja Podkubovšek, Teja Horvat, Tadeja Simonič in Špela Horvat. Belo rumeni pas 8. kyu so osvojili Vita Hentak, Ana Vidovič, Zoja Munda, Luka Horvat, Jaka Solina Petrovič, Leon Kokol, Tilen Arnuš Rokavec, Matija Krajnc in David Vučak. Rumena pasova 7. kyu sta dobila Evelin Munda in Andi Karameta.

DB

Foto: arhiv kluba


petek  21. junija 2013

Šport

Boks  Pokal Radia Rogla

13

Tenis  Intervju z Blažem Rolo

Zmagi Nedeljka in Lazarja V Turčiji po najboljših močeh za Slovenijo

Foto: arhiv kluba

Denis Lazar, zmagovalec Pokala Radia Rogla V Slovenski Bistrici je bila sedaj že tradicionalna mednarodna boksarska revija Radia Rogla. Na njej sta iz boks kluba Ring Ptuj nastopila Nejc Nedeljko in Denis Lazar. Gre za dva nadarjena člana ptujskega boksarskega kolektiva, ki sta ponovno dokazala svojo kakovost. Nejc Nedeljko se je pomeril z domačinom Alenom Paumanom (BK Slovenska Bistrica) in je vse tri runde dominiral ter je še enkrat več dokazal, da je pretrd oreh za Paumana. Drugi ptujski predstavnik Denis Lazar je boksal proti odličnemu hrvaškemu boksarju Damirju Plantiču, zmagovalcu letošnjega Evropskega pokala “Hakija Turajlič”, kjer je bil razglašen za najboljšega boksarja turnirja. Borba je bila zelo izenačena, po deljeni sodniški odločitvi je zmaga z 2 : 1 pripadla Deni-

su Lazarju. Član Boks kluba Ring Ptuj je ob tej pomembni zmagi, ki si jo je priboril v zelo izenačenem dvoboju, dobil še eno priznanje, saj je bil proglašen za najperspektivnejšega boksarja revije.

Ptujčani ta vikend gostujejo v Avstriji V soboto ekipa boks kluba Ring Ptuj gostuje pri avstrijski ekipi BC Wels. Ptujčani po enem letu ponovno gostujejo v Avstriji. Njihov nasprotnik je tokrat ena najboljših avstrijskih boksarskih ekip BC Wels. Ekipo BK Ring bodo predstavljali: Timotej Pučko, Urh Zebec, Miha Vindiš, Blaž Škrjanec, Robert Šimoncsik, Aleš Kujavec, Nejc Nedeljko in Denis Lazar.

David Breznik

22-letni Ptujčan Blaž Rola je pred kratkim dosegel enega največjih uspehov v svoji teniški karieri, saj je zmagal med posamezniki na prvenstvu ameriških univerz v Atkins Tennis Centru v Urbani. S to zmago je Rola pokazal, da je v odlični formi in je za svojo univerzo Ohio State Buckeyes, kjer se je osredotočil na ekonomijo, dosegel v tej sezoni 32 zmag ob le enem porazu, sama zmaga pa je v svetu športa precej odmevala. Sledil je odhod v Mehiko, kjer se je mladi Ptujčan udeležil dveh turnirjev. Na prvem se je zastrupil s hrano, na drugem pa pokazal zobe in slavil na futuresu. Pred Sredozemskimi igrami v Turčiji se je za krajši čas mudil na domačem Ptuju. Vaš uspeh na študentskem prvenstvu ZDA je precej odmeval. Kako pa na omenjeni dogodek gledate vi? Moj uspeh je resnično odmeval in zato sem prejel ogromno čestitk, tudi takih, ki jih nisem pričakoval. Ko sem se odločil za študij v ZDA, sem si za cilj zadal, da osvojim ta naslov tako med posamezniki kot v dvojicah. Prvi v igri dvojic je lani prišel povsem nepričakovano, letos pa sem bil po porazu z ekipo v polfinalu precej žalosten. To žalost sem nekako uspel spremeniti v motivacijo in

Nogomet  Art – Football 2013

grad in priznanj, ki je bila v Gorki parku, v središču Moskve, je slovenska ekipa prejela celo kopico laskavih nagrad. Prvo nagrado za najboljši nacionalni show (Pidži, Omar Naber, Miro Todosovski, Matjaž Pikalo, Raf), prvo nagrado za glasbeni nastop (Magnifico), za najboljšega veznega igralca svetovnega nogometnega prvenstva pa je bil izbran Nani Matjašič, ki je tudi nastopil za izbrano vrsto »sveta« proti ruskim športnim in političnim zvezdam. To tekmo je neposredno prenašal drugi ruski program, stadion Torpeda pa je bil razprodan, saj je bil na ta dan tudi državni praznik. Vsi fantje na čelu s selektorjem si zaslužijo čestitke za izjemne nastope in odlično promocijo Slovenije v Rusiji. »Presenečen in veselsem, le kdo ne bi bil vesel takšnega priznanja. Hvala vsem fantom. Vsi so pustili srce na igrišču in pokazali, kako se bori za svoje barve. Brez Slaviše Stojanoviča, ki je odlično vodil ekipo, in obeh mojstrov, tako Đonija kot Židana, ki sta bila nekakšno srce ekipe,

počitek, nato pa sem že odpotoval v Mehiko in menim, da mi je vse skupaj pomagalo pri samozavesti. Na prvem turnirju v Mehiki sem imel nekaj smole, nisem bil vajen določenih stvari, verjetno sem kaj takega pojedel in se zastrupil, tako da nisem bil pravi. Poleg tega je bila prisotna še vlaga in visoka temperatura. Tako sem po prvem turnirju dvomil, če je res bila prisotna bolezen, ali je

tp

Nogomet  Turnir v Kidričevem

Slovenski estradniki na svetovnem prvenstvu v nogometu! Slovenska estradna reprezentanca je tekmovala na svetovnem nogometnem prvenstvu v Moskvi. Naše nogometaše je vodil Slaviša Stojanovič, ki je postal prvi slovenski selektor s tremi zmagami na svetovnem prvenstvu. Skupna bera je tri zmage in dva nesrečna poraza. S tem je naša izbrana vrsta osvojila končno deveto mesto, kar je velik uspeh, saj so prvič nastopili na tako velikem tekmovanju. Ritem bi bil tudi za profesionalce naporen, saj so naši estradniki v desetih dneh odigrali kar pet tekem. Slovenija je premagala Nizozemsko, Korejo in Slovaško, medtem ko je izgubila z Ukrajino in Izraelom. Skozi celotni turnir so naši estradniki igrali zelo dobro in so se zares izkazali v Rusiji. Svetovni nogometni prvaki so postali Brazilci, ki so v razburljivem finalu premagali Romunijo s 3 : 1. V tekmi za tretje mesto, odlično je sodila naša sodniška trojka Sabotim Čazim, Tilen Strgar in Jaka Štruc, pa je Izrael po enajstmetrovkah premagal Rusijo s 6 : 5. Na slavnostni podelitvi na-

Foto: Črtomir Goznik

odigral super turnir posameznikov in na koncu so mi čestitali vsi trenerji in soigralci v univerzi, ki so pomagali pri gradnji moje kariere in to je bil res neverjeten občutek. Vaša forma v zadnjem času je na visoki ravni, v nedeljo ste osvojili še futures v Mehiki. Po končanem študentskem prvenstvu sem imel le tri dni časa za

bila to nepripravljenost na vročino. Ko pa sem stopil na igrišče v 1. krogu drugega turnirja, pa sem se počutil res dobro, ugotovil, da je bila kriva bolezen, ki sem jo hitro prebolel. Počutil sem se izjemno, verjetno mi je pomagal tudi osvojen naslov študentskega prvaka v ZDA in mislim, da se z boljšimi rezultati ne bi mogel vrniti v Slovenijo. Doživel sem res lep sprejem in sam si ne bi mogel napisati lepšega scenarija. Sledijo Sredozemske igre v turškem Mersinu, kjer boste zastopali barve Slovenije. Pričakovanja? Nimam nobenih pričakovanj, saj sploh ne vem, kdo bo v Turčiji nastopal. Sicer je prišlo do ene napake, saj sem pred časom sam dobil informacijo Slovenske teniške zveze, da se bo v Mersinu igralo na trdi podlagi, pred kratkim pa sem izvedel, da ne bo tako, saj bodo boji potekali na igriščih s peskom. To je bilo zame veliko presenečenje in v Turčijo se odpravljam brez pričakovanj. Vem, da bom dal vse od sebe za Slovenijo, slovensko reprezentanco, Teniško zvezo in Olimpijski komite. To je vse, kar lahko obljubim, ostali rezultati pa bodo prišli, če bo vse šlo po pravi poti.

nam ne bi uspelo narediti tako dobrega rezultata. Nepozabno!« je po podelitvi v Goki parku dejal kapetan ekipe Nani Matjašič. Srce organizacije naše celotne ekipe so bili Jani Jerant, Matjaž Pikalo, Jaka Jakopič in Tomaž Strgar. RES – reprezentanco estradnikov Slovenije v Moskvi so sestavljali: vratarja Jani Jerant in Tomaž Strgar, Franc Nani Matjašič, Enver Čirič, Matjaž Ul, Primož Lajovic, Matjaž Pikalo, Đoni Novak, Gregor Židan, Sašo Vorobjev, Tomaž Klemenčič, Rafael Zupanc Raf, Milan Pečovnik Pidži, Miro Todosovski, Omar Naber, Damir Lisica, Saša Batajnski, Denis Jerant, Slobodan Maksimovič, Matej Selan, Čazim Sabotič in selektor Slaviša Stojanovič. Vsi rezultati Slovenije na svetovnem prvenstvu v Moskvi. Slovenija : Nizozemska 1 : 0 Slovenija : Ukrajina 1 : 2 Slovenija : Izrael 0 : 3 Slovenija : Koreja 7 : 6 Slovenija : Slovaška 5 : 1

David Breznik & Nani Matjašič

Vsi niso mogli biti prvi Minuli vikend je bilo v Kidričevem, v športnem parku in okolici živahno. Aluminij je bil organizator 4. tradicionalnega mednarodnega nogometnega turnirja Aluminij CUP 2013 za mlade nogometaše. To je bil sicer zelo zahteven projekt, ki jih je le malo v Sloveniji in le malokdo ga zmore. Kot smo že zapisali, je nastopilo 74 ekip z več kot 700 nogometaši. Vse skupaj pa si je ogledalo veliko ljubiteljev nogometa. Najpomembneje je, da so bili na koncu vsi zadovoljni in napovedali udeležbo na prihodnjem. Bilo je tudi nekaj ekip iz okolice, ki so se preizkusile v tej konkurenci: dekleta ŽNK Dornava, MSM Ptuj, Videm, NŠ Poli Drava itd. Ob tem je potrebno pohvaliti organizatorje, vodjo organizacijskega turnirja Marka Pergerja, starše in vse tiste, ki so priskočili na pomoč. Skratka, bilo je poskrbljeno za vse. » Seveda sem zadovoljen z izvedbo turnirja. Težko je dobiti skupaj toliko ekip na enem mestu, nam je uspelo. To pomeni, da smo dobro delali na prejšnjih. Ljudje tega ne pozabijo. Veselje pa je toliko večje, ker so se dobro izkazali tudi naši fantje in pokazali, da so lahko konkurenčni.« Samo tekmovanje je bilo zanimivo in borbeno, vendar vsi niso

mogli biti prvi, zato so bili nekateri tudi razočarani. Žal je to tako v športu in bo bolje prihodnjič. Seveda dobra uvrstitev prinaša veselje, pokale in medalje. Predsednik uprave podjetja Talum Marko Drobnič je bil med podeljevalci medalj in pokalov ter je o turnirju dejal: “Ne samo, da smo v Kidričevo pripeljali toliko ekip, ampak je to tudi vzgoja otrok čez vikend, kar je tudi poslanstvo kluba in nas kot generalnega sponzorja kluba, da mladino vzgajamo skozi šport, saj dobivajo vrednote, s katerimi jim bo v življenju lažje. Vsi si zaslužijo priznanja ob takšnem vremenu in velikem številu tekem. Seveda pa je podelitev našim fantom toliko lepša.” Dejan Žolek, trener dveh zmagovalnih ekip (U-11 in U-12): “To je dokaz, da NŠ Aluminij dobro dela. V soboto je bil naš nasprotnik Triglav, ki tudi dobro dela in smo bili boljši, prav tako v nedeljo proti HIT Gorici. Mislim, da smo povsem zasluženo dobili turnir pri U-11 in U-12. Fantom je treba samo čestitati, saj jim ni bilo lahko. Tudi vremenske razmere niso bile idealne. Čestitke pa tudi organizatorju turnirja.” UVRSTITVE – U-6 1. Olimpija, 2. Aluminij, 3. Varteks – Fotex. Najboljši igralec

Adriano Rizvič (Olimpija); najboljši vratar: Jan Hlapčič (Varteks – Fotex) U-7: 1. Tabor Maribor, 2. Šampion Celje, 3. Mura. Najboljši igralec: Anđelo Macanovič; najboljši vratar: Blaž Cvek (Tabor Maribor) U-8: 1. Aluminij, 2. Maptrade Bistrica, 3. Jarenina. Najboljši igralec: Nino Milič (Aluminij); najboljši vratar: Primož Fridrih (Maptrade Bistrica) U-9: 1. Aluminij, 2. Miklavž – Dobrovce, 3. Mura. Najboljši igralec: Žan Jevšenak (Aluminij); najboljši vratar: Nino Fras (Miklavž Dobrovce) U-10: 1. Železničar Sarajevo, 2. Mura, 3. Aluminij. Najboljši igralec: Omar Beča (Železničar Sarajevo), najboljši igralec: Nejc Gorza (Mura) U-11: 1. Aluminij , 2. Hajduk Pakrac, 3. Triglav. Najboljši igralec: Luka Mesarič; najboljši vratar: Franko Kelemen (Hajduk Pakrac) U-12: 1. Aluminij, 2. HIT Gorica, 3. Železničar Sarajevo. Najboljši igralec: Aljaž Geršak (Aluminij), najboljši vratar: Anej Milič (Aluminij) U-13: 1. Krško, 2. Hajduk Pakrac, 3. Aluminij. Najboljši igralec: Teo Milič (Aluminij), najboljši vratar: Vid Goričar (Krško)

Danilo Klajnšek

Foto: DK

Zmagovalna ekipa U-12 in najmlajši U-6 (Aluminij)


petek  21. junija 2013

Šport, šport mladih

14

Padalstvo  Svetovni pokal v padalskih skokih na cilj

Športni napovednik 3. nogomet fest v Gabrniku

Slovenci obetavno skočili v novo sezono Pod streho je prva tekma letošnje karavane za svetovni pokal v padalskih skokih na cilj. Kot je že nekaj let v navadi, so otvoritveno tekmo tudi tokrat priredili na hrvaškem Grobniku. Toda za spremembo so poskrbele slovenske ekipe, ki so premešale karte in svoje tekmovalce. Peter Balta se je pridružil Urošu Banu, Senadu Salkiću, Borutu Rjavcu in Domnu Vodišku in skupaj so predstavljali slovensko reprezentanco z imenom Slovenia National Team Elan. Postava se je izkazala za dobitno kombinacijo, saj je zasedla prvo mesto! Ptujski tabor s prvo postavo (Boris Janžekovič, Matej Kostanjevec, Aleksander Čuš, v gosteh Gorazd Lah in Matjaž Pristavec) se je odlično držal na drugem mestu vse do pete serije, ki pa jim je pošteno zagodla, spodnesla stopničke in jih potisnila na sicer odlično sedmo mesto. Drugo ptujsko ekipo so zastopali Tomaž Korpar, Matevž Cestnik, Marko Veselič in Leščan Jernej Vukotič. Tudi kot posamezniki Slovenci spet niso bili od muh, saj sta Lah in Salkič med člani dosegla drugo

Foto: Vesna Osterc

Matevž Cestnik med doskokom mesto, Balta in Ban šesto, Cestnik in Veselič pa peto in šesto mesto med mladinci. Z najuspešnejšim ptujskim padalcem, slovenskim reprezentantom, vodjo padalske sekcije Aerokluba Ptuj in organizatorjem prihajajočega Ptujskega pokala Petrom Balto sem se pogovarjala o minuli in prihajajočih tekmah. Kako si zadovoljen z izidom tekme na Reki? »Zadovoljen sem s svojo uvrsti-

1. SML

Končano je tekmovanje v prvi mladinski in kadetski nogometni ligi kakor tudi v ligi U-14. Mladinci Aluminija so osvojili deveto mesto, v kadetski kategoriji pa dvanajsto. V skupnem seštevku mladinskih in kadetskih ekip so zasedli enajsto mesto, kar je v močni konkurenci kar dober rezultat. REZULTATI 30. KROGA: Rudar Velenje – Aluminij 1:1, Krka – Olimpija 0:4, Maribor – Jadran Dekani 9:1, Domžale – Koper 2:1, Celje – Šampion 0:2, Gummi Miral Jarenina – HIT Gorica 1:6, NOGA Triglav – IB Interblock 1:8, Bravo Publikum – Mura 05 3:5

1. HIT GORICA 2. MARIBOR 3. OLIMPIJA 4. KOPER 5. DOMŽALE 6. KRKA 7. IB INTERBLOCK 8. NOGA TRIGLAV

30 30 30 30 30 30 30 30

23 21 19 19 16 16 11 12

2 4 6 4 4 1 6 2

5 5 5 7 10 13 13 16

94:27 87:37 68:27 100:34 58:37 56:59 70:64 57:60

71 67 63 61 52 49 39 38

9 10 11 9 9 9 8 6

9 5 1 5 5 4 2 4

12 15 18 16 16 17 20 20

43:53 42:62 43:86 43:60 40:56 40:72 41:76 34:106

36 35 34 32 32 31 26 22

RUDAR VELENJE – ALUMINIJ 1:1 (1:0) STRELCA: 1:0 Krajšič (24), 1:1 Ž. Špehonja (70) ALUMINIJ: Tetičkovič, Brence, Vindiš, Dvoršak – Špehar, Planinšek, Ž. Špehonja, Podbrežmik (Kajtna), Damše, Petek, Gerečnik, Ahec. Trener: Bojan Špehonja.

1. SKL

REZULTATI 30. KROGA: Rudar Velenje – Aluminij 1:3, Nissan Ferk Jarenina – HIT Gorica 0:2, Krka – Olimpija 0:0, Maribor – Jadran Dekani 1:2, Domžale – Koper 1:0, Celje – Šampion 3:2, NOGA Triglav – IB Interblock 3:3, Bravo Publikum – Mura 05 2:2

1. DOMŽALE 30 2. KOPER 30 3. HIT GORICA 30 4. MARIBOR 30 5. IB INTERBLOCK 30 6. BRAVO PUBLIK. 30 7. NOGA TRIGLAV 30 8. CELJE 30 9. OLIMPIJA 30 10. KRKA 30 11. RUDAR VELENJE 30 12. ALUMINIJ 30 13. JADRAN DEKANI 30 14. ŠAMPION 30 15. FERK JARENINA 30 16. MURA 05 30

24 22 20 16 15 16 14 12 10 12 11 10 8 7 4 2

4 5 2 6 7 3 7 6 8 1 4 6 6 7 0 2

2 3 8 8 8 11 9 12 12 17 15 14 16 16 26 26

86:21 61:18 73:28 55:23 69:43 45:34 51:44 50:45 43:34 44:58 36:48 43:44 32:61 39:56 23:104 15:104

76 71 62 54 52 51 49 42 38 37 37 36 30 28 12 8

RUDAR VELENJE – ALUMINIJ 1:3 (1:2) STRELCI: 1:0 Omerovič (1), 1:1 Stopajnik (35), 1:2 Gale (38), 1:3 Stopajnik (58) ALUMINIJ: Janžekovič, Lončarič (Muharemi), Gale (Murko), Zorec, Stopajnik, Knez, Petrovič (Hreljič), Bela, Dobaj, Brodnjak, Petek. Trener: Tomislav Grbavac.

LIGA U -14

REZULTATI 30. KROGA: Celje – Kr-

Nogomet  ŽNK Dornava

Uspešna sezona za dekleta Minulo tekmovalno leto je bilo za nogometašice iz Dornave dobro. Na koncu so osvojile šesto mesto, kar je vsekakor več kot v prejšnjih sezonah. Zato so verjetno s tem v klubu zadovoljni in pomenijo že stalnico v ženskem nogometu. S svojim delom bodo vztrajali tudi v prihodnje. O minuli sezoni je stekel pogovor s trenerjem Mitjem Serdinškom, ki je dejal: “Seveda smo zadovoljni z minulo sezono, saj smo precej višje kot v preteklosti, mogoče ne z zaključkom, ko nas je bilo zaradi raznih obveznosti manj kot po navadi. Bolj sem zadovoljen z jesenskim delom kakor spomladanskim.” Verjetno se je tudi kaj poznalo, ko ste imeli igrišče pod vodo? “Zaradi tega smo bili precej hendikepirani in iskali alternativne rešitve v Ptuju, Podvincih. Praktično smo manj trenirali, kar se je potem tudi poznalo.«

Vesna Osterc

Zaključek MNZ Ptuj v Leskovcu

IO MNZ Ptuj je na svoji prvi redni seji obravnaval prispele vloge za razpis finalnega tekmovanja v pokalu in zaključne prireditve ob koncu tega tekmovalnega leta. Po pregledu vlog je IO MNZ Ptuj sprejel naslednji sklep: organizacija finala pokala MNZ Ptuj in zaključek prireditve ob koncu tekmovalnega leta 2012/13, ki bo v petek, 21. 6., zaupa organizaciji NK Leskovec. Program prireditve: 16.30: revijalna tekma sodniki delegati – trenerji; 18.00: finale pokala MNZ Ptuj: NŠ Drava Ptuj – Zavrč; 20.00: slovesna podelitev pokalov in priznanj za TL 2012/203

Prijateljska nogometna tekma

Nogometaši Aluminija bodo v soboto ob 18. uri igrali prvo prijateljsko tekmo, in sicer v Dupleku.

Nogomet  Mlajše kategorije 9. ALUMINIJ 30 10. BRAVO PUBLIK. 30 11. MURA 05 30 12. CELJE 30 13. RUDAR VELENJE30 14. JADRAN DEKANI 30 15. ŠAMPION 30 16. G.M. JARENINA 30

tvijo, s samim rezultatom pa malo manj. Mislim, da so kar podobnega mnenja tudi ostali tekmovalci. Sem pa toliko bolj vesel zmage slovenske reprezentance. Pa tudi naši Ptujčani so bili super. Škoda za peto serijo. Tudi druga ekipa se je res potrudila.« Bilo je slišati nekaj pripomb na dotrajan merilni sistem organizatorjev, ki naj bi zaznal nenavadno veliko kazenskih tri centimetrov. Je

morda tudi to razlog za precej velik razpon med tekmovalci na lestvici, saj smo kar vajeni, da si tisti na vrhu ne smejo dovoliti napak? »To težko rečem, zagotovo pa se na rezultatih skoraj vseh ekip pozna, da je bilo praktično do začetka tekmovalne sezone slabo vreme, ki je onemogočalo intenzivne treninge. Svoje je spet prispevalo še kot nalašč zahtevno, močno termično vreme.« Ta vikend organizira Padalska sekcija Aerokluba Ptuj, s teboj na čelu, tradicionalni Ptujski pokal. Boš na prihajajoči tekmi tekmoval za goste ali za domače? »(Smeh) Za domače, seveda. Tekma bo kar zanimiva, saj so nam obljubili sodelovanje gostje iz Katara, Združenih arabskih emiratov, Avstrije, Bosne in Hercegovine ter iz Hrvaške. Za tekoče tekmovanje smo za oba dneva dobili letalo Slovenske vojske Pilatus porter PC-6. Tekma bo v soboto in nedeljo trajala vse do poznih popoldanskih ur, tako da vsekakor lepo vabljeni.«

Športni park Gabrnik organizira 3. tradicionalni »nogomet fest« – nogometni turnir na travi (5+1, 5-metrski goli). Turnir bo v soboto in nedeljo, 22. in 23. junija, nastopile pa bodo članske, veteranske in ženske ekipe. Petek 21. junij: 20.00 – žreb za članski turnir 2000 – revijalna tekma med Fanclub Dejan Zavec in PGD Gabrnik. Sobota, 22. junij: 11.00 – članski turnir (prijavnina znaša 50 € in jo je treba poravnati najkasneje do žreba) nagradni sklad: 1. mesto: 600€ + pokal + prehodni pokal 2. mesto: 300€ + pokal 3. mesto: 150€ + pokal 4. mesto: 50€ - najboljši vratar in igralec prejmeta pokal 20.00 – turnir v ročnem nogometu (dvojice). Nedelja, 23. junij: 9.30 – veteranski turnir (žreb ob 9.30, prijavnina znaša 30 €, nastopajo igralci, ki so starejši od 35 let, najboljše tri ekipe prejmejo pokal, vsaka ekipa prejme bon za 20 €); 15.00 – ženski turnir (žreb ob 14.00, prve tri ekipe in najboljša igralka prejmejo pokale, prijavnine ni, vsaka ekipa prejme bon za 20 €); 17.00 – četrtfinale članskega turnirja; 21.00 – finale in podelitev nagrad. Organizatorji ponujajo možnost taborjenja in igranje odbojke na mivki. Prijave in informacije na tel. 041 942 954 (Darjan Čeh).

Kako je z igralskim kadrom za naslednjo sezono? “S tem, kar imamo, smo zadovoljni, poizkušali se bomo okrepiti z dvema ali tremi igralkami. Seveda pa je veliko odvisno od materialnih možnosti. Slednje so vedno problem.” Kako vzdržite s takšnim pogonom in v tekmovanju, ko zraven prihajajo še druge klubske ekipe?

“Ni nam lahko! Trudimo se po svojih močeh, pravega razumevanja občine pa ni. Tekmovanje ni kar tako enostavno in poceni. Moramo dobro delati, da pokrijemo naše potrebe. Sedaj bi radi ustanovili tudi kadetsko ekipo, tako da bi bil prepad do članske ekipe manjši. Zanimanja je dovolj, žal pa je vse povezano z materialnimi stroški.”

Foto: DK

ško 0:2, Železničar – Pobrežje 1:1, Žalec – NŠ Poli Drava 1:0, NŠ R. Koren Dravograd – Maribor 0:3, Mura 05 – Šampion 1:2, Farmtech Veržej – Rudar Velenje 1:4

Liga ŠD As

1. MARIBOR 30 2. ALUMINIJ 29 3. KRŠKO 30 4. CELJE 30 5. MURA 05 30 6. RUDAR VELENJE 30 7. NŠ POLI DRAVA 30 8. ŠAMPION 30 9. FARM. VERŽEJ 30 10. POBREŽJE 30 11. DRAVOGRAD 30 12. FERK JARENINA 29 13. ŽALEC 30 14. KOVINAR TEZNO 29 15. LJUTOMER 29 16. ŽELEZNIČAR 30

3. tradicionalni turnir na Majskem Vrhu

27 23 21 19 18 18 16 15 12 9 10 6 6 3 3 0

2 5 4 3 3 2 3 4 5 7 3 8 1 5 4 5

1 24:10 1 129:25 5 99:36 8 122:40 9 83:27 10 107:36 11 57:50 11 80:58 13 42:57 14 42:54 17 44:59 15 36:51 23 33:114 21 21:133 22 28:186 25 16:207

83 74 67 60 57 56 51 49 41 34 33 26 19 14 13 5

ŽALEC – NŠ POLI DRAVA 1:0 (1:0) STRELEC: 1:0 Kveder (21) NŠ POLI DRAVA: Pivko, Baranšič (Tkalec), Brumen, Zemljarič, Majcen, Murko, Mesarič, Kramberger, Vajda (T. Pihler), A. Pihler, Cesar.

Danilo Klajnšek V svojih vrstah imate tudi nekaj reprezentantk, kar očitno pomeni kakovostno delo? “Imamo nekaj stalnih reprezentantk in tistih na čakanju. V članski konkurenci je Katja Nežmah, ob njej pa sta še Martina Potrč in Urška Pavlec. Tudi v drugih selekcijah smo prisotni z našimi dekleti, in sicer v U-17 je to komaj petnajstletna Maja Miličič, pa Petra Kristovič in Anja Gajser. Seveda težimo, da bi bili vedno prisotni. Moram povedati, da smo dobili tudi trenerja vratarjev, in sicer Francija Strelca, nekdaj odličnega vratarja številnih klubov, ki nam je in še bo v veliko pomoč s svojimi izkušnjami in znanjem.« Sezona se je komaj končala. Vi pa ste verjetno že z mislimi v naslednji sezoni. Kdaj boste začeli priprave? “To bo relativno hitro. Želimo pripravljeni pričakati začetek novega prvenstva. Seveda bomo odigrali tudi pripravljalne tekme. Upamo, da bo dovolj ženskih ekip, če pa jih ne bo, potem bomo igrali s fanti, kar smo že počeli v minulih sezonah.”

Danilo Klajnšek

PARI 9. KROGA – PETEK ob 20.30: Joe Fernandez – ŠD Majski Vrh, 21.05: KMN Majolka – FC Optimisti, 21.40: KTED Korantov demoni – ŠD AS Evroavto, 22.15: UŠR Višnjica – ŠD AS, 22.50: Mix Team – LMN Draženci

Športno društvo Majski Vrh bo v soboto, 29. 6., ob 9.00 organiziralo sedaj že tradicionalni, in sicer tretji turnir v malem nogometu na travi na igrišču na Majskem Vrhu. Prijavnina znaša 40 evrov in se poravna na žrebanju parov. Rok prijav in žreb: prijave se zbirajo do petka, 28. 6. 2013, do 18. ure na tel. št.: 051 382 613. Žreb bo v petek ob 18. uri v prostorih bara Haloški kot v Podlehniku.

Turnir v petanki

Športno društvo Apače na Dravskem polju bo v petek ob 18. uri v športnem parku Apače organiziralo tradicionalni turnir v petanki.

Pester športni vikend v Miklavžu pri Ormožu

V nedeljo, 16. junija, je od 9. ure naprej potekal turnir v malem nogometu. Sodelovalo je 12 ekip. Zmagala je ekipa Alinea v postavi: Žiga Zupanič, Seba Piberčnik, Leon Mar, Mitja Strmšek, Alen Leben, Jani Zamuda, Rok Mulej, Blaž Mulej. V finalu so ugnali ekipo Kog II s 4 : 3 (1 : 1) po streljanju šestmetrovk. V malem finalu je Pošta Slovenije premagala gostitelje iz Miklavža pri Ormožu, ki so v četrtfinalu presenetljivo po kazenskih strelih izločili Kog I. Športnih prireditev pa v Miklavžu pri Ormožu še ni konec. ŠD Mladost vabi v soboto, 22. junija 2013, s pričetkom ob 9.30 na tradicionalno kolesarjenje. Urnik prireditve: - 9.30–10.00 start iz Miklavža pri Ormožu (čas za prijave) - 10.30 postanek v Miklavžu pri Ormožu (pod Jeruzalemom) – Gregorjeva klet - 10.45 nadaljevanje poti - 11.30 osvežilni postanek v Vinskem Vrhu (osvežitev s pijačo) - 11.45 nadaljevanje poti - 12.30 postanek na turistični kmetiji Puklavec - 12.45 nadaljevanje poti - 13.15 postanek v Vuzmetincih – Vinogradništvo Čurin - 13.30 nadaljevanje poti - 14:00 postanek v Kajžarju – Vinogradništvo Štampar - 14.15 nadaljevanje poti - 14:45 prihod v Miklavž pri Ormožu - sledilo bo: ogled vaških iger, pokušanje ričeta, malica, žrebanje nagrad - okrog 16.00 zabava z živo glasbo – Prleški odmev, poskrbljeno za jedačo in pijačo. Startnina: osnovnošolci in dijaki 8 €, odrasli 10 €. Vsak udeleženec dobi majico, brezalkoholno pijačo, brezplačno degustacijo vin, brezplačno zakusko, udeležbo žrebanja – glavna nagrada kolo. Presenečenje za najstarejšega, za najmlajšega in za družino. Več informacij dobite na mladost95@gmail.com ali na 031 374 564 (Dani Vrbnjak).

Korantov pokal

Športno društvo Bukovci prireja 22. in 23. junija nogometni turnir v velikem nogometu za prehodni KORANTOV POKAL. Nastopajo ekipe Podvincev, Markovcev, Bukovcev in »ekipa presenečenja«. Sobota, 22. junij: 17.00: Podvinci – ekipa presenečenja 19.00: Bukovci – Markovci Nedelja, 23. junij: 15.00: tekma za 3. mesto 17.00: cicibani U-8: Bukovci – Podvinci 17.30: cicibani U-10: Bukovci – Stojnci 18.00: ml. dečki U-14: Bukovci – Markovci 18.30: tekma za 1. mesto 20.30: razglasitev rezultatov Zmagovalec prejme veliki prehodni Korantov pokal. Vabljeni!


petek  21. junija 2013

Od tod in tam

MajĹĄperk  Novi prostori druĹĄtva invalidov

15

Cerkvenjak  15. obÄ?inski praznik

Sanje so postale resniÄ?nost Proslavili Antonovo nedeljo V pritliÄ?nih prostorih novega kulturno-poslovnega centra v MajĹĄperku so v petek, 14. junija, odprli nove prostore druĹĄtva invalidov MajĹĄperk in KidriÄ?evo. Kot je ob sveÄ?anem odprtju poudaril predsednik JoĹže Robar, segajo zaÄ?etki delovanja druĹĄtva invalidov MajĹĄperk in KidriÄ?evo v leto 1995, svoje prve prostore pa so imeli v kletnih prostorih Doma upokojencev v KidriÄ?evem, potem so se selili kar nekajkrat, a so bili vsi prostori bolj kot ne neprimerni za invalide. Ob gradnji novega kulturno-poslovnega centra v centru MajĹĄperka pa so se povezali z ObÄ?ino MajĹĄperk in s skupnim dogovarjanjem ter naÄ?rtovanjem jim je uspelo v pritliÄ?ju urediti svoje sodobno urejene prostore, ki

so dovolj veliki, saj merijo dobrih 78 kvadratnih metrov. Za sofinanciranje nakupa poslovnih prostorov je druĹĄtvo invalidov MajĹĄperk in KidriÄ?evo v sodelovanju z Zvezo druĹĄtev invalidov Slovenije Ĺže leta 2009 podalo vlogo za dodelitev investicijskih sredstev FIHO, v lanskem letu pa so investicijo v viĹĄini 70.000 evrov uspeli tudi realizirati. Dodatnih 5.094 evrov za opremo pa so uspeli pridobiti iz Leader programa preko razpisa LAS Haloze. Tako je 85 % od omenjene vrednosti projekta financiralo ministrstvo,15 %

Foto: M. Ozmec

Vrvico pred novimi prostori druĹĄtva invalidov MajĹĄperk in KidriÄ?evo so sveÄ?ano prerezali (z desne) predsednik druĹĄtva JoĹže Robar, Ĺžupanja Darinka Fakin in predsednik zveze Vlado Novak.

pa ObÄ?ina MajĹĄperk. Ob tej priloĹžnosti se je za vsestransko pomoÄ? in sodelovanje Robar zahvalil predsedniku Zveze delovnih invalidov Slovenije Vladu Novaku in sekretarki zveze Tanji HoÄ?evar, Ĺžupanji obÄ?ine MajĹĄperk Darinki Fakin, obÄ?inskim svetnikom ter slikarju Branku GajĹĄtu za podarjene slike, s katerimi so olepĹĄali notranjost svojih prostorov. O pomembni pridobitvi novih prostorov za druĹĄtvo invalidov je govoril tudi predsednik ZDIS Vlado Novak, ki je posebno zahvalo namenil predsedniku druĹĄtva JoĹžetu Robarju, za izdatno pomoÄ? in sodelovanje pa se je tudi on zahvalil Ĺžupanji in ObÄ?ini MajĹĄperk ter vsem drugim, ki so pomagali, da so sanje majĹĄperĹĄkih invalidov postale resniÄ?nost. Vrvico pred vhodom v nove prostore druĹĄtva invalidov MajĹĄperk in KidriÄ?evo so sveÄ?ano prerezali Ĺžupanja Darinka Fakin, predsednik zveze Vlado Novak in predsednik druĹĄtva JoĹže Robar. S prijetnim kulturnim programom pa so slovesnost popestrili skupina ljudskih pevcev PreĹĄmentani faloti iz Stoperc ter Ljudske pevske s Ptujske Gore. -OM

Marijina zgodba 3RVNXVLOD VHP SRSLWL PDQM WHNRĀLQH YHQGDU VHP VNRUDM GHKLGULUDOD SRMDYLOL SD VR VH WXGLJODYREROL1DWRVHPSUHQHKDODKRGLWLQDYVHL]OHWHNLVRWUDMDOLGOMHNRWGHVHWPLQXW ]DUDGLĀHVDUVHPVHSRĀXWLODRVDPOMHQR ÌH WR GD VHP ELOD Y PHQL MH EL OR ]DPH GRYROM KXGR NR SD VHP RGNULOD GD PL MH QHQDGRPD LQ EUH] YQDSUHMüQMHJD RSR]RULOD ]D ĀHOXKDMDWLXULQVHMH]DĀHODSUDYD PRUD 7R L]NXüQMR VHP çH LPHOD  %LOD VHPYGYDMVHWLKOHWLKVYRMHJDçLYOMH QMD URGLOD VHP SUYHJD RWURND LQ RGNULODGDYĀDVLKNDGDUNLKQHP ]PRĀLP VSRGQMH KODĀNH ,] WRDOH WQHJDSDSLUMDVHPVLQDUHGLODQH NDNüQRSUHGORJRLQVLSUL]DGHYDOD GDRWHPQHELUD]PLüOMDOD²GRNOHU VHQLVSHWSRQRYLOR

6OLüDODVHPGDVHSRSRURGXODK NR SRMDYLMR WHçDYH ] RVODEOMHQLP PHKXUMHP 0LüLFH VH RE SRURGX UD]WHJQHMR LQ RVODELMR YHQGDU MLK MH]YDMDPLPRJRĀHRNUHSLWL=DWR VHP]DĀHODGHODWLYDMH]DNUHSLWHY PLüLF PHGHQLĀQHJD GQD 1HNDM PHVHFHY VHP XSRUDEOMDOD QRU PDOQHKLJLHQVNHYORçNHNLVHPMLK PHQMDYDODYHĀNUDWQDGDQÿHSUDY MHELORWRSUHFHMGUDJRLQPHMHQH

NDMĀDVDVSUHPOMDOQHSULMHWHQYRQM VHPXKDMDQMHXULQDREYODGDOD 3R WUHK GHVHWOHWMLK NR VHP SULüOD Y PHQR VH MH PRMD ªWHçDYDŠ SR QRYLOD7RNUDWVLVVYRMLPGRPDĀLP L]GHONRPQLVHPPRJODSRPDJDWL SDWXGLKLJLHQVNLYORçNLQLVR]DGR VWRYDOL 3RVNXVLOD VHP ]PDQMüDWL XçLYDQMH WHNRĀLQ YHQGDU VHP VNRUDM GH KLGULUDOD SRMDYLOL SD VR VH WXGL JODYREROL 2E NRQFLK WHGQD VHP QHKDOD]DKDMDWLQDRELVNHNSULMD WHOMHPDOLYHQQDYHĀHUMHVDMVHP VHEDODGDVHPLERSULSHWLODQH ]JRGD1HXJRGQRVHPVHSRĀXWLOD WXGL ]DUDGL QHSULMHWQHJD YRQMD NL PHMHVSUHPOMDO3RVWDODVHPRVD POMHQD 9HGQR VHP LPHOD V VHERM UH]HUYQR VSRGQMH SHULOR EULVD ĀH KLJLHQVNH YORçNH LQ GH]RGR UDQW 1RVLOD VHP WHPQD RKODSQD REODĀLOD NRW GD EL VH RGSUDYOMDOD QD WDERUMHQMH QH SD QD NRVLOR N

SULMDWHOMHP3RSHWLQWULGHVHWLKOHWLK ]DNRQD VHP ]DĀHOD VSDWL Y ORĀHQL SRVWHOML .RQĀQR VHP VH OH RGSUDYLOD N RVHEQL]GUDYQLFL 3RYHGDOD PL MH GD PHQR ODKNR VSUHPOMDMR WHçDYH ] RVODEOMHQLP PHKXUMHP 3UHGVWDYLOD PL MH WXGL UHüLWHY 7(1$ /DG\ SUHGORJH NL VR QDUHMHQH WDNR GD SUHSUHĀLMR L]WHNDQMHXULQDLQüLUMHQMHQHSULMH WQHJDYRQMD.RVHPMLKSUYLĀNX SLODVHPGYRPLODYDQMHVDMQLVHP LPHOD GREULK L]NXüHQM V KLJLHQVNL PL YORçNL SUHGORJH SD VR ELOH üH PDQMüHRGQMLK9HQGDU7(1$/D G\SUHGORJHGHOXMHMRLQ]QMLPLVH SRĀXWLPYHOLNREROMVDPR]DYHVWQR 6HYHGD QDMUDMH VSORK QH EL LPHOD WHçDY ] RVODEOMHQLP PHKXUMHP YHQGDUMHUHVGDPLMH]GDMQHSUL MHWQR OH ]DUDGL YURĀLQVNLK REOLYRY QHSDWXGL]DUDGLXKDMDQMDXULQD

V obÄ?ini Cerkvenjak se bo v juniju v poÄ?astitev obÄ?inskega praznika zvrstilo okrog 30 prireditev. Osrednja je bila v nedeljo, 16. junija, v Domu kulture. Slavnostni govornik je bil Ĺžupan obÄ?ine Trzin in pisatelj Tone PerĹĄak, domaÄ?i Ĺžupan Marjan Ĺ˝mavc je na prireditvi podelil obÄ?inska odlikovanja. Priznanja so bila podeljena uÄ?encem, ki so v Ä?asu osnovnoĹĄolskega izobraĹževanja dosegali izjemne doseĹžke, prav tako pa tudi odliÄ?ni maturantki in odliÄ?nim diplomantom; maturantka in diplomanti so ob pohvali prejeli ĹĄe denarne nagrade. Priznanja Ĺžupana so prejeli DruĹĄtvo vinogradnikov in ljubiteljev vina Cerkvenjak ob 10-letnici delovanja, TuristiÄ?na kmetija Firbas ob 20-letnici delovanja in kot prvi turistiÄ?ni subjekt v obÄ?ini, DruĹĄtvo kmeÄ?kih deklet in Ĺžena Cerkvenjak

ob 35-letnici delovanja, OĹ Cerkvenjak-Vitomarci kot osrednja izobraĹževalna institucija v obÄ?ini in za strokovno pomoÄ? ter sodelovanje pri obÄ?inskih in druĹĄtvenih prireditvah v kraju, GostiĹĄÄ?e pri Antonu ob 20-letnici delovanja in Edvard PukĹĄiÄ? za 15-letno uspeĹĄno uredniĹĄko delo pri obÄ?inskem glasilu Zrnje iz Cerkvenjaka. NajviĹĄja priznanja obÄ?ine – srebrne grbe obÄ?ine Cerkvenjak – so letos prejeli: Ivan Janez PuÄ?ko ter Martin Rojko za pomembne doseĹžke na po-

droÄ?ju druĹžbenih dejavnosti, druĹĄtvenega dela kakor tudi pri razvoju in prepoznavnosti kraja, ter Jakob MatjaĹĄiÄ? za pomembne doseĹžke na podroÄ?ju ĹĄolstva, kulture, druĹžbenih dejavnosti in druĹĄtvenega dela kakor tudi pri razvoju in prepoznavnosti kraja. Za veÄ?letno prostovoljno delo in doseĹžke na podroÄ?ju druĹĄtvenih dejavnosti, ki so pomembni za razvoj in ugled obÄ?ine Cerkvenjak, so zahvalo obÄ?ine podelili BoĹĄtjanu Ĺ˝ivku. MZ

Foto: Franc BratkoviÄ?

Prejemniki srebrnih grbov in zahvale obÄ?ine Cerkvenjak v druĹžbi Ĺžupana Marjana Ĺ˝mavca.


petek  21. junija 2013

Nasveti

16

Kuharski nasveti

Kmetijska svetovalna služba

Zadeva: Objava razpisa za izbor »Naj rejec drobnice 2013«

Krompir Krompir je po vsem svetu osnovno živilo in ima tudi sila zanimivo in razgibano zgodovino. Krompir cenimo zaradi velike količine škroba, ki ga vsebuje. Pri temperaturah okrog 0 °C se škrob spremeni v sladkor in krompir se črno obarva. Zato krompirja nikoli ne hranimo v hladilniku, najboljša temperatura za skladiščenje je od 4 do največ 8 °C. Pri kuhanju deluje škrob kot vezivno sredstvo ali kot gostilo, pri cvrenju pa preprečuje, da bi v notranjosti krompir postal hrustljav. Zato narezani krompir najprej temeljito operemo v vodi, da odstranimo zunanji škrob, osušimo in ocvremo. Kljub številnim sortam v kuhinji pretežno govorimo o čvrstih sortah krompirja, pretežno čvrstih sortah in mokastih sortah krompirja. Čvrste sorte vsebujejo veliko vlage, imajo malo škroba in tanko lupino. Te pri kuhanju ohranijo čvrsto zgradbo, zato so primerne za gratiniranje, krompirjeve solate in tudi za pečenje. Pretežno čvrste sorte krompirja so glede na čvrstost srenje čvrste in so primerne za priloge k jedem z omakami. Gomolji mokastega krompirja pa vsebujejo veliko škroba. Med kuhanjem se te sorte zelo zmehčajo in so primerne za pireje in krompirjevo testo. Te sorte krompirja je primerno uporabiti tudi za juhe, enolončnice, cmoke in za pečenje v foliji. Če primerjamo čas kuhanja vseh omenjenih sort, moramo čvrste sorte kuhati dlje kakor mokaste, vse pa lahko cvremo, le da je hrustljavost pri posamezni sorti drugačna. Sedaj je na tržišču tako ime-

novani zgodnji ali mladi krompir. Okus je blag in je čvrst po zgradbi. Ravno zaradi teh dveh značilnosti je še posebej slasten pečen ali kuhan ter zabeljen z maslom in potresen s svežimi mladimi zelišči. Od toplotnih postopkov je krompir primeren za vse toplotne postopke in z malo kreativnosti lahko pripravimo tudi zelo zanimive jedi. Pri kuhanju pazimo, da ga damo kuhat vedno v hladno vodo, da s postopnim segrevanjem lažje zmehčamo škrobna zrnca in se s tem krompir hitreje skuha. Kuhamo ga v vodi ali vodni sopari. Odvisno od jedi, ki jo pripravljamo. Skoraj tako pogosto kot krompir kuhamo, ga tudi pečemo in cvremo. Mladi krompir je zelo okusen, če ga pečemo v ponvi na maslu, zaseki in čebuli ali v pečici s poljubno maščobo. Manj pogosto ga pečemo na žaru, čeprav je postopek primeren, le da pazimo, da rezine krompirja niso predebele. Krompir smo včasih pogo-

Foto: Črtomir Goznik

sto tudi pražili surovega, danes poznamo in pripravljamo praženi krompir, ki ga predhodno skuhamo. Da je ta oblika priprave krompirja v Sloveniji zelo priljubljena, nam potrjuje tudi dejstvo, da imamo društvo ljubiteljev praženega krompirja. Krompir od toplotnih postopkov še najmanjkrat dušimo. Priprava krompirjevih jedi pa ni samo odvisna od toplotnih postopkov, temveč tudi od mehanske obdelave oziroma načinov rezanja, dopolnilnih kuharskih postopkov in dodatkov. Krompir se po okusu ujema s številnimi drugimi živili, še posebej z maslom, peteršiljem, slanino, kislo smetano, čebulo, kumino, parmezanom. Tako kot pri nas tudi v svetu iz krompirja pripravljajo številne jedi. V Nemčiji so priljubljeni krompirjevi cmoki, v Avstriji ga pripravljajo čebulo in govedino, v Švici ga pripravljajo s pečenimi mlinci, ki jim dodajo nariban kuhan krompir. Pri nas iz krompirja pripravljamo vse skupine jedi. Tako poznamo kar nekaj prepoznavnih juh, od čiste krompirjeve

do pretlačene, kisle in kremne krompirjeve juhe. Krompir je sestavina številnih znanih mešanih solat, kot so francoska in ruska solata, ter samostojne krompirjeve solate. Iz krompirja si lahko pripravimo tudi glavne jedi, tako lahko pripravimo krompirjeve zrezke, polpete, narastke in podobno. Prav tako poznamo številne priloge in prikuhe, ta skupina krompirjevih jedi je najbogatejša. Poznamo in pripravljamo pa tudi krompirjev kruh in sladice iz krompirja. Tukaj poznamo le sladke krompirjeve cmoke in sladke krompirjeve štruklje. Te dni nam najbolj tekne pečeni krompir. Hrustljavo skorjico bo dobil, če ga po tem, ko smo mu odstranili tanko lupino, dobro osušimo, rahlo solimo in prilijemo malo količino belega olja ter ga nato damo v pekač in postavimo v vročo pečico. Med pečenjem ga ne mešamo in po možnosti ga obračamo s tresenjem pekača. Upam, da boste imeli danes in tudi sicer na mizi krompir. Vlado Pignar

Tačke in repki

Driske pri mucah Lastniki mačk imajo pogosto težave z driskami pri svojih živalih. Nabralo se je kar nekaj vprašanj in zaradi obsežne in pogoste problematike bom najprej opisal najpogostejše vzroke, ki privedejo do pojava driske.

Driska pomeni pogosto, prekomerno izločanje neformiranega tekočega blata zelo neprijetnega vonja. Če postane driska zelo tekoča, vodena, je za žival lahko nevarna zaradi velike izgube tekočine in mogoče dehidracije organizma. Zelo nevarna komplikacija driske je bruhanje živali. Le ta obnemore, je brezvoljna, se ne odziva na klice in dobrikanje, kasneje lahko obleži, pade v komo, in če ni pravi čas zdravljena, zelo hitro tudi pogine. Vzroki za nastanek driske so različni. Hranjenje z mlekom je en najpogostejših vzrokov drisk pri mucah. Mleko je primerno za hranjenje samo zelo mladih muc, kasneje pa se odsvetuje. Prav tako je pogost povzročitelj driske drobovina, npr. jetrca, kokošji želodčki, mastno svinjsko meso, ostanki hrane za ljudi oz. kuhinjski odpadki in še in še bi lahko naštevali. Velika in pogosta napaka je, kadar čez noč zamenjamo hrano živali. Vsaka zamenjava hrane mora biti postopna. Vsak dan dodajamo več nove hrane in zmanjšujemo količino stare hrane. Tak

prehod naj traja vsaj teden dni. Pri driskah, ki so posledica zastrupitve s hrano, je značilno, da kljub driski apetit živali ni moten. Prav tako žival nima temperature. To je zavajajoče za lastnika, da ne ukrepa pravi čas, saj meni, da dokler ima žival apetit, ni problema. Zelo pomembno je, da ukrepamo že ob prvih znakih

driske. Prvi in zelo učinkovit ukrep je 12-urni post živali. Poskrbimo le, da ima žival na razpolago svežo vodo. Drugi dan ponudimo živali lahko prebavljivo hrano, npr. kuhane piščančje prsi in riž v malih količinah večkrat dnevno. Enostavneje je, da ponudimo živali kakovostno že pripravljeno dietno hrano proti dri-

Foto: Emil Senčar

Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke. ski v konzervah in briketih. Te hrane ni v prosti prodaji, dobi se le na recept pri veterinarjih. Dietno hrano mora žival dobivati nekaj dni, dokler se blato ne normalizira. Takrat počasi preidemo na hranjenje z normalno hrano. Zelo pomembno je, da prilagodimo hrano starosti živali. Hranjenje starejših živali z močno beljakovinsko hrano in hrano, bogato z maščobami, vodi v ponavljajoče se driske. Med alimentarne vzroke drisk sodijo tudi razne zastrupitve živali. Pri mucah je pogosto driska kot posledica zaužitja trave, ki je poškropljena s škropivi za zatiranje plevela ali škodljivcev na sadnem drevju in podobnim. Vendar se pri zastrupitvah večinoma pojavi najprej bruhanje živali, ki kasneje preide v drisko.

V skladu s Programom delovanja društva, sprejetim na občnem zboru DRD Haloze, za leto 2013, je izvršilni odbor društva na svoji 3. seji dne 21. 5. 2013 sprejel sklep o razpisu izbora »Naj rejec drobnice 2013«. DRD Haloze v sodelovanju s Kmetijsko-gozdarskim zavodom Ptuj vabi vse rejce drobnice na območju Spodnjega Podravja, da se prijavijo na ocenitev in izbor »Naj rejca drobnice 2013«, ki ga razglaša DRD Haloze na dnevu rejcev na 11. ovčje-kozjem balu 2013, ki bo v soboto, 6. 7. 2013, pred gradom Borl, Dolane 1, 2282 Cirkulane. Ocenjevalna komisija bo kandidirano »rejsko gospodarstvo« opredelila v dve kategoriji (A-rejec ljubitelj drobnice, ki redi do 15 glav drobnice in B-rejec drobnice, ki redi nad 15 glav drobnice) ter bo na dan ogleda ocenila stanje z oceno 1–5 po naslednjih kazalnikih kakovosti: - PS1-Tehnologija reje (navzkrižna skladnost, pogin, zdravljenja – hlevska knjiga, zunanji izgled – koža, parklji ...); - PS2-Bivalne razmere živali (hlev, staja, površina glede na GVŽ, zračnost ..., nastilj/gnojišče, sveža voda ...); - PS3-Pašniki, seniki (površina glede na GVŽ, parceliranje, obora, sveža voda ...); - PS4-Celostna podoba (pregledna dokumentacija, oznaka kmetije-rejca, prospekt, član društva). Zmagovalci v kategoriji prejmejo prehodni pokal, vsi udeleženci pa priznanje za sodelovanje. Komisija sprejema prijave na naslov DRD Haloze, Cirkulane 40 a, 2282 Cirkulane do 30. 6. 2013 s pripisom Naj rejec drobnice 2013, na prijavnem obrazcu, ki ga lahko dobite na spletni strani www.halo.si, info@halo.si, na kateri bodo objavljena pravila in rezultati ocenjevanja. Za podrobnejše informacije o razpisu pa pokličite 041 317 503. Komisija bo izvedla ocenjevanje po predhodni najavi, predvidoma 3. 7. 2013. S prijaznim odnosom do živali in narave vas vljudno vabimo k sodelovanju! Komisija za ocenitev kakovosti rejskega gospodarstva članov DRD Haloze Mag. Marjeta Ženko Predsednik DRD Haloze Ivan Hemetek Muce pogosto grizljajo vrtne in sobne rastline. Nekatere vrste, predvsem tiste z mesnatimi listi, so pogosto vzrok drisk pri mucah. Infekcijski vzroki driske so redkejši in pomenijo kontaminacijo prebavnega trakta z bakterijami oziroma njihovimi toksini. Najpogostejše bakterije so clostridiji, salmonele, campilobacter, yersinija, coli bakterije in druge. Do tega lahko pride, kadar žival poje pokvarjeno, smrdečo hrano, ki jo lahko najde v zabojnikih za smeti ali pride v stik z razpadajočim kadavrom živali. Driska se lahko pojavi tudi kot posledica nekaterih infekcijskih bolezni, npr. mačje kuge. Takrat so živali pogosto močno prizadete, saj je stanje izredno resno. Pogosto je prisotno tudi bruhanje živali. Pojavi se visoka temperatura. Nemudoma je potrebna pomoč veterinarja. Potrebno je intenzivno hospitalno zdravljenje z infuzijami, udarnimi terapijami z antibiotiki in ostalimi zdravili. Napoved in preživetje živali je odvisno od stanja, v katerem je lastnik pripeljal žival k veterinarju. Zato če ima žival močno drisko, visoko temperaturo in se slabo ali pa sploh ne odziva na komunikacijo, nemudoma poiščimo pomoč veterinarja.

Ponavljajoče se kronične driske so lahko znak nekaterih internih bolezni, npr. bolezni jeter, žolčnika, črevesja, želodca, trebušne slinavke. Pri diagnozi teh bolezni moramo razširiti diagnostiko. Lastnikom obolelih živali svetujemo odvzem krvi, hematološko in biokemično preiskavo krvi, s katero lahko ugotavljamo delovanje določenih organov in organskih sistemov. Potrebni sta tudi rentgenska in ultrazvočna preiskava. Pogosto izvedemo tudi kontrastno slikanje črevesja. S pravočasnim odkritjem vzroka bolezni lahko začnemo zdravljenje in tako uspešno ukrepamo in normaliziramo prebavo. Zdravljenj je lahko več vrst in oblik, lahko je kirurško, večinoma pa opravimo terapijo z zdravili in pogosto je potrebna tudi dalj časa trajajoča dieta. Dieta je izredno pomembna in izhod zdravljenja je dostikrat odvisen prav od lastnika in upoštevanja navodil, ki jih je dobil pri veterinarju. Driska je lahko zelo nedolžna zadeva, lahko pa predstavlja velik problem. Potrebno je sodelovanje med veterinarjem in lastnikom živali in na tak način je ozdravitev živali hitra in driska se ne ponavlja. Emil Senčar, dr. vet. med.


petek  21. junija 2013

Zanimivosti, nasveti

17

Nagradno turistično vprašanje

Vabijo 11. Ptujske grajske igre in ptujsko morje

Zgodba ptujskega morja se je pričela pred 40 leti, ko se je nekaj posameznikov pod vodstvom prvega predsednika Marjana Berliča odločilo obuditi brodarjenje in čolnarjenje po redki Dravi. Z nastankom HE Formin in s tem največjega jezera v Sloveniji se je društvo predstavilo na to vodno površino, gojilo čolnarjenje in pričelo razvijati vodne športe, ki so se v začetku razvijali preko surf sekcije, ki je tudi organizirala prvo državno prvenstvo v surfanju, jadralci so se priključili kasneje.

NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE Katera po vrsti bo letošnja Rancarija? _________________________________________________________ Ime in priimek: _________________________________________ Naslov: ________________________________________________ Davčna številka: __ __ __ __ __ __ __ __

Foto: Črtomir Goznik

Z odprtja turistične sezone na ptujskem morju Prve prostore je na mestu današnjega bara Ranca društvo postavilo v osemdesetih letih. Športni in tekmovalni del se je v jadralnem športu pod vodstvom Draga Klobučarja začel z večjo intenziteto razvijati po letu 1992, po letu 1995 pa še v kajaku-kanuju na mirnih vodah. V novem tisočletju se je priljubljenost obeh športov povečala, tekmovalci Tilen Vidovič, Jure Medved in Vid Lah pa so s svojimi rezultati postali prepoznavni tudi v mednarodnem merilu. Ob 30-letnici BD Ranca, leta 2003, so pričeli razmišljati še o izrabi prostora v turistične namene. Začeli so urejati dodatno infrastrukturo, bruna-

rica je dobila novo vsebino z gostinsko ponudbo, na novo so postavili klubske prostore in hangarje ter potrebno turistično infrastrukturo. S pomočjo DEM so bile urejene tudi nabrežine, ki so v tem času postale priljubljena površina za sprehode, tek, kolesarjenje in druge oblike rekreacije. V hišici ob baru Ranca je bila lani urejena tudi informacijska točka, v letu 2012 se je pričelo tudi poglabljanje pristanišča, saj je želja urediti pravo marino. Na obrežju ptujskega morja je urejena tudi prava plaža, na kateri lahko obiskovalci lovijo sončne žarke in tudi sicer uživajo v ponudbi bara Ranca.

Astrolog Tadej svetuje Šifra: Senca Vprašanje: Na najino zvezo je padla težka senca. Ali bo še kdaj zasijalo sonce v popolnem sijaju? Naj potrpežljivo čakam na žarke svetlobe ali naj se odločno borim proti tretji osebi? Odgovor: Modri ljudje so bili prepričani, da je potrpljenje božja mast. Včasih je preprosto treba nekoliko počakati in odprejo se nove poti, priložnosti ali možnosti. Toda vaš problem ni v tem, da ne znate čakati, ampak v tem, da ste v osnovi zelo neodločni. Po eni strani svojega ljubega moža zagovarjate in v isti sapi obsojate. Vsaka zadeva, ki se vam zgodi, ima določen namen in sporočilo. V vašem primeru je to dejstvo, da se morate postaviti zase. Narediti morete analizo, kaj si želite in si tako posledično postaviti meje in pravila igre. Svojih osnovnih in moralnih načel ne smete nikoli teptati in naj se zgodi, kar se hoče. Vaš mož je oseba, ki je

svobodnih načel in si je pridobil popestritev. Največja težava je v tem, da ste jezni nanj in je tako nebo vaše usode že dalj časa zakrito v oblake. To niso navadni oblaki, ampak tisti temni, ki vas motijo in vam vzbujajo dvome. Žalostno je, da ste se svojih težav lotili napačno in da s srčnim izvoljencem na svoj način obračunavate. Želite spoznati tudi tretjo osebo, kajti tako ste prepričani, da se bodo težave rešile. Preostane vam samo ena logična rešitev in to je iskren pogovor. Izpovejte svoja čustva in prisluhnite njegovemu mnenju. Morda vam ne bo podal zelo jasnih odgovorov in jih boste razbrali med vrsticami. Pomembno

Tudi vas zanima kakšno vprašanje in ne poznate odgovora? Potem mi pišite in poiskali ga bomo skupaj. Zavedati se velja, da tam kjer je volja, da tam je tudi pot. Seveda boste sami tisti, kateri se odločite. Pismo ne pozabiti priložiti šifre in vse skupaj postati na naslov Štajerskega tednika in kmalu boste prejeli odgovor. Pomembno je, da situacijo opišete na kratko in napišete točen datum, uro in kraj vprašanja. Zvezde sreče bodo sijale visoko nad oblaki in vam pošiljale nevidne signale ljubezni!

Letošnje praznično leto prinaša na ptujsko morje številne prireditve. Ta konec tedna bodo na račun prišli ljubitelji nogometa na mivki, zadnjo soboto v juniju bodo gostili starodobnike. Povezali so se tudi z organizatorji festivala Dnevi vina in poezije, tako se bo del dogajanja iz mestnega jedra prenesel tudi na Ranco. Rdečo noč zabave bodo organizirali zadnjo soboto v avgustu. Tradicionalna Rancarija pa bo 3. avgusta. Ta konec tedna bodo na ptujski grad vabile 11. Ptujske grajske igre, ki obujajo slavno srednjeveško preteklost Ptuja. Sodelovale bodo atraktivne skupine

Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno: - odgovori na konkretno vprašanje - interpretira rojstno karto - nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966. V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili.

je, da mu prisluhnete s srcem in gotovo boste kmalu ugotovili, pri čem ste. Druga zadeva, ki je ravno tako pomembna, je, da mu dopustite možnost, da se odloči, kaj bo naredil. To je neka zadeva, ki je zelo težka in boleča – samo tako boste lahko rešili vajin odnos. Po astrološki karti imata mnogo možnosti, da ostaneta skupaj. Vendarle se boste pri tem morali paziti prevelikega nadzora in mu boste morali dopustiti nekaj osebne svobode. Kajti preprosto že nekaj časa živite njegovo življenje in se ukvarjate s tistim, kar vas bodisi boli ali obremenjuje. Od nekdaj je tako, da se sreča skriva na strani pogumnih ljudi. In tudi v vaše življenje bo kmalu posijalo sonce in sreča se bo lesketala. Zavedajte se, da se zorite skozi preizkušnje. Srečno! Obiščite me lahko na spletni strani: www.tadej-sink.si Tadej Šink, horarni astrolog

iz Slovenije in tujine, iz Burghausna, Avstrije in Hrvaške. Domače društvo – Cesarsko kraljevi Ptuj – se bo na turnirskem prostoru predstavilo s plesno skupino Pellegrina, umetniško sekcijo Gracioso in zeliščaricami, ki bodo na stojnicah ponujale svoje izdelke. Vinarji in vinogradniki društva VTC 13, ki so soorganizatorji grajskih iger, pa bodo na stojnicah ponudili svoja najboljša vina, s katerimi so tudi sodelovali na letošnjem grajskem ocenjevanju vin. Med šotori pa bo tudi več prodajnih stojnic, je pred letošnjimi 11. Ptujskimi grajskimi igrami povedal Rado Škrjanec, predsednik društva Cesarsko kraljevi Ptuj. Na predzadnje nagradno turistično vprašanje, kdaj je bil zgrajen pomol na Ptujskem jezeru, nismo prejeli odgovora, zato tudi ne bomo podelili nagrade. Pomol je bil s pomočjo evropskih sredstev zgrajen leta 2007. S tem se je

prostor Ptujskega jezera na široko odprl za vse obiskovalce, ki lahko danes na ptujskem jezeru (ptujskem morju) doživijo vožnjo s turistično ladjo Čigra, si izposodijo kanuje, jadrnice, motorne čolne, za adrenalinske navdušence pa je na voljo vejk park, ob vodnih površinah pa se obiskovalci lahko sprostijo še na igrišču za odbojko na mivki, ki je že gostilo odmevno prvenstvo Beach Master, je povedal predsednik BD Ranca Emil Mesarič, ki v letošnjem letu praznuje 40-letnico delovanja. Danes sprašujemo, katera po vrsti bo letošnja Rancarija. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Osojnikova ulica 3, do 28. junija. Nagrada za pravilen odgovor je knjiga Sodobna zgodovina Ptuja v karikaturi in besedi (tretja petletka) avtorjev Borisa Miočinovića in Aleša Gačnika, ki jo je založila družba Radio-Tednik Ptuj.


Odraslim prepovedano

18

Glasbeni kotiček

Uspešna glasbena pot mladega kitarista V tem tednu je v centru Bam v Ljubljani potekala kitarska klinika s predstavitvijo kitar Ibanez, svoje spretnosti pa sta predstavila dva izvrstna glasbenika in predstavnika znamke Ibanez za Slovenijo Jure Golobič (Evil Eve, Anavrin, CoverLover) in Simon Šubic (Bohem).

Slo glasbene novice Pevka Bilbi se predstavlja z aktualno pesmijo 505, za katero je posnela tudi videospot. V pesmi opeva nekdanje čase in se spominja jugo nostalgije. »Naivnost te skladbe se me zmeraj znova dotakne in spomni na prvo poletno ljubezen, ko je bilo vse belo, medeno in neskončno. V videu se prepletata sedanjost, preteklost in nek idealističen čas, v katerem je vse tako, kot mora biti. Rdeča nit skozi dogajanje je neskončno hrepenenje, ki ostaja tudi po slovesu. Le kaj bi brez poletja in njegovih čarovnij,« je o skladbi povedala pevka. Pri snemanju videa za skladbo 505 je za kamero, režijo in kostumografijo poskrbela vsestranska umetnica Ramaida Osim, montažo je prevzel Sandi Kolarič, pod scenarij se tudi tokrat podpisuje Bilbi. Nostalgično scenografijo je ustvarila celotna ustvarjalna ekipa in slikarka Alja Krofl.

***

Robert Jukič in skupina Kramp bodo po dolgem času ponovno nastopili v živo. Zasedba je od lanskega izida plošče mirovala, Robert pa se je posvetil ustvarjanju novih skladb in koncertiranju z drugimi izvajalci doma in na tujem. Zasedbo Kramp poleg Roberta, ki na koncertih igra kitaro in tudi kaj odpoje, sestavljajo pevec Metod Banko, multi-strunar Andraž Mazi, pojoči bobnar Sergej Ranđelović Runjoe in pojoči orglaš Tonč Feinig. V začetku julija bodo Robert Jukič in njegov glasbeni kolektiv nastopili tudi na Festivalu Lent v Mariboru. MZ

Jure Golobič velja za enega najboljših kitaristov pri nas ta hip. Poleg tega, da je odličen studijski in koncertni glasbenik, velja tudi za plodovitega avtorja glasbe in pisca besedil, nemalokrat pa sodeluje tudi pri aranžiranju najrazličnejših slovenskih glasbenih projektov. Glasbeno pot je začel pri šestih letih z urami klavirja in glasbene teorije, že pri 14 letih je črno-bele tipke zamenjal za šest strun in zvočnik. Vzporedno z glasbenim izpopolnjevanjem se je pričela tudi njegova glasbena kariera. Kot avtor in kitarist je s prijatelji v drugem letniku gimnazije ustanovil skupino 7th Guest, pri kateri je prvič začel tudi pisanje besedil in glasbe. Po končani gimnaziji se je vpisal na Ekonomsko fakulteto v Ljubljani, obenem je pri rosnih dvajsetih letih postal član

spremljevalne skupine Omarja Naberja. Po koncu študija se je popolnoma posvetil glasbi. Želja po nadaljnjem ustvarjanju ga je po več kot 300 koncertih z Omarjem pripeljala do priljubljene pretežno ženske rock skupine Makeup2, za katero je ustvarjal glasbo v za-

Foto: MZ

Čas po Zemlji 10. MOMENTO – NOVO UPANJE 9. IN&OUT – SIJ SEVERNI 8. KALAMARI – ZA VEDNO OSTAL 7. BOHEM – VSE ŽE IMAŠ 6. TRKAJ – DOBRO JUTRO 5. MAJA KEUC – KROG 4. ZORAN PREDIN & COVERLOVER – V RITMU TRIGLAVA 3. SAŠA LENDERO – MAMA MIA 2. BILBI – 505 1. ALYA – TI MOJA ROŽICA

After Earth Igrajo: Will Smith, Isabelle Fuhrman, Jaden Smith, Zoe Kravitz, Sophie Okonedo Režija: M. Night Shyamalan Scenarij: Stephen Gaghan in Gary Whitta po zgodbi Willa Smitha Žanr: pustolovska ZF drama Dolžina: 100 minut Leto: 2013 Država: ZDA

Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog

OVEN

(21. 3. – 20. 4.) Po počasnih korakih boste napredovali na razpotjih življenja. Skriti adut uspeha bodo skupinsko delo in obveznosti. Narediti bo treba prerez in tako ugotoviti, kdo vašo pomoč potrebuje in kdo ne. Mnogi bodo v ljubezni doživeli čarobno preobrazbo. Štela bosta kreativnost in notranji pogum.

BIK

(21. 4. – 20. 5.) Raziskovanje bo vaša strast. V ospredju bo tudi trma in zavarovanost vase. Omenjeno vam lahko koristi na delovnem mestu. Postopoma boste morali ločevati slabo od dobrega. V ljubezni bo tako, da boste hočete ali nočete plesali po taktu partnerja. Pomembno vlogo bo igrala sprostitev.

DVOJČKA

(21. 5. – 20. 6.) Zbirali boste različne informacije in jih zložili v logično celoto. S svojimi nasveti boste blesteli. Sprostili vas bodo klepeti ob kavici. Na delovnem mestu se odpira paleta možnosti za uspeh. Svojo energijo boste morali usmeriti v določene točke in tako najdete iskani uspeh.

dnjih letih in z njo nastopal na domačih in tudi na tujih koncertnih odrih (Srbija, Hrvaška, Madžarska). Na povabilo je prvič igral tudi s svetovno zvezdo Katie Melua, ko je kot posebna gostja nastopila na Viktorjih. Začel je s poučevanjem v zasebni glasbeni šoli, ki jo je ustanovil njegov takratni učitelj kitare. Skupaj sta pripravila in spisala prve učbenike in drugo avtorsko učno gradivo za celoten šolski program. Kot avtor je sodeloval z različnimi slovenski glasbeniki in pisal glasbo ter besedila za najrazličnejše slovenske izvajalce, kar počne še danes. V

Jure Golobič velja za enega boljših kitaristov na slovenski glasbeni sceni. Na fotografiji ob njem Eva Breznikar, pevka zasedbe Evil Eve.

Filmski kotiček

Vsebina: Disney je leta 1942 ustvaril dolgometražno risanko Bambi, ki ima dobro lastnost brezčasnega dela: spreminja se skupaj z odraščanjem gledalca. V njej najdemo dva pomenljiva prizora, ki sta pravzaprav en prizor. Namreč tisti, kjer starejši srnjak odstopi mesto mlajšemu, sprva na začetku filma in na koncu, ko Bambi odraste in mesto prepusti potomcu. Ganljiva risanka, ki si nekje vmes drzne celo ubiti od staršev, kar si današnji Hollywood upa le redko. A vseeno, za ta antologijski prizor v Bambiju je Disney potreboval le nekaj sekund. Film Čas po Zemlji pa potrebuje, hm, ves film, čeprav je poanta

petek  21. junija 2013

ista. Krog življenja se vrti in vrti, generacije se morajo menjati zato, da lahko vse ostane isto s pomočjo kontrasta: uporništvo mladih prinaša nenehno ovrednotenje temeljnih idej družbe, saj bi slednja brez mladih postala preveč okostenela. Mladi kasneje, zlasti ob izgubi staršev, postanejo oni sami, si želijo statusa quo, eksistenčno zanesljivost, kar pa že kaže na začetke okostenelosti, a tu je že naslednja generacija … Film Čas je po Zemlji je torej zgodba o odraščanju, podana na krut, a seveda po holivudsko na povsem nekrvav način, predvsem pa je film zgodba o podaji štafete od starejših k mladim, z opozorilom, da morajo mladi poskrbeti za starejše. Če ne bodo, to pomeni figurativno smrt obeh generacij. Ta zgodba pa seveda prebija dane filmske okvire, saj se dogaja tudi za kamero. Will Smith, utelešenje ameriških sanj (rojen v getu, a pri svojih 20 letih že milijonar), je zvezda v počasnem zatonu, tudi po lastni izbiri, a preden se počasi poslovi, bo pot utrl svojemu sinu in mu skušal odpreti vrata za službo

RAK

(21. 6. – 22. 7.) Blesteli boste na delovnem mestu. Zadeve se bodo obrnile tako, da najdete kopico izzivov. Pomembno bo, da si boste znali postaviti meje in pravila igre. Koristne učinke bo imela intuicija in treba ji bo prisluhniti. Srečno roko boste imeli pri nakupovanju. Iz majhnega raste veliko.

v podjetju, kjer je zaposlen, v Hollywoodu. Zato ni čudno, da je zgodbo za film zasnoval prav očka Will in nastal je nekakšen zaseben film družine Smith. To je s starševskega vidika seveda povsem razumljivo in logično, le da bo sine moral v prihodnosti pokazati malce več talenta. V filmu Čas po Zemlji je kvečjemu korekten, a po drugi strani od 14-letnika ne gre pričakovati oskarjevsko dobre igre, saj ima premalo življenjskih izkušenj za boljšo igro, kljub občasnim izjemam v zgodovini filma. Očetu Willu igralskih sposobnosti ni treba več dokazovati, saj celo v tem filmu, kjer se je kot invalid ustrezno umaknil izpod reflektorjev, da ima sin več prostora, kljub zmanjšani vlogi vseeno ukrade vso karizmo, ki jo film premore.

LEV

(23. 7. – 22. 8.) Romantična energija vas bo spremljala v ljubezni. Nakazano je, da se bodo zadeve pričele odvijati v vašo korist. Službeno boste nekoliko bolj občutljivi. Opozorilo se bo lesketalo v smeri, da ne boste smeli spregledati smerokazov. Harmonija na kvadrat bo zaveznica v ljubezni.

letu 2009 ga je k sodelovanju povabil še priznani tolkalski kolektiv The Stroj. Istega leta je pri svojih 25 letih prvič odšel čez lužo k priznanem kitaristu Rafaelu Moreiri (Pink). Leto 2010 je prineslo šolanje na elitni akademiji Musicians Institute v Hollywoodu v Los Angelesu. Čez noč so kitaristi, ki jih je do takrat občudoval samo preko Youtuba in cedejev, postali njegovi učitelji in tudi prijatelji. Po izobraževanju na Musicians Institutu se je vrnil v Slovenijo, postal kitarist skupine Anavrin, s prijatelji ustanovil zasedbo Evil Eve in kasneje na povabilo Aleša Uranjeka postal še član zasedbe Cover Lover. Na povabilo Zorana Predina so postali njegova spremljevalna skupina. Zadnja leta tako preživlja kot polno zaposlen glasbenik: avtor, pisec besedil, aranžer, studijski in koncertni glasbenik. Lani je stopil na samostojno pot tudi kot učitelj in predstavil svojo šolo kitare. Med glasbenimi navdušenci se je glas o njem hitro razširil – Jure Golobič velja ne le za izvrstnega kitarista, ampak tudi odličnega pedagoga. MZ Režiser M. Night Shyamalan, nekoč čudežni otrok Hollywooda (Šesti čut, Nezlomljivi …) je do danes padel tako nizko, da producenti njegovo ime celo skrivajo. A zdi se, da je s prejšnjim filmom, Zadnji gospodar vetra, končno dosegel svoje dno in se bo počasi le umiril vsaj kot obrtniško spodoben režiser, če ne ravno tudi idejno. Poleg predaje generacijske štafete film v skladu s trenutno avatarsko popularnostjo promovira ustroj narave kot tisti pravi, prvinski in neomadeževani red, a hkrati sporoča, da v njej človek ne bi več preživel niti dneva. Ja, kljub kemikalijam, ki jih žremo, z njimi vseeno živimo vsaj dvainpolkrat dlje kot nekoč, ko so bili gozdovi neokrnjeni in voda čista. Matej Frece

DEVICA

(23. 8. – 22. 9.) V tišini boste prejeli določene odgovore. Fizična moč vam bo nihala in tako je bo enkrat več in drugič manj. Zadeve se bodo s svetlobno hitrostjo odvijale v vašo korist. Ljubezenska sreča vas bo obiskala s pogovorom. Znali se boste postaviti zase in vneto zagovarjati svoja stališča!


petek  21. junija 2013

Za kratek čas SESTAVIL EDI KLASINC

STANJE BOSEGA ČLOVEKA

NEIZORAN DEL NJIVE

RASTLINA ZA ŽVEČENJE

PRIHOD V GOSTE

19 UMETNA MASA ZA ATLETSKE STEZE

GLAS VRELE VODE, BOBOTANJE ŠKODA ZARADI MRAZA

POHOTNEŽ NAŠ FIZIK JARH OSNOVNA ŠOLA

Štajerski TEDNIK

VDOR IKER TRAKULJE

ZAVIDNEŽ, ZAVIDLJIVEC

ZDRAVILNA RASTLINA

SPOL

ŠPORTNIK NA KOTALKAH LOJZE NOVLJAN

KRAMARICA, BRANZEVKA

ORODJE ZA REZANJE

IZOČRTA

PRETEPAČ, RVAČ

ŽENSKI OSEBNI ZAIMEK

VSTOP NA LADJO

PREBIVALEC MESTA AALST

RUDI LEŠNIK

ZGORNJI DEL STOPALA

VSTAVEK

NAZIV

ODPRTINA V STENI

ŽENSKI SPLET LAS

VAS POD KONJIŠKO GORO ŽERDIN

VERA DANILOVA

OLEG VIDOV

VISOKA GORSKA RASTLINA

POKRIT HODNIK

LJUDSTVO NA SAHALINU

SPAJKA

BOLG. PREBIVALEC PESNICA (MIA) IRSKE NAKIPLOST

HRVAŠKO MESTECE NOGOMETAŠ (JALEN)

KRAJ PRI BRASLOVČAH

ODPOVED, ODREKA

POSREDNIK MADŽARSKI PESNIK (KAROLY)

HOJA SEM IN TJA

KAMNIT POMOL

ZAKOVICA

TRDA DLAKA

ORGANSKA SPOJINA

PIAROVEC

RENČANJE

ELDA VILER

KLARIČ IVO

STANE UREK

KRUŠNI OČE BAKHA

ŽABJE OGLAŠANJE

NAŠA EKONOMISTKA BUKOVEC

BIOLOŠKI SKUPEK ENAKIH CELIC

GRŠKO RIMSKI STARI VEK

ANGLEŠKA PISATELJICA (JANE)

UGANKARSKI SLOVARČEK: ACS = madžarski pesnik (Karoly, 1928-), BETEL = rastlina za žvečenje, EMPORA = pokrit hodnik, IZOGLOSA = na zemljevidu črta, ki veže kraje z enakimi jezikovnimi pojavi ali posebnostmi, izočrta, RVAN = pretepač, rvač, SILEN = krušni oče Bakha, TARTAN = umetna masa za atletske steze. REŠITEV TE KRIŽANKE. Vodoravno: bobot, ozeba, satir, Orest, kotalkar, izoglosa, Nikolova, Kamenče, Nin, brdovka, rvan, empora, nart, RL, Ainu, vložek, ime, Acs, VD, Sojek, cikcak, gat, ona, keton, piar, renč, Silen, kreket, Ksenja, tkivo, antika, Austen. PROGRAM (od 5.00 do 24.00) SOBOTA, 22. junij: 5.00 SOBOTNO JUTRO: 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30 in 19.00). 6.15 Kmetijski nasvet (ponovitev). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Odprti telefon. 8.45. Sobotni športni napovednik. 9.00 Oddaja za male in velike. 10.00 OBVESTILA (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Kuharski nasveti (ponovitev).12.00 SREDI DNEVA: Pogovor ob kavi (Tjaša Mrgole Jukič). 13.10 Šport. 13.45 Po študentsko (Aleks Horvat). 14.00 SOBOTNO POPOLDNE NA RADIU PTUJ in ČESTITKE POSLUŠALCEV. 20.00 Sobotni večer na Radiu Ptuj. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Celje). NEDELJA, 23. junij: 5.00 NEDELJSKO JUTRO: 5.15.

TEHTNICA (23. 9. – 23. 10.)

Odločili se boste in stopili v ospredje. Zvezdne energije vam bodo naklonjene tako v poslovnem kot ljubezenskim življenjem. Ločiti se boste morali od tistega, česar ne potrebujete več. Obstaja bo povečana možnost, da se vam bo izpolnila srčna želja. Odzovite se glasu svojega srca!

Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 11.30, 15.30 in 19.00).6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Odprti telefon. 8.40 Svetloba duha. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.15 Kuharski nasveti z Vladom Pignarjem. 10.00 Vrtičkarije (ponovitev). 11.40 Kmetijska oddaja (Marija Slodnjak). 12.00 Opoldan na radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), 12.30 Komentar tedna (pon.). Z zimzelenimi melodijami v nedeljski popoldan. 13.00 NEDELJSKO POPOLDNE NA RADIU PTUJ: Čestitke poslušalcev. 18.00 Pregled tedna (ponovitev). 19.00 Lestvica Naj 11. 20.00 do 24.00 ure GLASBENE ŽELJE s Tonetom Topolovcem. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Celje). PONEDELJEK, 24. junij: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00. Varnost na Ptuju.

ŠKORPIJON

(24. 10. – 22. 11.) Sledilo bo prelomno obdobje. Zadeve se bodo začele odvijati na pogumen in radikalen način. Prijateljev namig vam bo pokazal pravo pot. Službenim obveznostim boste v celoti kos ter jih boste uspešno rešili. Prijetno bo tudi v ljubezni in vendarle ne bo vse po vaše. Zapisujte si svoje občutke.

10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 GOSPODARSKI IZZIV (Mojca Zemljarič). 11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA: 12.40 Napovednik tedenskih dogodkov. 13.10 Šport. 14.15 Melodija dneva. 13.45 Aktualno v Podravju. 16.30 Mala štajerska kronika. 17.30 POROČILA. 18.00 ODDAJA O KULTURI (Majda Fridl). 19.10 Z glasbo v ponedeljkov večer. 19.50 Z naših odrov (Davorin Jukič) 20.00 VEČERNI PROGRAM. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Velenje). TOREK, 25. junij: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA. 5.15. NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI (Marija Slodnjak).11.30 POROČILA.

STRELEC

(23. 11. – 21. 12.) Pred vami bo prijeten teden. Vaše misli bodo pustolovske in nekoliko navihane. Globoko v sebi boste odkrili skriti zaklad. Sprejeli boste tudi salomonsko odločitev. Paleta rešitev prinaša ugodnosti na delovnem mestu. Harmonično in strastno bo v ljubezni in obdobje bo namenjeno ustvarjanju.

12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.10 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj. 19.10 Z glasbo v torkov večer. 19.50 Z naših odrov (Davorin Jukič) 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi (z Elo). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Triglav Velenje). SREDA, 26. junij: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 09.00 Pomagajmo si. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva: Slovenija in Evropska unija. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.10 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00

KOZOROG

(22. 12. – 20. 1.) Naredili boste bilanco in ločili slabo od dobrega. Sprejeti bo treba nekaj pomembnih odločitev in pogledati na življenje kot izziv. Daleč v ospredju bo trma in tako boste dosegli veliko. Kljub vsemu bo pomembno, da si vzamete čas zase. Vabile vas bodo športne aktivnosti na prostem.

Vrtičkarije z Mišo Pušenjak in Karolino Putarek. 19.10 Z glasbo v sredin večer 19.50 Z naših odrov (Davorin Jukič)20.00 Večer na Radiu Ptuj: Modne čvekarije (ponovitev) in Pogovor ob kavi (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Velenje). ČETRTEK, 27. junij: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.10. Gost Štajerske budilke. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič Krajnc. 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva. 12.15 Komentar tedna. 13.10 ŠPORT. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 17.30 POROČILA. 18.00 Vroča linija Radia Ptuj. 19.10 Z glasbo v četrtkov večer: Te domače viže (ponovitev) 19.50 Z naših odrov

VODNAR

(21. 1. – 18. 2.) Čas bo v lastnem bistvu prinesel neko čarobnost. V osnovi bo tako, da se boste lahko ukvarjali s tistim, kar vas bo osrečilo. Spoznali boste, kako malo je potrebno in malo pomembno do osebne sreče. Več prilagajanja bo potrebno v ljubezni. Štela bo kreativna ustvarjalnost!

(Davorin Jukič). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 Skupni nočni program (Radio Velenje). PETEK, 28. junij: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA do 9.00. 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Odprti telefon. 9.15. Kmetijski nasvet. 9.40 Astročvek (s Tadejem Šinkom). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Minute za rekreacijo. 12.00 Sredi dneva: Napovednik kulturnih in drugih prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija tedna. 18.00 PREGLED TEDNA. 19.10 Z glasbo v petkov večer. 19.50 Z naših odrov (Davorin Jukič)20.00 Z glasbo do srca (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Slovenske gorice). Z naših odrov z Davorinom Jukičem. Od ponedeljka do petka ob 19.50!

RIBI

(19. 2. – 20. 3.) Dinamična energija bo tista, ki vam bo pomagala odkriti nova spoznanja. Najbolj pester čas se bo obetal v pogledu službe in narediti boste morali tudi prerez. Ljubezenska sreča bo namenjena tistim, ki bodo pogumni. Plodna energija vam bo podarila krila in tako boste kos obveznostim.


Zanimivosti, poslovna sporočila

20

Mercator  O trendih na področju samooskrbe in prehrane

Projekt iz domačih krajev v številkah Mercatorjeva dolgoročna strategija je, da na domačem slovenskem trgu od lokalnih pridelovalcev odkupi čim več doma pridelanega sadja in zelenjave. Mercator letos sodeluje s približno 100 lokalnimi pridelovalci in več kot 12 kmetijskimi zadrugami, ki tržnice Iz domačih krajev zalagajo z lokalnim, domačim, sveže pridelanim sadjem in zelenjavo. ria Koper, KZ Hoče, KZ Krka, KZ Ormož, KZ Ptuj, KZ Trebnje, KZ Cerklje, KZ Križe, KZ Stična, KZ Sevnica in KZ Lenart, ostalo so samostojni in manjši pridelovalci, ki jih je kar veliko število, so pa iz različnih regij. • Letos novo pridružene so KZ Cerklje, KZ Križe, KZ Stična in KZ Sevnica.

O trendih na področju samooskrbe in prehrane

Veliko število lokalnih dobaviteljev zagotavlja sveže lokalne pridelke na posebnih stojnicah v Mercatorju, namenjenih le ponudbi iz domačih krajev. »Lani smo na skupaj več kot 3000 m2 odprl več kot sto tržnic Iz domačih krajev s sadjem in zelenjavo slovenskih pridelovalcev. Letos načrtujemo od domačih pridelovalcev odkupiti za skoraj četrtino več pridelkov,« pravi Igor Maroša, član Mercatorjeve uprave za področje Mercator trgovina Slovenija in Hrvaška.

Širši družbeni pomen projekta V Sloveniji trenutno pridelamo v povprečju manj kot tretjino vse potrebne zelenjave. »Z načrtovanjem povečanih količin za odkup tako povečujemo ne le delež domače zelenjave na naših policah, ampak tudi delež samooskrbe z zelenjavo, ker so pridelovalci posadili več, saj imajo zagotovljen odkup. Veseli nas tudi, da so odprti za naše predloge in so pričeli gojiti tudi pridelke, ki smo jih prej pri nas težko dobili. Še pred nekaj leti mnogih pridelkov od domačih pridelovalcev enostavno ni bilo možno odkupiti ali pa vsaj ne v zadostnih količinah. Zdaj upamo na malo sreče z vremenom, saj si želimo več domačih pridelkov in raznovrstno ponudbo,« še dodaja Maroša. Uradni podatki kažejo, da smo v Sloveniji z živalskimi proizvodi bistveno bolje preskrbljeni kot z rastlinskimi. Zadnja raziskava o vedenju potrošnikov Trženjski monitor, ki jo je sredi aprila predstavilo Društvo za marketing Slovenije, je potrdila, da so kupci sicer vedno bolj premišljeni, da pa vedno bolj preverjajo poreklo živil. Znano je, da kar 68 odstotkov potrošnikov za-

nima izvor hrane, ki jo kupijo. Kupcem je najpomembneje poreklo pri mesu in mesnih izdelkih, na drugem mestu pa pri svežem sadju in zelenjavi. Zato je toliko bolj razveseljiv podatek, da glede na kraj nakupa potrošniki najbolj zaupajo kakovosti hrane, ki jo kupijo na tržnici, takoj nato pa tisti, ki jo kupijo v Mercatorju. Zelenjava in sadje na tržnicah Iz domačih krajev sta sezonski, polni vitaminov in mineralov. Transporta in manipulacije je veliko manj kot pri uvoženem sadju in zelenjavi, saj v Mercatorju stremijo k trendu “z njive na mizo”.

Kakovosti sledi tudi pestrost ponudbe V Mercatorju dajejo velik pomen lokalni pridelavi, zato kolikor je le možno, nabavljajo pridelke najprej od domačih pridelovalcev. Če jih ti (še) nimajo na voljo, poiščejo vire iz sosednjih držav regije, nato iz Mediterana. Šele v primeru, da ni ponudbe iz bližnjih virov, dobavljajo plodove in sadove tudi iz bolj oddaljenih dežel. Kupci namreč želijo čim bolj široko izbiro sadja in zelenjave vse leto, tudi ko pri nas in v sosednjih krajih ni veliko pridelkov. Z boljšim sodelovanjem med Mercatorjem, ki odkupuje največ domačih pridelkov, in pridelovalci, si lahko v Sloveniji obetamo tudi večjo pestrost lokalne sezonske ponudbe in večje količine tistih pridelkov, po katerih kupci največ povprašujejo.

Prednosti slovenskega sadja in zelenjave • V Mercatorju sta slovenska sadje in zelenjava kakovostna in sveža. • V Mercatorju zagotavljajo,

da sta sadje in zelenjava na tržnicah Iz domačih krajev preverjeno slovenska. • V Sloveniji skoraj vse pridelke vzgojimo v zemlji. Obrani so v času prave zrelosti in v 48 urah dostavljeni na trgovske police. • Slovenska sadje in zelenjava imata kratko transportno pot, sta ravno prav zrela, imata višjo hranilno vrednost, več vitaminov ter bolj razvito aromo in okus. • Slovenskima sadju in zelenjavi ne ohranjamo svežine umetno. Imata krajši rok uporabe, vendar več vitaminov. • V domačih krajih pridelana sadje in zelenjava prijata in koristita našemu organizmu. Z vašim nakupom spodbujate večjo ponudbo domačega. • Ponudba domačih pridelkov je odvisna od vrste dejavnikov, posebej od vremenskih razmer. • Izbira sadja in zelenjave se dnevno spreminja. Česar ni v ponudbi danes, skušajo v Mercatorju zagotoviti v naslednjih dneh. Zanimivost so tako letos slovenski beluši, sicer pa Mercator odkupuje: temne bučke, buče, cvetačo, čebulo, česen, stročji fižol, jajčevce, nadzemno in rumeno kolerabo, korenček, mladi in pozni krompir, kumare, ohrovt, različne vrste paprike, paradižnik, rdečo peso, korenine in liste peteršilja, por, rabarbaro, rdeč radič in radič štrucar, črno redkev, solate kristalko, rdečo kristalko, endivjo, mehko solato in ledenko, gomolje zelene, mlado in pozno zelje, kitajsko zelje, rdeče zelje, jagode in melone. Kmetijske zadruge, dobaviteljice tržnic IZ DOMAČIH KRAJEV, v katere se povezujejo tudi posamezni pridelovalci: • ZKG Sloga Kranj, KZ Agra-

Pomen lokalnih pridelkov in delo kmetovalca, ki po ocenah nekaterih poznavalcev samooskrbnih trendov postaja poklic prihodnosti, postaja izjemno pomembno, saj tudi zavedanje potrošnikov o pomenu svežega in lokalno pridelanega sezonskega sadja in zelenjave narašča. Področje prehrane se bo v naslednjih desetih do petnajstih letih radikalno spremenilo. Tehnološki napredek, globalizacija in individualizacija so megatrendi, ki vplivajo

dnosti živil, ki so zato tudi z vidika zdravja manj kakovostna, saj so pogosto še dodatno kemično tretirana, da vzdržijo vse prevoze. Uvoz hrano tudi podraži, povečuje odvisnost lokalnega trga od svetovnega in posledično zmanjšuje pridelavo doma, saj domači pridelovalci ne najdejo trga. Ne podpira tudi razvoja na osnovi lokalnih virov. Zavedanje o teh vplivih je vse večje ob zadnjih podražitvah hrane tudi v Sloveniji, čeprav še zdaleč ne izkoriščamo dovolj vseh možnosti lokalne samooskrbe s hrano. Če bi v ceno hrane všteli tudi okoljske stroške, v Sloveniji ne bi več prodajali npr. novozelandske čebule, saj imamo doma avtohtono in bolj zdravo čebulo s Ptujskega polja, a zaradi globalistične logike trgovskih centrov jemo uvoženo. Korak naprej (vsaj teoretično) na tem področju je bil pri nas narejen z Resolucijo o nacionalnem programu prehranske politike, ki vključuje tri strateško pomembna področja: varnost živil, uravnoteženo in varno prehranjevanje ter zagotavljanje trajnostne oskrbe z živili, pri čemer daje prioriteto prav lokalni pridelavi in lokalni porabi. Struktura pridelave in prireje se bo v prihodnje morala bistveno bolj kot doslej prilagajati povpraševanju potrošnikov, saj k temu pridelovalce usmerja v letu 2009 uvedena delno reformirana kmetijska politika. Maruša Kaučič

Poslovni sistem Mercator d.d., Dunajska c. 107, 1000 Ljubljana

Foto: arhiv

Kupcem je najpomembnejše poreklo pri mesu in mesnih izdelkih, na drugem mestu pa pri svežem sadju in zelenjavi (fotografija je simbolična).

na vse dele družbe – vključno s tem, kar jemo. Trendi, kot so domojedstvo (pojedeno v bližini kraja pridelave, zaradi česar je hrana sveža, koristi domačemu gospodarstvu in tudi podnebju, saj je ne prevažajo z drugega konca planeta), individualizacija prehranjevanja (veganarhizem, frutalitarizem,urbano vrtičkarstvo, pop up restavracije), lepotna hrana ipd., so trendi, ki prinašajo nove oblike prehranjevanja, prežete z zdravo, uravnoteženo, varovalno in raznoliko hrano. Dobro prehranjevanje predstavlja čedalje bolj enega od življenjskih užitkov, ne le del preživetja. Večje podražitve hrane na svetovni ravni v zadnjem času, višje cene energentov, ki dražijo predelavo in transport, ter vse opaznejše posledice podnebnih sprememb z vplivom na kmetijsko pridelavo so resno opozorilo vsem državnim ustanovam in prebivalcem, da bo treba o hrani kot strateškem viru vsake države v prihodnje razmišljati drugače. Zagovorniki globalističnih razmišljanj, ki menijo, da je prek dobro organizirane trgovine mogoče prehranske pridelke in izdelke pripeljati iz kateregakoli dela sveta, dobivajo tudi treznejše nasprotnike v zagovornikih lokalne oskrbe. Transporti hrane (tudi medcelinski) so v končnem seštevku predragi, saj povzročajo tudi onesnaževanje okolja in izgubljanje prehranske vre-

petek  21. junija 2013

Okusno iz domačih krajev. V sodelovanju z več kot 100 lokalnimi pridelovalci in zadrugami vam na več kot 100 Mercatorjevih tržnicah skozi celo leto zagotavljamo dnevno svežo ponudbo domačega sadja in zelenjave. Da pa bodo iz odličnih sestavin nastale izjemne jedi, vam toplo priporočamo domače recepte Valentine Smej Novak na domace.mercator.si


Poslovna in druga sporoÄ?ila

21

BrezplaÄ?na objava

petek  21. junija 2013


22

petek  21. junija 2013

Poslovna in druga sporočila

Prireditvenik Petek, 21. junij 15:00 Cerkvenjak, gostišče Pri Antonu: 15. občinski praznik, srečanje starejših občanov 15:00 Videm, krožišče: Vidovi dnevi, odprtje krožišča 16:00 Sveta Ana, telovadnica OŠ: konec šolskega leta in projekta Čutim Evropo 16:30 Ormož, Dom kulture: zaključna prireditev Gimnazije Ormož 19:00 Markovci, večnamenska dvorana: 17. dan gasilcev OGZ Ptuj in 90-letnica PGD Markovci, podelitev spričeval tečaja za gasilce in vodje skupine 19:00 Ptuj, dvorišče Minoritskega samostana: osrednja slovesnost MO Ptuj ob dnevu državnosti RS, Komorni moški zbor Ptuj 20:00 Cerkvenjak, Dom kulture: 15. občinski praznik, koncert Pusti soncu v srce, MePZ KD Cerkvenjak z gosti 20:00 Miklavž pri Ormožu, Kulturni dom: osrednja proslava ob krajevnem prazniku KS Miklavž pri Ormož s podelitvijo priznanj 20:00 Ptuj, tržnica: Vikend mladosti, modna revija Sanje Veličkovič, peka odojka, koncert glasbenih skupin 20:30 Velika Nedelja, pred gradom: komedija v narečju na prostem Jesenska poroka 3 20:30 Vurberk, grad: Gledališko društvo Vurberk, predstava Toneta Partljiča Štajerc v Ljubljani

Sobota, 22. junij 9:00 Hajdina: 6. tradicionalni turnir za mlade nogometaše Nogometne šole Golgeter Hajdina 9:00 Ptuj, tržnica: tržnica unikatnih izdelkov in mladinske ustvarjalnosti 9:00 Ptuj, tržnica: vikend mladosti, animacije za otroke, turnir v košarki, projekt Jem zdravo – študiram s polno paro in kuharski tečaji, tekmovanje izvajalcev elektronske glasbe ob 20.00 9:00 Spuhlja, dvorana: razstava ročnih del Društva gospodinj Marjetce, do 19:00 9:00 Središče ob Dravi: 18. regijsko preverjanje ekip prve pomoči civilne zaščite in RK 10:00 Kidričevo, restavracija Pan: razstava likovnih del, DPD Svoboda Kidričevo 10:00 Miklavž pri Ormožu, pri dvorani ZD Miklavž: 49. krajevni praznik, kolesarjenje in družabno srečanje, vaške igre in veselica 12:00 Apače, športni park: igre brez meja, PGD Apače 13:00 Šikole, športno igrišče: otroški piknik z napihljivimi igrali, ŠD Šikole 13:00 Tinje, Dom krajanov in gasilcev: vaške igre 14:00 Ptuj, turnirski prostor gradu: XI. Ptujske grajske igre, srednjeveški plesi, glasbena skupina iz Burghausna, orožarna, lokostrelstvo, tržnica 15:00 Ptujska Gora, Dom krajanov in gasilcev: 7. srečanje ljudskih pevcev in godcev 17:00 Cvetkovci, pri gasilskem domu: svečanost ob 90-letnici PGD Cvetkovci 17:00 Gerečja vas, pri Zajškovi kapeli in vaškem zvoniku: mašna slovesnost ob prazniku patrona Alojza 17:00 Polenšak: gasilsko tekmovanje in veselica, PGD Polenšak 18:00 Pokoše, na travniku pri vili Čira Čara: 2. večer zelenega listja, večer poezije, glasbe, petja in plesa, otroška gledališka predstava Čarovnik iz Oza, žonglerska delavnica, jahanje konj in palačinke, ob 20.00 večer poezije, z glasbo in vilinskim plesom 18:30 Cerkvenjak, Dom kulture: odprtje latnika Johnezove trte in 10-letnica delovanja Društva vinogradnikov in ljubiteljev vina Cerkvenjak 19:00 Makole, Dom krajanov: proslava ob dnevu državnosti 19:00 Videm, cerkev sv. Vida: koncert v počastitev začetka cerkvenega zborovskega petja ob 100-letnici prihoda organista Ivana Brgleza na Videm, s podelitvijo priznanj 20:00 Sv. Jurij ob Ščavnici, Klet vina in besed kulturno upravnega središča: literarni večer s predstavitvijo pesniške zbirke Boštjana Petučnika Pesmi sivega laboda 20:00 Zg. Polskava, park ob dvorcu: kulturno-zabavna prireditev Kresna noč na Zg. Polskavi 20:30 Velika Nedelja, pred gradom: Jesenska poroka, komedija v narečju na prostem, KD Simona Gregorčiča 20:30 Vurberk, grad: Gledališko društvo Vurberk, predstava Toneta Partljiča Štajerc v Ljubljani

Nedelja, 23. junij 9:00 Gerečja vas, športni park: 6. tradicionalni turnir za mlade nogometaše Nogometne šole Golgeter Hajdina 9:00 Miklavž pri Ormožu, gasilski dom Hermanci: tekmovanje v šahu ob krajevnem prazniku 9:00 Spuhlja, dvorana: razstava ročnih del Društva gospodinj Marjetce, do 19:00 10:00 Ptuj, pred Mestno hišo: tradicionalni tek pobratenih mest, zabavno-kulturni program do 20. ure 14:00 Miklavž pri Ormožu, pri Gregorovi kleti: Od vasi do vasi, ponosen sem, da sem pri Miklavžu doma 15:00 Kidričevo, restavracija Pan: 16. občinski praznik Kidričevega, osrednja prireditev in prireditev ob dnevu državnosti, družabno srečanje v Parku mladosti 19:00 Majšperk, KPC: občinska proslava ob dnevu državnosti, Tam, kjer sem doma, KUD Majšperk in društva 19:00 Ptuj, CID: zaključna produkcija CID-ovih mladih glasbenikov 20:30 Velika Nedelja, pred gradom: Jesenska poroka, komedija v narečju na prostem, KD Simona Gregorčiča 20:30 Vurberk, grad: Gledališko društvo Vurberk, predstava Toneta Partljiča Štajerc v Ljubljani

Ponedeljek, 24. junij

Sobota ob 21:00, nedelja ob 10.00: 50 zvezdic za otroke. Nastopajo: ansambel Slapovi, Vitezi Celjski, Podkrajski fantje, Štirje kovači, Navihanke, ansambel Pogum.

9:00 Cerkvenjak, Dom kulture: prireditev ob dnevu samostojnosti in zaključku šolskega leta; 18:00 tek po Cerkvenjaku, nočni turnir v malem nogometu 14:00 Slovenska Bistrica, grad: sprejem za športnike in športnice klubov iz Slovenske Bistrice 19:00 Ormož, grajsko dvorišče: proslava ob dnevu državnosti, Juan Vasle, Barbara Krajnc Avdič in Gregor Geč 19:00 Ptuj, gasilski dom: numerološko predavanje Dana Sovine 20:00 Cerkvenjak, pred gasilskim domom: kulturni večer Pod lipo samostojnosti, KD Cerkvenjak 20:00 Hajdina, pred PSC: zaključna slovesnost KPD Staneta Petroviča Hajdina ob 100-letnici delovanja in dnevu državnosti, maša za domovino ob 19:00 20:30 Ormož, Kerenčičev trg: 10. ormoški nočni ulični tek 20:30 Slovenska Bistrica, grad: Starobistriški večeri kulture, Popevka Vesele jeseni v bistriškem gradu

Kino Ptuj

www.tednik.si

Petek, 21., sobota, 22., in nedelja, 23. junij, ob 17.00: Pogum; 19.00: Lov; 21.00: Kontiki.


petek  21. junija 2013

Mali oglasi STORITVE PVC-OKNA in VRATA, FASADE ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj – ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, telefon 041 250 933. IZVAJAMO adaptacije, inštalacije, vse vrste zaključnih gradbenih storitev v poslovnih in stanovanjskih objektih. Voh, d. o. o., Muretinci 65 a, 2272 Gorišnica, telefon 041 457 037.

KAM NA PTUJU na kakovostno masažo, ko imate bolečine ali se želite znebiti stresa?V Milumed, d. o. o., Langusova ulica 8. Tel. 02 745 01 43, www.milumed.si. UGODNO: vse iz inoxa, ograje – deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ramainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. FASADE – IZOLACIJSKE iz stiropora – volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204.

ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno – topol, jelšo, brezo, lipo ... Opravi pa tudi sečnjo in spravilo lesa. Nudi žagan les, letve, morale, obloge in drva za kurjavo. Tel. 041 403 713. PRODAM tračni obračalnik dol. 220 cm, novi, po polovični ceni. Tel. 02 763 10 91. PRODAM odojke in večje svinje, težke od 130 do 150 kg. Tel. 755 23 21. PRODAJAMO bele piščance domače reje, Irgoličevi, Sodinci 22 pri Veliki Nedelji, tel. 713 60 33, vsak od 8. do 10. ure in popoldan od 16. naprej. KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursus ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. PRODAM bukova drva, razcepljena, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, in visoko kakovostne pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Telefon 051 667 170.

ROLETARSTVO ARNUŠ, PVCokna, vrata, senčila, komarniki, garažna vrata. Ivan Arnuš, s. p., Mariborska cesta 27 b, 2250 Ptuj, 02 788 54 17, 041 390 576, fax 02 788 54 18, www.roletarstvo-arnus.si, info@ roletarstvo.arnus.si.

OKNA – ROLETE – ŽALUZIJE, KOMARNIKI, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841, janez. belec@gmail.com.

KMETIJSTVO

22. junija bi minilo 20 let, odkar nas je za vedno zapustil dragi mož, oče in dedek. Hvala vsem, ki se ga spominjate postojite ob njegovem grobu in mu prižigate svečke. Vsi njegovi

PRODAM dva kozlička, stara 2,5 meseca. Tel. 070 896 081. KUPIM traktor Tomo Vinkovič, Zetor, Ursus, Ferguson, Deutz, Univerzal ali podobno. Inf. na tel. 041 235 349. PRODAM luščeno koruzo. Tel. 040 571 404.

KUPIMO mlade krave ali telice za zakol, plačilo takoj. Tel. 040 727 779.

V SPOMIN 22. junija mineva žalostno leto, odkar smo se poslovili od drage mame

Justine Šmigoc IZ TRŽCA 4

Vsi bomo enkrat zaspali, v miru počivali vsi, delo za vselej končali, v hišo očetovo šli. A. M. Slomšek

21. julija pa bosta minili dve leti, odkar smo se poslovili od dragega očeta

ZAHVALA

Težko dojemamo, da vaju ni več med nami, naše misli še vedno uhajajo v dom, kjer smo preživljali srečno otroštvo in mladost. Hvala vsem, ki se ju spominjate.

Jožeta Šmigoca

Vide Žmauc

Sinovi z družinami

roj. Dornik Vsem, ki ste našo drago ženo, dobro mamo, babico, prababico in sestro pospremili k poslednjemu počitku, iskrena hvala. Hvala za izrečena sožalja, za darovano cvetje in za sv. maše. Hvala tudi pevcem in govornici. Žalujoči: vsi njeni

Lepo je bilo s teboj živeti, vse je drugače, odkar te več ni. Ostala je le praznina in spomin na srečne dni.

SPOMIN 21. junija mineva eno leto žalosti in bolečine, odkar si za vedno odšel od nas, naš dragi

Ivan Petričič IZ VIČANCEV 79 Vedno boš ostal v naših mislih, v naših srcih in del nas. Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, prižigate svečke in mu poklonite lepo misel.

DVOOSNO prikolico Mlaz, 5 ton, prodam. Tel. 041 521 863.

Neizmerno te pogrešamo tvoji najdražji

NEPREMIČNINE

PRODAM dve gradbeni parceli na lepi sončni legi, na mirnem okolju ob gozdu v Zamušanih. Tel. 031 764 432. PRODAM hišo v Destrniku, Vintarovci 46 a, cena po ogledu.Tel. 03 586 33 79 ali 031 805 489.

Vemo, da z nami si povsod, spremljaš nas, kjer vodi nas pot in vedno z nami boš ostala, saj si nam mnogo ljubezni dala. (Dragica Meznarič)

SPOMIN

PRODAM trosobno stanovanje v Kidričevem , popolno renovirano, več inf. na tel. 068 127 2 32.

Mineva pet let neizmerne žalosti in bolečine, odkar si nas zapustila, naša draga

ODDAM hišo v najem v Zamušanih. Tel. 031 487 105.

Dragica Meznarič

STARO HIŠO z vodo in elektriko med Ptujem in Ormožem na parceli 4000 m2 prodamo za 19.000 €. Tel. 031 611 559.

Vsa toplina tvojega srca in vsa tvoja ljubezen ostajata z nami.

17. 6. 2008–17. 6. 2013

PRODAMO novo naselje vrstnih hiš v Skorbi, ki bojo vseljive konec leta 2013. Informacije 041 646 662. Aleksander Lončarič, s. p., Hajdina.

ODDAM opremljeno 1,5-sobno stanovanje samskemu dekletu ali ženski brez otrok v Kvedrovi ulici. Inf. 041 620 125. V NAJEM oddam opremljeno dvosobno stanovanje v Kidričevem, možnost tudi odkupa. Tel. 041 915 645. VIR PRI ZADRU – apartmaji ROZI, 100 m od plaže, ugodni najem, tel. 00 385 91 593 4752.

MOTORNA VOZILA PLIN NA DOM, gratis 2 x 100 g barcaffe kave ob nakupu 10 kg plina PLINARNE MB, ČISTILNI SERVIS Tanja Zelenik, s. p., GSM 040 804 911.

IZ MURETINCEV 23

NESNICE, grahaste, črne, stare 15 tednov, prodam 4,20 €, dostava na dom. Anton Marčič, Starošince 39, tel. 792 35 71.

DOM-STANOVANJE Brezplačni odvoz odpadne električne in elektronske opreme ter odkup odpadnih računalniških komponent. Gsm 040 22 88 22, www.ekologo.si.

Ludviku Ciglariču

ZAGORCI 51

PRODAM komunalno urejeno gradbeno parcelo na Ptuju. Tel. 041 642 195. POLAGANJE TLAKOVCA – izkopi, priprava terena, prevozi gramoza, prevozi in razkladanje z dvigalom, izvedba kanalizacijskih priključkov. Janez Ploj, s. p., Dornava 79 a, Dornava. Tel. 02 755 27 40, GSM 041 612 929.

V času svojega življenja sta bila nerazdružljiva. Več kot pol stoletja. Tudi zdaj sta združena. V večnosti in v spominih svojih najdražjih ...

V SPOMIN

PRODAM drva v hlodih, kamionska dostava. Tel. 041 767 760.

PRODAM zrnje ajde (lahko za seme ali mlin). Tel. 051 682 055 ali 02 764 58 21. IZPOSOJA IN IZDELAVA birmanskih, obhajilnih, poročnih ter svečanih oblek ... Šiviljstvo Ne-ja, Senešci 2a. Velika Nedelja. Gsm: 031 258 704 www. brunaricenadstreski.com

23

Oglasi in objave

PRODAMO avto prikolico, nosilnost 750 kg. Tel. 041 728 945.

RAZNO

PRODAM telico, črno-belo, sedem mesecev brejo. Tel. 753 51 01.

KUPIM starine: pohištvo, slike, bogece, ure, steklo, lonce, razglednice, gašperje in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675.

TRAČNI obračalnik SIP prodam in kupim traktorski hidravlični cepilnik za drva. Tel. 051 336 879.

PRODAM kombinirano peč drvaolje, Žar 2000, ali menja za drva. Tel. 031 660 468.

Tvoji najdražji

Leta so minila, življenje se je spremenilo, a spomin ni zbledel, ostala je le tiha bolečina, za teboj velika je praznina.

SPOMIN 21. junija mineva 5 let, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedek, pradedek in tast

Janez Horvat IZ MOŠKANJCEV 35 A Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, se z lepo mislijo, prižgano svečko ali šopkom spomnite nanj. Vsi njegovi


Ptujska Gora  Veličasten sprejem za superfinalistko

Črna kronika

Črna ima Tino Maze, Ptujska Gora pa Ano Karneža Krajani Ptujske Gore so v sodelovanju z občino Majšperk za svojo superfinalistko televizijskega šova Slovenija ima talent Ano Karneža na trgu pod znamenito baziliko pripravili veličasten sprejem. Kljub neznosni vročini so se dan po superfinalu resničnostnega šova na trgu pod Ptujsko Goro, na pobudo Ljuba Žafrana s prijatelji, zbrali številni domačini in svoji Ani pripravili nepozaben sprejem. Nasmejani in presenečeni Ani Karneža je po izstopu iz avtomobila med prvimi segla v roko in ji čestitala županja občine Majšperk Darinka Fakin. „Draga naša Ana, v imenu vseh, ki smo nestrpno čakali na ta trenutek, ti iskreno čestitam. Izjemno smo ponosni, da prihajaš iz naših krajev, da si nas vse te nedelje nadvse uspešno zastopala. Vedno si bila krasna, bila si pogumna, takšna, kot znaš biti samo ti in zato smo ti vsi zelo hvaležni. V imenu vseh občanov ti še enkrat iz vsega srca čestitam; želim, da je vse to, kar se ti je dogajalo in kar se še bo, zate prekrasna izkušnja. Uspela si doseči, kar mnogi niti v sanjah niso upali in vsi ti to iz srca privoščimo. Naj te ta izkušnja spremlja skozi vse tvoje življenje, naj ti vedno sije sonce in naj te vedno spremlja tvoj čudovit glas. Še enkrat, zlata si!“ je dodala županja in Ani v zahvalo izročila šopek cvetja.

V imenu turističnega društva Ptujska Gora je mladi zvezdnici čestitala predsednica Tanja Leskovar, ki se je Ani iskreno zahvalila tudi zato, ker je ime Ptujske Gore ponesla po Sloveniji in v svet ter ji zaželela čim lepšo zvezdniško pot. Ana Karneža je bila neverjetno in vidno presenečena, saj za sprejem domačinov ni vedela do zadnjega trenutka, ko sta jo oče in mama pripeljala na ptujskogorski trg. Na vprašanje voditeljice programa Zlatke Lampret, kako je resničnostni šov sprejela in doživljala, pa je odgovorila: „Zame je bila to res neverjetna in čudovita izkušnja. Če bi se lahko prijavila še enkrat, bi se zagotovo, saj ni bilo nobene stvari, ki bi jo ob tem obžalovala. Zelo prijetno je bilo, spoznala sem ogromno prijetnih ljudi, novih prijateljev, tudi med sotekmovalci in na odru sem vedno resnično uživala ter pela iz srca. Celotna izkušnja, ves ta proces je bil izjemno zanimiv, in čeprav je bilo tudi zelo naporno, je vse skupaj neponovljivo. Vsekakor pa se je v vseh pogledih zame izplačalo.“ Ko so jo vprašali, za katerega

SAMO V PRODAJALNI INTERSPORT PTUJ!

10 % popust

Popust velja v prodajalni INTERSPORT Ptuj od 21.6. do 7.7.2013. Popust se obračuna od končnega zneska na računu, v katerem so že upoštevani morebitni drugi popusti. Popust bomo obračunali pri blagajni ob predložitvi kupona iz časopisa Štajerski tednik. Popust se ne sešteva s torkovim kuponom TO.

Sveze morske ribe v Pomaranci, Ob Dravi, ptuj

www.facebook.com/pomaranca.si

Pomaranca_Oglas_PoletnaPonudba_84x88mm_Tednik_maj13.indd 1

gim pa smo izvedeli tudi, da se bo držala starega pregovora, da je treba železo kovati, dokler je vroče in to bo poskušala storiti tudi s svojo pevsko kariero. Ker ji dobre volje nikoli ne manjka, pa je na prošnjo gostiteljev nekaj pesmi zapela tudi svojim domačinom. Vrstile so se številne čestitke njenih prijateljev, znancev in drugih domačinov. Milan Vinkler, direktor podjetja Albin Promotion, ki je poskrbelo tudi za ozvočenje, ji je izročil gobelin njene Ptujske Gore, v imenu ptujskogorskih minoritov ji je čestital pater Gavdencij Skledar, v imenu njenih tamburašev jo je srčno objel dirigent Drago Klein, v imenu folklorne skupine Dolena pa Maja Bedenik. Med številnimi vzkliki navdušenih domačinov je pozornost pritegnil tudi takle: „Črna ima Tino Maze, Ptujska Gora pa Ano Karneža. Sicer pa so svoji zlati Ani zaigrali in zapeli člani

pihalnega orkestra Pepi Krulet iz Cirkovc, tamburaški orkester KUD Majšperk pod vodstvom Draga Kleina, s katerimi je Ana začela prepevati, njej v čast pa so zaplesali tudi člani folklorne skupine Rožmarin iz Dolene. Generalni pokrovitelj prireditve je bila Občina Majšperk, tako ali drugače pa so za sprejem prispevali tudi številni zasebniki in podjetja iz občine Majšperk, tako da je bilo za vse dovolj jedače, od pečenega odojka, do krompirja ter seveda pijače in sladkih dobrot. Tako kot Anini domačini smo tudi mi prepričani, da si je z odmevnim medijskim šovom utrla svojo zvezdniško pot, prepričani smo, da bomo o njej še velikokrat slišali in brali, vsi pa ji od srca želimo, da bi se ji izpolnile vse, tudi tiste najbolj skrite želje. Ana, iskreno ti čestitamo tudi sodelavci Štajerskega tednika in Radia Ptuj. M. Ozmec

Foto: M. Ozmec

Napoved vremena za Slovenijo

(pripravljene na razline naine) www.pomaranca.si

Foto: M. Ozmec

Čestitke majšperške županje Darinke Fakin je mlada zvezdnica Ana Karneža prejela s solznimi očmi.

Ob čestitkah in zahvalah, polnih čustvenih izlivov, so navdušeni domačini Ano dobesedno nosili na rokah.

Sardele, orada, brancin, kozice

 02 788 00 28

24.5.13 8:35

V času od 14. do 17. junija je neznani storilec vlomil v skladišče podjetja v Mariboru. Z vrat skladišča je odstranil ključavnico obešanko in iz notranjosti odtujil okoli 400 metrov različnih energetskih kablov. Premoženjska škoda znaša okoli 2.000 evrov.

Zaseženo ukradeno vozilo

Sport to the people / Šport ljudem

KUPON ZA DODATNI

od tekmovalcev bi navijala, če sama ne bi nastopala, je Ana odgovorila, da bi bila to zanjo zelo težka odločitev:„Zame so bili vsi res dobri in z vsemi sem se dobro razumela, tako da bi težko koga posebej izpostavila. Zelo prijetna mi je bila Ivana, s člani skupine KUD Mladost smo imeli za odrom pravo čago, čeprav jih je bilo 30, sicer pa res ne bi mogla kogarkoli posebej izpostaviti, kajti brez katerega koli od njih ta šov ne bi bil takšen, kot je bil.“ Na vprašanje, kako je bilo s pripravami na nastope, kdo ji je izbiral pesmi, pa je Ana odgovorila: „Vse pesmi sem izbrala sama in vsako pesem sem imela čas intenzivno vaditi približno en teden, pred finalno prireditvijo sem celo malo zbolela, sicer pa je bilo potem vse super. Vadila sem s svojo učiteljico petja in sproti sva pilili ter popravljali posamezne dele pesmi, tudi samo interpretacijo, tako da je na koncu lepo zvenela. Tudi v Ljubljani smo imeli pred vsako prireditvijo vsaj dvojne vaje z nastopom na odru in tudi oni so mi svetovali, če je bilo treba kaj še popraviti ali izboljšati.“ In kako Ana sprejema ves ta medijski pomp, pogosto medijsko prisotnost, intervjuje in naslovnice v časopisih. „Sedaj se mi zdi vse skupaj že malo smešno, a zanimivo, po svoje pa gotovo potrebno. Sicer pa moja mami vse objave v časopisih, ki so povezane z mano in šovom, pridno zbira.“ Med dru-

Vlom v skladišče

Foto: policija

Policisti PMP Gruškovje so 16. junija na Mejnem prehodu Gruškovje pri izstopu iz države kontrolirali vozilo znamke VW Multivan poljskega registrskega območja, ki ga je vozil 37-letni državljan Poljske. Pri pregledu vozila in preverjanju evidenc so ugotovili, da je bilo vozilo ukradeno. Vozilo so zasegli, o zasegu so obvestili Okrožno državno tožilstvu na Ptuju, kamor bodo po kriminalistično tehničnem pregledu vozila poslali kazensko ovadbo zoper poljskega voznika po 2. odstavku 217. člena Kazenskega zakonika. Vozilo bodo vrnili pravnemu lastniku.

Drzni tatvini Neznani storilec je 16. junija zjutraj na počivališču Spodnje Dobrenje pristopil do osebnega avtomobila, v katerem je sedel 75-letni državljan Avstrije, in ga vprašal, ali se lahko z njim pelje. V tem času je na sopotnikovo stran pristopil drugi neznanec, ki ga voznik ni opazil. Ta je na sopotnikovi strani odprl vrata vozila in odtujil torbico, v kateri je bila denarnica z denarjem, osebni dokumenti, očala in zdravila. Premoženjska škoda znaša okoli 5.300 evrov. Prav tako neznanec je dan prej, 15. junija, na počivališču Dravsko polje s pogovorom zamotil državljana Nemčije. V času pogovora jima je drugi neznani storilec iz vozila odtujil dve ročni torbici, v katerih so bili osebni dokumenti, gotovina, mobilna telefona, fotoaparat in ključi. Premoženjska škoda znaša okoli 4.000 evrov.

Danes bo pretežno jasno. Le na območju Julijskih Alp lahko popoldne ali zvečer nastane kakšna nevihta. Čez dan bo ponekod pihal južni do jugozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 17 do 22, v alpskih dolinah okoli 14, najvišje dnevne danes od 30 do 36, jutri od 28 do 32, na vzhodu še do 34 stopinj C.

Obeti V soboto bo večinoma sončno in malo manj vroče. V nedeljo bo spremenljivo oblačno, predvsem v notranjosti države bodo nastajale krajevne plohe in posamezne nevihte

Tednik 49  
Read more
Read more
Similar to
Popular now
Just for you