Issuu on Google+

Šolsko leto 2010/2011

PUŠČICA VOŠČILO Srečno novo leto očku in mamici. Srečno novo leto bratcu in sestrici. Srečno novo leto dedku in babici. Srečno novo leto vsem ljudem na svetu.

Začetek. Nečesa novega. Novo leto, novi cilji, nova pričakovanja. Ţelja uspeti na različnih področjih. Delati dobro drug drugemu, si pomagati pri uresničevanju ciljev in ţelja ter sodelovati. Kot prsti roke. Vsak zase je pogosto nemočen, skupaj pa zmorejo veliko. Tudi novo, prvo šolsko leto šestletnikov. Kdo ve, kaj so doţivljali, mislili, si ţeleli, ko so v jeseni prvič prestopili šolski prag. In nekoliko kasneje: so se morda spraševali, ali je v šoli tako, kot so pričakovali? Njihovi nasmejani obrazi govorijo, da jim je tukaj dobro. Sami pa so svoj začetek, prve mesece v novem okolju strnili v besede, ki opisujejo tisto, kar jim je v šoli všeč. KNJIGE BRANJE UČENJE O LIKIH REŠEVANJE V DELOVNIH ZVEZKIH PISANJE V ZVEZKE RISANJE LIKOV UČENJE LJUDSKO IZROČILO MATEMATIKA PISANJE ŠTEVILK

"Skrivnost uspeha ni v tem, da pred problemom bežimo, se ga skušamo znebiti ali da pred njim ohromimo; skrivnost uspeha je, da zrastemo, tako da smo večji od vsakega problema."

BRANJE PRAVLJIC PETJE IGRAČE

RAČUNANJE

KOŠARKA

LIKOVNA VZGOJA

NOGOMET

ANGLEŠČINA

ROKOMET

RISANJE

RAČUNALNIŠKI

SMUČANJE

IGRA S KOCKAMI

KROŢEK

ŠPORT

NALOGE

VSE

LOVLJENJE GNILO JAJCE

PODALJŠANO BIVANJE

LEGO KOCKE IGRA V ODMORU

IGRA Z AVTKI PRIJATELJSTVO

LUBČKANJE

UČITELJICE POUK

HRANA

KNJIŢNICA

KOSILO MALICA


PUŠČICA

V TEJ ŠTEVILKI Šolska kuhinja…………………………………………………………………………………..3 Boţično-novoletni sejem…………………………………………………………………4 Boţično-novoletni koncert……………………………………………………………..4 Obisk gostov iz Srbije…………………………………………………………………….5 Iz Arnoldovega kotička…………………………………………………………………..7 Izbirni predmet: Filozofija za otroke………………………………………….7 Poklicna trţnica………………………………………………………………………………...8 Šola malo drugače…………………………………………………………………………….9 Šolska košarkaška ekipa deklet…………………………………………………….10 Zdrav duh v zdravem telesu………………………………………………………….10 Literarno-likovne strani………………………………………………………………….11 Športni atomčki……………………………………………………………………………….16 Šport v fotografijah……………………………………………………………………….18 Zahvala ……………………………………………………………………………………………..19

Puščica, šolski časopis OŠ Tabor 1 Maribor Šolsko leto 2010/2011, številka 1 Uredila: Barbara Vindiš, prof. Avtorica fotografije na naslovnici: Neli Hedţet, 5. b-razred


STRAN 3

PUŠČICA

ŠOLSKA KUHINJA IN PREHRANJEVANJE OTROK V šolski kuhinji so se ţe pred pričetkom novega šolskega leta 2010/2011 začela obnovitvena dela in posodobitve, povezane s sodobno delitvijo hrane pri kosilu. Bistvena novost je servirni pult in nove posode, v katerih se ohranja potrebna temperatura hrane. Ob novem servirnem bloku je bil v septembru 2010 vzpostavljen tudi nov elektronsko voden sistem odčitavanja kosil. Gre za časovno hitrejši, sodobnejši računalniško voden postopek odčitavanja s čipi.

vplivajo na dvig kulture prehranjevanja. Trudimo se, da pri učencih vzpodbujamo pravilno rabo jedilnega pribora, rabo serviet in predvsem ustrezen odnos do hrane.

aktivnosti, povezane z doseganjem teh vrednot, vključili tudi v vzgojni načrt šole. Nataša Štok, prof.

Deţurni učitelji ob učiteljih oddelkov podaljšanega bivanja aktivno spremljajo prehranjevanje učencev, jih usmerjajo in vzpodbujajo h kulturnemu prehranjevanju. K dvigu kulture prehranjevanja si zelo prizadevamo in smo zato

Da bi v času kosila bilo gneče čim manj, smo vse prihode skupin oddelkov podaljšanega bivanja časovno porazdelili. Tako smo v večji meri sprostili odmore po 5. in 6. učni uri, ko prihajajo na kosilo učenci višjih razredov. S posodobljeno kuhinjo smo učencem omogočili tudi uporabo nove servirne posode. Menimo, da tudi takšne novosti Elektronsko voden sistem odčitavanja

»Zjutraj jej kot kralj, opoldne kot meščan, zvečer pa kot berač.«


ŠOLSKO LETO 2010/2 011

STRAN 4

BOŢIČNO-NOVOLETNI SEJEM Ţe nekaj let zapored nas ena izmed decembrskih sobot zdruţi na zdaj ţe »našem« tradicionalnem humanitarnem sejmu. Preberite, kaj so o njem povedali udeleţenci, ki so jih intervjuvale učenke Onja, Helena, Nika, Eva in Tadeja. Prvič sem na sejmu. Zdi se mi lepo, vzdušje je prečudovito, namen sejma je odličen … Najbolj so mi všeč bonsaji, tudi hrenovke in solate so odlične! Nisem mamica, sem pa teta. Moja nečak in nečakinja obiskujeta 2. in 4. razred. Učenci na stojnicah so zelo spoštljivi, znajo z denarjem, po vrhu vsega pa so še simpatični. V prihodnjem letu ne bi ničesar spremenila, razen tega, da bi na zalogi imeli več stvari. Na ţalost še nisem obiskala kavarne. Julijana Krajnc

Sem oče dveh deklic, ki obiskujeta 6. in 8. razred. Na sejmih sem ţe od vsega začetka. Kupil sem ţe veliko stvari. Stojnice se mi zdijo zanimive in izvirne. Učenci na stojnicah so izjemno prijazni. Sejem se mi zdi čudovit in plemenit, zato ne bi ničesar spremenil. Andrej Borkovič

Sejem mi je bil na splošno všeč. Menim pa, da se je predvajala pretiha glasba. Predlagam, da bi se naslednje leto sejemsko dogajanje razširilo tudi v drugo nadstropje šole, saj je bila letos velika gneča. To me je malo motilo, všeč pa so mi bile HOPI besede. Nina Urbanja, 6.a -razred Na sejmu sem ţe bil. Stojnice so bogato obloţene, vzdušje je prijetno. Izdelki so prečudoviti. Predlagam, da bi se dogajanje tukaj posnelo in objavilo na televiziji. Sejma se bom udeleţeval, vse dokler bo moj otrok obiskoval šolo. Fredi Ponudič

To leto mi je bilo na sejmu odlično, saj sem lahko prodajal, kar sem sam in moji sošolci izdelali. Sejem bi razširil na večji prostor, saj je bila zelo velika gneča. Sploh pri srečelovu. Amadej Slana, 6. b-razred

Prijetno praznično vzdušje je tukaj. Obilo izdelkov, prijetno toplo je pa dišeči mafini, okusna domača marmelada. Od sejma sva manj pričakovali, kot sva dobili. Še leta ga bova obiskovali, saj se nama zdi čudovit, prekrasen; sploh namen tega sejma, in sicer za naravoslovno učilnico. Veseliva se, da bo spomladi, v lepem, toplem času pouk potekal zunaj. Skratka, sejem nama zelo ugaja. Lucija Zelnik in Ana Cigula, 9. a-razred

Sejemski vrveţ v šolski jedilnici

Sem mama deklice, ki hodi v 6. razred. Na boţičnem sejmu sem ţe 6. Kupila sem ţe nekaj stvari. Stojnice so zanimive in na njih lahko vsak najde nekaj zase. Učenci na stojnicah so prijazni, navihani in veseli. Sejem je zelo lep, zato na njem ne bi spremenila nič. Rebeka Livić

BOŢIČNO-NOVOLETNI KONCERT Svetimo, svetimo, zvezde srebrne Zvezdica Zaspanka je najmanjša zvezda na nebu. Nekega dne zamudi v … Za kazen pristane na Zemlji, kjer si išče prenočišče … in … 21. decembra 2010 smo jo prijazno sprejeli na naši šoli. Člani in članice mladinskega pevskega zbora so se pod vodstvom zborovodkinje Elizabete Zakrajšek spremenili v svetle zvezde, ki so osvetlile pravljično nebo. Bleščale so se, otrokom pele uspavanke, mornarjem kazale pot, pesnikom svetile v srce in Ceferinu obudile srce: tik-tak. Za pevce je bil koncert poseben izziv. Poleg glasovnih sposobnosti so poka-

zali tudi veliko skritega igralskega talenta. Igrive zvezdice, prikupni meščani, redoljuben komet Repatec, natančna botra Luna, razbojniški Ceferin, prikupna Zaspanka in plesoči zvezdici so ob soju sveč pričarali

prijeten prazničen večer. Ne smemo pa pozabiti še devetošolcev Lucije Čivre in Luke Varda, ki sta s klavinovo in kitaro spremljala mlade pevce in igralce. Simona Klinger


STRAN 5

PUŠČICA

OBISK GOSTOV IZ SRBIJE Teden je bil prekratek za skupino otrok iz Kraljeva v Srbiji, ki so zimske počitnice preţiveli v Mariboru. Dnevi novega leta so se ţe pošteno zasidrali v naš vsak dan, ko smo v naši šoli sredi januarja imeli priloţnost gostiti učence in njihove spremljevalce iz Srbije. To priloţnost so še bolje izkoristili tisti naši učenci in njihove druţine, ki so tem otrokom za en teden ponudile topel dom. Projekt, ki ga je pripravil Zavod za vzgojo, izobraţevanje in kulturo Maribor, so popestrile še dejavnosti, ki jih je tem otrokom ponudila naša šola in druţine gostiteljice. Zadnji dan bivanja pri nas je prijeten klepet z učenci dal vedeti, da se bodo domov vrnili z lepimi

Projekt, katerega udeleţenci smo, je zelo dober in smo ga z zadovoljstvom sprejeli. Učitelji smo navdušeni. Prav tako pa tudi učenci, saj so imeli priloţnost, da se podajo izven meja Srbije in doţivijo drugo kulturo. Omogočene so jim bile tudi dejavnosti, za katere prej niso imeli priloţnosti. Peljali so se z gondolo, obiskali Avstrijo, šli na bowling, v kino … Otroci se tukaj res dobro počutijo. Učitelji smo obiskali več šol. Videli smo, da imate pri vas nekoliko drugačen šolski sistem. Med drugim tudi to, da je pri nas 8 razredov ter nulti razred (vrtec), ki je prav tako organiziran v šoli. Opisno ocenjevanje imamo v 1. razredu. Ob koncu osnovnošolskega izobraţevanja učenci opravijo sprejemni izpit za vpis v srednjo šolo. Všeč nam je vaša šola. Imate zelo dobro opremljeno telovadnico, ki je pri nas ponekod sploh ni. Prav tako pri nas nimamo interaktivnih tabel. Zelo lepo smo bili sprejeti. Ves Maribor ve, da smo tukaj. Mislim, da je to "prava stvar" in upam, da ni zadnjič. Seka Markovič, prof. razrednega pouka

spomini na dneve, preţivete v Mariboru. Pisalo je bilo prepočasno, da bi zapisalo vse, kar so hiteli pripovedovati, in da bi ujelo, kar so sporočali njihovi veseli in nasmejani obrazi. Milan in Srdjan, sošolca, štirinajstletnika iz Ratine pri Kraljevu: "Super! Vse je lepo, zelo nam je všeč." Med drugim sta kot dobro izpostavila to, da sta spoznala učence. Prisostvovanje pouku se jima ni zdelo naporno. Pravita, da si ţelijo še kdaj priti v Slovenijo, kjer so vsi tokrat prvič,

in da mi pridemo k njim, ter dodajata: "Morali bi še ostati tukaj." Navdušenemu pripovedovanju o počutju v Mariboru se je pridruţila še Kristina, ki je povedala, da sedaj veliko bolje razumejo slovenski jezik, nekaj malega pa lahko v slovenščini tudi povedo. Pravi, da jim je tukaj odlično in da so bili lepo sprejeti. Všeč jim je naša šola, Pohorje, center mesta. Kristinin enajstletni brat Luka je vse dogajanje in počutje tukaj opisal s: "Fenomenalno! Pet zvezdic!"

Dejavnosti v šolski knjiţnici je pripravila knjiţničarka Mira Lorber


ŠOLSKO LETO 2010/2 011

STRAN 6

Pri Kseniji Zrnko iz 2. b-razreda je gostovala Ana Andrić iz Sirće pri Kraljevu. Za organizacijo zimovanja otrok iz Kraljeva smo izvedeli v šoli. V naši druţini smo se takoj navdušili nad idejo o gostitvi Ksenjine vrstnice. Starša sva si bila enotna, da je lahko sprejem in gostitev otroka iz tujine dobra izkušnja za vso druţino, posebej pa še za Ksenijo. V prvi vrsti pa smo ţeleli omogočiti otroku, ki si doma z druţino ne bi mogel privoščiti zimovanja, da preţivi lepe in nepozabne počitnice v Sloveniji. Sledila je prijava na spletno stran Zavoda za vzgojo, izobraţevanje in kulturo Maribor. Čez nekaj dni je prispel odgovor, da je naši prošnji ugodeno. Organiziran je bil sestanek organizatorjev s starši, na katerem smo bili seznanjeni s podrobnostmi izvedbe zimovanja. Doma smo se s Ksenijo dogovorili, kako bomo gostjo sprejeli, kako z njo komunicirali, jo predstavili prijateljem in seveda pazili nanjo, saj smo za čas, ko biva pri nas, zanjo tudi odgovorni. Napočila je sobota in na ţelezniški postaji smo pričakali Ano. S Ksenijo sta se hitro spoprijateljili. Tudi komunikacija jima ni delala teţav, saj se Ksenija ţe od prej govorila tudi srbski jezik. Skupaj smo preţiveli zanimivih osem dni. Ana je vsak dan s Ksenijo prisostvovala pouku v šoli. S strani ZVIK-a je bil organiziran ogled mesta, muzeja

in akvarija. V prostorih Zveze prijateljev mladine so potekale ustvarjalne delavnice in praznovanje rojstnih dni. Za rekreacijo in zabavo pa je poskrbela naša druţina z obiskom drsališča, kopališča Fontana, Bumbar parka, Europarka … Da je bila naša odločitev za gostitev dobra, pove dejstvo, da sta se tako Ana kot Ksenija naučili nekaj novih besed v tujem jeziku, predvsem pa, da sta postali dobri prijateljici, kljub temu, da izhajata iz različnih sredin. Ana je bila navdušena nad Mariborom, posebej pa še nad OŠ Tabor 1, saj je ţe prvi dan po povratku iz šole izjavila, da je Ksenjina šola boljša od njene v Kraljevu. Obljubili sta si tudi, da bosta ostali še naprej v stiku, če bosta imeli moţ-

nost, pa se bosta tudi obiskali. Naša druţina bi se rada zahvalila vsem učencem 2. b-razreda, ki so Ano zares toplo sprejeli medse. Zahvala tudi staršem, ker so se tako mnoţično odzvali na poziv ge. Tine Rajšp in Ani podarili šolske potrebščine, katerih je bila izjemno vesela. Posebna zahvala pa gre tudi učiteljicam Mariji, Barbari in Katji ter učiteljicam v jutranjem in popoldanskem varstvu, katere so Ani posvetile posebno pozornost pri razlagi učne snovi, da je lahko aktivno sodelovala pri pouku in ostalih aktivnostih v šoli. Druţina Zrnko

Ksenija, bratec David in Ana

Naši gostje so tudi aktivno sodelovali pri pouku in tako je pri uri slovenščine nastal prevod Kosovelove pesmi Rdeča raketa. SREČKO KOSOVEL: CRVENA RAKETA

Ja sam crvena raketa, upalim se i gorim i gasim se. Jao, ja u crveni oblak! Jao, ja sa srcem crvenim! Jao, ja sa crvenom krvjom!

O, ja kad bi ţiveo večno. I idem čovjek crven, kroz polje zeleno, iznad mene po sinjem jezeru tišine gvozdeni oblaci, o, ja idem. Idem čovjek crveni!

Neumoran beţim, kao da moram sam u izpolnjenje. I sve više beţim, sve više gorim. I sve više gorim, sve više trpim. I sve više trpim, brţe da se ugasim.

Svuda je tišina: na polju, na nebu, na oblacih, samo ja beţim, gorim, Sa svojom jakom vatrom. I ne mogu tišine dostiči.


STRAN 7

PUŠČICA

IZ ARNOLDOVEGA KOTIČKA V rokavu šolskega hodnika, ki smo ga ţe pred leti poimenovali Arnoldov kotiček, se predstavljajo fotografi, bolj in manj znani slikarji, raziskovalci te ali one skrivnosti, glasbeniki … Naši gostje so najstniških pa tudi bolj resnih let. Letošnje šolsko leto smo pričeli z razstavo Ţuţelke v zelenem med Pagom, Lovrencem in Ţicami. Gospod Peter Sgerm je v našem razstavišču ţe razstavljal portrete, ujete v nekem preteklem in polpreteklem času. S fotografijami, ki so ohranile dušo 20. stoletja, je navdušil obiskovalce, ki so se v preteklem šolskem letu sprehodili po Arnoldu. Ko smo ga povabili k sodelovanju tudi letos, smo vedeli, da razstava ne bo kar tako. Gospod Sgerm v svoje delo vlaga veliko potrpeţljivosti in ljubezni. Tudi tokrat je navdušil, a s povsem drugačno temo. Ţe naslov razstave nakazuje, da se je posvetil naravi in drobnim bitjem, skritim v travah. Koliko časa je potrebnega, da najdeš majhne portretirance, da počakaš na pravi trenutek, na pravo perspektivo! Navdušili so nas kačji pastirji, muhice, pikapolonice, kobilice, komarji, pajki, pa še kakšen prav poseben ţuţek. Sladkali so se v cvetnih čašicah, lezli po tankih šašastih listih ali neţno ţgečkali roko sicer nevidnega opazovalca. Drobna bitja s sonca oţganega

Paga, zelenega Pohorja in Slovenskih goric. Razstava je krasila naše stene skoraj dva meseca. Pred koncem šolskega leta pa jo je zamenjala razstava z naslovom Zvezdica Zaspanka. Nastala je ob glasbeno-plesni predstavi, ki so jo pripravili člani mladinskega pevskega zbora ob mentorstvu učiteljic Elizabete Zakrajšek, Mire Lorber in Simone Klinger. Gospa Jana Stropnik je temo o Zvezdici Zaspanki izvedla pri likovnem pouku in učenci so navdušili z domišljijskimi risbicami. S postavitvijo

razstave sta se preizkusili učenki 9. c-razreda Vanja Fideršek in Taja Soldo in tako v praksi preizkusili eno izmed področij svojega raziskovanja, s katerim se bosta udeleţili natečaja Mladi za napredek Maribora. Arnold ne počiva, še kar nekaj zanimivih dogodkov pripravlja, a o njih v naslednji številki šolskega glasila. Iz Arnoldovega kotička Polona Zgaga, prof.

IZBIRNI PREDMET: FILOZOFIJA ZA OTROKE Pri predmetu filozofija se učimo razmišljati in pogovarjati. Med seboj sodelujemo učenci 9. razreda. Pouk poteka na različne načine. Izhodišče so zgodbe iz ţivljenja otrok, ki so namenjene skupnemu premisleku. V skupini misli najprej vsak sam, nato pa ima priloţnost svoje misli povedati drugim. Misel, ki se mu utrne, skuša pojas-

niti drugim, lahko pa se zgodi, da mu pade na pamet še kakšna nova ideja. V skupini poslušamo, kako drugi vidijo iste stvari in kako zelo drugačno je lahko njihovo mnenje od našega. Skupaj se potepamo po nenavadnih svetovih. Učiteljica ni tista, ki pozna pravo pot in prave odgovore na vsa vprašanja, temveč je le sprem-

ljevalka, ki včasih pomaga, da se mlade glave ne izgubijo preveč. Prav nič ni narobe, če se včasih malo izgubimo – saj če se izgubimo, se morda tudi najdemo. Bojana Trunk, prof.


ŠOLSKO LETO 2010/2 011

STRAN 8

POKLICNA TRŢNICA Pestrost izbire različnih poklicev je bilo čutiti med številnimi srednjimi šolami, ki so se predstavile učencem naše šole. V sredo, 10. 11. 2010, smo v popoldanskem času pripravili »Poklicno trţnico 2010«, ki je bila namenjena učencem devetih in osmih razredov ter tudi staršem učencev devetih razredov. Na trţnici se je predstavilo 14 srednjih šol iz Maribora ter ena srednja šola iz Ruš. Med mariborskimi srednjimi šolami so se predstavile Srednja elektro-računalniška šola, Konservatorij za glasbo in balet (prej Srednja glasbena in baletna šola Maribor), Srednja gradbena šola in gim-

nazija, Srednja zdravstvena in kozmetična šola, Lesarska šola, Prva gimnazija, II. gimnazija, Tehniški šolski center, Srednja trgovska šola, Srednja šola za oblikovanje, Biotehniška šola, Prometna šola, Srednja ekonomska šola ter Srednja šola za gostinstvo in turizem. Kot je ţe bilo zapisano, so vse navedene srednje šole iz Maribora, predstavila pa se je tudi Gimnazija in srednja kemijska šola Ruše. Učenci in starši so lahko 'brskali'

po informacijah iz prve roke, govorili s profesorji in dijaki ter se posvetovali in veliko spraševali o svojih razmišljanjih o določenem programu. Vzporedno je potekalo seznanjanje z rokovnikom za vpis v srednje šole. Kar veliko učencev in staršev je izvedba 'trţnice' navdušila, saj so profesorji in dijaki srednjih šol pripravili bogate predstavitve. Dijaki Konservatorija za glasbo in balet so presenetili z nepozabnim 'mini koncertom'. S kitaro, violino in saksofonom so navduševali z izvedbami klasične glasbe, kakor tudi latinsko-ameriške (npr. Acvarel de Brasil …). Profesorji Srednje elektro-računalniške šole so predstavili delovanje influenčnega stroja , eksperimente elektrostatike … Vsega videnega in doţivetega pa v kratkem ni moţno predstaviti, enostavno je bilo dobro, če ste bili tam. Predstavniki šol so se namreč trudili, da bi čim bolj bogato, na različne načine predstavili svojo šolo, programe in posebnosti, s katerimi so ţeleli navdušiti bodoče dijake. Manja Sgerm, dipl. soc. del.

Devetošolci počasi zaključujejo šolanje, za seboj pa puščajo spomine ...


STRAN 9

PUŠČICA

ŠOLA MALO DRUGAČE Šesto- in sedmošolci so v zimski šoli v naravi na Kopah preţiveli nekaj lepih dni. Za učence šestega in sedmega razreda je v januarju potekala na Kopah zimska šola v naravi. Namestili smo se v Grmovškovem domu. Učenci so svoje znanje preizkusili in ga izpopolnili v različnih športnih aktivnostih: tek na smučeh, alpsko smučanje in pohod.na tekmovanju v alpskem smučanju je dosegla prvo mesto Kaja. Veliko jim je pomenilo tudi druţenje s prijatelji. Hkrati so pokazali, kako znajo poskrbeti zase. Drugi večer nas je razveselil znani slovenski pevec Adi Smolar. Zabavali smo se ob plesu. Osebje v domu je bilo v celoti zelo prijazno, pa

tudi hrana nam je teknila. Zadnji dan sta nas razveselila Patrikova starša, ki sta sinu prinesla za rojstni dan torto.

Čudoviti dnevi so minili. Berta Gumzej, prof.

prehitro

En teden kasneje pa so se v Kranjsko Goro zimskim dogodivščinam naproti podali osmo- in devetošolci. Učenci so navdušeni nad drugačnimi, aktivnimi oblikami učenja. V največji meri jih prinašajo šole v naravi. Učne vsebine so medpredmetno povezane, veliko je terenskega dela. Prav posebej vesele so zimske šole v naravi, ki so namenjene učenju zimskih športov. Letos se je skupina osmo- in devetošolcev pod vodstvom učitelja športne vzgoje, g. Hermana Novaka odpravila v Kranjsko Goro. Veselje na snegu je trajalo od 28. do 30. januarja. V petek, ob 8. uri zjutraj, se je močno otovorjen avtobus odpravil proti Gorenjski. Prtljaţnik je bil poln potovalk, nahrbtnikov, alpskih in tekaških smuči, palic in bordov. Po slabih treh urah in po prvi malici iz nahrbtnikov smo se odpravili na tekaško progo. Vesel klepet in smeh sta se slišala daleč naokoli. Preden bi se lahko kdor koli začel dolgočasiti, smo si preobuli smučarske čevlje in nadeli

alpske smuči. Vijugali in skakali smo po bliţnjih smučiščih, ena skupina z učiteljem Hermanom, druga z učiteljico Kajo. Borderji so se preizkušali v novih tehnikah in trikih, s katerimi je navduševal učitelj Andrej. Dan se je hitro postaral in ţe je bila tema. Večerjo smo pojedli z uţitkom, saj je bila zelo dobra, mi pa ţe pošteno lačni. Makaroni z mesom in veliko zelene solate. A dan še ni bil zaključen. Čakala nas je še nočna smuka in nato drsanje. Ob desetih zvečer so bile vse kopalnice v CŠOD Krajnska Gora, kjer smo bivali, zasedene. Ob enajstih se je le tu in tam iz kakšne sobe slišal pritajen šepet in ţe smo utonili v sladke sanje. A ne za dolgo. Šola je šola in ne šala. Učitelj Herman je ob 7. uri potrkal na vrata in kmalu je bila topla postelja pozabljena. Po zajtrku pa zopet smučanje, tekanje, pohod in zvečer zabava. Glasba, malo petja in plesa, vmes parti-

ja namiznega tenisa in seveda ob enajstih postelja. Tokrat nismo tako hitro zaspali, a kljub temu zjutraj ni bilo teţko vstati. Nedelja je obetala nekaj sonca, zato smo ţeleli smučišča, saj je bil to naš zadnji dan, čim bolje izkoristiti. A vse, kar je prijetno in lepo, hitro mine. Ob pol štirih smo spravili na avtobus, ki je prišel natančno ob dogovorjeni uri, vso prtljago. Učitelj Herman pa je kot vedno tudi tokrat poskrbel za smuči in za vse tiste drobne, neopazne, a pomembne organizacijske zadeve. In ţe smo se vračali proti Štajerski. Preţiveli smo lep konec tedna. Vreme sicer ni bilo prav posebej lepo, a tudi slabo ne. Izpilili smo smučarsko znanje in se kljub kakšni modrici in buški zabavali. Bi šli še enkrat? Seveda bi. Polona Zgaga, prof.


ŠOLSKO LETO 2010/2 011

STRAN 10

ŠOLSKA KOŠARKAŠKA EKIPA DEKLET Predstavljamo vam dekleta, ki del svojega prostega časa namenijo igranju košarke. Z njimi so se pogovarjale mlade novinarke, Eva Gregorinčič, Nika Reher in Onja Livić. Naša ekipa šteje 12 deklic. Najmlajše članice obiskujejo četrti razred, najstarejše pa deveti razred. Treninge imamo štirikrat na teden. Imamo poseben način ogrevanja. Na začetku ure tekamo v krogu in naredimo gimnastične vaje z ţogo, ponovimo atletsko abecedo, nato pa pričnemo z igro. Za letošnje šolsko leto smo si zastavile cilj, da premagamo ekipo osnovne šole Slivnica in ekipo osnovne šole Ludvika Pliberška. Bile smo ţe na občinskem in področnem tekmovanju. Prav tako pa smo doţivele tudi poraz, ki ga nismo pričakovale. Tekmo smo izgubile proti ekipi osnovne šole Slave Klavore. Bile smo razočarane, saj smo pričakovale zmago, vendar smo nasprotnicam kljub temu ponosno čestitale. S svojimi uspehi in doseţki smo zelo zadovoljne, vendar bi včasih lahko bilo še bolje.

Našo ekipo trenira gospa Barbara Topolovec. Je zelo dobra trenerka in nas spodbuja na prav vsaki tekmi, ne glede na to, kako dobro igramo. Naš najljubši dogodek na tekmovanjih je bil takrat, ko smo izvedele, da smo se uvrstile naprej, v četrtfinale drţavnega prvenstva.

ZDRAV DUH V ZDRAVEM TELESU

Imamo pa tudi tri članice, Saro, Neţo in Satjo,ki se ţelijo v prihodnjeizobraţevati na področju športa. Naše vzpodbudne besede so: Kdo bo zmagal??? TABOR 1!!!


STRAN 11

PUŠČICA

LITERARNO-LIKOVNE STRANI Moj prosti čas Mladi imamo veliko prostega časa. Nekateri ga imajo zato, da se spočijejo in malo pomislijo nase. Spet drugi pa si ţelijo svoj prosti čas čim bolj barvito zapolniti. Med te spadam tudi jaz. Zagotovo mi največ prostega časa zapolni glasbena šola, katero obiskujem ţe sedem let in terja veliko mero odgovornosti in potrpeţljivosti, saj moram vaditi vsak dan. Vendar me v to nihče ni prisilil, ta hobi sem si izbrala sama. Vse se je začelo ţe zelo zgodaj. Moja štiri leta starejša sestra je z devetimi leti začela obiskovati glasbeno šolo. Takrat sem bila stara pet let, zato lahko rečem, da sem ţivela z glasbo. Nekaj let pozneje sem obiskala Katarinin prvi nastop. Zelo me je navdušila njena korepetitorka (pianistka) in od takrat naprej sem ţelela igrati klavir. V tretjem razredu sem se vpisala v glasbeno šolo in uspešno opravila preizkus sposobnosti. Seveda sem se vpisala h klavirju, katerega se učim še danes. Po srečnem naključju me je med svoje

učence sprejela učiteljica Darja Slejko, ki me je na sestrinem nastopu tako navdušila. Kot začetnica sem se morala najprej naučiti osnov. Tako sem dvakrat tedensko obiskovala podruţnico glasbene šole (KGB) na Taboru. Hodila sem k uram klavirja in nauka o glasbi. Vendar sem svoje znanje prenašala domov. Kupili smo popolnoma novo klavinovo in klavirski stol (denar je »šel« tudi iz mojih prihrankov). Kmalu sem vsako popoldne zapravila pri novi skladbi. Seveda nisem pozabila na šolo. Še vedno sem bila odlična in vaja ni uničila mojega uspeha. Vendar mi brez staršev ne bi uspelo, bili so mi namreč v veliko oporo. Sedaj po sedmih letih igranja klavirja sem se odločila, da bom igrala še orgle. Tako se vsak ponedeljek z očetom zapeljeva v Velenje, kjer preţivim uro in pol ob tem mogočnem instrumentu. Kljub uram vadbe in odrekanju mi še sedaj ni ţal, da sem si takrat izbrala ta prekrasen instrument s

tipkami. Igram ga, kadar sem ţalostna in potrta, pa tudi tako, za zabavo. Najraje odigram kakšno melodično počasno skladbo, ob kateri se človeku »topi« srce. Seveda sem veliko tudi nastopala, pred kratkim (1. 12. 2010) pa sem tudi sodelovala na slavnostnem koncertu v spomin ob 100-letnici rojstva M. Lipovška. Nastopi zahtevajo še dodatno vajo, ki spet terja odrekanja. Vendar kljub pogosti vadbi še vedno najdem čas zase in svoje najbliţje, pa tudi za druge obšolske dejavnosti. Kdor misli, da je igranje kakršnega koli instrumenta »mačji kašelj«, se pošteno moti. Potrebna je velika mera motivacije in ljubezni do glasbe. Teţko je predvsem zato, ker samo vajo preneseš tudi domov in se ne konča v glasbeni šoli. Vendar je to ena najboljših in hkrati najbolj poučnih obšolskih dejavnosti. Zagotovo je prava odločitev za vsakogar, ki ima vsaj malo rad glasbo in ne ve, kam s prostim časom. Lucija Čivre, 9. b-razred

Moj razred Hodim v 4. b-razred. V razredu nas je 18, 5 fantov in 13 deklic. Naša učilnica mi je zelo všeč, ker je pisana. Mislim, da je všeč vsem učencem 4. b, saj se vsi strinjajo, da je razporeditev miz super. V učilnici je zraven miz tudi več omar in tabla, s katere ne prepišejo prav vsi, kar pri spraševanju ugotovi učiteljica. Našega razreda pa ne poučuje samo učiteljica, ampak v razred prihaja tudi učitelj angleščine. V učilnici imamo več kotičkov, kamor se lahko skrijemo, in danes se nam je učitelj pred koncem ure skril v enega izmed njih. Imamo tudi EKO KOTIČEK. V naši učilnici je tudi popoldansko varstvo. Na steni učilnice je medvedek iz papirja, z bucikami pritrjen na oglasno desko. Na rami ima torbico, v katero smo na začetku šolskega leta vrgli pisma, kamor smo napisali, kaj si ţelimo v tem letu. Upam, da se nam bodo ţelje uresničile. Bina Bedrač Plazovnik, 4. b-razred Simon Krajnc, 9. c-razred

Moja učiteljica je Neţa Petrič, in mi je zelo všeč pri njej. V razredu nas je 18. Moj najljubši predmet je matematika, učimo se seštevati in odštevati in še mnoge druge stvari. Letos smo dobili še tri predmete, in sicer angleščino, pri kateri smo dobili tudi učitelja, naravoslovje in tehniko ter druţbo. Dobili smo tudi novega učenca, in zgleda, da mu je v našem razredu všeč. V razredu mi je všeč, da sodelujemo, čeprav včasih kdo nagaja, da si pomagamo, če kaj ne razumemo pri snovi, in da se imamo radi. V šoli mi je všeč, da se veliko naučimo in da razumemo, kakšne pomene imajo besede. Na oglasni deski imamo obešena pravila, posledice kršenja, reditelje in še mnogo drugega. V mojem razredu mi je res zelo všeč. Kristina Veljković, 4. b-razred


ŠOLSKO LETO 2010/2 011

STRAN 12

Naše okolje Onesnaževanje vod bi lahko zmanjšali tako: - da bi zmanjšali uporabo mehčalcev, pralnih praškov, čistil; - da bi povečali uporabo naravnih čistil; - da bi zmanjšali uporabo umetnih gnojil, ki se spirajo v podtalnico; - da bo povečali izgradnjo čistilnih naprav. Onesnaževanje zraka bi preprečili tako: - da bi zvečali uporabo električnih avtomobilov; - da bi zmanjšali promet v mestu; - da bi sama šla večkrat s kolesom, z rolerji ali peš, namesto z avtomobilom; - da bi za ogrevanje uporabljali okolju prijazna goriva (elektrika, plin); - da bi podjetja zmanjšala izpuste nevarnih snovi v zrak.

Onesnaževanje tal bi preprečili tako: - da bi povečali uporabo naravnih gnojil; - da bi zmanjšali število črnih odlagališč odpadkov v naravi; - da bi bolj pridno ločevali odpadke; - da bi tovarne pravilno ravnale z odpadki. Sama pa k vsemu lahko prispevam tako, da: - ločujem odpadke; - poberem kakšno vrečko; - varčujem z energijo (ugašam luči, TV, računalnik); - varčujem z vodo (zapiram vodo, ko si umivam zobe). Miša Hacin, 6. b-razred

Redko kdo se zares zamisli, kako zelo je treba varčevati z vodo. Lahko se zgodi, da bomo kaj kmalu ostali brez pitne vode. Ne smemo biti sebični in misliti samo nase, saj ta svet prepuščamo še drugim. Dobro je treba imeti urejeno varstvo narave, sicer lahko le skomignemo z rameni, kaj nas še čaka. Velik pomen pri onesnaţevanju okolja imajo tudi odpadki, odpadne vode. Zato je potrebno reciklirati in pravilno odlagati odpadke. Pomembno je tudi, da so odlagališča odpadkov dobro urejena.

ČISTO OKOLJE Čistila in barvila, gnojila in polnila, vse to škodljivo je, za naravo in za okolje. A, če vsak vsaj malo bi, pogledal na ljudi, vse skupaj hitro bi minilo, rešili bi galaksijo. Laki, spreji, milo, izpod prhe naj bi lilo. tako naprej ne bo šlo več, vrzite okolju neprijazno preč. Moške avti res zanimajo in bencin ves čas nalivajo. to škoduje nam ljudem, ţelite uporabljati še VEČ sončnih krem? A, če vsak vsaj malo bi, pomislil na ljudi, vse skupaj hitro bi minilo, rešili bi galaksijo. Babice in dedki, ne z umetnim vrtov gnojiti, brez tudi bo začelo kliti in fiţol okoli palice se viti.

In ne pozabi: Bodi EKO, bodi v trendu!

A če vsak vsaj malo bi, pomislil na ljudi, vse skupaj hitro bi minilo, rešili bi galaksijo

Helena Ponudič, 6. b-razred

Neţa Borkovič 6. b-razred

Ko govorimo o okolju, moram povedati, da je moje okolje zelo raznovrstno. Okoli moje hiše je gozd, travnik, vinograd in celo njiva. Zelo mi je žal, ko vidim, kako smeti kar ležijo po tleh. Tako sem neko nedeljo vzela vrečko in smeti pobrala in jih razvrstila v smetnjake. Če bi vsak naredil kaj takega, bi bilo naše okolje še bolj čisto. Imejmo Zemljo radi, prihranimo energijo, ločujmo odpadke in ohranimo čist planet. Nina Varda, 6. b-razred Aja Bunta, Nuša Horvat, Iva Meršnik, Maša Borkovič, Alja Šeter, 8. a-razred


STRAN 13

PUŠČICA

Sedmošolci so se preizkusili v pisanju haikujev Pobegla Kot sokol gledam, miš zagledam, poletim, miš skoraj ulovim.

Morje, jaz in ti, sončni zahod gledava; zo je ljubezen.

Ptica Veter piha sem. Ko razprem svoja jadra, Ponesejo me.

Oj, Triglav, moj dom. Zasneţeni vrhovi, Senčne doline.

Martina Vide

Vid Vedlin

Martina Vide

Vid Vedlin

Ptica na strehi Gleda me dol v hišo Poje mi pesmi

Metulj Lovim metulja, Metulj odleti vstran, Ostanem sama.

Avtomobil moj! Moj avto Lamborgini! Zelo hiter je!

Zimsko spanje Zima je prišla in spat` je vedno teţje. Spim kot majhen polh.

Nuša Zapečnik

Martina Vide

Ţiga Novak

Daša Ličina

Oblak

6. 1. 2011 Ljuba mami!

Jaz sem oblak. Plul sem po nebu. In videl deklico, ki je v gozdu nabirala jagode. A nenadoma smo oblaki zakrili sonce in začelo je deţevati. Deklica je razprla svoj pisan deţnik. Ko sem videl, kako je njen deţnik lep, sem se začudil.

Imam te rada. Ti si moja najljubša mami na celem svetu. Zelo si prijazna. Ţelim si, da bi bila zdrava in da bi bili čim dlje skupaj. Upam, da se imaš lepo v sluţbi. Poljubčke ti pošilja tvoja Zarja Zarja Romih Jelenc, 2. b-razred

Nikolina Barbara Roškar, 2. a-razred Zoja Trstenjak Ramadani, 2. b-razred

Jedilnik

Strah pred mrakom

Gremo v Celje po kislo zelje.

Črni mrak v sobo pride in poje vse stvari, potem po temi mi razkrije vse skrivnosti te noči.

Ko pridem v Ljubljano, grem na trţnico po banano. Ko pojem presto, zavijem v Novo mesto. Ko navijam za Koper, imam jezik suh kot poper. Ko pa pridem domov v Maribor, sem tako vesel, da sem nor. Anja Šegula, 4. a-razred

deklice iz 5. a-razreda Slavec Ob globokem jezeru je slavec mali. Če bi ga le videli, bi vse dali, da bi ga poslušali. Peti zna kot operni pevec. Pred vsemi poje, a ne da zardeti. Pesem je pravljica, zgodba ţivljenja, polna harmonije, ljubezni in ihtenja.

Marina Veljković, 5. b-razred

Pod odejo jaz se stisnem, strašno se mi zdi, celo sobo zdaj pregledam, da pošasti ni. Potem pa se v sanje zvrnem, nič več se ne strašim. Zjutraj v šoli vprašajo me, če se teme jaz bojim. Jaz pa le močno zardim in se jim smejim. Marina Veljković, 5. b-razred


ŠOLSKO LETO 2010/2 011

STRAN 14

O sneţaku Nekega zimskega dne so se otroci odločili, da bodo naredili sneţaka. Odšli so na travnik in pričeli valiti kepe. Zloţili so jih eno na drugo. Sneţaku so dali še metlo v levo roko, lonec na glavo, korenček za nos, gumbe za oči. Ko se je pokazalo sonce in so vzcvetele prve spomladanske cvetlice, se je s snegom stopil tudi sneţak. Od sneţaka so ostali samo metla, lonec in korenček. Ptička, ki je z veje vse to opazovala, se je domislila, da bi imela gnezdo v sneţakovem loncu. V lonec je nanosila suho travo in vejice. Ko je bilo gnezdo končano, je sedla nanj in sanjala, kako se bodo izvalili njeni mladički. Anja Abramovič, 3. a-razred

Aneja Šurina, 3. a-razred

Nekega dne sem se skotila v mestu Maribor, in sicer labradorki Mojci, moji mami. Čez nekaj časa so me ujeli lovci in me odpeljali v zavetišče. Moja mama je na srečo pobegnila. Bila sem stara komaj en mesec, zato me otroci, ki so si prišli ogledovat pse, niso mogli izbrati. Bila sem ţalostna, saj so drugi psi dobili lastnike, le jaz sem ţalostno gledala iz kletke. Enkrat na teden so me vzeli ven, me dali v prav posebno kad in me očistili, saj sem bila pol-

na umazanije. Ni mi bilo prav prijetno, saj sem bila namiljena in mokra. Minilo je eno leto. Prišla je druţina s hčerko Nino, očetom Dejanom in mamo Bojano. Nina se je takoj zagledala vame in nekaj zamrmrala. Izbrali so me. Bila sem zelo vesela. Odpeljali so me domov. Pri njih je bilo vse zelo lepo. Dali so mi ime Rina. Vsem sem bila všeč. Bil je večer in večerjali smo. Dobila sem najboljše brikete, kar sem jih kadar koli jedla. Nina je kmalu zatem odšla spat, saj je bila tako kot jaz stara eno leto. Tudi jaz sem odšla, utrujena od razburljivega dne. Dobila sem kraljevsko blazino, na kateri

Novoletno doţivetje

Sneţak

Danes je novo leto. Z mamico sva nakupili dosti stvari. Zvečer so k nam prišli sestrična, teta in stric. Imeli smo svečano večerjo. Nato smo šli na Piramido. Skupaj so pričakali polnoč. Ob polnoči smo gledali ognjemet. Nato je vsak povedal eno obljubo. Moja obljuba je bila, da bom bolj vadila violino.

Tine je neke hladne zime naredil sneţaka. To ni bil navaden sneţak, bil je nekaj posebnega. Bil je smešen in debel. Nekega dne se je sneţak stopil, zato je Tine bil ţalosten. Rekel si je: "Drugo leto ga bom spet naredil." Nekega dne je ptica našla lonec. Uporabila ga je za gnezdo. Čez nekaj časa je zaspala in sanjala o jajcih.

Lara Kadiš, 3. a-razred

Matej Petelin, 3. b-razred

Kaj bi bilo, če bi se rodila kot labradorka (domišljijski spis)

Nika Kampuš, 3. b-razred

sem takoj zaspala. Ta druţina mi je zelo všeč. Naslednje jutro sem spet dobila obilen zajtrk. Vsi so me boţali in cartljali. Pripeli so me na vrvico in me odpeljali na sprehod. Tam sem se enkrat polulala ter mnogokrat ustavila in vohala. Ko smo se vrnili domov, sem se stresla in legla na blazino. Zelo sem vesela, da me je prav ta druţina sprejela. Pri njih ţivim ţe tri leta in zamenjala jih ne bi za nič na svetu. No, mogoče za kakšnega lepega labradorca. Ana Marković, 5. a-razred


STRAN 15

PUŠČICA

Nejc Drobnič, 3. brazred Zala Dovnik, Blaţ Muminovič, Gal Vidovič, 7. b-razred

Luka Novakovič, 7. b-razred

To je katastrofa! Ţivljenje se mi je obrnilo na glavo. Otto je dobil poziv na sodišče in zaradi tega smo se morali skriti. Resnično 10. junij 1941 se bojim. Skrivamo se v hiši firme, v kateri Dragi dnevnik! je Otto delal. Pohištvo sta izdelala Anna in Ne moreš si misliti, kako sem srečna! Moji Otto iz škatel. Grozno je. Margot in jaz se dve hčeri odraščata. Margot je ţe prava slabo počutiva in samo leţiva v postelji, mlada dama, Anne pa je vesela in pridna v medtem ko se moja ljuba Anne trudi, da bi šoli. Včasih razmišljam o tem, da bi Ottu polepšala to grozno stanovanje. Imam jo predlagala, da ju pelje na kakšne počitnice. zelo rada, to trmasto, pridno deklico. Ţal Zasluţita si jih. Naša muca Moortje je mi je le, da mi ne zaupa tolikokrat kot nekam izginila in Anne je čisto iz sebe, Ottu. A na srečo imam tudi Margot, ki mi Margot pa jo tolaţi. Čeprav smo Ţidje, pove vse. Je pameten deklič z velikim imamo urejeno ţivljenje. Lepo hišo, lepa srcem. Upam, da bomo preţiveli to oz. te oblačila in hrano. Vendar ti moram prizna- grozote, ki se dogajajo. Naj bi dobili sostati, da se bojim, da bo enkrat vsega lepega novalce, druţino van Daan. konec. Saj veš, vse mine. Ţivijo, Ţivijo, Edith Edith Po tem zapisu sem korenito spremenila Ko sem prebrala ta zapis, sem se globoko mnenje o gospe Frank. Vidi se, da je imela zamislila. Odkrila sem dnevnik Annine Anno rada, samo pokazati ji tega ni znala! mame Edith! Prebrala sem ţe dnevnik Smili se mi, ker je njena druţina morala Anne Frank in od tam se mi je zdelo, da si skozi to. Polistala sem naprej in se ustavila mati in hči nista naklonjeni. Mislila sem, ob zapisu: da Edith ne mara svoje hčere Anne in da sploh ne goji čustev do nje. Očitno sem se 18. marec 1943 motila. Vsa prevzeta sem obračala liste, Dnevnik! dokler nisem prišla do tega zapisa: Ţe leto se skrivamo, a vojna se ne premakne ne naprej ne nazaj. Vsak dan isto. Bom11. julij 1942 be samo padajo in včeraj je bilo tako hudo, Dragi dnevnik! da smo od strahu vsi odšli v eno sobo. Dnevnik Annine mame (domišljijski spis)

Stella Svetličič, 1. b-razred

Ozračje je grozno. Oken ne smemo na veliko odpirati, saj bi nas lahko kdo videl. V skladišče so ţe dvakrat vlomili. Bojimo se vsakega šuma. Govorimo po tiho in ko spregovorimo, se skregamo. Najhuje je z Anne. Včasih sva se razumeli, a zdaj je njeno srce preveč oddaljeno od mojega. Zavrnila me je, ko sem hotela moliti z njo. Samo Otta hoče. In jaz imam samo Margot. Vendar pa je Anne moj otrok! Kdaj se bo to nehalo? Kdaj bomo lahko zopet druţina, kot se spodobi? Kdaj pri Bogu bomo odrešeni teh grozot? Sama vprašanja brez odgovorov. Ţivijo, Edith To je bil zadnji zapis, ki sem ga uspela prebrati. V sobo je stopila moja mama in knjiţico sem skrila. Prepustila sem se razmišljanju. Kako napačno predstavo je imela Anne o mami! Mama jo je imela rada. In kljub temu, da je bila trdna ţenska, je imela čustva, imela je skrbi in imela je strahove. Tudi jaz imam kdaj podobne strahove, vendar ne o vojni. Strahove, da se bo moje razkošno ţivljenje končalo, preden se je sploh prav začelo. Ţiva Pintarič, 8. b-razred


ŠPORTNI ATOMČKI - OBČINSKA TEKMOVANJA DOSEŢENO

ŠPORTNA PANOGA

ŠPORTNIKI

MESTO

ATLETIKA EKIPNO st. učenke

4

Poznič, Maver, Dovnik, Kreševič, Pintarič, Ličina, Vorih, Ţvan

ATLETIKA EKIPNO st. učenci

2

Varda, Bučar, Petrovič, Obrovac, Leban, Ţvan, Gosak, Jarc, Beljev, Majer, Kurnik, Debevc, Voglar, Kontrec

KOŠARKA starejše učenke

3

Vujačič, Bojkovič, Šeligo, Maver, Škobalj, Dvoršak, Lah, Beţan, Velec, Šegula

KOŠARKA starejši učenci

1

Varda, Zavratnik, Leban, Štraus, Jakopovič, Voglar, Beljev, Čopi, Habulin, Obrovac, Tomaţič, Jarc

ODBOJKA starejše učenke

5

Čopi, Soldo, Maver, Kovačič, Poznič, Zelnik, Šeligo

ODBOJKA starejši učenci

3

Petrovič, Kontrec, Debevc, Herman, Habulin, Flis, Majer, Čopi, Varda, Potisk

ROKOMET starejše učenke

2

Caf, Maver, Poznič, Vujačič, Šeligo, Meršnik, Dovnik

ROKOMET starejši učenci

1

Varda, Leban, Štraus, Jakopovič, Voglar, Beljev, Čopi, Jarc, Flis, Petrovič

NOGOMET starejše učenke

5

Maver, Čopi, Poznič, Dovnik, Škobalj, Beţan, Šulič, Bojkovič

VELESLALOM učenke

2

L. 02 in mlajše: 7. m: Lara Kadiš L. OO/01: 4. m: Marina Veljkovič , 9. m: KristinaVeljkovič

VELESLALOM učenci 2

L. 00/01: 4. m: Tim Soldo 9. m: Jaka Koren L. 96/97: 1. m: Martin Jarc 4. m: Matic Mejal 5. m: Ţiga Čopi

Aljaţ Mamič Lebar, 9. b-razred

Tamara Jakopovič, 2. a-razred


ŠPORTNI ATOMČKI - PODROČNA TEKMOVANJA DOSEŢENO

ŠPORTNA PANOGA

ŠPORTNIKI

MESTO

ATLETIKA EKIPNO st. učenke

8

Poznič, Maver, Dovnik, Kreševič, Pintarič, Ličina, Vorih, Ţvan

ATLETIKA EKIPNO st. učenci

4

Varda, Bučar, Petrovič, Obrovac, Leban, Ţvan, Gosak, Jarc, Beljev, Majer, Kurnik, Debevc, Voglar, Kontrec,

KOŠARKA starejše učenke

3

Vujačič, Bojkovič, Šeligo, Maver, Škobalj, Dvoršak, Lah, Beţan, Velec, Šegula

KOŠARKA starejši učenci

2

Varda, Zavratnik, Leban, Štraus, Jakopovič, Voglar, Beljev, Čopi, Habulin, Obrovac, Tomaţič, Jarc

ROKOMET starejše učenke

4

Caf, Maver, Soldo, Poznič, Vujačič, Šeligo, Šulič

ROKOMET starejši učenci

2

Varda, Jakopovič, Voglar, Beljev, Štraus, Čopi, Flis, Jarc, Petrovič, Leban

VELESLALOM učenke

2

L. 02 in mlajše: 7. m: Lara Kadiš L. 00/01: 4. m: Marina Veljkovič 9. m: Kristina Veljkovič

VELESLALOM učenci 2

L. 00/01: 4. m: Tim Soldo 9. m: Jaka Koren L. 96/97: 1. m: Martin Jarc 4. m: Matic Mejal 5. m: Ţiga Čopi

ŠPORTNI ATOMČKI - DRŢAVNA TEKMOVANJA ORIENTACIJSKI TEK

4

8. m: Luka Varda

3. m: Čopi Staša Čopi 8. m: Klara Poznič

Daša Rebernik, 9. c-razred Sara Vujačič, 9. b-razred


ŠPORT V FOTOGRAFIJAH


ZAHVALA Zahvaljujemo se sponzorjem, ki so se velikodušno odzvali na naše prošnje ter s svojim prispevkom pripomogli h kvalitetni in uspešni izvedbi Boţičnonovoletnega sejma. ELEKTRO MARIBOR

PALFINGER REIFFAISEN BANK

A BANKA

ADRIATIC SLOVENICA

TISKARNA GRAFIS

LONČARSTVO RAJŠP

CESTNO PODJETJE MARIBOR

MICRO + POLO

BELLA — MAKE UP STUDIO POŠTA SLOVENIJE NOVA KBM TUŠ MOBIL NECKERMANN Vsem neimenovanim sponzorjem.


Glasilo OŠ Tabor I Maribor