Page 1

PU Š Č I CA Osnovna šola Tabor I Maribor

Šolsko leto 2012/2013

št.2

Uspešen humanitarni koncert Pihalnega orkestra KUD Pošta V sredo, 20 marca 2013, popoldan, so se iz naše šole slišale prelepe melodije, ki so jih iz svojih inštrumentov izvabljali glasbeniki, povezani v Pihalni orkester KUD Pošta. Že samo ime je skozi leta postalo garancija kvalitete. Pod taktirko dirigenta Ervina Hartmana smo lahko prisluhnili klasičnim glasbenim, pa tudi zelo aktualnim zabavnim melodijam. Koncert so pričeli s Schneiderjevo Happy hour, kakor so poimenovali tudi naše druženje. Koncert je bil prav poseben kulturni dogodek, s katerim smo dosegli tudi zastavljene humanitarne cilje.

Ideja o organizaciji koncerta se je pojavila ob koncu koledarskega leta, ko smo kljub izjemno lepemu izkupičku z božično-novoletnega sejma ugotavljali, da se gospodarska kriza, ki jo doživljajo družine v Mariboru, močno odraža tudi v šolskih klopeh. Čeprav smo se odločili, da za reševanje socialne problematike namenimo večje deleže od pridobljenih sredstev, kot v preteklosti, smo hitro ugotovili, da jih bo še vedno premalo. V želji, da vendar ohranimo tudi nekatere šolske cilje povezane z nakupom nadstandardne opreme, ki jim uspešno sledimo že nekaj

let, se je v matematičnem kabinetu rodila ideja o organizaciji humanitarnega koncerta. Pripravnica, gospodična Polona Dovečar, navdušena glasbenica, je povabila v šolo Pihalni orkester KUD Pošta, v katerem že nekaj let tudi sama igra. Vabilu so se prijazno odzvali. Organizacijo humanitarnega koncerta je prevzela učiteljica, gospa Jolanda Orgl, ob pomoči sodelavcev. Pihalni orkester se je odpovedal zaslužku in pokazal izjemno veliko posluha za trenutne težave ljudi. Še ves mesec so deževale zahvale številnih obiskovalcev za izjemne glasbene užitke in izraženo tankočutnost.

V tej številki: Mladi raziskovalci

2–3

Kulturnica šole

4

Jezikovni dnevi

5

Likovno priznanje

6

Pobarvani kesoni

7

Živimo ekološko

8

Varujmo svojo kapljico vode

9

Gledališka predstava

10

Športnik šole

11

Kolesarski izpit

12

Predavanje ornitologa Zlata kuhalnica

13

Na pragu počitnic Tutorji

14

Ste že pozabili na pust? Planinski krožek

15

Evropska vas

16

Najbolj brane knjige Mama je rekla ...

Dobrodelnost je presežek srca - Pihalni orkester KUD Pošta

Mala šola zdravja

17

Otroški parlament

18

Področno tekmovanje iz matematike

19

Od tu in tam Mladi ustvarjalci

20-21 21-27

Atomčki

28-39


Stran 2

PUŠČICA

Mladi raziskovalci segajo po zlatu - Vse ima svojo ceno. Tudi ti! in

V sredo, 10. aprila 2013, je bila v Narodnem domu razglasitev rezultatov natečaja Mladi za napredek Maribora. Med mariborskimi šolami so mladi raziskovalci iz naše šole s 1344 točkami dosegli 1. mesto.

jem delu družbeno odgovorni, vedoželjni, inovativni in natančni.

V svojih raziskavah so si zastavili vprašanja, na katera so iskali odgovore, trudili so se, da bi bili pri svo-

- Protar je parajt

Mladi raziskovalci in njihovi mentorji so bili zadovoljni, saj se je vztrajno, dosledno delo obrestovalo.

- »Ali razumeš slovensko?« »Ende nuk«,

Koordinatorica raziskovalne dejavnosti: učiteljica Simona Klinger

Na državno srečanje so bile predlagane naslednje naloge: - Padec z Zemlje,

- Vpliv tehnološkega napredka na doseganje rezultatov v atletiki.

Vid Vedlin ne bo padel z Zemlje Da bi se izognil podobnim težavam, se je letos odločil, da bo raziskoval samostojno. Ko se je oziral za raziskovalnim problemom, mu je učiteljica, ga. Jolanda Orgl predlagala, da bi raziskoval Loydovo uganko o izstopu z Zemlje (Sam Loyd, ameriški inženir in ugankar). Izziv je bil zanimiv, ko pa je učiteljica Polona Dovečar sprejela mentorstvo, je raziskava stekla. Skupaj sta poiskala osnovne informacije, uporabila knjižno gradivo, nekaj informacij pa poiskala tudi na medmrežju. O svojem raziskovanju je Vid povedal:

Vid Vedlin je učenec 9. a-razreda. Že v preteklem letu je še z dvema sošolcema sodeloval na natečaju Mladi za napredek Maribora. V organizacijo dela je bilo potrebno vložiti veliko energije, saj so bili vsi trije mladi raziskovalci aktivni tudi na številnih drugih področjih. Uspeh pride takrat, ko se zavemo, da so vse ovire samo izzivi, ki nam pomagajo postati boljši. (Stephen Covey)

»Začetni strah pred nalogo je zamenjalo zanimanje. Čeprav sem po naravi naravoslovec, sem bil prepričan, da je moja naloga težka. Uganka namreč govori o trinajstih kitajskih vojščakih, ki so sestavljeni iz posameznih delov (roke, noge, trup, glava in meč) ter stojijo na Zemlji. Pri zasuku ravninskega modela Zemlje se posamezni deli vojščakov prerazporedijo in pri tem en vojščak izgine. Zanimalo me je, kam se je vojščak »izgubil«. Ukvarjanje s problemom je postajalo vedno bolj zanimivo in zgodilo se je, da sem o njem razmišljal tudi v svojem prostem času. S pomočjo teoretičnega znanja o optičnih prevarah in metodah matematičnega razstavljanja sem preučil matematično ozadje te uganke, ki temelji na zasnovi Fibonaccijevega zaporedja. Zadovoljen sem, ker sem z njo sebi in drugim dokazal, da se matematika ukvarja tudi z vsakdanjimi problemi in ugankami.« Vid se je vpisal na II. gimnazijo Maribor. Čeprav smo prepričani, da bo na svoji novi šoli uspešno razvijal svoje talente, mu želimo, da ga spremlja majhen žarek sreče, da bo vse tako, kot si želi. Po pogovoru zapisala: Polona Zgaga Fotografija: Vid Vedlin s predsednikom države


Stran 3

Na kratko z mentorico, učiteljico Polono Dovečar družboslovnih tem, raziskujejo sociološka, umetnostna in druga področja. Ker želimo spodbujati tudi mlade naravoslovce, smo še posebej veseli, če se ojunači kakšen izmed njih. Letos se je Vid Vedlin lotil raziskovalne naloge matematične razlage Loydove uganke o izstopu z Zemlje. Njegova naloga je bila nagrajena z zlatim priznanjem na državnem tekmovanju. Za uspešnim raziskovalcem se skriva tudi prodoren mentor. Povprašali smo učiteljico Polono Dovečar, kaj je delo mentorja.

Vid Vedlin z mentorico, učiteljico Polono Dovečar

Številni učitelji naše šole so že bili mentorji našim učencev. Vodili in usmerjali so jih pri zvedavem raziskovanju. Učenci se pogosto lotevajo

Povedala.je: »Raziskovalna naloga predstavlja izziv, tako učencu kot učitelju – mentorju. Začetni izziv mentorja je motivacija in spodbujanje učenca za podrobnejše raziskovanje nekega problema, ki učencu vzbuja zanimanje in zanj želi poiskati vzrok nastanka. Naloga mentorja pri tem je, da z učencem naredita »delovni načrt«,

v katerem natančneje opredelita zastavljeni problem in zanj poiščeta možne poti, po katerih bosta prišla do utemeljenih odgovorov. Mlademu raziskovalcu je pri tem v pomoč že obstoječa literatura, največjo vrednost pa imajo njegove lastne ideje in zamisli. Vloga mentorja je spodbujanje učenca, aktivno spremljanje učenčevega raziskovanja, usmerjanje njegovih misli in idej, dajanje napotkov, navodil ter pomoč pri oblikovanju naloge. Sodelovanje mentorja in mladega raziskovalca mora biti vzajemno, aktivno in sprotno, kajti le tako je dosežen želeni cilj raziskovanja. Zato mladi raziskovalci, hodite po svetu z odprtimi očmi in opazujte svet, ki vas obdaja. Če se ob čemer ustavite in vprašate Zakaj?, poiščite razlog ter odgovor na vaše vprašanje in ugotovitve podelite z nami vsemi. Hvaležni vam bomo za to.«

Dve (raziskovalni nalogi) na en mah Helena Ponudič je učenka 8. brazreda. Letos je na razpis Mladi za napredek Maribora prijavila kar dve raziskovalni nalogi in za obe prejela prvi mesti. S prvo nalogo se je lotila raziskovanja suženjstva v njegovi novodobni obliki. Trgovini z ljudmi ali belim blagom ima danes veliko večji obseg kot kadarkoli prej in zajema številne pojavne oblike. Najpogosteje žrtve trgovine z ljudmi

Dneva ne moreš zadržati, lahko pa ga izkoristiš. Latinski pregovor

so ženske in otroci. Proti tej problematiki se borijo vse vladne in nevladne organizacije, podpirajo pa jih številni mednarodni pravni dokumenti. Kljub naporom ostaja trgovina z ljudmi eden izmed najbolj perečih problemov današnje družbe. V svoji drugi nalogi je raziskovala, kako bližina avstrijske meje vpliva na govor ljudi v Sloveniji, ki živijo ob meji. Natančneje, raziskovala je govor ljudi na Zgornji Velki in kakšen vpliv ima nemščina na nas Mariborčane. Ob tem je s pomočjo literature ugotavljala, kaj je narečje, kdo ga govori oziroma uporablja in zakaj. »V šolskem letu 2012/2013

sem oddala dve raziskovalni nalogi. Z nalogo iz slovenščine Protar je parajt sem pričela že prejšnje leto pod mentorstvom učiteljice Barbare Vindiš. Veliko podpore, pomoči in vzpodbudnih besed mi je posvetila učiteljica Anja Zatezalo kot odlična mentorica pri raziskovalni nalogi Vse ima svojo ceno. Tudi ti! Pogosto sem delala ob večerih, pisala, prebirala literaturo in si ogledovala filme. Vesela sem, da sem z raziskovanjem vztrajala do konca., saj sem se ob tem naučila veliko pomembnih znanj. Ljudje moramo veliko vedeti, preden pridemo do spoznanja, da pravzaprav malo vemo.«


Stran 4

PUŠČICA

Tadeja Ajdič - kulturnica šole Tadeja Ajdič, učenka 9. a-razreda, je prva prejela prestižno šolsko nagrado za kulturnico leta. Nagrado bo šola podeljevala tudi v prihodnosti učenkam ali učencem za izjemne dosežke na področju kulturnega delovanja. Tadeja se je v preteklem šolskem letu izkazala ne le kot izjemna bralka, članica šolske gledališke skupine, temveč tudi kot sočutno mlado dekle, prijateljica, ki je vedno pripravljena tudi pomagati. Letos smo jo, tik preden bo zapustila osnovnošolske klopi povprašali, kako nosi priznanje, ki ji ga je izrekla šola. Je nagrada samo prijetno presenečenje ali terja tudi določeno odgovornost. Tadeja je povedala: »Zelo sem bila presenečena, ko sem prejela priznanje za kulturnico šole.

Prijateljice so mi povedale, da se pred mikrofonom, kamor me je poklicala gospa ravnateljica, nisem niti nasmehnila. Res sem bila presenečena. Vse, kar sem počela, sem delala z veseljem. Rada berem, v veselje mi je tudi delo v gledališkem krožku. Ko sem videla, kako težko je prijateljica komunicirala z novo sošolko, ki je prišla iz Kosova, sem se ji pridružila. Videla sem, kako težko ji je bilo sporočiti, kakšen urnik imamo ali kaj podobnega. No, tako sem ji večkrat kaj povedala, pomagala sem si s slovarjem ipd. Povezali sva se z mentorico, učiteljico Tamaro Himerlajh in pričela sem pripravljati raziskovalno nalogo. Vesela sem bila drugega mesta. Ker obiskujem tudi glasbeno šolo in končujem osnovno, mi kar zmanjkuje časa.«

Tadeja je tudi letos uspešno sodelovala v šolski gledališki skupini

Helenino zlato Cankarjevo priznanje Helena Ponudič, učenka 8.b-razreda, se je tudi v letošnjem šolskem letu prijavila k tekmovanju za Cankarjevo priznanje. Helena rada bere in piše, kar se ji je obrestovalo, saj je letos dosegla zlato Cankarjevi priznanje. Osrednja tema tekmovanja je bila »Z besedami in med njimi«. Drugi in tretji razred se je ukvarjal s Suhodolčanovim Pikom Dinozavrom, v četrtem in petem razredu so brali Bevkovega Lukca in njegovega škorca, v šestem in sedmem razredu so se smejali Butalcem Frana MilKnjiga je v celoti pot od zlega k dobremu, od krivice k pravici, od napačnega k resničnemu, od noči k dnevu." Victor Hugo

činskega, v osmem in devetem razredu pa so se ukvarjali z Ivanom Cankarjem (Moje življenje) in Deso Muck (Nebo v očesu lipicanca). Povprašali smo Heleno, kako so potekale priprave na tekmovanje. Povedala je: »Tako kot vsako leto sem se tudi letos udeležila Cankarjevega tekmovanja. Prebrati sem morala dve zelo različni si knjigi. Za šolsko tekmovanje sem morala poznati knjigo Dese Muck Nebo v očesu lipicanca, za področno in državno tekmovanje pa tudi knjigo Ivana Cankarja Moje življenje. V zares lepem spominu so mi ostale priprave na tekmovanje z učiteljico Miro Lorber, ki ji gredo iskrene zahvale, saj mi je stala ob strani, mi predlagala ustrezno dodatno čtivo in me vedno znova »izzvala« s kak-

šnim zanimivim vprašanjem, o katerem sem med pripravami na tekmovanje razmišljala. Ne veselijo me le doseženi rezultati, ampak tudi pridobljene izkušnje in obilica spoznanj.«

Kljub številnim obveznostim Helena najde čas za svojega kužka


Stran 5

Jezikovni dnevi slovenščine na naši šoli

Pa nam je uspelo! V okviru projekta Popestrimo šolo je za nami prijetno, večdnevno in poučno druženje s partnersko šolo Dr. Jožeta Pučnika Črešnjevec. V našem druženju smo dokazali, da med vrstniška sloga ne pozna meja in da lahko druženje in povezovanje z drugimi šolami koristi tako nam kot priseljenim otrokom. Ne vem, če veste, a na naši šoli je kar 12 učencev, ki so se v Slovenijo preselili v lanskem ali letošnjem šolskem letu iz Kosova, Bosne in Hercegovine, Srbije, Slovaške in Makedonije. Zamislite si, kako bi se počutili vi, če bi se kar naenkrat znašli v državi, v kateri govorijo vam nepoznan jezik in v tem primeru ne gre samo za počitnice in obisk države, v tej državi morate hoditi v šolo, trgovino in kar je najpomembneje, najti si morate prijatelje. Vendar kako, če ne poznate jezika! No, naši učenci, ki so se preselili iz prej omenjenih držav nimajo več teh težav, saj so se v šolsko okolje že vključili. Cilj jezikovnih dni slovenščine je bil predvsem ta, da se priseljenski otroci vključijo in navežejo stike tudi izven našega šolskega okoliša, ob tem pa se počutijo prijetno in domače. Učenci partnerske šole, ki so dejavnost jezikovni dnevi slovenščine izbrali, so pa več kot odlično opravili svojo vlogo. Družili smo se tako na naši šoli, kot na šoli Dr. Jožeta Pučnika Črešnjevec, odšli na izlet v čebelarski muzej Rače, izmenjali »facebook« naslove, bogatili besedni zaklad … V prihodnjem šolskem letu si bomo prizadevali za še več druženj … Vam pa vsi skupaj želimo čim več medkulturnega navezovanja stikov v prihajajočih počitnicah. Tamara Himelrajh

Na šolskem igrišču Osnovne šole Tabor I Maribor

Marljivo delo v delavnici


Stran 6

Priznanje za likovno ustvarjanje Mariborski akvarij in terarij, ki ga letno obišče okoli 25 tisoč ljudi, praznuje junija 60 let delovanja. Ob tem pomembnem jubileju so pripravili likovno-ustvarjalni natečaj o podvodnem in terarijskem svetu. Ustvarjalo je več kot 1800 otrok pod mentorstvom 120 učiteljev iz podravskih osnovnih šol. Na natečaju so sodelovali tudi učenci tretjih razredov naše šole pod vodstvom učiteljice Nataše Šergan. Tema likovnega natečaja je bila Moj akvarij. Predsednik komisije je bil akademski slikar, letošnji Glazerjev nagrajenec, gospod Jože Šubic. Med 1800 prispelimi deli se je učenka 3. a-razreda, Tina Vrca, uvrstila med 30 najboljših ter prejela priznanje in nagrado. Učenci so ustvarjali v kombinirani tehniki. Ribe so naredili v računalniški grafiki, jih natisnili in postavili v akvarij, ki so ga kaširali in pobarvali. Izbrana in nagrajena dela so bila v juniju razstavljena v nakupovalnem središču Qlandia. Ob jubileju zaposleni v akvariju, (ki velja za eno pomembnejših tovrstnih ustanov v južni in srednji Evropi) upajo, da bodo kmalu dobili nove prostore, saj je stara stavba že zelo dotrajana.

Nadebudna mlada likovna ustvarjalka je prejela pomembno likovno nagrado.

PUŠČICA


Stran 7

ŠE ZADNJA RAZSTAVA V ARNOLDU V petek, 14. junija 2013, je bila ob 11. uri v Arnoldovem kotičku otvoritev razstave gospe Manje Sgerm z naslovom Barvna iskanja. Nagovarjale so nas barve, tako kot nas lahko nagovarjajo samo še note: vzbujale so v nas razpoloženja in nas vodile po različnih svetovih. Kratke otvoritve so se udeležili učenci 8. a- in 8. b-razreda in nekaj učiteljev. Po kratkem nagovoru učiteljice Polone Zgaga je Ana Markovič, učenka 7. a-razreda, zaigrala na klavir. Gospa Manja Sgerm, avtorica razstave, je povedala, kako se je pričelo njeno ukvarjanje s slikanjem in risanjem. Predstavila je tudi znana in cenjena likovna umetnika, ki sta jo s svojimi deli nagovorila k ustvarjanju. Skupino mladih radovednežev je popeljala na ogled po galeriji in z njimi poklepetala. Najbolj zanimivi so bili opisi vtisov, ki so jih ogledovalci razstave predstavljali drug drugemu pred razstavnimi stekli.

Pobarvani kesoni za lepše mesto 31. maja je potekala zaključna prireditev ekološkega projekta Barviti kesoni za prijaznejši Maribor. V projektu so sodelovale štiri osnovne šole: Ludvika Pliberška, Tabor I., Leona Štuklja in Gustava Šiliha. Mladi umetniki so barvali posode, ki so namenjene za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov. Projektu se je priključilo podjetje Snaga, kjer so prepričani, da je kreativni proces zelo učinkovit način učenja. Snaga je sodelujoče učenke in učence nagradila s poučnimi knjigami Zemlja ima srce, nasto-

pajoče pa z zabavno igrico Odpad zaklad. In kako je delo potekalo? Učiteljica likovne vzgoje, gospa Jana Stropnik, je povedala, da so pri barvanju sodelovali predvsem učenci 8. razredov. Dan dejavnosti, ko smo se ukvarjali z ekološkimi temami, so namenili barvanju. Ob pomoči učiteljice in hišnika, ki sta kesone pripravila (zbrusila, prebarvala z nevtralno barvo), so oblikovali štiri lepe, pisane kesone, z različnimi motivi.

Čeprav je delo zahtevalo tudi veliko natančnosti, ne le kreativnosti, so pri delu zelo uživali in povedali, da bi v takšnem projektu še sodelovali. Projekt s humanitarno noto je podprl Rotary Klub Maribor Park, kjer so zbrali 3.200 € in jih enakovredno razdelili med sodelujoče šole. Z denarnim prispevkom želijo omogočiti, da bi se

Kreativno delo otrok bo na ogled na različnih lokacijah po Mariboru. tudi socialno šibki otroci lahko vključevali v izobraževalni proces pri tistih dejavnostih, ki so povezane z dodatnimi stroški za starše.

Kesone smo najprej obrusili, da bi se barva bolje oprijela, potem smo jih pobarvali z belo barvo. Ko se je le-ta posušila, je prišlo na vrsto kreativno delo.


Stran 8

PUŠČICA

Živimo ekološko - Eko dan v šoli 6. 4. 2013 je bila sobota. V naši šoli je bilo živahno, saj smo se ves dopoldan ukvarjali z ekološkimi vsebinami. Prevetrili smo svoje znanje o ločevanju odpadkov, a še bolj zanimivo je bilo preverjati, katere odpadke je mogoče reciklirati in kako. Naši najmlajši iz prvih razredov so se pridružili svojim tutorjem ter z njimi ustvarjali elemente lutkovnega gledališča. Reciklirali so, saj so za svoje lutke uporabili odpadne materiale: star papir, krpice, gumbke, tulce, vrvice in še kaj. Pripravili so tudi nekaj zelo zanimivih piktogramov za varčevanje z električno energijo, vodo in papirnatimi brisačami. S podobnimi problemi so se ukvarjali tudi drugošolci s svojimi tutorji. V njihovi ustvarjalni delavnici je prav tako nastalo nekaj izjemno zanimivih izdelkov. Tretješolci so se po izdelanih piktogramih (s katerimi so se ukvarjali tudi četro– in petošolci) lotili izdelave vozil iz starega papirja, škatlic in tulcev. S svojimi izdelki so pokazali in dokazali, kako brezmejna je otroška domišljija in ustvarjalnost. Tisoče idej se je izrazilo v številnih zanimivih izdelkih: od hitrih avtomobilov, do zelo zahtevnih cestnih valjarjev in traktorjev. Marsikaterega med njimi bi lahko brez zadrege postavili na polico v dnevni sobi.

Zemlja, na kateri živimo, bo slabša ali boljša le toliko, kolikor bomo mi slabši ali boljši. In tu nastopi moč ljubezni. Zakaj če ljubimo, si zmeraj želimo biti boljši, kakor smo. Paulo Coelho

Četrtošolci in petošolci so iz odpadnih materialov pripravili zanimive modne kreacije, ki so presenečale na modni reviji ob koncu dopoldneva. Nenavadna, a zares zanimiva pokrivala, hlače iz črne smetiščne vrečke, rumene oblekce, svetlomodre kopalne obleke, torbice in pasovi —oblačila in dodatki za vse priložnosti in vse letne čase. John Galliano bi bil ob ogledu naših manekenk in manekenov ljubosumen. Fotoaparat je bliskal kot ob pravi modni pisti v Parizu. Zelo zanimiva je bila tudi risanka, ki so si jo ogledali vsi učenci od prvega do petega razreda. Pujsa Pepa je predstavila, kako je potrebno ločevati odpadke in zakaj. Zelo poučno. Simpatična pujska bi brez težav nagovorila tudi starejše ekološke navdušence, ki šele ozaveščajo ekološke misli, zato jim jo priporočamo v ogled. V šestem in sedmem razredu so tekli pogovori o odpadkih sodobne družbe in o možnostih zmanjševanja količine le-teh (recikliranje, ponovna uporaba, reduciranje). Šestošolci so izdelovali nakupovalne (ali druge) vreče iz starih majic. Dober namig tudi za koristno deževno počitniško popoldne. Sedmošolci so se lotili izdelave predmetov iz odpadnih plastenk. Izdelki enih in drugih so stopali ob bok vsem že omenjenim. Ob delavnicah, ki so zajemale učence posameznih razredov, je potekala tudi delavnica barvanja kesonov, ki jo je vodila ga. Jana Stropnik, učiteljica likovne vzgoje, nekaj učencev pa je z učiteljico, go. Miro Lorber, učiteljico Da je bil ekološki dan poučen, a prav nič manj zabaven, dokazujejo priložene fotografije. Kaj vse lahko nastane iz odpadnih materialov? Od oblačil do naše ulice … Pa piktograma nikar ne spreglejte.


Stran 9

Varujmo svojo kapljico vode Nagradni spletni natečaj med osnovnošolci iz mestne občine Maribor, Pesnica, Miklavž na Dravskem polju, Ruše, HočeSlivnica in Duplek se je pričel ob svetovnem dnevu voda 22. marca in je trajal do 21. aprila 2013. Natečaj je organiziralo podjetje AquaSystems ter ga poimenovalo Varujmo svojo kapljico vode. Naše učence in učitelje je s projektom seznanila učiteljica, gospa Nataša Šergan, ki je bdela nad udeleženci natečaja in se ob zmagi takole veselila: »Hvala vsem učencem, ki ste pridno glasovali ter ustvarjali svoje kapljice. Dokazali smo, da rek »v slogi je moč« še kako drži! Moje čestitke tudi Eleni, ki je z največ točkami osvojila novo kolo.« V spletnem natečaju je sodelovalo 27 osnovnih šol. Sodelujoči učenci so na zabaven način spoznali pomen varovanja in čiščenja naših voda, pri tem pa so razvijali tudi svojo računalniško pismenost in spodbujali sodelovanje med sošolci, saj je bila igrica narejena tako, da je omogočala pogovore med »igralci«. Ob vstopu v aplikacijo so si otroci izdelali svojo kapljico vode, ki so jo lahko oblekli, obuli in ji dodali številne zanimive elemente. S svojo kapljico je največ glasov in točk v igrah na temo čiščenja vode dosegla učenka 5. razreda naše šole, Elena Bežan, ter od podjetja Aquasystems prejela kolo. Nagrajene so bile tri najbolj uspešne osnovne šole, katerih učenci so skupaj dosegli največje število točk. Med sodelujočimi šolami je naša dosegla 1. mesto ter prejela 1000 EUR. V šoli smo se nagrade zelo veselili.

Fotografija zgoraj: 3.a-razred z učiteljico, najbolj vneti tekmovalci Fotografija spodaj: Učiteljica Tamara Himerlajh je prevzela nagrado za našo šolo. Z njo je Andreja Bežan, ki je prejela novo kolo.


Stran 10

PUŠČICA

Gledališka predstava Zdaj pa nisi več sama Po nastopu na srečanju Z odra na oder in premieri gledališke predstave, ki je bila 7. 2. 2013, so se člani šolske gledališke skupine malo oddahnili, nato pa začeli s pripravami na naslednje nastope in srečanja. V petek, 12. 4. 2013, se je v Ljubljani zaključil 11. festival gledaliških sanj. S predstavo Zdaj pa nisi več sama je bila gledališka skupina ena izmed 44 sodelujočih skupin, v katerih je nastopilo preko 600 mladih igralcev. Skupina je prejela pohvale za kompozicijo, estetiko, petje … Še posebej smo bili veseli in ponosni, ko je Marina Veljković prejela priznanje za obetavno mlado igralko. Za nagrado bo lahko obiskovala enotedensko gledališko šolo v Pionirskem domu v Ljubljani. 9. aprila 2013 se je skupina udeležila Območnega srečanje otroških gledaliških skupin v organizaciji JSKD. Tudi tukaj je prejela vse pohvale in se tako uvrstila na Regijsko srečanje, ki je bilo 9. 5. 2013 v Šentilju.

Mlade igralke so navdušile. Kristina Veljkovič - fotografija zgoraj, Helena Ponudič - fotografija

Selektor Gašper Jarni je izpostavil pogumno dejanje, povezati pet različnih zgodb v plesno-pevsko-igralsko celoto, ob tem pa poskrbeti, da na odru skupina 21 igralcev deluje usklajeno. Pohvalil je tudi igro in izpostavil Heleno Ponudič v vlogi Sosede.

Mladi folkloristi smo uživali, ko smo se lahko na zelo lep sončen dan odpeljali z avtobusom v mesto.

Mladi plesalci navdušili občinstvo

Pri plesnem krožku smo se letos naučili veliko različnih koreografij. Najbolj pa smo bili veseli, ko smo se lahko pokazali in nastopali v Mestni četrti Nova vas v

okviru dneva žena. Dvakrat smo nastopali na naši osnovni šoli: za Božično-novoletni sejem in na zboru starejših občanov, tako imenovani Čajanki. Najbolj pa

Nastopali smo na Trgu svobode za ekološki projektBarviti kesoni za prijaznejši Maribor, kjer smo si priplesali tudi nekaj didaktičnih iger za šolo. Zapisala: Katja Čuješ


Stran 11

Športnik šole Pa imamo športnika šole 2012/2013! Aljaž Herman, sicer učenec 9. b-razreda, je odličen učenec. Svoje izobraževanje bo nadaljeval na gimnaziji. Zelo rad se ukvarja s športom, tako je zelo lepemu osnovnošolskemu spričevalu dodal laskav naslov športnika šole. Športne uspehe naših učencev beleži in točkuje športni pedagog, gospod Herman Novak, in jih pred koncem šolskega leta sešteje. Aljažu je zmago prineslo sodelovanje na odbojkarskih tekmah, izjemno dobri atletski rezultati in sodelovanje na državnem orientacijskem tekmovanju, kjer je dosegel najboljše rezultate med predstavniki naše šole. Aljaž, želimo ti Aljaž Herman je prejel prestižni naslov

Pravljična ura z babico »Pravljice niso le za najmlajše. V njih lahko najdejo veliko zabave, pomenljivih pomenov in izhodišč za razmišljanje tudi mladostniki in odrasli bralci.

Gospa Cvetka Romih

Letos je pravljične ure za naše najmlajše vodila gospa Cvetka Romih, babica dveh izmed naših učencev. Dela se je lotila zelo odgovorno. Izbrala je pravljice bratov Grimm, saj smo v decembru 2012 zaokrožili 200 let od izdaje njune prve zbirke Otroške in hišne pravljice. V pogovoru za šolski časopis je ga. Romih poudarila:

Učence prve triade sem razdelila v dve skupini, in sicer na tiste iz 1. in 2. razreda ter učence 3. razreda. Čeprav je ena pravljična ura premalo, da bi jo lahko oblikovala po svojih željah, je bilo včasih vendar še dovolj časa za večsmerno komunikacijo. Tako smo po pravljici včasih likovno ustvarjali, po svoje nadaljevali z besedilom, dramatizirali ali pa počeli kaj drugega, kar je burilo našo domišljijo. Kljub nekaterim težavam, ki se nanašajo predvsem na čas in prostor, sem pravljične ure rada izvajala, pa tudi lepo sprejeto sem se počutila med učiteljicami prve triade. Prav zato, ker so se učenci pri nadgrajevanju pravljic zelo zabavali,

Niko Kump, 2.b-razred

Na svetu si, da gledaš sonce. Na svetu si, da greš za soncem. Na svetu si, da sam si sonce In da s sveta odganjaš sence. Tone Pavček

smo se odločili še za dramsko interpretacijo Grimmove Rdeče kapice, ki je nekoliko drugačna od običajne. Tudi to nalogo smo kljub težavam uspešno opravili in se predstavili v avli šole. Veliko prijetnih trenutkov smo užili skupaj, tudi z mladimi igralci, ki so svoje delo lepo opravili. Svojo, sprva nekoliko togo, nebesedno govorico so hitro prerasli in kmalu so obvladali gledališki prostor. Vesela sem bila pohval tistih, ki so si našo predstavo ogledali.« Gospe Cvetki Romih smo se zahvalili za sodelovanje in prijazen klepet.


Stran 12

PUŠČICA

Kolesarski izpit Številni učenci 5. razredov so se tudi letos odločili, da bodo poglobili znanje cestnoprometnih predpisov, opravili kolesarski izpit in se tako odgovorno vključili v promet. Ker tudi starši podpirajo želje svojih otrok, ki se pos-

kušajo samostojno in odgovorno vključiti v promet, se je v letošnjem šolskem letu kar 40 učencev odločilo, da bodo opravljali kolesarski izpit. Učenci so se najprej seznanili z najpomembnejšimi teoretičnimi znanji, med katere sodi tudi poznavanje prometnih znakov. Svoje znanje so utrjevali na medmrežni strani kolesar.info. Ko so obvladali osnovno znanje, so se preizkusili tudi v varni vožnji in se odpravili na kolesar- Zadnji posvet, nato pa na kolesarsko stezo. ske poti. Letos lahko čestitamo 37 kolesarjem za uspešno opravljen izpit. Želimo jim varno vključitev v promet.

Predavanje ornitologa Učenci prvega triletja so imeli v maju zanimiv obisk.

Prišle so neke vranje črne dame in sedle strašilu v koruzi na rame.

Je to kaj posebnega? Obiskal jih je ornitolog, strokovnjak za ptiKakor se vzame. ce. Odkril jim je kar nekaj ptičjih skrivnosti. (Ervin Fritz: Vrane) Tako sedaj vedo, da je srakoper tudi zanimiv ptič iz naše okolice in ne le razkuštran fantič. Skupaj so si ogledali nove gnezdilnice ob šoli. Obljubili so, da bodo pticam v zimskem času priskočili na pomoč. Ornitolog, gospod Tine Basle, je odkrival skrivnostni svet naših ptic.

Ob koncu bralne značke Ob koncu bralne značke so bili mladi bralci naše šole nagrajeni z ogledom muzikla Čarovnik iz Oza. Pripravila jo je dramska skupina iz Osnovne šole Leona Štuklja ter se z njo predstavila tudi na prireditvi Z odra na oder. Navdušili so s plesom in petjem in zanimivo poučno zgodbo, ki nas je opozorila na stare resnice. Če se zazremo vase, lahko uvidimo, da nosimo v sebi vse, kar potrebujemo za srečno življenje: pogum, ljubezen, mir in modrost. Gledališki ansambel iz sosednje šole je požel bučen aplavz. Čarovnik iz Oza navdušil mlade bralce naše šole.


Stran 13

Zlata kuhalnica Turistična zveza Slovenije je tudi letos organizirala Tekmovanje za zlato kuhalnico za učence od 6. do 8. razreda osnovnih šol. Na srednji šoli za gostinstvo in turizem Maribor je 21. maja 2013 potekalo regijsko tekmovanje, na katerem so se med šestnajstimi drugimi osnovnošolci preizkusili tudi naši učenci. Zastopali so nas Rok Kermel, Jure Zavratnik, Andreja Bežan in Alen Gajer. Konkurenca je bila huda, saj se je na tekmovanje prijavilo kar šestnajst osnovnih šol iz mariborskega območja. Mladi kuharski zanesenjaki so skuhali testenine z omako in pečena jabolka. Pred tekmovanjem so seveda pod skrbnim vodenjem mentorice, gospe Berte Gumzej, vadili v šolski gospodinjski učilnici. Mmmm, je dišalo po šolskih hodnikih. Pripravljene jedi so preizkušali sami in redki »izbranci«. Preizkušali so načine priprave, mešali začimbe in odkrivali sladke skrivnosti kuharskih mojstrov. Alen je rekel, da je bilo najbolj zanimivo vedeti, kako so se odrezali konkurentje. Jure Zavratnik je rekel, da je skupina zelo dobro sodelovala, vesel je bil zelo dobro uvrstitve. Da delo in trud nista bila zaman so učenci dokazali, ko so prinesli domov srebrno priznanje - srebrno kuhalnico, na katero so bili zelo ponosni. Če so ob srebrnem odličju osvojili tudi nekaj znanja in poglobili veselje za ples med kuharskimi lonci, je trud več kot poplačan. Znanje jih bo spremljalo in bogatilo njihova življenja.

Moja osnovna filozofija o hrani je taka: če raste, jo jej; če ne raste, je ne jej. Sadje, zelenjava, orehi, lešniki in žitarice rastejo. Slaščice in coca-cole ne rastejo. Louise L. Hay

Eden izmed tekmovalnih pogrinjkov. Mmmm … Preverjeno zadovolji brbončice.

Na pragu počitnic Nina in Neža sta dobri prijateljici. Pravita: Vsak od nas potrebuje oddih, vsak od nas potrebuje čas zase, vsak od nas potrebuje počitnice. Zadnje tri mesece smo morali krepko zavihati rokave in se potruditi za nekaj zadnjih ocen. Kljub vsej napetosti in razburjenosti, pa smo našli čas še za prijatelje, ki jih bomo med počitnicami neskončno pogrešali. Z eno nogo smo že zakorakali v brezbrižni čas poletja, z drugo pa se vztrajno upiramo nazaj. Prijateljici, bodoči devetošolki, z nasmehom zreta v naslednje šolsko leto.


Stran 14

PUŠČICA

Tutorji Projekt, ki smo ga poimenovali Tutorji, teče že vrsto let. Osmo– in devetošolci skrbijo za svoje male in mlade varovance, prvo– in drugošolce. Nekajkrat preko šolskega leta se srečajo in skupaj počnejo zabavne in koristne zadeve. Skupaj pripravljajo miselne vzorce o prebranih knjigah, pripravljajo kratke dramatizacije, imajo športne igre, ekološke dneve in podobno. Letos so osmošolci s svojimi spretnimi prsti pomagali varovancem in oblikovali rožice za materinski dan. Še lepši, pravijo najmlajši, pa je bil dan, ko so jim starejši prijatelji prebirali pravljice. Tudi devetošolci so preko šolskega leta nekajkrat obiskali drugošolce in z njimi preživeli kvaliteten čas. Skupaj so ustvarjali in pletli vezi, ki so v nekaterih primerih veliko trdnejše, kot bi pričakovali.

Devetošolke med svojimi prijateljicami iz drugih razredov.

Ste že pozabili na pust? Pustni čas je koledarsko prema- Od hiše do hiše kljiv in je odvisen od velike od vrat do vrat noči. Včasih imamo srečo, ker prinašamo smeh vam je pustni torek v času pouka, lahko se maskiramo in popestri- in s smehom pomlad. mo šolski dan. Letos je bil pust(iz Slovenske pustne pesmi) ni torek ,12. februarja. Odmori so bili male pustne povorke, polne radovednih oči, polne zanimivih preoblek. Občudovali smo muce in zajčke, veliko je bilo čarovnikov, Spidermanov, Batmanov in kar je še takšnih skrivnostnih junakov, tu in tam je ropotal kakšen okostnjak, videli smo pajaca, mornarja, vampirje, kaj bi naštevala … In kaj je bila Kaja na levi fotografiji?

Poreč, zadnji dnevi šole v naravi Ko odpotujejo naši petošolci v šolo v naravo, je v zraku že čutiti sladki vonj počitnic. Dolga deževna pomlad se je končno poslovila, dnevi so se podaljšali, segreli in pordeli od prvega sonca. Morje je še malo hladno, ko namočiš vanj nogo, če pa skočiš na glavo … Uffff! Fino in osvežujoče! Ob prijateljih pozabiš na čas, zato je včasih res težko slediti učiteljem. Ko po nekajdnevnih mukah uloviš ravnotežje na srfu in v jadro ujameš veter … Ej, to je potrebno doživeti! Prvo srečanje s surfom


Stran 15

Planinski krožek Mladi planinci smo imeli tudi letos veliko načrtov. Žal jih ni bilo mogoče v celoti uresničiti, saj je bila hladna pomlad dolga, nepredvidljiva in neprijazna za raziskovanje sredogorja. Kakšen nedosežen vrh bomo prestavili na september, ko imamo vsi še največ energije in časa. Učiteljice mentorice ugotavljamo, da so učenci v drugi polovici šolskega leta zelo zasedeni z aktivnostmi v okviru DŠP, šolo v naravi in še čim. Kljub oviram, ki so nam stale na

poti, smo »splezali« na Olševo goro in Žavcarjev vrh. V prijetni družbi je čas hitro mineval, zato se pot ni zdela naporna niti dolga. Učenci cenijo povezanost z naravo in sprostitev, ki ju najdejo v hribih. Prepričane smo, da je obiskovanje planinskega krožka istočasno tudi vseživljenjsko učenje. Četudi mladi v času pubertete planinarjenje zanemarijo, se vrnejo k hribom kot mladi odrasli ljudje. Saj veste: »Kar se Janezek nauči, to Janez zna.«

Uršlja gora je osvojena, privoščimo si počitek

Devetošolci v križpotju Vsak ima svojo smer, svojo pot, kamor želi odleteti v svoje sanje in jih uresničiti. Tako kot ti želim biti nekdo, postati nekdo. Življenje je pot, ki se nikoli ne ustavi, tako kot veter, ki piha v vse smeri. Zato izkoristi čas in postani nekdo. Ibadet Rizvanaj Star sem 14 let. To je po mnenju mnogih najtežje obdobje, saj je potrebno sprejeti veliko težkih odločitev, katerih pomena se sploh ne zavedam. Saj sem še otrok, pa moram sprejemati odločitve, ki bodo pustile posledice v prihodnosti. Spomnim se, koliko lažje je bilo včasih sprejemati odločitve. Bilo je zabavno, ker ni bilo bistvenih posledic. Odločiti sem se moral, kaj bi jedel za večerjo, kaj bi si zjutraj oblekel, kdaj bi si navil budilko… vse to so bile majhne zabavne odločitve. Luka Drašler Florjančič Razpotja so velikokrat zelo pomemben del našega življenja. Pogosto je od razpotij odvisno naše nadaljnje življenje. Včasih so odločitve na

razpotjih res težke. Potem so tu še številni dejavniki, ki te prepričujejo vsak v svojo smer. Tako se znajdeš v dvomu in se je še težje odločiti. Včasih so razpotja še toliko težja, saj ne odločajo samo o tebi samem, ampak tudi o drugih. Predvsem mislim na to, v kakšnem odnosu boš z nekom. Zato velikokrat niso prijetna, a iz tega se lahko veliko naučimo. Naučimo se namreč sprejemati odločitve, kar je v življenju res pomembno. Odločitve so lahko tudi lažje, samo te niso tako zanimive. Nejc Habulin Razpotja, razpotja … V vsakodnevnem življenju se velikokrat srečamo z njimi, sledijo nam na vsakem koraku in nam včasih povzročajo kar velike skrbi. Na teh razpotjih imamo pomembno vlogo in glavno besedo le mi, se pa po nasvet zatečemo tudi k staršem, prijateljem in osebam, ki jim zaupamo. Vsaka odločitev ima svoje posledice in veste kaj? Menim, da odločitev ne more biti dobra ali slaba, kajti v trenutku, ko se za nekaj odločimo, smo v to prepričani. Posledice pa so tiste, ki se lahko izkaže-

Misel od triglavskih višav, do kraškega podzemlja. Od širnih planjav, do kamnitega zelenja. Kam misel? Stoj! Od Prekmurja do Primorja, od goric pa do krasovja. Kam misel? Postoj v Mariboru, križišču sveta in poti.

Jean Patrick Novak

jo za belo ali sivo obarvane. V svojem življenju sem se že neštetokrat znašla na razpotju, zdelo se mi je, da ždim v popolni temi in se oziram za žarkom svetlobe. Ah ja, razpotja nam lahko pošteno parajo živce. A se iz njih vseeno kar nekaj naučimo; kako je biti samostojen, kako je razmišljati z lastno glavo, kako prenesti posledice in navsezadnje izvemo, kaj zares želimo. Klara Poznič


Stran 16

PUŠČICA

Evropska vas V počastitev dneva Evrope je v sredo, 8. maja, že trinajsto leto, potekal izven šolski javni projekt EVROPSKA VAS. Prireditev je potekala na trgu Leona Štuklja v Mariboru. 35 osnovnih šol iz podravske regije je širši javnosti predstavila ideje in spoznanja o državah EU. Naša šola je tokrat na stojnici predstavljala kraljevino Belgijo. Učenci so preko šolskega leta na več predmetnih področjih zbirali in raziskovali podatke o tej čudoviti deželi. Izdelovali so plakate, zastavice, ki so jih razstavili na stojnici, lotili pa so se tudi izdelave makete najbolj znane stavbe v Belgiji – Atomiuma. Na stojnici nas je obiskala tudi skupina osmošolcev naše šole, ki obiskujejo izbirni predmet turistična vzgoja. Pogledali so stojnice, si izbrali 3 države in o njih napisali poročilo. Obiskalo nas je tudi veliko učencev, vrtčevskih skupin, radovednih posameznikov ali samo naključnih mimoidočih. Cilj tega projekta je spodbuditi medkulturno razumevanje, solidarnost, toleranco, spoznavanje drugih narodov v EU ter zavedanje lastne kulturne identitete.

Najbolj brane knjige v 2012

Maribor, Slovenija, Evropa ...

Mama je rekla ... (anonimno iz 6. razreda …) Če matematika ne bo tri, odpade koncert.

Pobrskali smo po knjižnicah in sestavili seznam najbolj branih mladinskih knjig. Morda bodo med počitnicami zapeljale kakšnega navdušenega bralca : 1. Tatjana Kokalj: Kamen v žepu 2. Kay Wilkins: Luskava zgodba 3. Adam Blade: Osja kraljica Ospik 4. Francesca Simon: Grozni Gašper sreča kraljico / Gašper, nogometni navdušenec 5. Adam Blade: Kralj kuščarjev Komodo 6. Isabel Abedi: Supersestra Lola 7. Andy Stanton: Gospod Gnilc in plešoči medved 8. Primož Suhadolčan: Živalske novice 9. Blake Hoena: Vesoljski lovec na glave 10. Enid Blayton: Skrivnost šepetajočega otroka Svet je, (takšen) kot je. Kakšen bo, je odvisno od tebe in mene. (Katja Berglez: Biseri za Lolo) Kaj je večna skrivnost? Ljubezen. (Novalis)

Ko se konča šola, gremo na morje! V začetku počitnic boš lahko šla k prijateljici v Mursko Soboto. V jeseni boš dobil psa, a boš moral zanj skrbeti. Če boš odlična, se ne bomo preselili! Šolsko leto si dobro opravila! Moja mama ni rekla nič posebnega. Malo še vzdrži, kmalu bo konec šolskega leta … Še malo, pa bomo uživali! Poglej, kaj vse boš lahko počela:: plesala , brala, gledala filme, in se zabavala tudi na Lentu. Kdo je rekel, da so počitnice dolgočasne? Letos se boš lahko udeležila poletnega tabora. Z očetom sva se dogovorila, da bomo večji del dopusta preživeli v hribih. Med počitnicami si boš lahko obarvala lase. Ne bomo šli na morje, temveč v toplice. Letos se že lahko naučiš malo kuhati.


Stran 17

Mala šola zdravja-cepljenje deklic proti HPV V Slovenji je samoplačniško prostovoljno cepljenje proti HPV možno od leta 2006. Program cepljenja proti HPV je uveden že v 19 držav EU: Avstriji, Belgiji Danski, Franciji, Nemčiji, Grčiji, Islandiji, Irski, Italiji, Latviji, Luksemburgu, Nizozemski, Norveški, Portugalski, Romuniji, Sloveniji, Španiji, Švedski in Veliki Britaniji, medtem ko je Malta v procesu uvajanja cepljenja 12letnih deklet. Cepljenje je prostovoljno. Deklice bodo cepljene, če se bodo starši s tem strinjali. Cepiti je smiselno deklice, ki še niso imele spolnih odnosov. Določitev starosti temelji na podatkih, pri kateri starosti lahko pričakujemo, da deklice še niso imele spolnih odnosov in še ni prišlo do okužbe. 11-letne deklice bodo zato vključene v redni program cepljenja in plačilo bo potekalo preko zdravstvene zavarovalnice. Druga cepljenja pri starejših deklicah ali mlajših ženskah ostajajo samoplačniška. Pomembno je vprašanje, če cepljenje proti HPV zagotavlja deklicam stoodstotno zaščitenost proti HPV in s tem proti raku materničnega vratu. HPV je eden ključnih povzročiteljev raka materničnega vratu. HPV mora biti prisoten, če naj se razvije rak materničnega vratu in predrakave predstopnje. Okužba s HPV se razvije pogosteje, če mlada dekleta zgodaj začnejo s spolnimi odnosi in če imajo veliko število spolnih partnerjev. Če govorimo o predrakavih spremembah in raku materničnega vratu (rak se vedno razvije po predstopnjah, blažjih oz. hujših predrakavih spremembah), tako dvovalentno kot štirivalentno cepivo ščitita proti HPV 16 in 18, ki sta najpomembnejša povzročitelja hujših predrakavih sprememb in raka materničnega vratu. Raka materničnega vratu povzro-

čata v približno 70 %. S cepljenjem torej ne moremo preprečiti vseh rakov materničnega vratu. Glede na to, da se pri obeh cepivih kaže tudi zaščita proti nekaterim sorodnim genotipom HPV, bo ta odstotek verjetno blizu 80 %. Presejanje je še naprej potrebno in pomembno. Ženske morajo v vsakem primeru hoditi na redne preglede h ginekologu. Res je, da večina okužb, približno 90 %, po enem letu izzveni in ne pušča nobenih posledic. Če se kot posledica pojavijo genitalne bradavice, vemo, da je prišlo do okužbe z nizkorizičnimi HPV, ki praviloma ne povzročajo raka materničnega vratu. V 10 % pa se razvije tako imenovana perzistentna (stalna, trdovratna) okužba, ki je organizmu ne uspe premagati. Virusi ostanejo prisotni na materničnem vratu in lahko pozneje povzročijo razvoj predrakavih sprememb ali celo raka materničnega vratu. Na to, da se ta okužba v večjem odstotku razvije v raka, vpliva predvsem kajenje, določeni genetski dejavniki, rak materničnega vratu v družini. Nekateri strokovnjaki pravijo, da na to vpliva tudi več kot pet let jemanja oralnih kontraceptivov. Nekateri visokorizični HPV – to sta HPV 16 in 18 – so lahko agresivnejši. Eden pomembnih dejavnikov naj bi bila tudi velikost okužbe. Če je okuženo mesto zelo obsežno, potem je domnevno večja verjetnost, da bo prišlo do perzistentne okužbe. Na 25. mednarodni konferenci so bila o cepljenju proti HPV predstavljena tudi priporočila Svetovne zdravstvene organizacije (SZO), ki so izredno pomembna in zavezujoča za vse države. V teh priporočilih je bilo poudarjeno, da so rak materničnega vratu in ostale s HPV povezane bolezni javni zdravstveni problem. HPV poleg raka materničnega vratu

v določenem odstotku povzročajo še druge bolezni, kot so rak zadnjika, rak zunanjega spolovila, rak nožnice in celo rak grla pa tudi genitalne bradavice in respiratorno papilomatozo. V priporočilih je zapisano, da je cepljenje priporočljivo ter da naj se vključi v redne programe cepljenj. Poudarjeno je tudi, da gre za zelo dobri cepivi, ki se glede indikacij in vsebin le malenkost razlikujeta. Cepljenje je najučinkovitejši ukrep za preprečevanje bolezni. Opravljene so bile tudi številne raziskave stroškovne učinkovitosti tako po svetu kot tudi pri nas. Že stroški odkrivanja in zdravljenja predrakavih sprememb in raka govorijo v prid cepljenju, lahko pa prištejemo še stroške kontrolnih pregledov, zdravljenje predrakavih sprememb in raka materničnega vratu, odsotnost z dela pa še kaj. Vedno je treba tudi poudariti, kakšne so psihološke obremenitve za žensko, ki dobi patološki izid brisa materničnega vratu. Razvoj neozdravljivega raka materničnega vratu je zelo žalosten in trpek. Rak se v večini primerov razrašča lokalno in bolnica živi vedno manj kakovostno. To so žalostne usode, ki jih je v 70 ali 80 % mogoče preprečiti. Cepljenje proti HPV je najsodobnejši način preprečevanja predrakavih sprememb in raka materničnega vratu, nekaterih benignih bolezni in drugih rakov, povezanih s HPV. Cepivo je tudi po mnenju SZO varno. Čez nekaj let bo ta zaščita za deklice izredno pomembna, saj lahko omenjene bolezni pomenijo tragedijo za deklice, ki bodo takrat že ženske, in tudi za njihove starše. (Povzeto po Naša Lekarna: Cepljenje je najučinkovitejši ukrep za preprečevanje bolezni: rak materničnega vratu. Pogovor s prof. dr. Marjetko Uršič Vrščaj, dr. med, specialistko ginekologije iz Onkološkega inštituta v Ljub-


Stran 18

PUŠČICA

Otroški parlament Tema 23. otroškega parlamenta je bila Odraščanje. Prinašala je kar nekaj sprememb v poteku dela, kot v zastavljenih ciljih. Učitelji mentorji naj bi otroški parlament predvsem moderirali, sicer pa prepuščali pobude in zaključke učencem. V okviru razrednih ur in šolskega parlamenta so potekala srečanja, kjer so učenci od 4. do 9. razreda izpostavljali prednosti in pomanjkljivosti odraščanja. Pomembne ugotovitve so se nanašale na družino, ki so tako še enkrat potrdile, da je zelo pomembno, da otroci odraščajo v ljubečem okolju, v katerem se učijo odgovornosti in razumevanja. Seveda je pomembna tudi šola in druženje z vrstniki, nekoliko nelagodno pa so se odkrivale tudi vsakdanje skrbi povezane s krizo, ki jo živimo. Učenci so pripravili tudi kratko srečanje za starše, kjer so predstavili svoja razmišljanja.

Učenci so razmišljalo, kakšno vlogo imajo v svoji družini.

Ali dobro vidiš? V aktivu naravoslovja smo v letošnjem šolskem letu načrtovali izvedbo skupnega nastopa za učence 8. b in 4. a –razreda pri predmetih biologija in naravoslovje in tehnika. Učno uro smo izvedli v sredo, 24. aprila 2013. Pri pouku naravoslovja in tehnike v 4. a ter biologije v 8. b smo tako združili moči in se učili o čutilu za vid. Sodelovanje učencev je bilo zabavno in poučno. Spoznali smo zgradbo očesa, poiskali slepo pego, z očmi pa smo tudi telovadili. Učenci so ob raziskovalnem učenju aktivno pridobivali znanje in ga tudi poglabljali. Oko je izredno občutljiv in važen organ. Zato ga skušajmo obvarovati udarcev, sunkov, pritiskov, pa tudi prahu in dima. Ne glejmo v sonce, pa tudi ne predolgo na snežno ploskev, obsijano od sonca! Osmošolci so zelo skrbno opravili svojo nalogo in bili četrtošolcem v pomoč pri spoznavanju nove učne snovi. Pri učni uri so nastali tudi zanimivi posnetki. Zapisala: Nataša Štok, prof. Očesna telovadba je koristna in preprosta (fotografija zgoraj) Poiščimo svojo slepo pego, Zakaj je v temi zenica široka? (fotografija spodaj)


Stran 19

Področno tekmovanje iz matematike Državno tekmovanje osnovnošolcev v znanju matematike je eno najstarejših tekmovanj slovenskih osnovnošolcev v znanju katerega izmed šolskih predmetov, saj je bilo prvo, tedaj še republiško, tekmovanje organizirano že v šolskem letu 1964/1965. V letu 1970/1971 je tekmovanje dobilo ime po Juriju Vegi. Od preimenovanja dalje skladno s sprejetim pravilnikom za dosežek na šolskem tekmovanju lahko prejmejo bronasto, za dosežek na področnem tekmovanju srebrno in za dosežek na državnem tekmovanju zlato Vegovo priznanje. Po letu 1990 se jugoslovanskih zveznih tekmovanj nismo več udeleževali in tedaj se je pokazala potreba po drugačnem sodelovanju v mednarodnem merilu. Tako smo v šolskem letu 1994/1995 poskusno izvedli šolsko tekmovanje z nalogami Evropskega matematičnega kenguruja, od šolskega leta 2003/2004 dalje pa so take naloge na voljo za vse razrede osem- in devetletne OŠ. Tekmovanja na vseh ravneh potekajo pod okriljem DMFA Slovenije – Društva matematikov, fizikov in astronomov.

Cilji in namen tekmovanja:  širjenje znanja in poglabljanje že osvojenih znanj tudi nad zahtevnostjo rednega programa na področju matematike za OŠ,  primerjanje znanja med učenci na področju matematike,  popularizacija matematike,  odkrivanje in spodbujanje za matematiko nadarjenih učencev,  motivacija za nadaljnje poglabljanje znanja s področja matematike, spodbujanje druženja mladih iz različnih šol in okolij. Ravni tekmovanja:  šolsko tekmovanje za bronasto Vegovo priznanje,  področno tekmovanje za srebrno Vegovo priznanje in  državno tekmovanje za zlato Vegovo priznanje.

mariborsko-taborske regije (OŠ Franceta Prešerna Maribor, OŠ Ludvika Pliberška Maribor, OŠ Angela Besednjaka Maribor, OŠ Rada Robiča Limbuš, OŠ Leona Štuklja Maribor, OŠ Janka Padežnika Maribor, OŠ Maksa Durjave, OŠ Tabor I Maribor). Pomerilo se je 26 sedmošolcev, 24 osmošolcev in 24 devetošolcev. Pripravili smo kratek kulturni program in poskrbeli za to, da so lahko uspešno izkazali svoje matematično znanje in šolo zapustili s prijetnimi občutki. Našo šolo je zastopalo kar 14 tekmovalcev. O njihovih uspehih poročamo v atomčkih. Zapisala: Metka Potočnik

Področno tekmovanje 2012/2013 V letošnjem šolskem letu je potekalo že 49. tekmovanje za Vegova priznanja. Naša šola je bila ena izmed organizatoric področnega tekmovanja za srebrno Vegovo priznanje. Tako smo 4. aprila gostili mlade matematike iz osmih osnovnih šol

Na matematično-logičnem področju si je letos prislužil naslov za naj tekmovalca. Matjaž se lahko pohvali z bronastim in srebrnim priznanjem iz logike, od zlatega priznanja pa ga je ločila le polovica točke. Tudi na tekmovanjih iz matematike se je zapisal med dobitnike priznanj na vseh ravneh tekmovanja. Tako je bil najboljši že na šolskem tekmovanju Mednarodni matematični kenguru, dosegel srebrno priznanje na področnem tekmovanju in se v močni konkurenci uvrstil na državno tekmovanje iz matematike. Pridno je vadil in brusil možgane in tako dosegel še ZLATO priznanje iz matematike in se vpisal med najuspešnejše sedmošolce na tem področju v Sloveniji. Z njim se veselimo vsi na šoli in smo ponosni, da ugled naše šole širi po vsej državi.

Matjaž Robnik - zlato Vegovo priznanje

Matjaž Robnik, uspešen matematik


Stran 20

PUŠČICA

Od tu in tam … Od tu in tam …

Od tu in tam ...

Stefanova priznanja Posamezna tekmovanja iz fizike za osnovnošolce so potekala že pred letom 1980. Od leta 1994 pa osnovnošolci tekmujejo za zlata, srebrna in bronasta Stefanova priznanja. Fizikalna tekmovanja so se včasih nekoliko razlikovala od ostalih osnovnošolskih tekmovanj. Glavni razliki sta bili v tem, da niso tekmovali posamezniki, ampak dvočlanske šolske ekipe in , da so na državnem tekmovanju učenci ob teoretičnih reševali tudi eksperimentalne naloge. Od leta 1999/2000 dalje je bil na državnem tekmovanju teoretični del ocenjevan posamično, eksperimentalni del pa še vedno ekipno. Od šolskega leta 2005/2006 dalje pa učenci na vseh ravneh tekmujejo posamično.

Manja Kelemina, 2.c-razred

Diši po počitnicah Nikita Arslanovski iz 7. a in Ema

Širec iz 6. b–razreda sta prijateljici. Včasih med odmori malo poklepetata, več druženja pa si privoščita na treningih, ki jih obiskujeta. Obe trenirata karate. Zelo sta uspešni, Ema ima prvi rjavi pas in je podprvakinja v borbah v svoji kategoriji (-40 kg), Nikita ima drugi rjavi pas sicer pa je bila prva v borbah in

katah v osnovnošolski ligi. Ema pravi, da v borbah uživa, najraje pa je na blazini z Nikito. Ne glede na to, kakšni so rezultati borb, ostajata dobri prijateljici. Ema je povedala, da je karate včasih malo nevaren, dobri rezultati vzbujajo strah pri nasprotnikih. V vsakdanjem življenju pa morata paziti, da svojega športnega znanja ne uporabita niti pomotoma.

Nikita in Ema v prijateljskem klepetu

strip

strip

strip

strip

strip

strip


Stran 21

Od tu in tam … Od tu in tam …

Od tu in tam ...

Zaslužene počitnice za 1. c -razred Po trdem delu pride cas za pocitek, zato se sedaj zelo veselijo pocitnic.

Kako se veselijo pocitnic nasi prvosolci? Ustavili smo se med ucenci 1.c-razreda, ki so povedali, da so se naučili lepo in pravilno zapisovati velike tiskane črke. Citeljica Katja Cujes je povedla, da prebirajo in pisejo že krajša besedila. Solsko leto je bilo dolgo, a zanimivo. Najbolj zanimivi so dili dnevi dejavnosti. Obiskovali so tudi plavalni tecaj, tekali na Poljanah, pesacili po hribih in se vzpeli na Urban, obiskali so trznico … Zanimivim dnevom pa kar ni konca. Ucenci so osvojili veliko novega znanja in videli ter slisali veliko zanimivosti.

Lep in pravilen zapis Ane Vrca in Lepljenka Nataša Tomic iz 1.c– razreda

Video podmladek Sva Til in Miha in snemava videe. Večinoma so smešni, kdaj pa kdaj tudi resni. Snemati sva jih začela, ko sva se spoznala. Najprej sva jih snemala samo za zabavo, a po kratkem času je to postala resna stvar. Idejo za video navadno dobiva, ko nama je dolgčas. Včasih snemava kar s telefonom, ko pa gre za res, pa snemava s profesionalno kamero ter stojalom, če je potrebno. Za snemalno opremo in za montiranje videov poskrbi Miha (na računalniku ima ustrezen program), za kostume pa Til. Video, ki se

strip

strip

nama je zdel zelo smešen, sva dala na spletni portal facebook. Že po samo enem dnevu je imel 20 všečkov, kar je kar veliko. Proti koncu šolskega leta nama je razredničarka predlagala, da posnameva kratek video za zaključni nastop. Takoj sva zgrabila priložnost, vzela sva kamero in kostume ter že naslednji dan začela snemati. Za video sva se zelo potrudila. Ko je napočil čas, sva ga pokazala sošolcem. Zelo naju je bilo strah, ker nisva vedela, če jim bo všeč. Ko so se ob prvi šali začeli smejati, sva

strip

strip

bila zelo srečna, ker sva vedela, da sva se približala svojim sanjam. Želiva si postati youtube zvezdi. Najini vzorniki so: Smosh (Ian Hecox, Anthony Padilla), Shane Dawson in Ryan Higa. Nedolgo nazaj sva s sošolkama naredila video o življenju plemiške družine. Pokazali smo ga učiteljici zgodovine in vsi dobili odlično oceno. Miha je videu dodal glasbo, glas pripovedovalca in

strip

strip

Opis slike ali grafike.

Lara Rukelj, 3. a-razred


Stran 22

PUŠČICA

NAŠI MLADI USTVARJALCI »Kakšne povedi?« »Rad bi povedal mamici in atiju, da ju imam rad, na poseben Nekoč se je družina Jakopovič zelo zgodaj zjutraj s psom Piki- način.« jem odpravila na izlet k jezeru. Na poti so jih ustavile žabe. In tako sta deček in dedek pričela nabirati ustrezne črke. Deček Jakob je stopil iz avta in hotel žabe prestrašiti. A žabe so še kar je polagal črke na travo pod drevesom in nastal je napis: naprej skakljale. Piki je pogledal skozi okno in močno zalajal. MAMI, ATI, RAD VAJU IMAM! Žabe so se prestrašile in zbežale. Družina je nadaljevala pot. Ko so prišli do jezera, so se usedli na rob pomola. Tam je son- Tin Kuhar, 3. a-razred ce tako pripekalo, da so se morali vsi člani družine namazati s kremo. Oče Marko je predlagal, da bi ostali še cel teden, saj so SLADOLED imeli počitnice. Vsi so se strinjali. Oče je odšel po šotor. Postavili so ga ob drevesu in nanj privezali še visečo mrežo. Nato so Ko pride iz žlice v kornet, odšli ribarit. Ujeli so dva kilograma rib. Zvečer so si pripravili ga otrok poliže že spet. večerjo in se poveselili. A sladoled nekaj zasliši, Sklenili so, da bodo še večkrat prišlo do jezera. ko pridejo vesele miši. Sladoled se pozanima, Sara Punčec, 2. b-razred hm, katera bi me spekla, če pa nobena ni nič rekla. SREČANJE Z ŽABAMI Za konec Družina je šla na morje. Med potjo so srečali žabe. Ustavili so pa me dajo miši v lonec. se, da bi žabe odskakljale s ceste. Ko so žabe prečkale cesto, so nadaljevali pot. Na morju so se kopali. Naredili so si piknik. Gal Drakšič, 3. b-razred Potem so odšli domov. Doma so se spominjali, kako je bilo na morju. DRUŽINA JAKOPOVIČ GRE NA IZLET

Žan Jaunik, 2. b-razred MOJA ŽIVAL ŽABE IN SUMLJIVI ZVOKI

Doma imam mačka. Ime mu je Bajs. Ima zelene oči kot trava. Z njim se rada igram, je prijazen in ne grize. Rad skače na

Nekoč je živela družina Rega Kvak. Najmlajša žabica Poskočnica je šla na sprehod s svojim očkom Debelinkom. Kar naenkrat sta zaslišala sumljiv zvok avtomobila. Hitro sta stekla domov, da opozorita mamo, brata in sestro na nevarnost. Odšli so na kraj dogodka, a ničesar niso slišali. Stopili so na cesto, takrat je pridivjal avto in žabe povozil. Matjaž Mihael Mars, 2. b-razred BRANJE Nekoč je živel fantič. Bil je star pet let. Nekega dne je videl drevo s črkami. Stekel je k njemu in rekel: »Drevo, prosim, povej mi črke vse!« Drevo mu je odgovorilo: »Zakaj neki bi ti jih povedalo? Saj jih imaš obešene! Poberi si jih in sestavljaj povedi!« Fantič je stekel je po lestev in začel plezati. Nato je prišel dedek. »Kaj pa počneš? Saj to je najpomembnejše drevo!« je rekel dedek. »Želim sestaviti povedi!« je rekel deček.

Manja Kelemina, 2. c-razred


Stran 23

NAŠI MLADI USTVARJALCI Naučil sem se zakuriti ogenj, veliko sem izvedel o živalih, spoznal sem družabno igro pikčeneli. Povedali so nam tudi, kako visok je Triglav. Jan Izvedela sem, da lahko s pomočjo različnih pripomočkov izvemo, kje smo in tudi, da zajček svoj iztrebek tudi poje. Ilona Naučil sem se streljati z lokom in upravljati konja. Konji najraje jedo jabolka. Zdaj vem, da se drevesa borijo za svetlobo. Patrick

Tamara Reicht, 2. a-razred Na Zemlji mu je bilo všeč in kmalu je spoznal in pridobil veliko dobrih prijateJAKA IZ VESOLJA RAZISKUJE ljev. SVET Nekoč je živel medved z imenom Jaka. Živel je v vesolju in zelo rad je raziskoval svet. Najraje je imel svojo hišno potujočo raketo, ker jo je lahko vozil in v njej tudi spal. Nekega dne si je nadel čelado, poletel z raketo in pristal na planetu Zemlja. Rekel je: »Ups! Pozabil sem si sneti čelado.« Potem je še dodal: »Zdaj grem pa naprej.« Odpravil se je proti Afriki. Ustavil je raketo in pogledal skozi okno. »Kaj je to? Ojoj! Ali je to medved ali pošast?« Pogledal je v knjigo o živalih v Afriki in začel brati. Razmišljal je: »Hm, katera žival je to? Je rumena, na hrbtu pa nosi dva hribčka. To je kamela!« Slekel je astronavtsko oblačilo in si nadel hlače in majico. Pomislil je, da mu je bil izmed vseh planetov, ki jih je obiskal v vesolju, najbolj všeč planet Zemlja. Odločil se je, da bo živel tukaj.

Počil je lonec in pravljice je konec. Alina Majcen, 3. b-razred

Naučila sem se, da moramo skrbeti za živali. Videla sem tudi dolgo paličnjakovo telo. Iva Jahali smo konje, streljali z lokom, igrali nogomet, zakurili taborni ogenj, igrali smo se igri pikčeneli in se zabavali , kos mos se igrali lov za zakladom. Šli smo tudi v disko.

IZ ŠKORPIJONOVEGA ČASOPISA V škorpijonov časopis so pisali učenci 3.c-razreda

Kaj si se naučil/a v šoli v naravi? Naučila sem se streljati z lokom in jahati konja. Hodili smo po gozdu in se naučili poslušati. Tamara Naučil sem se veliko o živalih in rastlinah, pa tudi kako moraš skrbeti za konja, ki ga lahko treniraš le pol ure na dan. Noa Eva Rob, 4. b-razred


Stran 24

PUŠČICA

NAŠI MLADI USTVARJALCI ŠOLO IMAMO RADI VSI Danes ne rabiš torbe, saj ocen več ne bo. Ne razbijaj si glave, hej! Samo zabavaj se! Danes ne rabiš več zvezkov in pa znanja tudi ne, daj odloži knjige, samo pripravi se na počitnice. Pazi zdaj ! Šolo imamo radi vsi (imamo radi vsi) , a vsak se konca veseli. (konca veseli) Šolo imamo radi vsi (imamo radi vsi), vendar se nam zdaj na morje vsem mudi! Nori, nori, razred zdaj nori! Nori, nori, razred zdaj nori! V šolo smo radi hodili, naučili se kaj. Res lepo se imeli, glej! Pouka konec je zdaj! Učenje, znanje in testi, zbrali smo zadnje moči! »Učitlom« naj gre zahvala, da bili tako uspešni smo vsi. Pazi zdaj! Šolo imamo radi vsi (imamo radi vsi), a vsak se konca veseli (konca veseli). Šolo imamo radi vsi (imamo radi vsi) vendar se nam zdaj na morje vsem mudi! Še naprej se bomo učili, ta trenutek pa ne, se bomo zdaj od vas poslovili! Šolo imamo radi vsi (imamo radi vsi), a vsak se konca veseli (konca veseli). Šolo imamo radi vsi (imamo radi vsi),

vendar se nam zdaj na morje vsem mudi! Aneja Šurina, 5. a–razred ODKRILA SEM NOV PLANET Z raketo sem prispela na zelo nenavaden planet. Polovica planeta je bila bele, druga polovica pa črne barve. Skočila sem iz rakete in stopila na belo podlago. Začela sem se pogrezati, saj so bila tla kakor živo blato. Nič nisem mogla storiti, živo blato me je kar vleklo v globino oziroma v notranjost planeta. »Na pomoč, pomagajte mi!« sem vpila, a vedela sem, da mi ne more nihče pomagati, saj na tem planetu ni nihče živel. Kmalu pa sem ugotovila, da tu vendarle je življenje. Ko sem ugotovila, da je z mano konec, sem začutila močan sunek in pristala sem na visokem drevesu. Prijela sem se za trdno vejo in si z njo pomagala v udoben položaj. Namestila sem se v krošnji in se razgledala naokoli. Vsepovsod je bil gozd in zgledalo je, da sem se znašla na najvišjem drevesu. Zelo zanimivo je bilo, da so bila na moji levi drevesa lepa, zelena in na njih je bilo mnogo listov, drevesa na moji desni pa so bila suha, votla in temačna. Bila so prav strašljiva. Iz svojega nahrbtnika sem vzela daljnogled in pogledala v obe smeri. Na koncu vsakega gozda sem opazila grad. Grad na levi je bil lep, urejen in pisan, grad na desni pa grd, črn, zanemarjen in skoraj razpadel. Ker nisem imela namena prespati na drevesu, sem se odločila , da bom splezala dol in se odpravila proti veselemu in lepemu gradu na koncu levega gozda, ki me je kar vabil k sebi. Mislim, da sem plezala najmanj pol ure in kar petkrat sem za las ušla padcu na trdna tla. Ko sem končno le prišla do zadnje veje, sem z nogo najprej preverila, če niso tudi tla kakor živo

blato. Na srečo niso bila, zato sem vesela skočila. Ves čas sem imela občutek, da me nekdo opazuje. Zato sem se ozrla naokoli in v tistem grozljivem gozdu sem zagledala dve postavi. Bili sta grde rjave barve. Imeli sta dolg rep, velik nos in grozne oči. V dolgih rokah sta držali kopje. Zdelo se je, kot da me nameravata pojesti za kosilo. Stekla sem na levo, kakor hitri se je dalo, a zaletela sem se še v eno takšno bitje. »Počakaj, prosim te!« je ta zaklical za mano, a jaz se nisem ozirala, samo tekla sem in tekla. Gozd je bil zelo lep in poln rastlin, tako da sem se s težavo prebijala skozenj, saj sem se morala izogibati grmovju in vejam dreves. Pomislila sem, da bi bilo bolje teči med groznimi drevesi na desni strani, vendar sem se bala, da bi bilo tam še več groznih bitij, ki čakajo na pojedino. Ker sem se utrudila, sem se ustavila, sedla na večji kamen ter spila nekaj vode iz plastenke. Naenkrat sem zaslišala: »Nič ti ne bom storil, samo ne poskušaj zopet zbežati.« Ozirala sem se naokoli, a nisem nikogar videla. Pred mano se je z drevesa na tla spustilo tisto čudno bitje. Na prvi pogled se je zdel prijazen in mislila sem, da gre za tisto bitje, v katero sem se zaletela med tekom. Ta je bila svetle barve, tisti dve, ki pa sta imeli v roki kopje, pa sta bili rjave. »Pozdravljena! Mi smo Repovci in živimo na črno-belem planetu. Ti si naša prva obiskovalka. Če se ne motim, si človek in prihajaš iz Zemlje.« »Ja, res je. Kako pa to veš?« me je zanimalo. »Repovci smo zelo pametni in veliko vemo. Nihče, razen tebe, še ne ve za nas, saj je naš planet od zunaj videti, kakor, da na njem nihče ne živi,« je rekel možic. »Vem, saj sem to opazila tudi sama. Nato pa me je površje vsrkalo,


Stran 25

NAŠI MLADI USTVARJALCI kakor živo blato in znašla sem se na tistem velikem drevesu.« Repovec mi je vse razložil: »Tisto drevo je Mejno drevo. Skozi njega poteka neviden zid, ki deli planet na dva dela, naa črn in na bel. Upam, da si opazila razliko. Mi smo zdaj na belem delu. Tukaj živimo prijazni Repovci in smo svetle barve. Vlada nam pravična kraljica. Repovci na črni strani so zlobni. Tudi njihova kraljica je zelo nesramna. So temne, rjave barve in dva izmed njih si že videla. Kot sem že rekel, si brez potrebe bežala, saj si bila na beli strani, onadva pa na črni. Noben Repovec ne more preko nevidnega zidu.« Zdaj mi je bilo vse jasno. Ta prijazen Repovec mi je prej skušal dopovedati, da sem tekla po nepotrebnem. Le zakaj ga nisem poslušala? Povedal je še: »Si opazila naš rep? Rep kaže našo starost. Repovci živimo v povprečju 1000 let in vsako leto se nam rep skrajša za pet centimetrov. Ko umremo, ga sploh nimamo več.« Pogledala sem ga in predvidevala, da je star okoli 250 let. To je tako, kot bi bil človek star malo več kot sedemnajst let. »Zdaj pa pojdiva do kraljice. Mora te spoznati,« je še

Grega Gluk, 7. a-razred

Vanesa Savec, 7. a-razred

dejal in že sva se odpravila. Bina Bedrač Plazovnik, 6. b-razred

ŠPORTNA GIMNASTIKA

Gimnastika je moj najljubši šport! Treniram jo že dolgo. Letos imamo v šoli treninge vsak ponedeljek.

Vaje delamo na raznih gimnastičnih orodjih kot je bradlja ali pa na parterju in ponjavi. Na parterju se izvajajo razni prevali, premeti in drže. Na ponjavi - trampolinu se izvajajo razni skoki. Naša šola dosega v gimnastiki odlične rezultate. Letos smo na občinskem tekmovanju za mini pokal Leona Štuklja dosegli odlično drugo mesto! Tudi sama dosegam dobre rezultate, saj sem lani stala na stopničkah in zasedla tretje, letos pa peto mesto. Poznamo dve različni vrsti gimnastike! Športna, s katero se ukvarjam tudi jaz, in ritmična gimnastika. Ritmična gimnastika je bolj zapletena in zahteva več vaje kot športna gimnastika. Vsi elementi so izvedeni ob zvočni spremljavi. Izvajalka ima pripomoček: žogo, kolebnico, obroč, kij ali trak … Rada se ukvarjam z gimnastiko in upam, da se bo še kdo navdušil nad njo! Tea Lovrenčič, 6. a-razred

Luka Novaković, 9. b-razred


Stran 26

PUŠČICA

NAŠI MLADI USTVARJALCI NENAVADNA SOSEDA Ne morem verjeti. Kako moreta? Gotovo se sprašujete, o kom govorim. No, pa pojdimo nekaj minut nazaj … Ura je bila 8.45, ko sem se zbudila. Zagodrnjala sem in počasi odšla v kuhinjo, kjer me je že čakala mama. »Imam dobro novico!« mi je vsa nasmejana rekla. »Dobila bom psa?!« sem vprašala. Mama se je zahahljala: »Ne žabica,« je rekla. »Preselili se bomo! Ali ni to krasno?!« je nadaljevala, vendar je nisem poslušala. Stekla sem v svojo sobo in točila krokodilje solze– Ne morem se preseliti– Nočem stran od mojih prijateljev– Le kaj naj naredim? »Prispeli smo!« je zaklical oči. Izstopila sem iz avta in opazpvala hišo. Bila je v dveh nadstropjih, modre

barve.. Pred hišo je bil vrt poln različnih rož. Vzela sem kolačke on stopila do sosedov, da se predstavim. Potrkala sem na vrata. Odprla mi jih je deklica z rdečimi lasmi, ki o bili spleteni v kiti, ki sta ji štrleli z glave. Oblečena je bila v prekratko rumeno oblekco, kratke modre hlačke in dve različni nogavici– Predstavila se je kot Pika Nogavička in me povabila v hišo. Odpeljala me je v dnevno sobo, kjer mi je predstavila gospoda Ficka, Anico in Tomaža. Nato je odstranila staro sliko in odprla skrivna vrata, ki so se skrivala za njo. Nenadoma je planil v sobo oduren čarovnik, ki se je skrival v skrivni sobi, zgrabil gospoda Ficka in izginil. Pika nas je presenečeno pogledala in rekla: »Kaj še čakate lenuhi, čaka nas nova dogodivščina! Gremo!« Planila je v skrivnostno sobo, mi pa za njo. To bo še dolg, dolg dan! Nika k. Dajčman, 7.b-razred

AKROBATIKA Pred dvema letoma me je prijateljica povabila, da bi z njo začela trenirati akrobatiko. Ure akrobatike so potekale ob nedeljah zvečer , ker mi je to ustrezalo sem začela trenirati. Ko sem prišla k prvi uri akrobatike so se mi vaje zdele zelo težke. Najprej smo se dobro ogreli, nato smo začeli z lažjimi vajami, kot so kolo, preval naprej in preval nazaj in stoja. Po parih treningih smo prešli na malo težje vaje na primer: skoki iz male prožne ponjave, obrat za sto osemdeset stopinj, obrat za tristo šestdeset stopinj in medvedka to je preval letno. Ko smo vse to že dobro znali smo začeli trenirati salte naprej in nazaj na velikem trampolinu, premeti in rondati. Dostikrat smo skakali tudi iz male prožne ponjave v penice. Pri akrobatiki smo delali tudi veliko različnih vaj, za moč kot so trebušnjaki, skleci in vaje za krepitev drugih mišic,in rastezne vaje ,da bi bili bolj gibčni. Meni je akrobatika všeč predvsem zaradi salt in trampolinov to sem imela že od nekdaj rada. Eva Hajnrih, 7.a-razred

Poučna in lepa razstava v Arnoldu, ki nas je popeljala v skrivnostni svet pohorskega rastlinja


Stran 27

NAŠI MLADI USTVARJALCI

PISMO Maribor, 22. 3. 2013 Dragi zanamci mojih zanamcev!

Nikolina Pelemiš, 4.b-razred

MOJE VESELJE JE V GORAH Gore so čudovite, zato se rad nanje povzpnem. Ko pridem na vrh, uživam v osvobajajočem občutku. Zdi se mi, da kljub utrujenosti pridobim nove moči. Nekega dne, ko smo bili na počitnicah v Črni gori, smo se z družino odpravili na Veliki Medžet (2300 m). Na začetku smo hodili po ravnici. Z bratom sva hodila spredaj, saj so ostali zaostajali. Ko smo nekaj čas tako hodili, smo prišli do križišča planinskih poti. Usmerili smo se s pomočjo zemljevida. Kmalu smo se začeli vzpenjati. Hodili smo približno 3 ure, nato pa smo v senci velike skale počivali. Z očetom in bratom smo se nato odpravila na Veliki Medžet, ostali člani družine pa na Malega. Mi trije smo šele sedaj okusili pravo vzpenjanje. Bilo je zelo naporno, a vrh, ki smo ga čez čas zagledali, je poplačal naš trud.

Lahko bi napisal tudi: »Dragi vnuki!« Morda me takrat, ko boste brali moje pismo in ga tudi razumeli, ne bo več na svetu. Rad bi vam povedal kaj o svojem domu. Pisanje o domu, domovini in maternem jeziku ni nikoli lahko. Pravzaprav je to najtežja stvar. Naj vam najprej povem, kaj meni pomenijo besede dom, domovina in materni jezik. Dom meni osebno pomeni hišo, kjer sem se rodil, mojo družino, vse, kar spada v hišo z ljubečimi starši in otroki. Pomeni mi hišo, polno ljubezni in medosebnega spoštovanja. Hišo, kjer so vsi srečni in zadovoljni, ko so doma. Domovino je težje definirati, saj ima vsaka oseba drugačno razumevanje pomena besede. Domovina pomeni deželo, kjer je doma tvoj materni jezik. Morali bi biti ponosni na deželo, kjer smo se rodili, spoštovati in ceniti moramo jezik in se boriti za njegovo ohranitev, kot so to počeli Slovenci med vojnami.

Materni jezik je jezik naših staršev in nam je bil položen v zibelko. Zato bi ga morali ceniti in se ga ne sramovati. Ni pomembno, kam nas nese pot življenja, kjerkoli bomo živeli (tudi jaz pri svojih petnajstih letih), se moramo vedno zavedati, da je dom tam, kjer je naše srce. Tudi, če ne bomo živeli v naši lepi domovini, v majhni Sloveniji, moramo vedeti, da je naš dom. Tudi zdaj, ko že sedem let ne živim več v svojem rojstnem mestu, zame še vedno najlepšem mestu na svetu, v Mariboru, čutim, da pripadam njemu in sem del njega. Nanj me vežejo spomini iz zgodnjega otroštva, nanj me veže ljubezen do ljudi, ki so veliko pripomogli k mojemu razvoju. Kam misel? Stoj! Razumevanje sočloveka naj vam bo vodilo v življenju. Morda bo v času vašega življenja to še bolj pomembno. Naučiti se morate, da lahko zaupate samo pravim prijateljem. Te pa je na žalost vedno težje najti. Nikoli, ampak res nikoli, ne sme zamreti vaš občutek pripadnosti rodnemu mestu, rodni deželi, maternemu jeziku, saj bo brez tega počasi in tiho propadal naš narod. Tega si pa ne želite, imam prav? O svoji domovini moramo vedno govoriti polni hvale, saj s tem kažemo, koliko nam je do ohranitve jezika, naroda ...

Jure Zavratnik, 8.b-razred Jean Patrick Novak, 9. b-razred


Stran 28

PUŠČICA

ATOMČKI

ATOMČKI

ATOMČKI

Športni dosežki (občinska tekmovanja) ŠPORTNA PANOGA

1.

2.

3.

4.

5.

DOSEŽENO MESTO EKIPNO IN DATUM TEKMO. UČENCI UČENKE

KOŠARKA STAREJŠI

5 12.12.2012

1 7.1.2013

KOŠARKA MLAJŠI

1 4.3.2013

1 18.3.2013

ODBOJKA ST.

5 18.12.2012

12 17.11.2012

ODBOJKA ML.

8 11.3.2013

7 27.3.2013

ODBOJKA MINI

3 14.5.2013

5 15.5.2013

ROKOMET ST.

1 14.11.2012

3 24.11.2012

ROKOMET ML.

1 6.5.2013

3 6.5.2013

NOGOMET ST.

9 24.1.2013

NOGOMET ML.

5 11.6.2013

3 10.6.2013

ATLETIKA ST. EKIPNO

4 3.10.2012

1 3.10.2012

V EKIPI SO IGRALI DOSEŽENO MESTO POSAMEZNO: DISCIPLINA IN MESTO UČENCI UČENKE Habulin, Tomažič, Slana, Škobalj, Dvoršak, Žvan, Grašič, Rozman, Vujačič, Bežan, Anders,, Hacin, Majcen, Kolar, Zavratnik, Boštjančič, Lah, Riđal, Gracej Toplak, Kolar, Garmut, Grašič, Vujačič, Majcen, Škobalj, Anders, MerKoren, Šerbinek, Budja, šnik, Krepek, Boštjančič, Čokolič, Batišta, Rozman, Sakač, Riđal, Krasič, Fermišek, Tomažič Maj, Kolar, Širec Gracej Herman, Habulin, Novak Ž., Kolar, Gluk, Kokelj

Poznič, Dovnik, Lesjak, Hacin, Žvan, Dvoršak, Šeruga, Lah Rozman, Gluk, Soldo, Arslanovski, Boštjančič, Vujačič, Marhold, Grašič, Šiler, Grmek, Vele, Dobaj, Sakač, Fermišek Grmek, Meršnik Kump, Poznič, Petelin, Jan- Kolar, Garmut, Čokolič, žič, Rantuša Lampreht, Adorno, Smolko, Djurovič Herman, Vedlin, Topolo- Škobalj, Hacin, Dvoršak, vec, Šerbinek, Budja, Sla- Žvan, Toplak, Boštjančič, na, Habulin, Novak J. P., Bežan Tomažič, Kolar R. P., Muminović Budja, Šerbinek, TopoloMeršnik, Anders, Vele, vec, Gracej, Grašič, MajŠirec, Heinrich, Toplak, cen, Rozman, Obradovič, Čokolič, Kajdomcaj, GarRantuša, Petelin mut Kolar R. P., Kokelj, , Herman, Florjančič, Vidovič, Muminovič, Žagavec Gluk, Rozman, Korošec, Velec, Dobaj, Meršnik Z., Žuraj, Marhold, Sakač, Škobalj, Širec, Heinrich, Savič, Šerbinek Toplak, Boštjančič, Meršnik A. Kolar R., Kalanj, Vedlin, Poznič, Dovnik, Ličina, Habulin, Koroša, Herman, Žvan, Dvoršak, Toplak, Slana, Žagavec, Soldo, Boštjančič, Heinrich, ŠkoNovak J. P., Horvat, Krsta- balj, Vele, Borkovič Neža novič, Šerbinek, Vidovič, Koželj, Hacin, Bedrač, Novak Ž., Topolovec, Barber, Zapečnik, Emširovič,


Stran 29

PUŠČICA

ATOMČKI

ATOMČKI

ATOMČKI

Športni dosežki (občinska tekmovanja) ŠPORTNA PANOGA

DOSEŽENO MESTO EKIPNO IN DATUM TEKMO. UČENCI UČENKE

V EKIPI SO IGRALI DOSEŽENO MESTO POSAMEZNO: DISCIPLINA IN MESTO UČENCI UČENKE

6.

ALPSKO SMUČANJE VELESLALOM

3 11.2.2013

3 11.2.2013

ci-ni: 04 in mlajši: 4.m: Ribič Mai 12.m: Rajter Matic Dečki 02/03 6. m: Adorno Benjamin 20. m: Rajter Tomaž 26. m: Petelin Matej Dečki 00/01 8. m: Koren Jaka 10. m: Soldo Tim 21. m: Budja Izidor St. dečki l 98/99 15. m: Kokelj Nino 18. m: Vidovič Gal 21. m: Novak J. P.

ci-ke 04 in mlajše: 6. m: Drame Petja 8. m: Punčec Sara 9. m: Hohnec Teja 11. m: Varda Maša ml. dek. 02/03 7. m: Kadiš Lara 10. m: Schabach Tia 11. m: Foster Vita ml. deklice 00/01: 3.m: Veljkovič Marina 5.m: Veljkovič Kristina 10.m: Širec Ema 15. m: Vele Eva ml. deklice 98/99: 2.m: Kaja Žvan 6. m: Dovnik Zala 9. m: Varda Nina 15. m: Dvoršak Neža

7.

PLAVANJE EKIPNO

3 4.6.2013

3 4.6.2013

Kalanj Tadej Grubišič Tonio Kokelj Nino Rozman David

Boštjančič Nika Toplak Heidi Hacin Miša Heinrich Eva

PLAVANJE POSAMEZNO

4.6.2013

4.6.2013

Kategorizirani: Najmlajši 04-06: 2.m: Uduč Miha Nekategorizirani: 1.Triada: 5. m: Neo Kirbiš 10. m: Jan Luka 2. Triada: Korošec Jure 3. Triada: 9. m: Kokelj Nino 13. m: Grubišič Tonio 23. m: Rozman David 25. m: Kalanj Tadej 27. m: Florjančič D. Luka

Kategorizirane: A3: 3. m: Uduč Maja Nekategorizirane: 1. Triada: 3.m: Barada Tyra 4. m: Herman Alina 15. m: Punčec Sara 2. Triada: 12. m: Foster Vita 16. m: Horvatič Katja 3. Triada: 2. m: Heinrich Eva 14. m: Hacin Miša

GIMNASTIKA 1. TRI.

3 21.5.2013

1 21.5.2013

6. m: Koren Tilen 9. m: Lukič Jan 15. m: Baumgartner Rene 16. m: Vujaklija Aljoša 18. m: Fetahi B. Leonardo

1.m:Barada Tyra 3. m: Punčec Sara 5. m: Vajdič Anja 8. m: Drame Petja 15. m: Herman Alina

8.


Stran 30

PUŠČICA

ATOMČKI

ATOMČKI

ATOMČKI

Športni dosežki (občinska tekmovanja) ŠPORTNA PANOGA

8.

DOSEŽENO MESTO EKIPV EKIPI SO IGRALI NO IN DATUM TEKMO. DOSEŽENO MESTO POSAMEZNO: DISCIPLINA IN MESTO UČENCI UČENKE UČENCI UČENKE

GIMNASTIKA 2. TRI

2 21.5.2013

1 21.5.2013

3. m: Janžič Jure 5.m: Verdonik Miha 9. m: Šket Miha 13. m: Kump Ian

GIMNASTIKA 3.TRI.

2 21.5.2013

2 21.5.2013

3. m: Kokelj Nino 6. m: Novak Jean P. 15. M: Novakovič Luka 16. m: Dukič Bojan

9.

DESKANJE:

5

5

4. m: Zavratnik Jure

10.

ODBOJKA NA MIVKI

4 14.6.2012

11.

NAMIZNI TENIS

12.

STRELJANJE ST.

Herman, Turk, Novak, Slana

5 4.3.2013

2 16.1.2013

STRELJANJE ML.

2 16.1.2013

STRELJANJE 1 -5

16.1.2013

14.

BADMINTON EKIPNO

5 12.3.2013

15.

TEK NA SMUČEH

2 8.3.2013

2.m: Jakopovič Tamara 3. m: Hajdinjak Tina 5. m: Foster Vita 6. m: Kolar Tjaša 8. m: Matuš Anja 2. m: Boštjančič Nika 3.m: Gustinčič Ivana 5.m: Lavrenčič Tea 6. m: Kadiš Lara 15.m: Verdonik Ema

Ml. dečki 02/06 5-8. m: Janžič Jure 9-16. m: Rantuša Rene 9-16. m: Kump Ian St. dečki 98/01 33. m: Herman Aljaž 33. m: Žagavec Aljaž 33. m: Tomažič Tim

Ml. deklice 02 /06 3.-4.m: Foster Vita 5. m: Verdonik Ema

1.m: Zavratnik Jure 2. m: Vidovič Gal 9. m: Kokelj Nino

11. m: Žvan Kaja

4. m: Verdonik Miha 6. m: Črešnar Nik 7. m: Fermišek Anej

2.m: Boštjančič Nika

St. deklice 98/01 5. m: Dovnik Zala 9. m: Velec Urška 9. m: Dvoršak Neža

1.m: Foster Vita Dovnik, Žvan, Herman, Vedlin, Habulin Najml. dečki 04/06 8. m: Zapečnik Jan 9. m: Tomasini 12.m: Rajter Matic ml. dečki: 01/03 7. m: Rantuša Rene 10. m: Adorno Benjamin 12.m: Verdonik Miha 15. m: Rajter Tomaž 18.m: Banjanin Andrej St. dečki 98/00 4.m: Kokelj Nino 16.m: Majcen Patrik

Najml. deklice 04/06 2.m: Herman Alina 9.m: Barada Tyra ml. deklice 01/03 2.m: Foster Vita 3. m: Poropat Brina 4.m: Širec Ema 5. m: Vele Eva St.deklice 98/00 4.m: Varda Nina 5.m: Heinrich Eva 6.m: Hacin Miša


Stran 31

PUŠČICA

ATOMČKI

ATOMČKI

ATOMČKI

Športni dosežki (področna tekmovanja) ŠPORTNA PANOGA

1.

KOŠARKA STAREJŠI KOŠARKA MLAJŠI

3.

5.

11.

DOSEŽENO MESTO EKIPNO V EKIPI SO IGRALI DOSEŽENO MESTO POSAMEZNO: DISCIPLINA IN DATUM TEKMO. IN MESTO UČENCI UČENKE UČENCI UČENKE Škobalj, Dvoršak, Žvan, Bežan, Anders,, Hacin, Boštjančič, Lah, Toplak

1 3.12.2012 1 7.3.2013

1 6.3.2013

Grašič, Vujačič, Majcen, Koren, Šerbinek, Budja, Čokolič, Batišta, Rozman, Fermišek, Tomažič Maj,

Škobalj, Anders, Meršnik, Krepek, Boštjančič, Riđal, Krasič, Kolar, Širec, Garmut, Heinric

ROKOMET ST. Budja, Šerbinek, Topolovec, Gracej, Grašič, Majcen, Rozman, Obradovič, Rantuša, Petelin

ROKOMET ML.

1 7.5..2013

ATLETIKA ST. EKIPNO

5 3.10.2012

3 3.10.2012

Kolar R., Kalanj, Vedlin, Habulin, Koroša, Herman, Slana, Žagavec, Soldo, Novak J. P., Horvat, Krstanovič, Šerbinek, Slana, Vidovič, Novak Ž., Topolovec,

Poznič, Dovnik, Ličina, Žvan, Dvoršak, Toplak, Boštjančič, Heinrich, Škobalj, Vele, Borkovič Neža Koželj, Hacin, Bedrač, Barber, Zapečnik, Emširovič,

ATLETIKA ST. POSAMEZNO

16.5.2013

16.5.2013

60 m: 14.m: Krstanovič Nikola 300 m: 4.m: Vedlin Vid 4 x 100 m:13.m: Krstanovič, Dukič, Habulin, Vedlin Višina: 2 .m: Habulin Nejc 9. m: Dukič Bojan

60 m: 5.m: Dvoršak Neža Vortex:: 3.m:Žvan Kaja 14. m: Hacin Miša 23. m: Imširovič Amela Štafeta 4x 100 m: 13.m Boštjančič, Hacin, Heinrich, Dvoršak

ATLETIKA ML. POSAMEZ- 16.5.2013 NO

16.5.2013

60 m: 5. m: Banjanin Vid 600m: 7. m: Korošec Matija Višina: 3. m: Rozman David 6. m: Sakač Blaž 8. m: Koren Jaka Daljina: 4.m: Gracej Bor 10.m: Soldo Tim 15. m: Potočnik Nik Vortex: 2.m: Budja Izidor 6. m: Rantuša L. Rene 10. m: Obradovič Vlado

60 m: 2.m: Boštjančič Nikla 11.m: Jemec Zala 300 m: 15. m: Arslanovski Nikita 600 m: 2.m: Heinrich Eva Daljina: 14.m: Barber Janita Višina: 1.m: Toplak Heidi

NAMIZNI TENIS

5 4.3.2013

Ml. dečki 02/06 5-8. m: Janžič Jure 9-16. m: Rantuša Rene 9-16. m: Kump Ian St. dečki 98/01 33. m: Herman Aljaž 33. m: Žagavec Aljaž 33. m: Tomažič Tim

Ml. deklice 02 /06 3.-4.m: Foster Vita 5. m: Verdonik Ema St. deklice 98/01 5. m: Dovnik Zala 9. m: Velec Urška 9. m: Dvoršak Neža


Stran 32

PUŠČICA

ATOMČKI

ATOMČKI

ATOMČKI

Športni dosežki (področna tekmovanja) ŠPORTNA PANOGA

6.

DOSEŽENO MESTO EKIPNO V EKIPI SO IGRALI DOSEŽENO MESTO POSAMEZNO: DISCIPLINA IN DATUM TEKMO. IN MESTO UČENCI UČENKE UČENCI UČENKE

ALPSKO SMUČANJE VELESLALOM

3 11.2.2013

12.

TEK NA SMUČEH

2

13.

STRELJANJE ST.

14.

STRELJANJE ML.

3 11.2.2013

Najml. dečki 04/06 8. m: Zapečnik Jan 9. m: Tomasini 12.m: Rajter Matic ml. dečki: 01/03 7. m: Rantuša Rene 10. m: Adorno Benjamin 12.m: Verdonik Miha 15. m: Rajter Tomaž 18.m: Banjanin Andrej St. dečki 98/00 4.m: Kokelj Nino 16.m: Majcen Patrik 12.m: Zavratnik Jure 18. m: Vidovič Gal 29. m: Kokelj Nino

6 16.1.2013 9 19.1.2012

ci-ni: 04 in mlajši: 4.m: Ribič Mai 12.m: Raiter Matic Dečki 02/03 6. m: Adorno Benjamin 20. m: Rajter Tomaž 26. m: Petelin Matej Dečki 00/01 8. m: Koren Jaka 10. m: Soldo Tim 21. m: Budja Izidor St. dečki l 98/99 15. m: Kokelj Nino 18. m: Vidovič Gal 21. m: Novak J. P.

28. m: Verdonik Miha 30. m: Črešnar Nik 31. m: Fermišek Anej

Športni dan na Poljanah

ci-ke 04 in mlajše: 6. m: Drame Petja 8. m: Punčec Sara 9. m: Hohnec Teja 11. m: Varda Maša ml. dek. 02/03 7. m: Kadiš Lara 10. m: Schabach Tia 11. m: Foster Vita ml. deklice 00/01: 3.m: Veljkovič Marina 5.m: Veljkovič Kristina 10.m: Širec Ema 15. m: Vele Eva ml. deklice 98/99: 2.m: Kaja Žvan 6. m: Dovnik Zala 9. m: Varda Nina 15. m: Dvoršak Neža Najml. deklice 04/06 2.m: Herman Alina 9.m: Barada Tyra ml. deklice 01/03 2.m: Foster Vita 3. m: Poropat Brina 4.m: Širec Ema 5. m: Vele Eva St.deklice 98/00 4.m: Varda Nina 5.m: Heinrich Eva 6.m: Hacin Miša 12. m: Žvan Kaja

5.m: Boštjančič Nika


Stran 33

PUŠČICA

ATOMČKI

ATOMČKI

ATOMČKI

Športni dosežki (področna tekmovanja) ŠPORTNA PANOGA

16.

KROS - JESENSKI

KROS - SPOMLADANSKI

DOSEŽENO MESTO EKIPNO V EKIPI SO IGRALI DOSEŽENO MESTO POSAMEZNO: DISCIPLINA IN DATUM TEKMO. IN MESTO UČENCI UČENKE UČENCI UČENKE 27.9.2013

27.5.2013

Letnik 2006: 1.m: Milosavljevič Matija 3.m: Trstenjak R. Nino 11. m: Božič Jure 12. m: Bruči Arti Letnik 2005: 2. m: Kump Niko 5. m: Kukovec Tibor 13. m: Jontas Matic Letnik 2004: 5. m: Zapečnik Jan 10.m: Kovačič Lin 11. m: Martinec Patrik 13.m: Rauter K. Simon Letnik 2003: 9. m: Sameja Rok Matic 17. m: Malek Lan Letnik 2002: 16. m: Djurovič Žiga Letnik 1999: 5. m: Krstanovič Nikola

Letnik 2006: 1.m: Plazovnik P. Lenka 6.m: Hohnec Teja 7. m: Hebar A. Zoja 14. m: Črnčec Nina Letnik 2005: 4. m: Reicht Tamara 6. m: Stamenčič Ana 7. m: Kraner Lina 12. m: Horvatič Uršula 13. m: Šprogar Ana Letnik 2004: 1.m: Drame Petja 3.m: Vajdič Ana 4.m: Herman Alina 8.m: Varda Maša 17.m: Barada Tyra Letnik 2003: 2. m: Verdonik Ema 5.m: Jakopovič Tamara 10. m: Poropat Brina 12. m: Zrnko Ksenja Letnik 2002: 3. m: Foster Vita 7. m: Čokolič Eva 8. m: Kraner Laura 17. m: Garmut Anteja Letnik 2001: 6. m: Barber Janita 8. Bedrač P. Bina 16. m: Cajnko Chiara Letnik 2000: 1.m: Heinrich Eva 9.m: Toplak Heidi

Letnik 2006: 4. m: Gulič Gaber 5. m: Ribarič Kevin 11. m: Jelenc Romih Art Letnik 2005: 6. m: Kukovec Tibor 8. m: Milosavljevič Tibor 9. m: Bratuša Tim Letnik 2004: 7. m: Martinec Patrik Letnik 2001: 8. m: Mesarec Alex Letnik 2000 2. m: Korošec Matija

Letnik 2006: 1.m: Plazovnik B. Lenka 9.m: Hictaler Kaja 11.m: Felber Zoja Letnik2005: 4. m: Reicht Tamara Letnik 2004: 1.m: Drame Petja 2.m: M: Kraner Lina 15.m:: Barada Tyra Letnik 2003: 2.m: Verdonik Ema 8.m: Poropat Brina 10.m: Zrnko Ksenja Letnik 2002: 4.m: Foster Vita 5.m:Kraner Laura Letnik 2001: 7.m: Barber Janita Letnik 2000: 1.m: Heinrich Eva 5.m: Jemec Zala


Stran 34

PUŠČICA

ATOMČKI

ATOMČKI

ATOMČKI

Športni dosežki (državna tekmovanja) ŠPORTNA PANOGA

1.

KOŠARKA STAREJŠI

KOŠARKA MLAJŠI

6. 14.

DOSEŽENO MESTO EKIPNO IN DATUM TEKMO. UČENCI UČENKE

UČENCI

7 17.5.2013

ATLETIKA ML. POSAME- 5.6.2013 ZNO

5.6.2013

7 5.3.2013

UČENKE Škobalj, Dvoršak, Žvan, Bežan, Lah, Anders, Hacin, Boštjančič, Meršnik, Velec, Kolar, Širec

7 20.3.2013 7 22.5.2013

ALPSKO SMUČANJE VELESLALOM

V EKIPI SO IGRALI DOSEŽENO MESTO POSAMEZNO: DISCIPLINA IN MESTO

Grašič, Vujačič, Majcen, Koren, Šerbinek, Čokolič, Batišta, Rozman, Fermišek, Tomažič Maj, Gracej, Banjanin

Škobalj, Anders, Toplak, Boštjančič, Meršnik, Heinrich, Krepek, Širec, Čokolič, Kolar, Garmut, Krasič

Vortex: 6. m: Budja Izidor

Tek na 600 m: 12. m: Eva Heinrich Skok v višino: 9. m: Toplak Heidi

33. m: Kokelj Nino 48. m: Vidovič Gal 52. m: Novak Jean P.

16. m: Žvana Kaja 30. m: Veljkovič Marina 44. m: Dovnik Zala

ORIENTACIJSKI TEK A

5 4.10.2013

4 4.10.2013

8. M: Vid Vedlin 10. m: Aljaž Herman 18. m: Novak Jean P. 22. m: Muminovič Blaž 23. m: Kokelj Nino

13. m: Dvoršak Neža 16. m: Gregorinčič Eva 18. m: Reher Nika 25. m: Varda Nina

ORIENTACIJSKI TEK B

3 4.10.2013

11 4.10.2013

12. m: Soldo Tim 17. m: Gluk Grega 20. m:Banjanin Vid 26. m: Čokolič Jan

20. m: Veljkovič Kristina 26. m: Šiler Nastja 27. m: Hedžet Neli 28. m: Horvat Janja

ORIENTACIJSKI TEK C

6 4.10.2013

3 4.10.2013

11. m: Rojko Rok 12. m: Benjamin Adorno 22. m: Šket Miha 23. m: Petelin Matej

14. m: Šurina Aneja 15. m: Pavrič Sabina 18. m: Podjaveršek Lara 29. m: Hajdinjak Tina

Tekmovanje za Cankarjevo priznanje ŠTEVILO UDEL. 2. razred

23

DOSEŽKI UČENCEV— bronasta priznanja MENTORICE Lucija Novak Neli Lana Goričan Sara Namestnik Alin Toplak Tinka Gerič Jan Vid Gorenjak Ana Stamenčić Aljoša Vujaklija

Rauter Z. Klajnšek M. Robič


Stran 35

PUŠČICA

ATOMČKI

ATOMČKI

ATOMČKI

Tekmovanje za Cankarjevo priznanje ŠTEVILO UDEL.

DOSEŽKI UČENCEV— bronasta priznanja Jan Zapečnik Marisa Zorec Hana Brečko Lara Rukelj Julija Zajec Petja Drame Tyara Barada Tin Kuhar Noa Mori Laznik Vita Foster Janja Radaković Nika Ferš Zala Šenveter

MENTORICE M. Vaner N. Šergan J. Horvat

3. razred

22

4. razred

10

5. razred

6

Aneja Šurina Tina Hajdinjak

S. Žnidaršič N. Petrič

6. razred

6

P. Zgaga

7. razred

10

8. razred

8

9. razred

5

Bina Bedrač Plazovnik Anja Šegula Tjaša Šimunić Matjaž Robnik Nikita Arslanovski Ana Marković Helena Ponudič Nina Varda Neža Borkovič Tadeja Ajdič Vid Vedlin

ŠTEVILO UDEL.

DOSEŽKI UČENCEV— SREBRO

8. razred

1

HELENA Ponudič

9. razred

1

Vid Vedlin

S. Škoberne N. Kirbiš

M. Lorber

MENTORICA M. Lorber


Stran 36

PUŠČICA

ATOMČKI

ATOMČKI

ATOMČKI

Tekmovanje za Cankarjevo priznanje ŠTEVILO UDEL.

DOSEŽKI UČENCEV - DRŽAVNO

1

MENTOR

HELENA Ponudič

M. Lorber

LOGIKA Za bronasta odličja so tekmovali učenci od 3. do 9. razreda. Bronasta priznanja iz logike prejmejo: Noa Marisa Alina Vid Emanuel Stella Zala Lara Gal Lin Ajda Anej Jan Mel

3. razred Mori Laznik Zorec Herman Rađević Horvat Svetličić Jeromel Rukelj Dragšič Jug Meršnik Virtnik Zapečnik Reher

4. razred Andrej Tomaž Ana Zarja Rok Matic Zala Brina Jana Katja Nika

Banjanin Šimunić Muršič Romih Jelenc Sameja Šenveter Poropat Radaković Horvatič Ferš

6. razred Bina

Bedrač Plazovnik

Kristina

Veljković

Rok Aneja Jure Jan Benjamin Žiga Tina

5. razred Rojko Šurina Janžič Serčić Adorno Poznič Hajdinjak

Lara

Kadiš

7. razred Matjaž Vladimir Tim Patrick David Tjaša

Robnik Obradović Schaubach Majcen Rozman Šimunić


Stran 37

PUŠČICA

ATOMČKI

ATOMČKI

ATOMČKI

LOGIKA Za bronasta odličja so tekmovali učenci od 3. do 9. razreda. Bronasta priznanja iz logike prejmejo: Nina Alen Helena

8. razred Varda Gajer Ponudič

Nejc Zala Jean Patrick Julia Aljaž

9. razred Habulin Dovnik Novak Koželj Herman

Učenci Matjaž Robnik, Vladimir Obradović, Nina Varda, Nejc Habulin in Zala Dovnik so se uvrstili na državno tekmovanje iz logike. Srebrno priznanje je dosegel Matjaž Robnik , 7. a, ki ga je do zlata ločila le polovica točke. Še manj sreče pa je imela Zala, saj ji je srebro ušlo le za četrtino točke. Organizatorica šolskega tekmovanja Metka Potočnik

ŠOLSKO TEKMOVANJE IZ MATEMATIKE - MEDNARODNI MATEMATIČNI KENGURU 2013 Na šolskem tekmovanju Mednarodni matematični kenguru, ki je bilo 21. marca 2013, se je na naši šoli pomerilo kar 160 mladih matematikov. Dosegli so 62 bronastih priznanj iz matematike.

1. razred 1. Ana Lenka Bedrač Plazovnik 2. Jaša Truntič 3. Art Romih Jelenc 4. Jure Božič 4. Gaber Gulič 6. Arti Bruči 6. Alex Furjan 6. Lucija Matušan 6. Matija Milosavljević 6. Miloš Radaković 6. Sara Šemen

2. razred 1. Črt Vukovič 2. Tinka Gergič 2. Nika Ljeskovac 4. Kaja Juhart 4. Nejc Zavratnik 6. Tim Bratuša 6. Jan Vid Gorenjak 6. Sara Namestnik 9. Anja Emeršič 9. Alin Toplak

3. razred 1. Jan Zapečnik 2. Noa Mori Laznik 2. Lara Rukelj 4. Neo Xander Kirbiš 4. Marisa Zorec 6. Gal Dragšič 6. Alina Herman 6. Stella Svetličić


Stran 38

PUŠČICA

ATOMČKI

ATOMČKI

ATOMČKI

ŠOLSKO TEKMOVANJE IZ MATEMATIKE - MEDNARODNI MATEMATIČNI KENGURU 2013 Na šolskem tekmovanju Mednarodni matematični kenguru, ki je bilo 21. marca 2013, se je na naši šoli pomerilo kar 160 mladih matematikov. Dosegli so 62 bronastih priznanj iz matematike. DOBITNIKI BRONASTIH VEGOVIH PRIZNANJ: 4. razred

1. 2. 3. 4. 5.

Andrej Banjanin Rok Matic Sameja Ana Muršič Tamara Jakopović Katja Horvatič

7. razred 1. 2. 2. 4. 4.

Matjaž Robnik Vladimir Obradovič David Rozman Nikita Arslanovski Tjaša Šimunić

5. razred

1. 2. 2. 4.

Aneja Šurina Žiga Djurovič Rok Rojko Benjamin Adorno

8. razred 1. 2. 3. 4. 5. 6. 6.

Nina Varda Neža Borkovič Nikola Krstanović Jure Zavratnik Sergeja Topolšek Amadej Slana Nina Urbanja

6. razred

1. 2. 3. 4. 5.

Bina Bedrač Plazovnik Kristina Veljković Aleksandra Vujanović Neja Jurkovič Janita Barber

9. razred 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7.

Zala Dovnik Aljaž Herman Jean Patrick Novak Julia Koželj Nejc Habulin Vid Vedlin Klara Karin Popoušek

Želimo vam vesel, zabaven in varen skok v počitnice, septembra pa … Ne, na september pa še ne bomo mislili.


Stran 39

PUŠČICA

ATOMČKI

ATOMČKI

ATOMČKI

Tekmovanja iz znanja tujega jezika Angleška bralna značka Epi Reading Badge:

Rene Vagner, 5.a Benjamin Adorno, 5.a

Državno tekmovanje iz znanja nemščine za učence 9. razredov:

Nino Radović, 5. a 6. razred

Gregor Jerman, 5. a

ZLATA PRIZNANJA:

BRONASTO PRIZNANJE:

Luka Jerman, 5. a

Eva Grmek, 6. a

Amela Imširović, 9. a

Anja Abramovič, 5. a

Kristina Veljković, 6. b

Špela Štelcer, 9. b

Lara Kadiš, 5. a

Bina Bedrač Plazovnik, 6. b

Aneja Šurina, 5. a

Aleksandra Vujanović, 6. b

Laura Kraner, 5. a

Janita Barber, 6. a

Matjaž Smolko, 5. a

Anja Šegula, 6. a

Tijana Krasić, 5. a

ZLATO PRIZNANJE:

Ana Koren, 6. b

Eva Čokolič, 5. a

Marina Veljković, 7. b

Urban Čivre, 6. a

Anteja Garmut, 5. a

Janja Horvat, 7. b

SREBRNA PRIZNANJA:

SREBRNA PRIZNANJA:

SREBRNO PRIZNANJE:

Matej Ferk, 6. b

Ana Koren, 6. b

Heidi Toplak, 7. b

Alex Tkalčič Mesarec, 6. b

Eva Grmek, 6. a

Tjaša Šimunić, 7. b

Neja Jurkovič, 6.b

Bina Bedrač Plazovnik, 6. b

Sergej Črnčec

Neja Menciger Kocbek, 6. a

Tea Lovrenčič, 6.a

Petra Brenk, 6. a Anja Šegula, 6. a

Nemška bralna značka Epi Lesepreis: 4., 5. in 6. razred ZLATO PRIZNANJE: Kristina Veljković, 6.b Lana Šimpl, 4.a Rene Šoštarič, 4.a Žiga Djurović, 5.a Tina Hajdinjak, 5.a Tjaša Kolar, 5.a Miha Šket, 5.a

Tea Lovrenčič, 6. a Urban Čivre, 6. a Nik Damiš, 4. a PRIZNANJA ZA SODELOVANJE: Alex Tkalčič Mesarec, 6.b Nikola Savić, 6. b Nina Dobaj, 6. b Monique Cabral dos Santos, 6. a

Državno tekmovanje IATEFL za učence 7. razredov:

Puscica 2013 2  
Read more
Read more
Similar to
Popular now
Just for you