2 • SKUPNOST
Ukinimo Pokrajine: kaj pa potem?
15. novembra 2013 je deželni odbor dežele Furlanije Julijske krajine odobril zakonski osnutek, ki predvideva ukinitev Pokrajin oziroma (prehodno) njihovo preosnovo v upravne drugostopenjske ustanove. Na podlagi deželnega zakonskega osnutka, ki ga je pripravil odbornik Paolo Panontin, ne bo več neposrednih volitev, temveč bo pokrajinske organe določila skupščina županov in občinskih svetnikov. Stranka Slovenska skupnost z zaskrbljenostjo spremlja razvoj te reforme krajevnih avtonomij, saj sploh
ni jasno, kako naj bi bilo pri tem zagotovljeno predstavništvo slovenske narodne skupnosti v novih pogojih. Vtis imamo, da predstavlja predlog korak nazaj na poti uveljavljanja pravic slovenske narodne skupnosti v Italiji. Predsednik tržaškega pokrajinskega sveta in načelnik svetniške skupine SSk Maurizio Vidali je bil ob objavi novice o odobritvi osnutka deželnega zakona za ukinitev pokrajin zelo jasen. Dejal je, da začetek zakonodajnega postopka za ukinitev pokrajin v FJK kaže na dejanje, ki ni v skladu z evropskimi priporočili, kot je npr. priporočilo št. 337/2013 Sveta Evrope, ki ne upošteva razsodbe italijanskega ustavnega sodišča št. 220 z dne 3. julija 2013 in ne zagotavlja predstavništva slovenske narodne skupnosti v FJK, ki bi morala veljati na podlagi mednarodnih sporazumov, državnih in deželnih zaščitnih zakonov. Vtis imamo, da predlagana reforma ne bo bistveno pripomogla k zmanjševanju stroškov za politiko, zna pa hudo osiromašiti možnost zastopanja Slovencev v Italiji.
V oktobru je bila v Benečiji v okviru združenja Blankin ustanovljena nova slavistična skupina. Njen namen je spodbujati ohranitev in napredovanje slovenskega jezika in kulture v Benečiji, Reziji in Kanalski dolini. V skupini so mladi strokovnjaki, skoraj vsi so že magistrirali, nekateri se pripravljajo na doktorski študij. V začetku novembra so bili na znanstvenem izletu po Nediških dolinah pod vodstvom predsednika društva Blankin Giorgia Banchiga so si ogledali Barnas, Bijače, Landarsko jamo, italijansko kostnico v Kobaridu in ostanke prve svetovne vojne na Livku ter na Kolovratu ter cerkvico sv. Miklavža v Jagnjedu. Ob koncu meseca bodo mladi slavisti obiskali tudi Kanalsko dolino, Rezijo in Terske doline.
Časopis Dom je v skoraj petdesetih letih zbral veliko gradiva na področjih, kot so zgodovina, jezikoslovje in navade na območju videmske pokrajine, kjer živi slovenska manjšina. Potrebno je, da se vso to gradivo zbere, uredi in digitalizira, da bo lahko uporabno. Mladi slavisti upajo, da bodo s svojim delom lahko pomagali k rasti zanimanja do slovenske manjšine v videmski pokrajini in tudi k razvoju raziskovanja na tem področju. Poudariti je treba, da je ideja po ustanovitvi skupine zbudila veliko zanimanje. Skupina je nedvomno velika pridobitev za Slovence v videmski pokrajini, saj bo pripomogla k strokovnemu delu za rast slovenskega jezika in kulture. Želeli bi, da bi bilo takih mladih navdušencev v vsaki pokrajini še več.
Mlada slavistična skupina v Benečiji
Iz Visca spodbudne nov ice
NOVEMBER 2013
Pred kratkim so iz Rima prišle spodbudne novice, ki se tičejo ureditve vprašanja nekdanjega fašističnega taborišča v Viscu. Naj spomnimo, da je pisatelj Boris Pahor ob priliki počastitve svoje stoletnice na to nerešeno vprašanje spomnil uradne oblasti, pa tudi predsednico slovenske vlade mag. Alenko Bratušek. Tudi podpredsednik Deželnega sveta Igor Gabrovec je v preteklih letih večkrat posegel v ta namen. Že leta 2008 je v interpelaciji takratnemu predsedniku Dežele Renzu Tondu spraševal, zakaj se deželna uprava ne aktivira v bran območja, ki ga je tamkajšnja Občina hotela kratkomalo spremeniti v veleblagovnico. Ob izvolitvi je
predsednici dežele FJK Debori Serracchiani poslal obširno spomenico in jo prosil, da se nova deželna uprava takoj zavzame za pravilno ovrednotenje območja v vzgojno-didaktično središče zlasti za mlade generacije. »Nekdanje fašistično taborišče za civilne ujetnike z območij od Slovenije do Črne gore je treba primerno zaščititi, predvsem pa ovrednotiti v duhu ohranjanja zgodovinskega spomina na vojna fašistična grozodejstva«, je prepričan Igor Gabrovec. Slovenska narodna skupnost in celotna demokratična družba lahko torej upravičeno pričakuje, da bodo načelnim obljubam hitro sledila konkretna dejanja.
Deželni politiki takoj po izvolitvi uspešno prestali prvi pomemben izpit
Igor Gabrovec, podpredsednik Deželnega sveta
S sprejetjem reforme zakonodaje, ki ureja plačo in dotacije deželnih svetnikov in svetniških skupin, je Deželni svet še pred poletnim premorom uspešno prestal prvi pomemben izpit v novi zakonodajni dobi. Številke so dovolj jasne: strošek, ki ga ima javna uprava za deželnega svetnika, je v razmerju s prejšnjim sistemom dejansko razpolovljen. Dokončno je bila ukinjena zloglasna preživnina (it. vitalizio). Finančne dotacije za delovanje svetniških skupin so bile znižane za približno 90 %. Čista
plača deželnega svetnika brez dodatnih funkcij bo po novem znašala nekaj več kot štiri tisoč euro, čemur gre prišteti forfetarno določeno povračilo stroškov, ki bo po novem vseobsegajoče (potni in reprezentančni stroški, hrana, politične pobude) in torej zaključeno. Grobo izračunan prihranek za deželne blagajne znaša za ves mandat približno 40 milijonov euro. S sprejetimi ukrepi sodi danes Deželni svet FJk daleč med najbolj varčne zakonodajne skupščine v Italiji. A ni še dovolj. Spoštovanje in verodostojnost do politike, ki je v zadnjih letih v javnem mnenju nedvomno dosegla najnižjo raven, si moramo zaslužiti dan za dnem, z resnim in doslednim delom tako v dvoranah deželnega sveta kot zlasti še s tesnim stikom z ljudmi. Zakon o znižanju stroškov za deželno politiko je skupščina sprejela z neobičajno široko večino, ki je zaobjela levo in desno sredino. Podoben konsenz bo nujno potreben tudi pri iskanju možnih rešitev na hude gospodarske in socialne težave, za katere smo in bomo itak že v veliki zamudi.