Page 1


22 20

98

22 32 34 36 40 44 48 54 56 66 70

Mesto za vse čase Karlheinz Essl Potovati kot cesar Frank Nuovo Čas za predstavo Merjenje časa pod vodo 125 let Bulgarija Cannes Poletje de luxe Krojaški slog Christian Louboutin

Diners Club Exclusive Magazine, posebna izdaja Diners Club Magazina Odgovorna urednica: Hermina Kovačič

Fotografija: Marcello Capizzano

74 76 78 84 90 94 98 102 108 112 116 122 132

Privilegiji kartice Diners Club Exclusive

Kraljica med dišavami Sisley Zlato, platina, diamanti Mini malček praznuje abrahama Učna ura ekskluzivnosti Tisoč milj klasike Nostalgija v lesu Vonj po naravnem Vina rose Na večerji z najboljšimi Acorn House Kaj pa barve? Novo golf igrišče

Uredništvo: Diners Club Magazine Linhartova 3a, 1000 Ljubljana Tel.: 01 439 36 15, faks: 01 439 36 10 urednistvo@dc-magazine.com

Sodelavci: Barbara Beč, Barbara Bizjak, Ana Struna Bregar, Marcelo Capizzano, Cvetka Dragan, Iva Gruden, Martina Kermavner, Miroslav Komar, Danica Ocvirk Kus, Bojan Levič, Nina Levičnik, Marijan Močivnik, Mirta Oregna, Nikolaj Pečenko, Dime Rangelov, Emil Rebek, Gloria Storchi, Borut Štajnaher, Giorgia Virci

Marketing in oglasno trženje: Klavdija Zrim Tel.: 01/439 60 63 Gsm: 041 635 575 marketing@dc-magazine.com

Lektorica: Simona Lisjak

Grafično oblikovanje, priprava: Studio Tehnis, Ljubljana

14

Izdajatelj: Diners Club SLO, d. o. o. Dunajska 129, 1000 Ljubljana Direktorja: Tone Horvatič, Saša Pušnik Produkcija: Tehnis, d. o. o. Linhartova 3a, 1000 Ljubljana Direktor: Janko Zrim Tisk: Schwarz, d. o. o., Ljubljana Naklada: 4000 izvodov ISSN 1581-9892 Vse pravice pridržane. Kopiranje ali ponatis vsebine je dovoljen le s pisnim dovoljenjem izdajatelja.


Hiša metuljev in košara daril Sončnega nedeljskega popoldneva smo se punce zbrale na neformalnem kosilu na vrtu za leseno mizo. Gostiteljica je postregla s penino in kruhki, namazanimi z gosjo pašteto, medtem ko je mož stikal po žaru, otrok pa se je zabaval z zalivanjem rož. Vzrok za slavje je bila njena nedavna poroka na oddaljenem Mavriciju. Gledale smo fotografije, tako, po starinsko smo jih jemale v roke in vzdihovale. Videti je bilo preprosto sanjsko. Eksotično rastlinje, neskončne bele plaže, temno modro morje, kolibe v lokalnem stilu, ki pa so v sebi skrivale udobje najboljših hotelov. Pa džakuzi, spretni maserji in krožniki z mamljivimi jedmi. Na fotografijah tudi naša gostitelja, ona v elegantni, a preprosti obleki z rožami, on v beli srajci in hlačah, z nasmehom na ustih stojita v vrtni uti, za katero se razteza jezerce. Pred njima miza s pisanim cvetjem, ki se popolnoma ujema z gostiteljičino obleko in rožo v laseh. Pot na Mavricij sta izkoristila za dvoje: dolgo pričakovani oddih po družinskih in službenih obveznostih in uradno potrdilo svoje ljubezni. Popolnoma očarana nad sproščeno izvedenim obredom, ki so mu sledili šampanjec s torto, fotografiranje v slikovitem okolju turističnega kompleksa (ki ni videti prav nič turističen) in krasne plaže, večerja in bogat zajtrk, postrežen na njuni terasi, sta sklenila, da se bosta vračala. »Če ne vsako leto, pa vsaj na dve,« sta dejala oba. »Raja ne najdeš povsod.« Včasih pa ponj ni treba prav daleč. Pogosto so vrata vanj pred nosom, a se tega ne zavedamo. Takšen občutek mi je kakšen teden pred omenjenim kosilom vzbujal Dunaj, ki ga dosežete v dobrih treh urah. Navadi, da grem tja vsaj enkrat na leto, sem se v zadnjih dveh odpovedala zaradi letanja po drugih krajih sveta. A ko sem se znova znašla v njegovem središču, me je prevzel občutek, kot da sem spet doma. Avstrijska prestolnica še vedno diši po dveh svetovih, cesarskem in sodobnem, in všeč mi je imeti možnost preskakovanja iz enega v drugega. Za vas, cenjene imetnice in imetnike kartice Diners Club Exclusive, sem raziskala oba, kar vam mogoče pride prav, ko si boste želeli kratkega skoka iz vsakdanjosti. V tem mestu zares zadovoljite vse potrebe: kulinarične, nakupovalne, kulturne, plesne, raziskovalne … Lahko ne počnete ničesar. Le ležite v travi, sedite na klopci v parku ali pred kakšno kulturno ustanovo; še bolje, če se usedete v katero od nešteto kavarn in v miru listate po časopisu in revijah, medtem ko srkate dunajsko kavo. In če sem že začela s porokami, naj z njimi tudi končam. Neklasično doživite v muzejski četrti Museums Quartier, na razglednem stolpu Donauturm, na ladji po Donavi, v starodobnem tramvaju na trgu Karlsplatz ali na vlaku okrog mesta, v gradovih Hofburg in Schönbrunn, v muzeju Liechtenstein, v hiši metuljev ali celo na velikem kolesu Riesenrad v Pratru. In še izvirnost, ki je na Dunaju ne manjka: Museums Quartier je razpisal nagradni natečaj za sanjsko poroko. Kdor jim bo poslal najbolj zanimivo fotografijo, dobi poročni paket v vrednosti 6500 evrov. Na obredu 7. avgusta boste uživali, saj bo poskrbljeno za vse. Tudi za košaro z darili. Hermina Kovačič

Portret: Lidija Mataja


Danes ni čisto moj dan. Veliko preveč dela in veliko premalo časa. Poleg tega je sestrin rojstni dan pa še zvečer moram odpotovati v Pariz, da izberem blago za svojo prihodnjo kolekcijo. Kako bom tolikšno količino blaga plačala, ne vem. In še vrsta malenkosti, ki jih je treba postoriti. Kaj bi dala za osebno asistentko! A enkratna rešitev že obstaja. Moja kartica Diners Club Exclusive, ki reši vse tegobe – skoraj v enem koraku. Darilo za sestro urejeno, prav tako let za Pariz, težave s parkiranjem na letališču in celo večerja v ljubljanski restavraciji Špajza jutri zvečer s prijateljicami; tudi za družinsko nedeljsko kosilo v Manni že imam rezervacijo. Seveda, moja kartica Diners Club Exclusive me razbremeni veliko obveznosti, saj mi ponuja osebno asistenco, ki izpolni vse želje, njen status pa mi odpira vrata k najboljšim. Osebni asistent poskrbi za dostavo cvetja in daril, pomaga pri organizaciji potovanj, ureja rezervacije letalskih vozovnic in hotelov. Priskrbi vstopnice/vabila za kulturne, družabne in športne dogodke, organizira osebne nakupe v trgovinah in na domu, rojstnodnevna praznovanja in druge zabave. Zagotavlja tudi osebno asistenco za finančne in nefinančne storitve. S svojo malo črno kartico lahko brezplačno parkiram na parkirnih prostorih garažne hiše Aerodroma Ljubljana. Let in bivanje v Pariz bosta zaradi Kompasa VIP zame cenejša. In ko bom pozimi odšla na Maldive, mi bo po zaslugi agencije Imperial Travel ostalo še nekaj denarja. Mogoče za nove uhane, ki jih bodo le zame oblikovali v Zlatarni Celje. S kartico Diners Club Exclusive sem prepoznavna in obravnavana kot posebna v najboljših restavracijah, klubih in na prodajnih mestih. Seznam obveznosti se naglo skrajšuje, a še vedno ne vem, kako bom v Parizu plačala blago. Pravzaprav … Moja kartica ponuja tudi izjemne finančne limite, in sicer za enkratni nakup v višini do 10.000 evrov oziroma individualno še višji, limiti nakupov na obroke se povzpnejo do 30.000 evrov oziroma spet individualno še više. Kartica omogoča tudi revolving limit do 30.000 evrov oziroma individualno še višji.


Zaradi nje mi ni treba skrbeti za celovito nezgodno, zdravstveno in potovalno zavarovanje z asistenco, saj omogoča zdravstveno zavarovanje z asistenco za vse države sveta do 15.000 evrov po dogodku vključno s 3000 evri za stroške prevoza in druga zavarovanja. In tokrat se moram res zavarovati, saj mi letos še ni uspelo opraviti brezplačnega letnega alternativnega zdravstvenega pregleda SCIO, ki mi kot imetnici kartice Diners Club Exclusive pripada vsako leto. Se bom pa kmalu spet pustila mučiti Mihu. Da ne bo pomote, gre za osebne trenerje iz podjetja Muči me Miha. Biti imetnica črne kartice je odlično, saj imam zaradi nje čisto svojo osebno stilistko. Saj ne, da bi jo zares potrebovala, a je vedno prijetno ob nakupu garderobe, modnih dodatkov in parfumov v izbranih prodajalnah imeti s seboj sorodno dušo. V izbranih prodajalnah – Nes, Sportina Group, P Kids Couture, s.Oliver, Comma, Emporium, Nama, Max Mara, Midas, Lacoste Rašica R Exclusive, Parfumerije Douglas – mi privilegij biti imetnica črne kartice omogoča cenejši nakup. Pa še to: zanj sem vselej nagrajena z ekskluzivnim nagradnim programom. In ko že govorimo o privilegijih … Zaradi kartice Diners Club Exclusive sem vsako leto povabljena na najelitnejši dogodek v naši deželi V družbi slavnih. Dobivam tudi vabila na visoke sprejeme, slovesne dogodke, premiere in predstavitve prestižnih vozil in plovil, ki jih lahko najamem pri družbi TDS Group. Z mojo kartico pač ceneje. Za moj rojstni dan pa se Diners Club izkaže s presenečenjem. Pravzaprav danes ni tako strašen dan. Pravijo, da pravega prijatelja spoznaš v nesreči. In moja kartica Diners Club Exclusive je prava prijateljica – vedno in povsod. Prijateljica, ki mi pusti, da sem včasih grešnica, spet drugič svetnica, a vedno svobodna – tako in drugače.

www.dc-exclusive.si • 01/565 8000 • exclusive@dinersclub.si


Mesto za vse čase Dunaj Dunaj je kot kava melange, prava kombinacija ekspresa in toplega penastega mleka. Uspeva mu držati ravnotežje med podobo historične, ljubke nekdanje prestolnice mogočnega cesarstva, v kateri med ropotanjem kočij odmevajo ritmi valčka, in sodobne metropole z zavidljivimi stavbami svetovno priznanih arhitektov, v katerih jedo tako dunajski zrezek kot suši. Besedilo: Hermina Kovačič Fotografije: Hermina Kovačič, arhiv Avstrijske narodne knjižnice, Dorotheuma, draguljarne Schullin, Frey Willeja, hotelov Bristol, Imperial, Le Meridien, Palais Coburg Residenz in Sacher, muzejev Liechtenstein in MQ, restavracije Plachutta, vinarstva Christ


dunaj Na prejšnji strani:

Pri meni se vse začne s kavo melange in Anino torto – po nastanitvi v hotelu. Čar Dunaja je, da kakršno je mesto, torej cesarsko in sodobno hkrati, takšna je tudi njegova celotna ponudba. Kar zadeva spanje, si lahko omislite nastanitev v hotelih, v katerih vas pozdravijo postreščki v klasični uniformi, marmornate stopnice, debele preproge, ogromni kristalni lestenci, težke zavese, tapete na stenah, kraljevske postelje, zlat in srebrn jedilni pribor. Za resnično cesarsko izkušnjo so pravi naslovi hoteli Grand Hotel Wien, Palais Coburg Residenz (v njem doživite šest stoletij staro zgodovino zgradbe, mnogi ga obožujejo zaradi čudovitega vrta sredi mesta, kjer vas razvajajo z odlično hrano in zelo izbranimi vini), Bristol in Imperial (sprva, sredi 19. stoletja, bi moral biti rezidenca princa württemberškega, zato ne preseneča, da zdaj spijo v njem vse kraljeve glave in pomembni državniki ter veliko zvezd). Hotel Imperial je eden redkih, v katerem je na voljo osebni butler, ki zlošči čevlje, pospravi prtljago, postreže z zajtrkom in konjakom ter celo zlika časopis.

1

Hotel Imperial. 1. Zapestnica draguljarja Schullina. 2., 4. Kraljevski sprejem v hotelu Imperial. 3. Andrea Pozzo: Herkulova junaštva, palača Liechtenstein, 1704–1708.

2

3

4

24

Še nekaj cesarskih izkušenj Duha tradicije najdete tudi v mogoče najbolj znanem hotelu v mestu – Sacherju: zaradi slovitih tort (pozabite na štetje kalorij in si poleg kave s smetano omislite še torto s smetano) in odlične lege. Stoji v strogem središču in je odlično izhodišče za nakupovalne pohode po ulicah Kärntner, Graben, Kohlmarkt in manjših, ki so pravokotne ali vzporedne z omenjenimi. Tu najdete najprestižnejše tuje blagovne znamke in nekaj zelo dobrih avstrijskih. Mimogrede, ko se naveličate pomerjanja svetovno priznanih imen, priporočam skok v butik Artup na Bauernmarktu 8 (zelo blizu Štefanove cerkve) z zanimivimi kosi nakita in oblačil avstrijskih modnih oblikovalcev. Žal le ženskih. Moški pa naj, tako so mi priporočili domačini, pokukajo v Knizi na Grabnu. Sacherjeva lega je tudi odlično izhodišče za obisk opere; pred slovitim opernim plesom se na večerji pri njih zbere okrog 750 ljudi, na okrepčila pa prihajajo med plesom in po njem. Veliko dam in gospodov boste v najboljši opravi po dobrodelnem opernem plesu srečali tudi na najbrž najbolj znani stojnici s klobasami v mestu, ki stoji na stičišču Grabna in Seiler gasse; od nje imate čudovit razgled na Štefanovo cerkev. Čeprav po prekrokani noči prijajo pikantnejše in mastnejše stvari, pa priporočam, da se klobasici s stopljenim sirom raje izognete. Obisk slovite operne hiše, v kateri gostujejo najbolj priznana imena klasične glasbe in baleta, je svojevrstno doživetje; interjerji veliko kulturnih ustanov (ne pozabite na kakšen koncert v zlati koncertni dvorani Musikvereina, od koder nas Dunajski filharmoniki na prvi dan novega leta presenetijo s slavnostnim koncertom) vas z bogato opremo v obliki fresk, pozlat, na dotik žametastih stolov in ekskluzivnih lož ter seveda enkratnim programom ponesejo v čase cesarjev in visokega meš-


dunaj čanstva. S tem vas dobesedno prisilijo, da si nadenete slavnostna oblačila in najbolj bleščeč nakit – s čimer ni nič narobe. Občutek, da ste vsaj ta večer princesa, je zagotovljen! Terasa za zaljubljene … Hotel Sacher je pred kratkim presenetil (pa tudi dvignil veliko prahu pri strogih varuhih kulturne dediščine) z gradnjo novih nadstropij, kjer so uredili enega najzanimivejših spajev v mestu, v katerem razvajajo tudi s Sacherjevimi novimi izdelki za nego telesa. Seveda iz čokolade, kar nakaže že njihovo ime Time to Chocolate. Spa je namenjen gostom, vendar vzamejo tudi druge, če le imajo prostor. Domačini priporočajo tudi razvajanje v spajih hotelov The Ring, Herrenhof in Palais Coburg Residenz. Nadgradnja Sacherja je prinesla sobe s terasami, od koder imate čudovit razgled na mesto; dajejo občutek, kot da ste na oddihu, zato kar obsedite ob steklenici dobrega vina. Te sobe se mi zdijo kot nalašč za mladoporočence … S teras občudujete tudi Albertino, kamor je vsekakor treba zaiti zaradi razstav del iz zakladnice najžlahtnejše svetovne umetnosti. Med svojim zadnjim obiskom v maju sem uživala v meni tako ljubih mojstrovinah Moneta, Picassa, Cézanna, Degasa, Kandinskega, Maleviča in drugih. Impresionisti bodo na ogled od septembra do januarja 2010, do 21. junija pa še lahko občudujete Rembrandta in njegove sodobnike. In če sem že pri kulturi: ko se želite potopiti v nekdanje čase, ne izpustite Hofburga, več kot 600 let bivališča Habsburžanov. Pred kratkim so vsem ljubiteljem kraljice Sisi odprli pogled v njeno življenje in njene sobane s posebno postavitvijo predmetov, ki se jih je dotikala in jih nosila. Izredna je tako imenovana Prunksaal ali Hofbibliothek, prva javna knjižnica; oče Marije Tereze se je bil namreč na začetku 18. stoletja odločil pokazati zaklade svetovne literature zavidljivih datumov in avtorjev. Že vstop v mogočno knjižnico vam vzame sapo zaradi do stropa segajočih polic ter bogatih fresk in štukatur.

5. Štefanovo cerkev lahko občudujete iz hotela Do&Co, njegove restavracije ali bara Onyx. 6. Hotel Le Meridien v sodobnem duhu. 7. Dvorišče Museums Quartierja za sproščeno druženje.

5

6

7

… in prinčevska poroka Preden se ljubitelji lepega podajo na nova popotovanja po umetnosti – na primer v prirodoslovni in umetnostnozgodovinski muzej na Trg Marije Terezije, je skorajda nujen postanek v restavraciji Palmenhaus pod Albertino oziroma za Hofburgom s čudovitim razgledom na park Burggarten. Nekdanji rastlinjak je prelepa stavba iz obdobja secesije, ki ponuja okusne sodobne avstrijske jedi; še zlasti prijetno je sedeti na široki terasi ob koncu poletnega dne, ko se vročina v mestu poleže. Prijetno, a bolj neformalno je tudi dvorišče Museums Quartierja (MQ), nekdanjih cesarskih konjušnic, zdaj pa enega največjih kulturnih kompleksov na svetu. Med drugim gosti muzeje Leopold, MUMOK, Kunsthalle, številne festivale, arhitekturni center, ateljeje pa prodajalne z di-

25


dunaj

8

8., 9. Kraljevski apartma v hotelu Imperial na 160 m² je urejen v slogu palače Schönbrunn. 10. Knjižnica Prunksaal je polna zakladov.

10

9

zajnerskimi predmeti, restavracije in bare. Tudi tu se po sprehodu po umetnosti prileže kratek počitek, še posebno pa je MQ priljubljen med mlajšo urbano populacijo, ki se ob večerih zabava ob didžejih. Poleg tradicionalnega romanja množic turistov v gradova Schönbrunn in Belvedere, ki se ponašata z negovanimi parki, pravimi učnimi urami mojstrstva krajinske arhitekture, v katerih zagotovo najdete svoj mir, je vreden ogleda muzej Liechtenstein, ki je v lasti istoimenske modrokrvne družine iz istoimenske državice. Odprli so ga pred petimi leti v restavrirani baročni poletni palači družine, ki se ponaša z obsežno zbirko evropskega slikarstva petih stoletij, nekako od 16. stoletja do začetka 20., in s knjižnico s kakšnimi 100.000 knjigami. Med znamenitostmi je tudi Herkulova dvorana, poslikana s freskami Andrea Pozze; s 600 m² je največja iz obdobja baroka na Dunaju. Pogosto v njej gostijo razne prireditve. Muzej Liechtenstein se ponaša s strogo urejenim vrtom, postaja pa tudi priljubljeno prizorišče za poročne obrede, za kar imajo izdelan podroben program. Ulica pregreh Idej za kraljevske užitke na Dunaju ne zmanjka. In če nadaljujem z Anino torto, s katero sem začela to potovanje po avstrijski prestolnici: bogato slaščico iz nugatove kreme mi postrežejo zavito v folijo v najstarejši kavarni v mestu, pri Demlu iz leta 1786. Njihove slaščice so okušali na cesarskem dvoru, in tradiciji sladkega razva-

26

janja s tortami, pitami in čokoladnimi bomboni se niso izneverili vse do danes. Potem ko vas v svoje nedrje zvabijo zaradi vedno mamljivo okrašenih izložbenih oken, od koder se vam smejijo ogromne slaščice, lične darilne škatle in posrečene kombinacije obojega ter še raznih okraskov, prilagojenih sezoni ali prazniku, vas zmede bogata ponudba, skrita za starinskimi vitrinami. Demel ponuja tudi pester izbor izdelkov, zapakiranih v nostalgično obarvane škatle in ovoje, ki so domiselno darilo in spominek na obisk Dunaja. Med potjo v prvo nadstropje, kjer se prepustite sladkim užitkom, pa lahko skozi steklo opazujete mojstre pri njihovem ustvarjanju. Demel je v ulici Kohlmarkt, ki jo v šali imenujem ulica pregreh. Na njej se kar zvrstijo imena, proti katerim je redko kdo odporen: Chopard, Chanel, Armani, Ferragamo, Vuitton, Tiffany&Co., Cartier, Diesel. Med njimi nekaj domačega: draguljarna Schullin iz leta 1982. Lastnik Herbert mi razkaže kolekcijo nakita, pod katerega je podpisan. »Ljubim barve,« je njegov komentar k dragocenemu okrasju, iz katerega sijejo dragi kamni različnih barv in izvora. Njegovi prstani in zapestnice so opazni kosi z vidnim avtorskim podpisom. Odlikuje jih kakovostna in natančna izdelava z velikim poudarkom na detajlih, ki se vam postopoma razkrijejo. Nemalo izdelkov je oblikovanih v izrazitih geometrijskih oblikah. Navduši me težka zlata zapestnica, ki se lahko nosi na obeh straneh. Domiselno, ni kaj. Mesto je prepolno najrazličnejših prodajaln z nakitom, je moja opazka.


dunaj »Ne vem, zakaj je tako,« se nasmehne Herbert Schullin, pri katerem so nakupovale slavne osebe kot Anna Netrebko, Barbra Streisand, Elton John. »Dunajčani imajo radi lepe stvari.« To se še zlasti pokaže v plesni sezoni. »Takrat prodamo precej ogrlic in uhanov, ki z letošnjim letom znova postajajo zelo moderni.« Pri Schullinu, ki je nekajkrat razstavljal na opernem plesu, še izvem, da se uradna zabava iz operne hiše pogosto preseli k njim v zgornje nadstropje draguljarne. Udeležba na dražbi Med iskanjem dunajskih posebnosti na ulici Kärntner čisto blizu hotela Sacher naletim na prodajalno Lobmeyr. Pravzaprav me nanjo opozorijo prav v Sacherju, saj njihove prostore krasijo Lobmeyrjevi kristalni lestenci. V prodajalni si natančno ogledam vse, kar visi s stropa, in izvem, da so izredno ponosni na svojo skoraj dvestoletno tradicijo. Med pomembne uspehe štejejo tudi to, da njihova mojstrovina razsvetljuje Metropolitansko opero v New Yorku. Prvič v življenju se nato udeležim dražbe. Dorotheum je leta 2007 praznoval tristoletnico obstoja in je največja avkcijska hiša na nemško govorečem območju. Svoje podružnice ima tudi v Milanu, Pragi, Bruslju, celo v Zagrebu. Zaposlujejo več kot 70 strokovnjakov, odgovornih za kakšnih 40 področij. Dorotheum opredeljuje več posebnosti. Znani so po dražbah umetniških slik, predvsem starih mojstrov, kjer dosegajo rekorde. Pred dvema letoma so na primer Cagnaccijevo sliko Lucrezie prodali za 1,4 milijona evrov, portret mladeniča Jana Lievensa pa za 912.000 evrov. Pred trinajstimi leti so uvedli kategorijo sodobnega oblikovanja, ki je postala prava uspešnica. Svetilka Zahe Hadid je dosegla ceno 139.100 evrov. Pri njih lahko kupite vse mogoče: staro pohištvo, drobne predmete za dom, umetniška dela, nakit, ure, igrače, celo avtomobile. Predmeti so razstavljeni, tako da je sprehod po Dorotheumu podoben obisku muzeja, galerije ali prodajalne z nakitom, saj imajo tudi lastno kolekcijo zlatega, srebrnega in bisernega nakita, okrašenega z dragimi kamni (precej kosov je primernih tudi za plitvejše žepe). Ljubitelje starin pogosto zanese v njihovo pritličje, kjer lahko takoj kupijo predmete, za katerimi ponavadi stikamo na bolšjih trgih. A najvznemirljivejši del so dražbe. V tednu mojega obiska so se zvrstile dražbe sodobne umetnosti, oblikovanja, srebrnine, ur in nakita. Ogledala sem si zadnjo. Nanjo lahko pride kdor koli, in ko boste prihodnjič razmišljali o nakupu česa posebnega, priporočam obisk Dorotheuma. Kakšen nevsakdanji prstan ali broško z diamantom dobite že za 400 evrov.

11

11. Norbert Tlusti ustvarja nenavadne večerne oprave.

12

12. Veličastni vhod v Palais Coburg Residenz. 13. Vznemirljiva dražba v Dorotheumu. 14. Tafelspitz v restavraciji Plachutta. 15. Soba s teraso v hotelu Sacher. 16. Kulinarično razvajanje v hotelu Bristol. 17. Vinski bar Christ.

13

Imperij govedine Po šampanjcu, ob katerem sem spremljala razburljivo dvigovanje tablic – mikala me je starinska zapestnica z diamantom in v barvi starega srebra, a so cene začele leteti v nebo – sem se odločila še za nekaj tradicionalne-

28


dunaj

14 16

15

17

ga. Rekli so mi, da kljub pogostim obiskom še nisem popolnoma okusila Dunaja, če še nisem jedla pri Plachutti. Pri njih so dobesedno imperij zgradili na govedini: tri klasične restavracije Plachutta, pivnica Grünspan, špageterija Mario, 250 zaposlenih, od 2000 do 3000 gostov na dan, 140 ton porabljene govedine na leto oziroma 300.000 porcij, 170.000 litrov popite juhe in 80 ton krompirja ter štiri izdane kuharske knjige, prodane v približno 700.000 izvodih. Začelo se je s šefom kuhinje Ewaldom Plachutto, ki je neutrudno kuhal po številnih domačih in tujih restavracijah (na primer v hotelskih verigah Kempinski, Ritz, Mandarin Oriental) ter si prislužil veliko priznanj kot Gault Millau, Michelinovo zvezdico in častno zlato medaljo mesta Dunaj. Bil je svetovalec za katering na povezavah Austrian Airlines in učitelj kuhanja. Leta 1993 je njegov sin Mario po praksi, ki si jo je nabiral v tujini, odprl prvo restavracijo Plachutta, in to

kar v prvem okrožju na ulici Wollzeile. V kratkem bo začela obratovati četrta. V čem je skrivnost? »Ljudje imajo radi preprosto tradicionalno kuhinjo in prvovrstne sestavine,« mi pove, medtem ko začnejo natakarji nositi na mizo njihovo specialiteto tafelspitz. Po domače povedano: gre za govejo juho, v kateri se kuhajo deli avstrijskega goveda, ki jih med dvanajstimi na jedilniku izbere gost sam. V bakreni posodi so tudi zelenjava in kosti z mozgom, ki si ga marsikdo namaže na toast. Gost najprej poje juho z zelenjavo in prilogo po izbiri – na primer narezanimi palačinkami, mesno rulado ali nekakšno pito – nato pa dobi še meso s praženim krompirjem, špinačo, hrenovo in kruhovo omako. Dunajsko vino Iskanje posebnosti v mestu, ki se je po raziskavi svetovalne družbe Mercer zavihtelo na vrh svetovne lestvice kakovosti življenja (zelene površine, čist zrak in voda, učinkovitost gospodar-

29

jenja z odpadki), me je pripeljalo na drugo stran Donave, v Jedlersdorf, na ulico Amtsstrasse. Ena od posebnosti Dunaja so zagotovo vinogradi, v katerih pridelujejo odlično vino; druga pa so tako imenovani heurigerji. Precej jih najdete tudi bliže središča mesta, gre pa za nekakšne osmice, v katerih ponujajo lastno vino in hrano, v nasprotju s slovenskimi pa so odprte vse leto. Mladi Rainer Christ pri Christu nadaljuje 400 let staro tradicijo obdelovanja vinogradov na pobočjih Bisamberga, ki jo je nadgradil s popolno prenovo celostne podobe etiket, kleti in heurigerja. Klasičnemu je dodal v sodobno arhitekturo odeto restavracijo in vinski bar, v katerem sem okušala njegove pridelke. Moja zadržanost do avstrijskih vin je rahlo splahnela ob belem Wiener gemischter satz (2008), nastalem z mešanjem sort. Izredno lahkemu, svežemu, z močnim sadnim vonjem je sledil Weissburgunder ali beli burgundec istega letnika, bolj suh in z več alkohola – 13,5 odstotka. Odkritje je bil tudi


dunaj

18

18. Bernardo Bellotto: Palača Liechtenstein, 1759/60. 19. Dunajska posebnost je nakit Frey Wille iz emajla. Navdihujejo ga pomembnejša zgodovinska obdobja in svetovno znani umetniki.

19

njihov rizling iz starega vinograda, ki je dišal kot kakšen izredno sladek sadni parfum. Pri Christu pridelujejo tudi rdeče vino, na primer cuvée Mephisto, mešanico zweigelta, kabernet sovinjona in merlota, in XXI iz 80 odstotkov merlota in dvajsetih kaberneta. Christova vina so visoko na lestvicah avstrijske žlahtne kapljice in združenje Wien Wein, katerega član je, ima še velike načrte. K dobremu vinu sodi kakšno kulinarično doživetje. Ko domačine povprašate po visoki avstrijski kuhinji, vas napotijo v že omenjene hotele Imperial, Bristol, Palais Coburg Residenz, Sacher. Med restavracijami pa naj bi visoko kotirale Aubergine (Gonzagagasse), Le Cru (Petersplatz), Unkai (Kärntner Ring), Steirereck (v Stadtparku), The Österreicher (v muzeju MAK) in Schwarzes Kameel (Bognergasse), kjer pripravo hrane v kuhinji opazujete kar z ulice skozi ogromna okna. Če bi se tudi pri nastanitvi radi izognili tradiciji, ima mesto na voljo nekaj hotelov, odetih v sodobni dizajn. Nasproti državne opere stoji Le Meridien, ki se ponaša tudi z dobro restavracijo in kavarno. V bližini Hoffburga sta Herrenhof, ki z ogromno razsvetljeno steno bara vabi vsaj na pijačo, in Radisson SAS. Pozabite Woodstock Donauinsel (Dunajski otok) je prijetno zatočišče pred vrvežem, ki se v mestu z odlično urejenim prometom, pri čemer izstopajo disciplina in red pri vožnji ter parkiranju osebnih vozil, prijaznost in ustrežljivost taksistov ter čistoča, urejenost in pogostost mestnega javnega prometa, pravzaprav niti ne pozna. Poleg hoje je to moja najljubša možnost premikanja po mestu, saj hitro prideš prav povsod. Vse leto je otok primeren kraj za sprehode, tek, rolkanje, poleti celo kopanje. Znan je kot prizorišče številnih prireditev, od katerih izstopajo koncerti popularne glasbe, kot je bil Madonnin.

30

In če si zaželite nekaj povsem drugačnega in sprostilnega, brez smokingov in večernih oblek, nekaj, kar vas povrne v mladost, je Donauinselfest prava stvar. Tri dni, od 26. do 28. junija, prinaša med 16. in 20. uro 600 ur programa 2000 umetnikov; ob 14. uri se začnejo prireditve tudi za otroke. Dva milijona obiskovalcev in pol pa uživa tudi v kulinarični ponudbi z vsega sveta. »Festival s pomočjo pokroviteljev pripravlja naša stranka. Začeli smo leta 1984, ko otok, ki so ga zgradili za zaščito pred poplavami, ni bil prav priljubljen med prebivalci. Želeli smo, da bi bilo drugače,« pravi mag. Gerlinde Dobusch, pristojna za odnose z javnostjo pri stranki SPÖ; ob dvajsetletnici festivala so izdali knjigo s pomenljivim naslovom Pozabite Woodstock, v kateri opisujejo zgodovino otoka in festivala. Sprva so se predstavljali predvsem mladi umetniki, zdaj pa lahko, vedno brezplačno, na dvajsetih odrih Donauinselfesta (vsak oder ima svojega pokrovitelja) prisluhnete tudi mednarodnim zvezdam – letos na primer Johnnyju Loganu. Veliko ljudi privabijo muzikali in kabareti z najbolj priznanimi domačimi umetniki. Osvobodite se sebe Kot otrok sem sanjala, da si bom nadela dekoltirano obleko, preščipnjeno v pasu in s široko krinolino, ter kot kakšna rokokojska gospodična zaplesala v zlato sijoči marmornati dvorani. Čeprav je ta želja popolnoma dosegljiva – samo na katerega od številnih tradicionalnih dunajskih plesov bi morala – si je še nisem izpolnila. No, sem se pa današnjemu času primerno načičkana že dvakrat udeležila slovitega Life Balla v mestni hiši, ki je letos maja privabil kar 40.000 ljudi. Prišli so zaradi podpore boju proti aidsu in da bi videli zvezdnike, ki vedno pridejo posodit svoje ime v dobro opozorilom na okužbo z virusom HIV. Tokrat je bil med njimi tudi nekdanji ameriški predsednik Bill Clinton; večerja z njim na predvečer dobrodelnega plesa je veljala kar 2500 evrov. In če bi kdaj razmišljali o primerni opravi za katerega od številnih dobrodelnih ali družabnih dunajskih (in slovenskih) plesov, je atelje Renato&Co. na Margarettenstrasse pravi naslov. Edini človek, ki v Avstriji nosi uradni naziv oblikovalca iz perja, je Norbert Tlusti. V ateljeju, odprtem leta 1992, vas sprejmejo metri živobarvnih boj, lasulje, razne kreacije, ki jih zapnete v lase, kostumi in večerne obleke, ki čakajo, da jih prevzamejo stranke. Norbert sodeluje z raznimi gledališči, državno opero in televizijo, kabareti, ekipo Life Balla in posamezniki, ki si želijo posebnih oblačil. Zapičim se v temno zelen smoking, v celoti narejen iz perja; ovratnik se leskeče v kamenčkih. »Neki gospod ga bo oblekel za gala ples,« mi pojasni njegov stvaritelj. Pomislim, da doma najbrž ne bi našla nikogar, ki bi se odel vanj. A to je Dunaj. Konservativen in sproščen, tradicionalen in sodoben, tako zelo avstrijski in tako zelo metropolitanski. Vse se mi zdi do podrobnosti odmerjeno – kot pravo razmerje ekspresa in pene iz mleka v kavi melange.


• posteljnino iz 250-krat tkanega in bruenega, hrustljavo mehkega bombaža, • zelo mehak in zelo trd antialergijski vzglavnik, • obsežen izbor vzglavnikov: aromaterapijski, anatomski, puhasti, ... • luksuzno posteljnino iz 400-krat tkanega in bruenega, svilnato mehkega bombaža, • odejo, vzglavnike in nadposteljni vložek iz račjega perja in puha, • obsežen izbor vzglavnikov: aromaterapijski, anatomski, puhasti, ... • sivkino posteljno prilo za pomiritev in sprostitev pred spanjem.


dunaj

Karlheinz Essl

Svoj uspeh deli s skupnostjo Življenje, posvečeno umetnosti ali strast do umetnosti so po tri besede, ki najbolje označujejo prof. Karlheinza Essla, ki je skupaj z ženo Agnes postavil na noge bogato umetniško zbirko več kot 6000 del. K temu sta precej pripomogla New York in podjetje bauMax. Besedilo: Hermina Kovačič Fotografije: C. Richters in muzej Essl Prve tri začetne besede, vzete iz kataloga, ki so ga leta 2007 izdali ob 35-letnici zbirke Essl, in druge tri, ki so njen nekakšni slogan, izvirajo izpred natanko pol stoletja. Dvajsetletna Avstrijca sta se takrat spoznala v New Yorku, kamor ju je zanesla želja po izobraževanju: Karlheinza so zanimali hitro rastoči supermarketi, Agnes pa angleški jezik in trgovanje z umetninami. Skupaj sta obiskovala galerije in muzeje in tako odkrivala različne umetniške smeri, predvsem sodobne. Po vrnitvi v Avstrijo sta se poročila in začela ustvarjati družino – rodilo se jima je pet otrok – in podjetje bauMax, ki velja za pionirja koncepta sam svoj mojster. Podjetje že vse 1 od nastanka vodi načelo družbene odgovornosti, ki jo izkazuje s pomočjo ljudem s posebnimi potrebami in mladim umetnikom ter z zavzemanjem za energetsko učinkovitost. Tako so nastali poseben

bauMaxov človekoljubni program, bogata umetniška zbirka z več kot 6000 deli, shranjenimi v muzeju Essl v Klosterneuburgu pri Dunaju, in mednarodna družbena nagrada Essl, ki podpira zasebne iniciative. Ustanovila sta jo sin Martin Essl in žena Gerda. S prof. Karlheinzom Esslom sva se srečala v njegovi pisarni v muzeju Essl po novinarski konferenci z avstrijskim umetnikom Corneliusom Koligom, čigar dela so na ogled do oktobra. Ste ustanovitelj podjetja bauMax in umetniške zbirke Essl. Kako gresta skupaj trgovska dejavnost in umetnost? Seveda sta poslovanje in upravljanje ločeni, a ju druži nekaj podobnosti. Umetnost pomeni ustvarjalnost in inovacije, a če želiš biti uspešen poslovnež, moraš tudi biti tak. Nenehno si je treba izmišljati nove možnosti prodaje, izdelke, storitve, njihove predstavitve, pomoč strankam. Biti moraš boljši od konkurence in, upam, da pri bauMaxu smo. Tudi v umetnosti obstajata tekmovalnost in konkurenca. Zdi se mi podobna piramidi: na dnu je več tisoč umetnikov, pot do vrha pa je strma in zelo naporna. Svet poslovnežev se lahko veliko nauči od njih – kako ustvarjati in kako narediti nekaj novega. Razlike so predvsem v tem, da se ukvarjamo z vsakodnevnimi potrebami, umetniki pa so na višji ravni in niso tako zelo vpleteni v realnost. Imajo širši pogled nanjo: kot da bi stali na visoki gori in se razgledovali po širšem območju. Seveda kritizirajo, saj imajo drugačen pogled na svet in naš obstoj. Kako vam stik z umetniškim svetom pomaga pri poslu? Prepričan sem, da imaš precej več navdiha za inovacije in se bolje počutiš, če si v svoji pisarni ali

32


dunaj Gre za dve plati mene. Na eni strani sem še vedno zelo vpleten v bauMax, čeprav je operativno plat prevzel sin Martin. Sam se ukvarjam s širitvijo in razvojem podjetja; trenutno delamo v desetih državah, kamor pogosto potujem. Na drugi strani se ogromno ukvarjam z muzejem. Zdi se mi odlična kombinacija, ki mi daje posebne Umetniška zbirka Agnes in Karlheinza Essla šte- dimenzije, s čimer povsem izpopolnim življenje. Poleg je več kot 6000 del pretežno sodobne umetnosti in tega se tako stke izvrstna poslovna mreža. obsega ustvarjalnost Avstrijcev od leta 1945 do danes ter predstavnike pomembnih sodobnih trendov Kakšna se vam zdi slovenska umetnost? iz Evrope, Avstralije, Mehike, Kitajske, ZDA. Kot Dobra. Tudi letos smo pri vas – tako kot še v petih državah, sem izvedela danes v vašem muzeju, je bil zbira- v katerih imamo prodajalne bauMax – tretjič izvedli nagratelj tudi vaš oče; pokazali ste nam čudovito van do Essl. Mednarodna žirija je izbrala deset mladih umetGoghovo sliko, ki jo je kupil od očeta Corneliusa nikov, na Ljubljanskem gradu smo pripravili razstavo in podelili tri denarne nagrade. Dve smo prispevali mi, tretjo Koliga. Moj oče je bil predvsem zbiratelj starin s Koroške. pa Vienna insurance group. Vse nagrajence bomo razstavili Postavil jih je v grad, ki ga je kupil pred smrtjo. Kot še pri nas v Klosterneuburgu. Precej projektov smo narediotroku mi to ni bilo zelo všeč. Sam sem se začel z zbi- li z Zdenko Badovinac, direktorico vaše Moderne galerije. rateljstvom ukvarjati po tem, ko sem zapustil starše. Vaša umetniška scena se mi zdi zelo živahna in zanimiva. Moje zanimanje zanj se je začelo leta 1959 v ZDA, ko Vesel sem, da imamo v naši zbirki na primer Zorana Mušisem spoznal svojo ženo, ki je takrat delala v galeriji ča, Irwine, Marka Požlepa, Ano Sluga, Son:DO. sodobnih umetnosti. Kaj priporočate slovenskim poslovnežem, če bi se odločili za večjo in načrtovano podporo umetnosti? Zanimivo se mi zdi, da večinoma vlagate v sodobno umetnost in umetnike, ki še niso tako zelo po- Ne glede na finančno stanje bi vsakdo moral imeti vsaj znani, kar je lahko precej tvegano. Kaj vas vodi kakšno umetniško delo v svojem okolju, poslovneži iz najmanj treh razlogov. Prvič, prav je, da svoj uspeh depri izbiri? Vse od začetka nama je bilo jasno, kaj želiva zbirati. lijo s skupnostjo. Ni prav gledati le za lasten profit, zgolj Osredotočila sva se na avstrijske avtorje od druge sve- kopičiti denar na svoj račun. Drugič, do skupnosti, v katovne vojne do današnjih dni. Odločila sva se, da jih teri živijo in delajo, imajo določeno odgovornost. Tretjič, hočeva pred morebitnimi nakupi spoznati. Tako sva naj pustijo, da jih navdihne umetnost. Brez dvoma bodo začela dobivati razna vabila, se srečevala z njimi, se z ugotovili, da materialni uspeh ni vse, kar so si želeli donekaterimi spoprijateljila ... In res, večino avtorjev iz seči. Na svetu je zelo veliko stvari, ki izpopolnijo življenje in napolnijo srce. naše zbirke poznava. Ne špekulirava z umetninami, ampak vanje vlagava, 3 saj so kulturna dediščina. Seveda je treba biti pozoren, koga izbrati; avtorjev je na tisoče. Po padcu komunističnega sistema in odprtju meja sva se osredotočila še na tamkajšnjo sceno, kupujeva pa tudi umetnine od drugod. Imava nekaj del avstralskih Aboridžinov pa iz Mehike, Kitajske, ZDA; letos bomo prikazali indijsko ustvarjalnost. Ponavadi po razstavah v našem muzeju tudi kaj kupiva. Nekajkrat sem odpotoval na Kitajsko, ki je vsekakor zanimiva in hitro rastoča država. Zbiratelj mora imeti poleg instinkta ogromno znanja in trenirano oko. Mislim, da ju po toliko letih že imam. Vsako poslovno pot izkoristim tudi za obiske galerij in muzejev ter pogovore z umetniki. Je pa vsekakor velika razlika med poznati umetnost in znati izbrati pravo umetnino. Če bi se skladalo, bi bili vsi umetnostni zgodovinarji največji zbiratelji. doma obdan z umetniškimi deli. Niso zgolj mrtvi predmeti, ampak oddajajo posebno energijo. Seveda se je ne da izmeriti, ampak v življenju tako in tako obstaja veliko iracionalnih stvari, ki ti prinesejo dobre rezultate.

Dejansko hkrati vodite dva popolnoma različna posla: ste predsednik nadzornega sveta skupine bauMax in direktor galerije Essl. Kako vam uspeva?

33

1. Muzej Essl je v 95 metrov dolgi stavbi na 7200 m². 2. Med najnovejšimi pridobitvami v zbirki je fotografija Diva Arnulfa Rainerja. 3. Prof. Karlheinz Essl.

2


Potovati kot cesar Majestic Imperator Train de Luxe »Danes imajo premožni ljudje osebna letala, nekoč so imeli vlake ali posamezne vagone,« mi je v svoji pisarni čisto blizu operne hiše dejal Gottfried O. Rieck, ki je že zelo mlad odkril svojo pravo strast: vlake. Pustil je gimnazijo in postal navaden kurjač na takrat še parnih lokomotivah. Besedilo: Hermina Kovačič Fotografije: arhiv Majestic Imperator

34


dunaj Sprva so bili zgroženi vsi, da odličen učenec postane navaden delavec. »Vedel sem, da moram vztrajati. Nekaj me je gnalo,« pravi o svojih začetkih pri petnajstih letih uglajeni gospod, ki ima v lasti sedem prestižnih vagonov, narejenih v slogu cesarskih. »Mama mi je rekla, da se mi je zmešalo; da bom moral garati kot nor, denarja pa ne bo. A kljub vsemu sem sledil svojemu srcu.« Od kurjača do menedžerja Po vajeniški šoli pri Avstrijskih železnicah je postal kurjač, ki je ob vsaki izmeni v požrešno lokomotivo zmetal deset ton premoga. »Vsaj na fitnes mi ni bilo treba,« se zasmeji. Obiskoval je večerno šolo, tako da je pri 23 postal najmlajši vlakovodja za električne vlake z veliko hitrostjo v celotni Evropi. Dobil je licenco za vožnjo vseh parnih lokomotiv in 17 električnih v Avstriji pa še za vodenje tovarn, v katerih jih izdelujejo. Zaradi te izobrazbe so ga vabili, naj se zaposli v menedžmentu. A je pri vožnji vlakov vztrajal 18 let. »Bil sem srečen. Izpolnile so se mi sanje.« Nato je služboval pri zvezni direkciji Avstrijskih železnic in si začel graditi drugačno kariero. Pod seboj je imel 12 oddelkov, 2000 zaposlenih in 350 lokomotiv. »In tu se pravzaprav začne moja sedanja zgodba. Prijatelj odvetnik me je nagovarjal, naj organiziram zabavo na kakšnem starem vlaku v vzdušju orient ekspresa. Čez pol leta sem to res storil. Odkril sem, da so nekoč premožnejši in aristokratski sloji imeli v zasebni lasti vagone, ki so jih priključili vlakovnim kompozicijam na rednih progah. Cesarji in kralji pa so posedovali kar cele vlake. Prišel sem celo do zasebnega vlaka Franca Jožefa in Sisi. To me je tako navdušilo, da je bila zabava 20. oktobra 1990 v slogu njunega časa. Še potniki so se oblekli v historična oblačila. Najel sem parno lokomotivo in stare vagone in tako smo se odpravili proti Budimpešti. V obe smeri smo dobro jedli in pili, poslušali pianiste in operne arije ter plesali na različno glasbo. Še didžeja smo vzeli s seboj.« Na poti so spili 300 steklenic šampanjca, 180 steklenic vina in 1000 steklenic piva. »Kljub temu nihče ni bil pijan. Ozračje je bilo fantastično.«

toliko zanimanja je bilo. Vsak vagon je plačal naslednjega, saj smo ves zaslužek vložili v razvoj podjetja.« Majestic Imperator Train de Luxe ima danes v lasti sedem prestižnih vagonov, ki vozijo od Dunaja do Salzburga, Münchna, Prage, Bratislave, Budimpešte. Ko gre za čarterje, pogosto najame parno lokomotivo, sicer pa posamezne vagone priklopijo običajnim vlakom. Nekajkrat so peljali do Opatije. »Razprodani smo bili takoj. Že zdaj smo prodali precej vozovnic za prihodnje leto.« Gottfried O. Rieck mi je še razkril, da so v pripravi redne vožnje do Ljubljane in nato proti Trstu in Benetkam oziroma Opatiji, saj za našo smer vlada ogromno zanimanje. Seveda pa upa, da bo k vožnji pritegnil tudi Slovence. Dunajski valček na Donavi Posebno romantično je silvestrovanje na vlaku. Zadnjega dne v letu vozi po mestu, malo pred polnočjo pa se ustavi na mostu nad Donavo, od koder potniki opazujejo ognjemet nad mestom. »In dobesedno plešejo dunajski valček na Donavi,« se nasmehne gospod. Podjetje Majestic Imperator Train de Luxe organizira tudi pravo cesarsko poroko – v slogu Franca Jožefa in Sisi, seveda. Program lahko poleg vožnje z vlakom vsebuje vožnjo v kočiji, zabavo na gradu in spanje v hotelu Imperial. Izvemo, da si je Diana Swarovski privoščila nekaj podobnega. Sicer pa so njihovi vagoni gostili precej imenitnih imen, kot so na primer Jimmy Carter, Felipe, kronski princ Španije, in najmlajša potomka habsburške dinastije Marie Christine Habsburg Lothringen. In zakaj se ljudje sploh zanimajo za vožnjo z vlakom, ki ponese daleč v preteklost? »Ker uživajo v prestižu počasnosti, kar je tudi naš slogan. Vsaj tako poskusijo ustaviti čas. Na vlaku lahko v miru jeste, pijete, plešete, poslušate glasbo ali se pogovarjate. Skratka, potovanjem so dodana še druga doživetja,« še pove Gottfried O. Rieck.

Lastno železniško podjetje In to ga je tako navdušilo, da je sklenil stvar še ponoviti; tokrat so šli do Prage. Ljudje so ga klicarili, da jih tovrstne zabave zanimajo. Ker pa na Avstrijskih železnicah niso pokazali posebnega zanimanja za prestižne vlake, se je odločil iti na svoje. Nekdanji delodajalci so ga podprli, še bolj pa žena. »Takrat je bila zelo mlada in zelo bogata,« se prikrade nasmeh Gottfriedu O. Riecku. »Vprašal sem jo, kakšna se ji zdi ideja o železniškem podjetju. Pogledala me je: 'A si ga sposoben voditi?' Pa saj imam vse licence, od premetavanja premoga do vodenja! Nato mi je rekla, da mi da denar. In tako sem začel.« Zgradil je prvi vagon, pa drugega, tretjega … – vse v duhu nekdanjih, cesarskih časov. »Na začetku je bil moj cilj oddati vagon vsaj dvajsetkrat, da bi se naložba pokrila. Na koncu smo v letu dni to storili kar petinšestdesetkrat,

35


mobilno

Frank Nuovo

Ustvarjati za najzahtevnejše okuse Vodjo oblikovalcev podjetja Vertu so že kot fanta zanimali tehnologija in majhne, kul naprave; tudi sam jih je začel izdelovati. Za otroka znanstvene fantastike in vesoljske dobe je bilo to nekaj naravnega, je prepričan. Ko se je leta 1989 pojavila priložnost, da bi kot svetovalec za oblikovanje delal za Nokio, jo je seveda pograbil. Besedilo: Bojan Levič Fotografije: arhiv Vertu Katere so razlike pri oblikovanju prestižnega mobilnika in običajnega telefona za množice? Glavna potreba pri množicah in tistih na prestižnem trgu je enaka. Vsakdo potrebuje osnovno priročno funkcionalnost. Hočejo, da je reč preprosta, udobna in dobro narejena. Kot vodja oblikovalske ekipe pri Nokii sem si prizadeval izdelovati najboljše možne izdelke, ki bodo specifični ciljni skupini še dostopni. Vertu pa dela telefone, ki so najboljši, kar so lahko, in hkrati pomenijo kvantni preskok v oblikovanju, uporabljenem materialu in izdelavi. To lahko ustrezno podpira le bolj fokusiran trg prestižnih dobrin. Razlike pri oblikovanju so sicer podobne kot pri drugih uglednih izdelkih, ki jih lahko najdemo tudi na množičnem tržišču. Veliko podrobnosti je v tem, kako je naš proizvod oblikovan, načrtovan, izdelan, pa tudi v tem, kako kot podjetje podpiramo svoje izdelke. Izjemna raven inženiringa in kakovosti materiala, pa naj bo dragocen in redek ali ne, je velik del tega. Naša ročna izdelava in končna obdelava sta brez primere. Vertujev slog, naš postopek ustvarjanja proizvodov iz materiala, po katerem smo znani, denimo nerjavnega jekla, keramike, usnja, safirjev, s katerimi je zelo težko delati, pomeni tisto avtentično obrtniško znanje, ki ga je najti v naših izdelkih. Prestižen telefon bi moral ostati aktualen še leta ali vsaj veliko dlje kot povprečen. Kako to dosežete? S kakovostjo in ukvarjanjem z vsako podrobnostjo. Vsak izdelek je res pozorno narejen in testiran, potem na novo oblikovan in spet testiran, tako da mora preživeti sila neprijazno serijo padcev, metov in drugih preizkušenj. Material izbiramo in dobivamo iz najkakovostnejših virov ter z njim ohranjamo svoj sloves najboljših na področju, katerega pionirji smo.

36


mobilno Kakšna je interakcija med različnimi oblikovalskimi disciplinami in inženiringom pri vašem delu? Vsi pri Vertuju se posvečajo enemu samemu cilju: za najzahtevnejše okuse na tem svetu ustvariti najboljše telefone na Zemlji. Največje ambicije zahtevajo največji talent, zato je bil izjemen izziv najti prave ljudi za to blagovno znamko. Vertu se je začel kot moja oblikovalska vizija, toda razumeti in deliti so si jo morali vsi sodelujoči, da je zgodba lahko postala uspešna. Najprej smo morali pridobiti 50 najboljših inženirjev na svetu. Ta sanjska ekipa, ki si prizadeva najti najboljši, najbolj unikaten in visokokakovosten material ter najelegantnejše oblikovalske rešitve, izhaja iz avtomobilske, letalske, draguljarske, urarske industrije in drugih visokotehnoloških in prestižnih dejavnosti ter z njimi še vedno sodeluje. Naša ekipa ostaja izjemen zbir talenta, združenega v skupni viziji. Interakcija med oblikovalskimi disciplinami in inženiringom je močna. Predani smo nenehnemu učenju in odličnosti. Z vsako novo generacijo izdelkov izkazujemo natančno to. Medsebojno se globoko spoštujemo, saj smo v zadnjem desetletju skupaj dosegli res veliko. Kako dosegate ravnotežje med obliko zunanjosti in tehničnimi lastnostmi, ki naj bi jih telefon imel? Videz je deležen enake skrbi in dela kot najzahtevnejša tehnična podrobnost, zato je odnos med oblikovanjem in inženiringom prijateljski, interaktiven in precej harmoničen. Potrebujemo drug drugega, če hočemo doseči svoj cilj, in užitek se je kot ekipa spoprijeti z vsakim novim, še tako majhnim izzivom. Tehnične lastnosti morajo ustrezati potrebam in željam naših strank. Ko smo prepričani, da imamo potrebno znanje in je tehnična lastnost zrela ter jo naša stranka potrebuje, potem bo ta našla pot tudi do naših izdelkov.

tel. Če povzamem, se to področje nikamor ne premika, hkrati pa se popolnoma spreminja in zliva. Mislite, da je prihodnost oblikovanja v izdelkih, ki vsebujejo vse v enem? Več kot desetletje sodelujem pri konvergentnih rešitvah za dosti naprav v svetu mobilne telefonije. Prvih osem let smo se osredotočali predvsem na telefone, toda že tudi v najzgodnejših dneh smo sanjali o večnamenskih napravah. Te bodo imele čedalje več praktičnih lastnosti, pomembnih pri poslu in osebni uporabi, in ponujale zabavo vseh vrst, kot že lahko vidimo na tržišču. Počasi bodo postajale pametnejše in intuitivnejše, toda razvoj bo nenehen in bo temeljil na podrobnih testiranjih. Ponavljam: res trdno verjamem, da bo obstajalo močno tržišče za telefonijo, osredotočeno na prenos glasu, tako kot bo še vedno obstajalo tržišče za analogne ure, pa čeprav imajo ljudje mobilnik z zelo natančno in lepo uro. Hibridne naprave morajo biti preproste za razumevanje in za uporabo. Imamo avtomobile, tovornjake in kombije in vsak je najboljši v tistem, za kar je bil narejen. Hibridna vozila pogosto privolijo v kompromis med vsemi funkcijami. Zato imamo še vedno avtomobile, tovornjake in kombije.

Kako izbirate material, iz katerega izdelujete telefone Vertu? Dizajni nastajajo enakovredno iz konceptne vizije, kakršno ima oblikovalski del, in iskanja novih tehnoloških priložnosti. Te odkrijemo skupaj z znanstveniki, specializiranimi za material, inženirji in oblikovalci. Vsi imamo široko odprte oči in misli ter se ne omejujemo samo na naš komunikacijski svet. Delamo skupaj in skupaj razpravljamo o priložnostih ter raziskujemo možnosti, kako bi jih lahko spremenili v izdelke. Določimo razloge za specifične prioritete in jih razvijamo po vrstnem redu, ki se nam zdi primeren. V katero smer gre oblikovanje mobilnih telefonov? To je zelo široko vprašanje – širok odgovor bi bil, da je glavna funkcionalnost, torej prenos glasu, zelo zrela in verjamem, da bo vedno obstajalo povpraševanje po osnovnejših, samo v prenos glasu usmerjenih telefonih, torej po tistem, čemur zdaj tradicionalno rečemo mobi-

37

Za Boucheronovo 150-letnico je Frank Nuovo oblikoval telefon Vertu Boucheron 150 iz masivnega zlata.


mobilno 1. Frank Nuovo še riše skice na papir. 2. Model Signature je letos prejel eminentno oblikovalsko nagrado Red Dot Design Award.

1

se mi zdi. Povezano je z ustvarjalnostjo in ustvarjalnim procesom. V to isto kreativno areno postavljam glasbo in umetnost in veliko področij znanosti. Izid take igre so izvrstne rešitve; to je delo z odličnimi igralci in užitek v človeški interakciji, ki preveva rojstvo in razvoj ideje ali tehnologije. Zdaj, ko sem to povedal, pa lahko dodam, da mi je zelo všeč transportna industrija – vlaki, letala, motorji, avtomobili. Njihovo izdelavo spremljajo veliki in dinamični inženirski izzivi, sestavljeni pa so iz ogromno majhnih izdelkov – in pri tako veliki ekipi je vznemirljivo sodelovati. Katera avtomobilska znamka je vsaj na videz najbliže filozofiji in oblikovanju Vertuja? Izvrstno vprašanje. Težko primerjam oblikovanje Vertuja z določeno avtomobilsko znamko. Imamo precejšen razpon slogovnih in tržnih ciljev. Ti se gibajo od zmogljivosti ferrarija pa vse do prestižne športnosti bentleyja. Naš model Signature pa se izvrstno ujema, denimo, s sodobnim rolls royceom. Kaj pa pri urah? Ne verjamem, da obstaja znamka ur, ki bi ji uspelo ohranjati ravnotežje med klasičnim oblikovanjem in modernim prestižem, torej tem, za kar si prizadevamo mi. Večina velikih in uspešnih znamk ur ostaja zelo blizu tradicionalnim uspehom iz preteklosti in čudovitim zgodbam o kompleksnem gibanju. Uživamo v bližini tega sveta in ugotavljamo, da moramo spoštovati svet urarstva zaradi njega samega ter se premikati naprej proti osebnim funkcionalnim dodatkom z modernim in drugačnim pogledom. Občudujem čudovite znamke ur in njihovo predanost obrti, ki je bila del mojega navdiha za Vertu. Še posebej moram izraziti spoštovanje do tistih majhnih, domiselnih neodvisnih znamk, ki se ne bojijo tveganja in ki raziskujejo tehnične in mehanske meje urarstva. To pa je mogoče le pri zelo omejenih številkah.

2

Kakšna je vaša vizija prihodnosti Vertuja? Vertu je plod moje vizije in zelo sem srečen, da se razvija z mojim vplivom in z nekaterimi res izjemno ustvarjalnimi ljudmi. Z enakomerno hitrostjo se bo razvijal naprej, skupaj s tem, da bodo ljudje čedalje bolj seznanjeni in domači z naprednimi tehnologijami, povezanimi z našim tržiščem, in tistimi, s katerimi se nenehno združujemo. Ravno smo lansirali naš set bluetooth, spominski ključ USB in pisalo. Na tržišče smo poslali tudi novo linijo usnjenih izdelkov, na katero sem zelo ponosen. Prihodnost Katera je vaša najljubša znamka ur, vsaj po oblikoVertuja mora biti pomembna za naš posel, ki se osredoto- valski plati? ča na mobilnost in komunikacijo prestižne kakovosti. Moje najljubše znamke so tiste, ki imajo unikatno prepoznaven izdelek. Znamke, ki vedo, od kod prihaKakšni so vaši načrti? jajo in kdo so in ki izhajajo iz tega. Inovativne rešitve Da ostanem tu. Da skupaj z ekipo razvijam nove ideje so z oblikovalskega stališča najbolj vznemirljive. Prein priložnosti, ki so prave za blagovno znamko Vertu. več kopij je tam zunaj. Prišli smo do točke, ko je težMenim, da ta ostaja najvznemirljivejši kraj za vsakega ko prepoznati slogovno dušo veliko znamk. Vzdržal oblikovalca današnjega časa. Tako priložnost dobiš le se bom poimenovanj. Vemo pa, katere so vodilne, in enkrat v življenju in vsi pri Vertuju smo ponosni na to. spoštujem jih, ker so ohranile kakovostno oblikovaVemo, kako srečni smo, da se lahko trudimo za takšno nje in pridobile spoštovanje ljudi, ki jih ohranja tam, odličnost. kjer so. Večinoma občudujem majhne inovatorje, ker tvegajo, in pri vsem tem iščem navdih. Velika podKaj poleg mobilnih telefonov vam je v svetu obliko- jetja začnejo kot majhna in rastejo, ker so naredila vanja še ljubo? nekaj prav. Rad si domišljam, da zdaj gledajo nas, in Opredeljevanje najljubšega v čemer koli mi ni ravno sprašujem se, kaj si mislijo o našem oblikovanju in o blizu. O oblikovanju ne razmišljam enako kot drugi, tem, kaj naj bi počeli prav.

38


XXXX

1

Čas za predstavo S čim merijo čas zvezdniki

So lepi, slavni, uspešni in seksi. Toda tudi oni ne morejo brez ur. Znani ljudje, ekskluziven nakit in dragocene ure so kombinacija, ki privlači gledalce, zato so pomembneži idealni veleposlaniki za predstavitev urarskih izdelkov v javnosti. Besedilo: Miroslav Komar Fotografije: promocijsko gradivo

40


XXXX Lepi izdelki potrebujejo lepe in uspešne ljudi, ki poskrbijo, da so za bodoče kupce še zanimivejši. Ura, ki jo nosita George Clooney ali Leonardo DiCaprio, podari tistemu, ki jo nosi, nekaj zvezdniškega sijaja. Tudi ljudi, ki imajo izostren okus za slog, lahko zapelje čarobnost velikih imen in znanih obrazov. Človek nekega dne sliši podatek, da igralec ali golfist X nosi le uro znamke Y. Podatek takoj pozabi. Vsaj tako misli, toda podzavest je dejstvo že zdavnaj shranila. Če nekoč ta isti človek načrtuje nakup ure, se spomni imena znamke. Čim tiše, tem učinkoviteje. Kaj kmalu krasi njegovo zapestje podoben model. Seveda ne zaradi igralca, ampak ker ima tudi sam nekaj dobrega okusa in se poleg tega še spozna na umetnino. Izdelovalci so se naučili, kako pomemben je privlačen ambasador s sposobnostjo prepričevanja, zato s pridom uporabljajo blišč pomembnežev. Ambasadorji časomerov Napredne kupce privlačijo slike lepih, pomembnih in uspešnih in jih spravljajo v dobro voljo. Človek preprosto rad večkrat pogleda Sharon Stone ali Monico Bellucci, ob tem pa tudi njuno uro ali nakit. Zamisel o velikih in malo manjših zvezdah kot ambasadorjih ni nova. Rolex je že v 20. letih prejšnjega stoletja naročil oglas, v katerem je poleg plavalke Mercedes Gleitze, ki je preplavala Rokavski preliv, nastopil tudi Rolexov časomer Oyster. Gleitze takrat sicer še ni bila zvezda, toda ko je Hans Wilsdorf 24. novembra 1927 objavil celostranski oglas na naslovnici britanskega časnika Daily Mail z naslovom The wonder watch that defies the elements (Čudežna ura, ki kljubuje vsem elementom), s to potezo ni zaslovela le urarska znamka Rolex, ampak tudi Mercedes Gleitze. Pozneje je nekatere pionirje, na primer alpinista Edmunda Hillaryja, pri njihovih pustolovščinah spremljala ura, o kateri je izvedel ves svet. Ko je maja 1953 stopil na vrh Mount Everesta, je nosil Rolexov Explorer. Omegin časomer Speedmaster Professional je bil leta 1969 na krovu prve vesoljske odprave s človeško posadko, ki je pristala na Luni, zato ji pogosto pravijo tudi Moonwatch. Urarska znamka Ebel je v 80. letih prejšnjega stoletja sodelovala s teniškima zvezdama Borisom Beckerjem in Stefanom Edbergom ter s svetovnim prvakom formule 1 Nikijem Laudo. Izbira Cindy Crawford Kot poročajo mediji, svetovni prvak formule 1 Lewis Hamilton in teniška zvezda Maria Šarapova nosita le še ure TAG Heuer, švicarski teniški igralec Roger Federer le še Rolex in nekdanja francoska nogometna legenda Zinedine Zidane časomere znamke IWC. Nekdanji teniški mojster Andre Agassi in njegova žena Stefanie Graf pa čas odčitavata s časomerov Longines. Ameriška dirkačica Danica Patrick, prva ženska, ki je zmagala na dirki formule indy car, rekorde lovi z uro znamke Tissot na zapestju. V oglasih pa ne nastopajo le zvezde športa. Pravzaprav so za promocijo imidža idealni prav igralci. George Clooney nosi Omegino, Kevin Spacey IWC in Leonardo

2

DiCaprio TAG Heuerjevo uro. Z znamko Omega so povezani tudi igralci in igralke, športniki in svetovno znana manekenka Cindy Crawford, ki jo oglašuje že od leta 1995 in sodi med njene ambasadorke z najstarejšim delovnim stažem. Po njej so v 90. letih poimenovali celo kolekcijo My Choice. Za Omego se je odločila tudi najbolje plačana hollywoodska igralka Nicole Kidman. Urarska znamka Breitling, ki jo poznamo po letalskih urah, je za oglaševalsko kampanjo uporabila fotografije z Johnom Travolto, le da se je osredotočila nanj kot na pilota, ne igralca. Diamanti za Madonno Ambasadorji znamk so za urarska podjetja nujno potrebni. Najpomembnejše merilo je avtentičnost, zato je osebna povezava z izdelkom odločilna predvsem pri manjših znamkah. Znane osebnosti prispevajo tudi svoje zamisli in včasih neposredno pomagajo pri oblikovanju časomera. Njihov prispevek nato občutijo kupci, za katere je pomembno, da za znamko stoji določena oseba. Sprehoda znanih osebnosti po rdeči preprogi na velikih filmskih festivalih si ne znamo več predstavljati brez stvaritev svetovnih oblikovalcev ali brez lesketajočih se draguljev, ki zvezdo spremenijo v divo. Salma Hayek, Angelina Jolie in Claudia Schiffer predstavljajo svojo lepoto, šarm in ne nazadnje tudi svoje dragulje, ki se svetlikajo pod bliskavicami fotografov. Lesketanje je namreč del predstave.

41

1. John Travolta že dolga leta sodeluje v Breitlingovih oglaševalskih kampanjah. 2. Monica Bellucci je ambasadorka Cartierovih ur in nakita.


dia Schiffer nosila uro, ki jo je Chopard razvil skupaj z Alberto Ferretti. Igralka Diane Kruger je za priložnost izbrala nakitno uro Jaeger LeCoultre. Okrašena s Cartierjevimi dragulji ali njihovo uro se na številnih dogodkih pojavlja tudi italijanska lepotica Monica Bellucci. Naslednja ugledna znamka, ki jo nosijo zvezdniki, je Piaget. Skoraj nemogoče je našteti vse znane osebnosti, ki si nadenejo njene dragulje ali ure. Na številnih dogodkih po vsem svetu se po rdeči preprogi neštetokrat sprehodijo prav z njihovimi sanjskimi dragocenostmi. Tudi Sharon Stone se je odločila za svojo znamko in je od leta 2007 zvesta časomerom Dior. Številna priporočila slavnih oživljajo prepoznavnost znamk. Naštevanje ambasadorjev lahko prav gotovo nadaljujemo po mili volji. Če se zvezda smehlja, nam praviloma hoče nekaj prodati: včasih svoj naslednji film, drugič sponzorski izdelek, ki ga nosi. 4

3

Kot začetnik na tem področju se je izkazala znamka Chopard, ki je od leta 1998 uradni partner filmskih festivalov v Cannesu in parado lepih izkorišča za privlačno izložbo svojih izdelkov. Žlahtni nakit doseže na znani osebi želeni učinek in videz, zato lahko v Cannesu dan za dnem vidimo zvezde in druge pomembneže, ki jih krasijo sanjske Chopardove dragocenosti. Prvi zvezdi, ki sta med filmskim festivalom nosili njihove modele, sta bili Carla Bruni (1998) in Naomi Campbell (1999). Naklonjenost med Chopardom in znanimi osebnostmi je vzajemna. Znamka je skupaj z Madonno posebej zanjo oblikovala diamantni prstan in obesek za verižico v obliki križa, ki ga superzvezda z boksarskim pasom nosi na naslovnici albuma Hard Candy. Chopard takrat ni prvič oblikoval nakita zanjo. Ženevska urarsko-draguljarska hiša je leta 2005 za pevkin album Confessions on a Dance Floor izdelala medaljon, posut z diamanti, nosila pa ga je na koncertih. 3. Chopard je od leta 1998 uradni partner filmskih festivalov v Cannesu, njegov nakit pa nosi tudi Madonna. 4. Salma Hayek na rdeči preprogi s Chopardovim nakitom.

Zvezdniška priporočila Znane osebnosti so dobrodošle tudi na najstarejšem filmskem festivalu na svetu, beneškem. Lani je Clau-

42


XXXX

Merjenje časa pod vodo

4

Dvoživke

Prva res učinkovita podvodna ura je nastala leta 1926, ko je Rolex prijavil patent za svoj model s pomenljivim imenom Oyster (ostriga). Od takrat so se vodoodporne ure dobro prijele, tako da skorajda ni pomembne urarske hiše, ki jih ne bi imela v ponudbi. Naj bodo namenjene plavanju, potapljanju ali uživanju na palubi, so tudi odsev življenjskega sloga in zatorej enako imenitne v vodi in na kopnem. Besedilo: Bojan Levič Fotografije: promocijsko gradivo

44


ure

1

3

2

Omega Seamaster Ploprof 1200M (na prejšnji strani) Prvi Omegin Ploprof (kar je okrajšava za francosko plongeurs professionels, slovensko poklicne potapljače) je nastal leta 1970, od njega pa novodobnega ločimo šele na drugi pogled. Videz je resda skoraj identičen, zato pa so novincu še izboljšali izjemno tesnjenje (zdaj do 1200 m namesto do 600 m) in ga opremili s sodobnim Omeginim avtomatskim kalibrom 8500. Ploprof 1200M ima pri četrti uri ventil za izpust helija iz ohišja, opazni oranžni gumb pri drugi uri pa je namenjen sprostitvi mehanizma vrtljive lunete, da tako preprečijo njeno nezaželeno premikanje med potopom. Daniel Roth Endurer Chrono Sprint (1) Hiša Daniel Roth praznuje letos dvajsetletnico obstoja. Ob tej priložnosti so izvirno obliko svojih ur predelali v športno izvedenko, kakršne še nismo videli. Navdih za Endurerjevo podobo so poiskali pri priljubljeni borilni veščini kendo, natančneje pri tam uporabljani maski za zaščito obraza, imenovani kendoka. V ohišju iz posebne jeklene zlitine bije avtomatski mehanizem, ki zmore poleg običajnega časa in velikega datuma še prikaz merjenih časov s kazalcema ur in minut na ločeni osi pri šestici. Gre torej za nekakšen poenostavljeni kronograf, ki si ga lahko omislite tudi v modni črnini – s prevleko iz titanovega karbida.

Ulysse Nardin Maxi Marine Diver Titanium (2) Urarska hiša z močnim pomorskim slovesom ima redno v naboru zapestne ure, narejene po vzoru ladijskih kronometrov. Poleg klasičnih verzij ponuja zdaj Ulysse Nardin še modno izvedbo s sodobnimi podrobnostmi. Tehnika mehanizma ostaja klasična: prikaz rezerve navitja je pri dvanajstici, male sekunde in datumsko okence pri šestici. Duška pa so si dali pri materialu in njegovi obdelavi. Ohišje je iz kombinacije titana in zlata, veliko delov, na primer gumijast pas, luneta in številčnica, pa je prekritih z reliefnimi morskimi valovi. Naj se ve, kje se Marine Diver počuti najbolj domače! Breguet Marine Royale (3) Nadvse prestižna potapljaška ura prihaja iz hiše naslednice AbrahamaLouisa Bregueta, najslavnejšega urarja vseh časov. V ohišju iz rdečega zlata, ki tesni do 300 m, je Breguetov avtomatski mehanizem z mehanskim alarmom, katerega rezervo navitja lahko odčitate pri 10. uri. Za vse resnične potapljače ima Marine Royale celo vrtljivo luneto za označevanje časa potapljanja. Novo podvodno budilko opremljajo z gumijastim pasom, kupci pa si lahko namesto njega zaželijo tudi usnjenega.

45


ure Edox Class-1 Ice Shark (4) Pri hiši, ki praznuje 125-letnico obstoja, so v zadnjem obdobju znani po športni liniji Class1, zdaj bogatejši še za Ice Shark, sodobni kronograf s črno prevleko PVD in z gumijastim pasom. Vsakega od tisoč načrtovanih primerkov poganja kvarčni mehanizem Ronda, pas je gumijast, številčnica pa iz ogljikovih vlaken. K tako sodobnim karakteristikam spada še tesnjenje do spoštljivih 1000 m.

Tudor Hydro 1200 (5) Tehnično najodličnejši model iz nove Tudorjeve kolekcije Hydronaut II. s tesnjenjem do 1200 m, 3 mm debelim safirnim steklom in vgrajenim helijevim ventilom bo zadovoljil tudi zahtevne potapljače. Tudor kot Rolexova hčerinska znamka si zadnja leta prizadeva uveljaviti samosvojo podobo, vanjo pa poleg agresivnega videza sodijo še netradicionalne podrobnosti, kot so na primer keramični členki v sicer jeklenem pasu novega Hydra 1200. Uro poganja avtomatski mehanizem. Lorenz Aquitania (6) Športno-elegantna Lorenzova novost ne sodi med najbolj robustne podvodne primerke (tesni do 50 m), a jo z morjem veže marsikatera čustvena vez. Njeno obliko so namreč zaupali Mauru Micheliju 6 in Sergiu Beretti iz oblikovalskega studia Officina Italiana Design, kjer so se med drugim proslavili z oblikovanjem kultnih jaht znamke Riva. Pogon nove Aquitanie je kvarčen.

4 5

Jakna, pas in ovratnik Maurizio Pecoraro, nogavice La Perla.

46


XXXX

125 let Bulgarija

Edina italijanska beseda Liz Taylor Če gre verjeti izročilu in Richardu Burtonu, potem je bila bulgari edina italijanska beseda, ki jo je poznala Liz Taylor. Potem ko se je Kleopatra med snemanjem epske zgodovinske romance v italijanskem Cinnecita zaljubila v bleščavo Bulgarijevega nakita (in Burtona, kakopak), se je zgodilo tisto, kar je bilo neizogibno: saj veste, le diamanti so za (skoraj) večno. Ljubezen ne. Besedilo: Barbara Bizjak Fotografije: arhiv Bulgarija


prestiž Diamantna Bulgarijeva broška z osrednjim smaragdom, težkim več kot 18 karatov, je bila tista, s katero je lepi Richard ob zaroki očaral lepo Liz in ki jo je mlada nevesta kot edini kos nakita nosila na svoji prvi poroki z Burtonom 15. marca 1964. Čudoviti kos bo skupaj s še 15 izjemnimi primerki iz zasebne zbirke Elizabeth Taylor kot del obsežne (in sila dragocene) retrospektive več kot 500 kosov Bulgarijevega nakita in ur z zgovornim imenom Med zgodovino in večnostjo: 1884–2009 do 13. septembra na ogled v rimskem Palazzo delle Esposizioni. Od srebra do dišav in hotelov Zgodovina Bulgarija se je začela pisati leta 1884, ko je Sotirio Bulgari, grški emigrant, izučen za delo s srebrom, na Via Sistina 85 v Rimu odprl svojo prvo prodajalno. Leta 1905 se je preselil na naslov, od koder Bulgari še zdaj osvaja svet: na Via dei Condotti 10. Prodajalno je po naslovu Dickensove novele poimenoval Old Curiosity Shop in upal na premožne ameriške in angleške turiste. Ni se zmotil, kot se ni zmotil v poletnih mesecih, ko je denarju sledil na počitnice – v francoski St. Tropez. A da bi se lahko dalje uril v zlatarstvu in draguljarstvu, se

je čez nekaj let skoncentriral zgolj na svojo rimsko poslovalnico, posle pa sčasoma predal sinovoma Giorgiu in Constantinu. Po drugi svetovni vojni sta poskrbela za Bulgarijev odklon od strogih pravil dominantne, tako imenovane francoske šole in začela ustvarjati prepoznaven enkratni slog, ki so ga navdihovali grški in rimski klasicizem, italijanska renesansa in rimska zlatarska šola iz 19. stoletja. Kot je dejal Giorgiov sin Nicola: »Treba se je zakopati globoko v zgodovino, razumeti preteklost in uporabiti to znanje kot temelj za prihodnost.« Kako najbolje opisati Bulgarijev slog? Tisto, kar je očesu tako prepoznavno in ljubo, a tako težko ulovljivo v besede? Pri Bulgariju to ubesedijo kot »uravnoteženo mešanico klasicizma in modernosti v stalnem iskanju inovativnih oblik in materialov s posebno pozornostjo do barvnih kombinacij. Ljubezen do linearnosti in simetrije, občutek volumna in določeni detajli, ki spominjajo na umetnost in arhitekturo, so klasične značilnosti Bulgarijevih stvaritev.« V 70. letih minulega stoletja se je podjetje začelo širiti na tuje trge in odprlo prodajalne v Parizu, Ženevi, Monte Carlu in tudi čez lužo, v New Yorku. Potem ko so že takrat predstavili uro Bulgari Bulgari in je postala

Na prejšnji strani zgoraj: Bulgarijev butik v Rimu na Via dei Condotti iz 20. let. Na prejšnji strani spodaj: Ob obletnici so pri Bulgariju naredili prstan, s katerim podpirajo mednarodno kampanjo Save the Children. 1. Iz kolekcije Bulgari Bulgari. 2. Sharon Stone v filmu Casino.

1

2

49


prestiž

3a

4 3b

3c

klasika, so v 80. ustanovili podjetje Bulgari Time, ki v švicarskem Neuchâtelu skrbi za proizvodnjo vseh njihovih ur. V 90. je Bulgari razširil svojo ponudbo še z dišavami (prvo, Eau Parfumée au Thé Vert, so predstavili leta 1993) in dodatki (svileni šali, kravate, očala in usnjeni izdelki, med katerimi gre omeniti torbico Twist ter liniji Leoni in 1910) ter po letu 2000 začel odpirati prodajalne, povsem posvečene dodatkom. Še dlje so si drznili – leta 2004 so v Milanu odprli prvi hotel Bulgari s petimi zvezdicami, dve leti pozneje mu je sledil hotel na Baliju, medtem ko so leta 2007 v tokijskem Bulgari Ginza Towerju zaživeli Bulgarijev Il Ristorante, Il Café in Il Cioccolato. Podjetje sicer kotira na borzah v Londonu in Milanu in je v 52-odstotni lasti družine Bulgari. Čudoviti svet draguljev Vse se začne v glavi in se z natančnimi potezami s temperami ali vodenimi barvicami nadaljuje na papirju. Nato na posebno voščeno ploščo polagajo izbrane drage kamne in bodoča ogrlica, zapestnica, uhan ali broška doživi še nekaj sprememb zaporedja in vrste dragocenih sestavnih delov, da so na koncu vsi kamni in barve v popolnem sozvočju. Potem se dela lotijo izurjene roke obrtnikov iz Bulgarijeve delavnice in vdihnejo osupljivim umetninam življenje. »Ko pridem k Bulgariju, je to zame kot obisk najboljše razstave sodobne umetnosti,« je nekoč dejal Andy Warhol. Tisoč izjemnih in unikatnih kosov nakita sestavlja zbirko High Jewelry z

dragimi kamni izjemnega pomena in vrednosti. Bulgarijeva kolekcija Vintage je malo skromnejša: sestavlja jo približno tristo stvaritev, ogrlic, brošk, ur, prstanov in zapestnic, ki jih lahko pogosto ugledate na koži zvezdnic ob priložnostih, kakršni sta podelitev oskarjev ali pomembna premiera, in ki zgovorno pričajo o razvoju Bulgarijevega sloga z desetletji. Med najbolj znane kolekcije nakita sodijo Parentesi, Tubogas, Spiga, Monete Antiche, XL ali B.zerol. Lucea, Allegra, Optical, Sapphire Flower, Cabochon in Cicladi so poklon sodobni ženskosti, nostalgična linija Cerchi kombinira zaslepljujoči lesk dragih kamnov s harmoničnimi oblikami koncentričnih zank, iz Bulgarijeve tradicije barvnih dragih kamnov in brezčasne privlačnosti eliptičnih oblik pa se je leta 2007 rodila Elisia. Posebej velja omeniti prenovljeno kolekcijo Parentesi (sicer Bulgarijeva prva modularna linija), in sicer Parentesi Cocktail Collection. Veliki barvni dragi kamni so kombinirani z grafičnim znakom linije (parenthesis ali oklepaj), ki se tu pojavlja kot osrednji okrasni element, značilen za celotno linijo, katere ime poudarja navdih in povezavo s konceptom koktajl prstana, ekscentričnega prstana z velikimi barvnimi kamni. Oblikovanje močnega značaja, ki temelji na glamuroznih detajlih in sodobnih linijah, te pa še poudarja okrasni element inskripcije, je značilno za kolekcijo Bulgari Bulgari, novo interpretacijo zgodovinske linije iz sredine 90. let. Bulgarijev logotip je osrednjega pomena pri krasitvi novih ščitasto oblikovanih prstanov, ki so od februarja na voljo v treh različnih barvah zlata.

50


prestiž Prepoznavni so po osrednjem disku, v katerega je vgraviran logotip, ukrivljena površina pa je prefinjeno okrašena z diamantnim pavejem. V enakem slogu so oblikovani tudi uhani, obeski in drug nakit iz te kolekcije. Popolna simbioza kamnov in zvezd Najdragocenejši dragi kamni in največje ikone filmskega platna – od nekdaj so se imeli radi. Bulgarijeve umetnine so odkrivali na vrhuncu rimske dolce vite, v zlati dobi italijanske kinematografije. Audrey Hepburn je med snemanjem Rimskih počitnic leta 1953 pogosto obiskala Bulgarijevo prodajalno, njihove bisere pa je okoli vratu nosila tudi v filmu Blood Line (1979). V prodajalno na Via Condotti so redno zahajale še druge zvezde: od Garyja Cooperja, Orsona Wellesa in Ave Gardner do Clarka Gabla, ki je tam septembra 1959 kupil dva zlata poročna prstana, cigaretnico in vžigalnik. Med snemanjem Kleopatre se je leta 1963 v Bulgarijev nakit zaljubila tudi Elizabeth Taylor. »Jaz sem Liz navadil na pivo, ona pa mene na Bulgari,« je dejal Richard

Burton. Gina Lollobrigida je z Bulgarijevimi dragimi kamni sijala v veliko filmih, med njimi v The Woman of Straw (1964), v katerem je nosila ogrlico iz platine in diamantov, ki so jo izdelovali rekordno leto dni. Pred njo jo je v filmu The Visit (1958) nosila Ingrid Bergman. Bulgari je omenjen tudi v scenariju Ameriškega žigola (1980), pojavi se v filmu Bilo je nekoč v Ameriki (1984), njihov nakit je nosila Madonna kot Evita Peron (1995), Pierce Brosnan pa čudovito diamantno ogrlico podari Rene Russo med večerjo v Aferi Thomasa Crowna (1999). Tudi Bulgarijeve ure so nastopile na velikem platnu: ura iz linije Tubogas se pojavi v precej filmih, nazadnje jo v Hudičevki iz Prade nosi Meryl Streep (2006), uro Parentesi pa lahko vidite v filmih Misija nemogoče 1 in 2 ter Posebno poročilo (1996–2001). A ena scena je res nepozabna: tista v filmu Casino (1995), v kateri dobi Sharon Stone od Roberta De Nira kovček dragih kamnov in ur ter jih razprostre po postelji. Sanje vsake ženske …

3 a, b, c. Kolekcija Parentesi Cocktail. 4. Iz kolekcije Vintage. 5. Oblikovanje kolekcij visokega draguljarstva.

5

51


prestižno Cesaričin prstan Italijansko podjetje Pasquale Bruni je navdih za ogromne prstane našlo pri simpatičnosti in ljubezni do lepega avstrijske cesarice Sisi. Poleg različnih kamnov jih krasijo še beli ali črni diamanti, detajl pa so številni drobni okraski, ki visijo s krone, v katero so ujeti kamni.

Nežni objem cvetja 62 let in 62 kosov nakita; Caroline Gruosi-Scheufele, sopredsednica Choparda, je za letošnjo izvedbo festivala v Cannesu spet oblikovala vrhunsko kolekcijo nakita The Red Carpet, ki vsekakor spada v haute joaillerie. V soju žarometov so se na telesih najbolj znanih zvezd filma svetili dragoceni kamni, kot so diamanti, safirji, rubini, biseri, opali, turmalini.

Osrečite se Make Yourself Happy je slogan in hkrati zaobljuba podjetja Pianegonda, znanega po mladostnem in inovativnem nakitu, katerega osnova je srebro, nadgrajeno z veliko detajli. Oblikovalec Franco Pianegonda stavi na umetnost in obliko, ki slavi naravni prestiž.

Večna klasika Kolekcija nakita Gucci Icon Twirl Jewellery je namenjena tako vsakdanji eleganci, v katero se poslovne ženske odenejo čez dan, kot popestritvi zahtevnih večernih toalet. Med pestro izbiro nakita iz rožnatega, rumenega in belega zlata lahko izbirate tudi takšnega, ki v detajlih prinaša Guccijeve prepoznavne simbole.

Barvita strast Prstan mladega tajskega oblikovalca Jittrakarna Bunterngpiboona je zmagovalec kategorije Passion DeLuxe. Žirija ga je izbrala med več kot 3000 prispelimi predlogi za natečaj Enlightened™ – Swarovski Elements Passion Topaz Design. Udeleženci so morali pokazati čim več eksperimentiranja pri ustvarjanju prestižnih kosov nakita.

Brezčasna prefinjenost Diamantni prstan Donna iz belega ali rožnatega zlata s podpisom blagovne znamke Mirage je izredno ženstven, tako da ga bodo lahko nosile tudi generacije za vami. Močan pridih brezčasne elegance pritegne še tako izbirčne. Prstan je čistih linij in preprostih oblik, ki jih nagradi 72 diamantov. Informacije: www.mirage.si.

52


zvezde

Cannes

Mimohodi prestiža in elegance Razočaral ni niti tokrat – 62. filmski festival v Cannesu je minil v znamenju prestiža in elegance, pod katera so se podpisala največja oblikovalska imena. Pretežno zvezdnice so se pokazale v najuglednejših modnih stvaritvah, kot jih zapoveduje tekoča in celo prihodnja sezona. V soju bliskavic so odsevali dragi kamni sanjskega nakita, vroče zabave pa je hladil najbolj znani šampanjec. Besedilo: Martina Kermavner Fotografije: Getty Images, promocijsko gradivo Versace Nekdanji supermodel Eva Herzigova je blestela v kreaciji Atelier Versace in visečih uhanih Chopard.

Cartier Igralka Monica Bellucci prisega na nakit s podpisom Cartier.

Armani Živahna rdeča obleka Armani Privé za igralko Elizabeth Banks. Moët&Chandon Francoska šampanjska hiša ohranja legendarno tradicijo podpisovanja izbranih slavnih osebnosti na prestižno 15-litrsko steklenico peneče se pijače, ki jo potem namenijo v dobrodelne namene. Tokrat nosi tudi podpis igralca Willema Dafoeja.

Chopard Oskarjevka Hilary Swank je nosila Chopardov nakit.


Poletje de luxe Počitniški šik meša stroga pravila elegantnega oblačenja z lahkotnostjo in barvnimi provokacijami. Fotografije: Marcelo Capizzano Styling: Emil Rebek


Kopalke La Perla, suknjiÄ? Missoni, salonarji Vicini.


Bluza Gabriele Colangelo, hlaÄ?ke Maurizio Pecoraro, ogrlica Sharra Pagano.


Kopalke Versace, suknjiÄ? Maurizio Pecoraro, zapestnice La Perla, sandali Gianfranco FerrĂŠ.


Kopalke in hlače Emporio Armani, uhani in zapestnice Sharra Pagano, sončna očala Alexander McQueen, sandali Giuseppe Zanotti Design.


Bluza Albino, krilo Missoni, ogrlica Maurizio Pecoraro, zapestnica Sharra Pagano.


Majica Antonio Marras, krilo in pas Gianfranco FerrĂŠ, ogrlica Sharra Pagano, torbica Fendi, sandali Sergio Rossi.


Obleka Gabriele Colangelo, pas in torbica Missoni, sonÄ?na oÄ?ala Balenciaga, zapestnice Sharra Pagano, sandali Giuseppe Zanotti Design.


Suknjič Etro, hlače Albino, sončna očala Bottega Veneta, ogrlica Sharra Pagano, sandali Le Silla.


LiÄ?enje: Roman Gasser (Victoria's) PriÄ?eska: Loris Rocchi (Close Up) Produkcija in casting: Simo Bart Asistentka fotografa: Tess Masazza Asistent stilista: Matteo Cassan Model: Natalia Zakharova (Fashion) Za lokacijo se zahvaljujemo podjetju La Rochetta.


Krojaški slog

Džentelmen po italijansko Detajl, rokodelska natančnost, estetika elegance in najbolj prefinjeno blago opredeljujejo filozofijo, ki poživlja italijanski krojaški slog, navdihnjen z odličnostjo in popolnostjo po meri sodobnega džentelmena. Besedilo: Giorgia Virzì Fotografije: arhivi proizvajalcev

66


legende 1. Kiton. 2. Brioni. 3. Cesare Attolini.

1

Omemba Italijanske misije, slavnega filma iz leta 1969, ki je navdihnil posrečeni hollywoodski remake z igralci, kot sta Edward Norton in Donald Sutherland, je povsem primerna, ko govorimo o moški modi po meri. Stvaritve made in Italy so namreč osvojile precej igralcev z velikega platna, med kostumografi za ta film pa najdemo tudi Giorgia Armanija. Najbolj neutrudni italijanski oblikovalec podjetnik je pred kako sezono izdelal kolekcijo Giorgio Armani Fatto a Mano Su Misura (Giorgio Armani, ročno izdelan po meri), spodbudila pa ga je želja, da bi v stvarnost prenesel zavzetost za vrhunsko kakovost in poznavalsko rokodelstvo. Tradicija in moderno se prepletata v izvoru krojaške obrti in inovaciji modernega oblikovanja s pomočjo osebnih nasvetov, ki dajejo edinstveno izkušnjo v razkošju. Popolna oblačila za nepopolna telesa Preučiti z dotikom blago in izbrati najljubše, izbrati podlogo, model suknjiča, vrsto gumbov, linijo zavihkov, položaj žepov, širino hlač, vse to so postopki, ki vključujejo sodobnega gospoda v ustvarjalno fazo in izvedbo ekskluzivnega oblačila. Narejeno po meri je zdaj punčica v očesu sloga, ki s svojimi koreninami sega v neapeljsko kulturo prvih desetletij prejšnjega stoletja, ki so jo spoštovala in skrbno varovala podjetja z visoko moško modo. Zanje je bil dober krojač obrtnik, ki je izdeloval popolna oblačila za nepopolna telesa. Tako je rad ponavljal Vincenzo Attolini, oblikovalski genij, ki je vrgel s tečajev toge sheme britanskega sloga, ko je izvedel krojaško revolucijo in izumil tako imenovani rug jacket, manj zadrgnjeno verzijo suknjiča brez notranje podloge; postal je lažji in bolj praktičen za nošnjo. Njegova zgodba se zdaj nadaljuje s sinom Cesarjem in njegovimi edinstvenimi kosi, ročno narejenimi samo s šivanko, sukancem, naprstnikom in škarjami. Vse to se dogaja zaradi mojstrstva 130 krojačev, ki uporabljajo blago iz Anglije in Škotske, dežele tvida.

2 3


legende Petdeset ur za obleko Pred vrati Neaplja je tudi sedež znamke Kiton, katere paradni konj je model K50. Tako se imenuje, ker jih na leto izdelajo le 50, za vsakega pa je treba 50 ur dela. Mojstri krojači namreč potujejo po vsem svetu, jemljejo mere in nosijo svojim strankam obleke, da jih pomerijo. Isaia je podjetje, ki temelji na konceptu made in Napoli, saj predstavlja ravnotežje med zgodovino, kulturo in napredno tehnologijo. Njihovo videnje moškega za letošnjo poletno sezono je prevedeno v svetlost in bogastvo barv Indije, iz katere izhajajo indigo modra iz Džodhpura, vijolična iz Džajpura, siva iz Langurja, turkizno modra iz Lakšadvipa. Njihov moški je dinamičen raziskovalec, usmerjen v prihodnost, hkrati pa izredno zahteven. Osebnosti, ki išče ravnotežje v kompletih, ki postanejo predmeti poželenja, je posvečena vsa strast modne hiše Sartoria Scuderi v srcu Tuscie, nedaleč od Rima: klasika, praktična in elegantna, namenjena strankam z natančno določenimi željami po kakovosti in profesionalnosti. Seveda mora ta vsebovati tudi storitve po meri, ki zagotavljajo dostavo obleke v 12 dneh v katero koli mesto na svetu.

4 in 5. Scuderi. 6 in 7. Ermenegildo Zegna.

5

Za globalni življenjski slog Čisto krojaštvo izhaja torej iz tradicije obrtniških družin, ki jim je uspelo držati korak s hitro spreminjajočo se modo. Prav tako je nesporno odlična krojaška predstava znamk, ki so blizu globalnemu življenjskemu slogu. Na primer Brioni predlaga garderobo, primerno za vsak sestanek, pa naj bo v londonskem Cityju ali na karibskih plažah. Za piko na i je polposlovna torba iz lahkotnega jelenjega usnja in z dolgim ročajem, ustrezna tako za poslovne sestanke kot konec tedna v najprestižnejših letoviščih. Ermenegildo Zegna s svojo inovacijo High Performance Cool Effect v krojaški kolekciji ponuja suknjiče iz posebno obdelane volne, ki odbija sončne žarke in tako zmanjšuje absorbiranje temperature. Hkrati pa lahkotna in mehka tkanina zagotavlja kar največje udobje v bolj suhem podnebju. In če je modni dodatek tisto, kar opredeljuje videz, je tu Salvatore Ferragamo, vodilno italijansko podjetje v umetnosti izdelave čevljev, ki ponuja naročila po meri. Osnova je devet modelov, po lastnem okusu pa si ustvarite idealne čevlje z izbiro barve, oblike in usnja. V podplat vam celo vtisnejo vaše inicialke. Ekskluzivnost in prestiž, obrt in popolnost – to je Il lavoro italiano (Italijanska misija).

6

68

4 7


Christian Louboutin Oblikovalec hiperženskih čevljev

Odkar jih je Katarina Medičejska prinesla iz Firenc v Francijo (ob poroki z vojvodo Orleanskim), so na visoke pete nori vsi. Celo Freud jih je označil za odsev človeške osebnosti, posameznica (no, tudi posameznik) izraža z njimi svoje občutke in zapeljuje. Med virtuozi, ki so najopazneje predstavili svojo domiselnost pri oblikovanju visokih peta, je že nekaj let Francoz Christian Louboutin. Besedilo: Cvetka Dragan Fotografije: Stephan Gladieu in arhiv Christiana Louboutina

70


posebnež Louboutin ima v Parizu tri naslove, vendar je prav butik na rue de la JeanJacques Rousseau tisti, ki v ozadju skriva tudi njegov atelje. Tukaj raziskuje in ustvarja, tukaj nastajajo prekrasni salonarji ali sandali z visoko in še višjo peto, zapeljivi in zapeljujoči. Izdelani po meri in v omejenih serijah ali celo eni in edini – za znana, a tudi manj znana stopala žensk, v katerih Louboutinova slava odkoraka na vse štiri konce sveta. Kdo je čevljarski čarovnik? Christian Louboutin nikoli ne dvomi o svojem delu, česar ni razumeti kot predrznost ali nadutost, ampak preprosto – kot samozaupanje, zato je v komunikaciji odprt in ne postavlja nobenih omejitev. Njegovo prepričanje, da ima vselej prav, lahko koga zjezi, za drugega pa je izraz sebičnosti, a psihologi bi temu rekli sindrom otroka. V tem, da je še vedno otročji, je obenem njegova moč, saj ga nič ne ustraši in nič ga ne more ustaviti. V družini je bil zadnji od petih otrok, preživel je udobno otroštvo v družbi štirih sester in skrbne matere, zato zelo dobro razume svet žensk. Čevelj z visoko peto je prvič zagledal v muzeju, kamor je šel pogosto z očetom. Tam je vedno znova opazoval opozorilni letak, na katerem je bil salonar z visoko in ošiljeno peto, prečrtan z rdečim svinčnikom. »Nikoli prej nisem videl takšnih čevljev,« je povedal v nekem intervjuju. Razumljivo, v sedemdesetih letih (rojen leta 1964, odraščal v 12. pariškem okraju) so bili, kot so zdaj, moderni čevlji z debelim podplatom. »Spraševal sem se, kako je lahko prepovedano nekaj, kar ne obstaja.« Nato jih je opazil na ulici in jim sledil. Naenkrat je začutil brco v zadnjico. Sledil je namreč pocestnici, njen zvodnik pa mu je, otročaju, le malce grobo povedal, naj izgine. In potem jih je začel risati: čevlje z visoko, takšno in drugačno peto. Pri šestnajstih si je v pariškem kabaretu poiskal delo. Hrepenel je, da bi jih prodajal dekletom v bleščicah in perju. Zastavil si je načrt, da jih bo takrat, ko bo o čevljih vedel prav vse. Že čez dve leti je bil na praksi pri slavnem francoskem čevljarju Jourdanu, ki je tedaj oblikoval obutev tudi za Diorja. Nato se je prestavil k Yvesu Saint Laurentu, pa k Chanel, Maud Frizon in na koncu še k Rogerju Vivierju. »Pri Vivierju je bilo, kot bi se učil slikati ob Picassu,« je izjavil. Po tem ni bilo več mogoče delati za koga drugega. Od Karoline Monaške do Madonne Leta 1992 je na rue Véro-Dodat odprl svoj prvi butik in lansiral svojo blagovno znamko. Štiri mesece pozneje je novinar ameriškega W odprl vrata butika in zagledal Karolino Monaško, kako občuduje Louboutinove čevlje. Uspeh je bil zagotovljen. Karolini in odmevnemu članku v W so sledile Madonna, Rania Jordanska, Catherine Deneuve, Cameron Diaz, Nicole Kidman, Demi Moore, Gwyneth Paltrow, Naomi, Dita von Tees, Sofia Coppola. Louboutin je ostal na trdnih tleh in nadaljeval svoje raziskovanje, izpopolnjeval svoj slog, višal pete z desetih centimetrov na 12; v zadnji zimski kolekciji je predstavil že šestnajstcentimetrske. »Gre le za številko, pravzaprav je čevelj zelo udoben zaradi debelega podplata, ki od zunaj ni viden,« je na predstavitvi povedal malce zaskrbljenim oboževalkam. V njegovi kolekciji so tudi čevlji z najudobnejšo, petcentimetrsko peto, ki je bila hit v petdesetih letih, in tudi povsem ravni. Vsi imajo rdeč podplat, ki je postal njegov zaščitni znak. »Ko sem zagledal svoje prve čevlje na črnih podplatih, se mi je zdelo, da črnina kvari celoten vtis. Takrat sem imel sodelavko, ki si je nenehno lakirala nohte z rdečim lakom. Nekega dne sem ji ga vzel in z njim prebarval podplate. Z učinkom sem bil nadvse zadovoljen, to osveži dolgočasnost črnih ali sivih salonarjev. Poleg tega pa: ko se na ulici obrnete za žensko v Louboutinovih čevljih, so zadnji vtis, ki vam ostane v spominu, rdeči podplati njenih čevljev, ne?« je prepričan.

Salonar, ki slači Ko jih riše, si v domišljiji pričara golo žensko. Dobro oblikovan salonar jo namreč sleče, zapelje, da vidite le čevelj in nobenega oblačila. »Gola ženska v salonarju ni nikoli smešna, je seksi! To je začutil tudi Helmut Newton, ki ni nikdar poslikal razgaljene ženske v čevljih z nizkimi petami,« je Louboutinov odgovor na vprašanje, kakšen je dobro oblikovan čevelj. »Ženske pri pomerjanju sploh ne gledajo čevljev! V ogledalu opazujejo svojo podobo, se vzravnajo, globoko vdihnejo, privzdignejo prsi in se poigravajo z nogami. Če jim je odsev všeč, pogledajo še čevlje. In jih kupijo.« Nekatere jih pospravijo v škatlo kakor dragocen nakit v šatuljico in si jih kdaj pa kdaj, daleč od radovednih pogledov, nadenejo, se prepustijo poživljajoči energiji, ki se začne že ob prvem koraku počasi vzpenjati od pete navzgor, prepoji celotno telo in zasvoji duha. Občutki so podobni tistim pri orgazmu, mi je uspelo razumeti iz pogovora dveh očitnih navdušenk pri pomerjanju pomladnih salonarjev v Louboutinovem butiku. V njem se počutite, kakor bi se znašle v budoarju iz preteklega stoletja, polnem šarma in prestiža, ki vas napolni z izvrstnim počutjem, kakor bi se ustavil čas. Naj traja ...

71


posebnež Nekatere ženske pravijo, da so Louboutinovi čevlji nekaj boljšega, kot so testenine s tartufi ali ocvrti rakci v kokosovi srajčki. Pravijo tudi, da so dragi kot žafran. Ni krivično, da stanejo več kot 500 evrov; krivično je, da je ta znesek polovica najemnine 50 kvadratnih metrov velikega stanovanja v Parizu oziroma kar mesečna plača marsikoga v Sloveniji. Zakaj take cene? »Nastajanje našega čevlja obsega približno 120 operacij dela,« pravi Louboutin. »Mogoče tega na prvi pogled ni zaznati, a vse so potrebne in nikoli ne bi zaradi preprostejše izdelave in nižje cene zmanjšal kakovosti mojih čevljev.« Dober salonar pač veliko stane. Želja po odličnosti je Louboutina napotila v Italijo, kjer jih delajo najboljši mojstri čevljarskega poklica. Kaj poklica, Louboutinovi čevlji so že umetnost! Peter Pan čevljarskega sveta Louboutin je sanjač, ki v čevlje spremeni še tako nore sanje. Nekateri ga imenujejo Peter Pan čevljarskega sveta. Perje, zlato listje, koža jegulje je le del materiala, ki ga najraje uporablja. Navdih dobi povsod – v modrini lapisa, čevlju na kipu Louisa XV., lubju sekvoje. Vse je lahko jutrišnji čevelj, salonar iz sanj, v katerega se bo zaljubila Parižanka, Ljubljančanka ali Japonka. Ženske se v njih počutijo popolne, pa naj jih nosijo pod kavbojkami ali z dragoceno večerno obleko. Christian Louboutin prebuja v ženskah Pepelko, ki verjame, da lahko obuta v lepe čevlje osvoji vsakega šarmantnega princa. Za eno od podelitev oskarjev je za Nicole Kidman naredil čevlje, posute s kristali Swarovski, prav takšne, kakršne so nosile princeske v najlepših pravljicah. Prepričan je, da ženske ne nosijo visokih pet le zaradi moških, ampak predvsem zase, saj spremenijo hojo, gibanje, zavedanje telesa. Njegova stranka mu je nekoč povedala: »Odkar nosim vaše čevlje, sem odkrila svojo pot.« Christian pa prizna, da niso narejeni za hitenje. Izdelani so za uživanje, prefinjeno in žensko hojo, za zapeljevanje. Prepoznavnost in priznanja Na praznovanje svojega rojstnega dne v New Yorku med tednom mode ga je povabila najslavnejša lutka na svetu Barbie. Takrat je bila poleg kolekcij slavnih oblikovalcev za jesensko-zimsko sezono 2009/10 predstavljena tudi posebna kolekcija, namenjena slavljenki. Oblačila zanjo so naredili najslavnejši oblikovalci sveta, manekenke pa so bile obute v čevlje v Barbiejini najljubši, rožnati barvi – in s podpisom priljubljenega Christiana Louboutina. Njegov talent je prepoznala tudi strokovna javnost – med prvimi Yves Saint Laurent in ga k sodelovanju povabil za svojo poslovilno revijo visoke mode. Čevlji so bili označeni kot Christian Louboutin za Yves Saint Laurent Haute Couture 1962–2002. Bilo je prvič in zadnjič, da je slavni Sveti delal s kakš-

72

nim drugim oblikovalcem. Leta 2007 je Louboutin sodeloval z režiserjem Davidom Lynchom, ki je na razstavi Fetish predstavil svoje fotografije seksi, fetiš objektov – čevljev. Zdaj sodeluje z največjimi, kot so Jean Paul Gaultier, Victor&Rolf, Lanvin. Lani mu je modni inštitut iz New Yorka posvetil retrospektivno razstavo in nekoliko pozneje istega leta mu je International Fashion Group podelil že drugo nagrado Fanny Award. Louboutinove stvaritve so na voljo v njegovih dvanajstih butikih in slavnih blagovnicah v 46 deželah sveta. Vedno v gibanju je njihov ustvarjalec, verjetno po Manolu Blahniku najslavnejši na svetu, odprl tudi novo prodajalno v Hongkongu in pisarno na Japonskem.


chanelovo leto

Kraljica med dišavami Nº 5 Očitno je letošnje leto v znamenju Chanela. Začelo se je lani, ko je slavno Coco Chanel v že zrelih letih, ko se je zaradi 2. svetovne vojne po daljši odsotnosti vrnila iz Pariza na modno prizorišče, v triurnem televizijskem filmu uprizorila z oskarjem nagrajena Shirley MacLaine. Besedilo: Cvetka Dragan Fotografije: arhiv Chanela, Pariz

74


chanelovo leto Aprila letos je Anna Mouglalis v Coco Chanel&Igor Stravinsky predstavila delček njenega ljubezenskega življenja, ki naj bi ga posvetila slavnemu skladatelju. Nato je svojo pot po kinematografih začel celovečerni film Coco avant Chanel z Audrey Tautou v glavni vlogi. V njem izvemo vse o žalostnem otroštvu, prvi veliki ljubezni in začetkih zdaj slavljene kraljice mode in sloga. Del kolektivne podzavesti Pa to še ni vse. Takoj po premierah celovečerca so predstavili promocijski spot za legendarno dišavo Nº 5. V njem je duha velike Coco v podobi sodobne in neodvisne, a romantične mlade ženske ponovno predstavila Audrey. Verjetno ni treba poudarjati, da je za medijsko promocijo poskrbel tudi umetniški direktor modne hiše Chanel Karl Lagerfeld. Odkar so jo ustvarili leta 1921, in sicer sprva kot Nº 5 Extrait in nato kot Nº 5 Eau de Toilette, pa do danes je Chanelova petka nesporno kraljica med dišavami. Že dolgo je med ženskimi najbolje prodajana na svetu. Obe izvedbi je ustvaril prvi Chanelov nos Ernest Beaux, ki je postavil temelje sodobni svetovni parfumeriji. Ne glede na to, da so pri Chanelu pravkar predstavili novo stvaritev Cristalle Eau Verte, so ob petinosemdesetletnici legende pripravili zanjo promocijsko akcijo z izjemno pozornostjo in ljubeznijo. Nº 5 je namreč več kot vonj, postal je del naše podzavesti. Jacques Polge, zdajšnji Chanelov nos, pravi, »da je slovnica sloga. Vsebuje vse, kar dišava potrebuje, da se zapiše med legende in uvrsti med zvezde stalnice. Je ženstven, drzen, vedno sodoben in neponovljiv. Je črno-bel in pooseblja slog legendarne Gabrielle Coco Chanel.« Beaux ga je ustvaril na željo Mademoiselle, ki je hotela dišavo za žensko, ki diši po ženski. Vzel je vrtnice, jasmin, sandalovino, vetiver, neroli, sintetične aldehide in še nekaj skrivnosti ter jih sestavil v harmonijo. O petki je znano (skoraj) vse, a še vedno ostaja skrivnost, ki predstavlja legendo in prestiž, kar je od nekdaj navdihovalo tudi umetnike. Zgodovina oglaševanja na prelomnici Doslej je zgodbo o Chanel Nº 5 povedalo že več kot 30 filmov in igralke Vicky Hilbert, Catherine Deneuve, Carole Bouquet, Estella Warren. Pri prejšnji oglaševalski kampanji je svet prestiža in domišljije izjemno uspešno upodobila Nicole Kidman – s presežkom, ki je dodatno oplemenitil in še bolj utrdil mednarodno avro dišave. Kako pri Chanelu izberejo svojo ambasadorko? Pravijo, da ni nikakršnih estetskih meril ali pogojev, pomembna sta le veščina, s katero bo igralka utelesila dišavo, in njeno razumevanje z režiserjem. Odločali so se po srečanju s kandidatkami in treh dejavnikih: igralka-režiser-Nº 5. Moč Chanela, ki izhaja iz želje po nenehnem izboljševanju, je v spretnosti, da k sodelovanju povabijo največje talente, jim dajo proste roke in svobodo v izražanju svojih zamisli. Bili so prvi, ki so začeli pri promocijskih kampanjah sodelovati z znanimi igralkami; zdaj to počnejo vsi. Po ogledu reklamnega filma (www.chanel.com) boste ugotovili, da je več kot le reklama. Narejen je kot celovečerni film, gre pa za zgodbo, ki doseže najgloblja čustva.

Prej Amelie, zdaj Coco Audrey Tautou je prav na začetku kariere za vlogo v filmu Venus Beauty Institute dobila nagrado cezar za najobetavnejšo igralko, in potem je šlo le navzgor. Svetovno prepoznavnost je dosegla s filmom Amelie; kot je povedal priznani francoski režiser JeanPierre Jeunet, so ga na njej pritegnile velike oči. Izjemni uspeh sta ponovila s filmom Zelo dolga zaroka, Audrey pa je blestela tudi v Da Vincijevi šifri. Za vlogo ženske v oglasnem spotu za legendarno dišavo jo je izbral Jean-Pierre Jeunet, ki si je znova želel delati s svojo muzo. Morda je le naključje: Audrey je odraščala v isti provinci kot Gabrielle – v Auvergneju – Chanelova oblačila pa je pogosto nosila na pomembnih dogodkih, kot so podelitev cezarjev, francoskih oskarjev, v Cannesu ali nagrad BAFTA. Audrey Tautou ima številne lastnosti, ki jo naredijo posebno: poleg tega, da je skrivnostna, magnetno privlačna in nadvse očarljiva, je tudi zelo prizadevna sodelavka z visokimi standardi. V spotu za Nº 5 upodobi svobodomiselno žensko, ki potuje sama. Ima dovolj prostega časa, predvsem pa je naklonjena dolgim potovanjem v prestižnem nočnem vlaku – raje kot instant potovanjem z letalom. Je resnična, sodobna in neodvisna ženska s preprosto eleganco. Romantika kot obliž Ko so režiserja Jean-Pierra Jeuneta pred časom pri Chanelu povabili k sodelovanju, se zaradi zasedenosti ni mogel odzvati. Odločili so se počakati na njegov prosti termin, saj so bili prepričani, da bodo dobili čudovito zgodbo. Jeunet je režiser z neverjetno domišljijo. Njegove slike so bogate, globoke in navdihujoče. Do podrobnosti premišljena zgodba (vsaka ženska se bo želela poenačiti z Audrey, vsak moški si bo zaželel srečati eno takšno Audrey), scenografija (zagotovo poznate razkošje notranjosti orient ekspresa) in kostumografija (oblačila so seveda vzeta iz omar Chanelovega umetniškega direktorja, velikega Karla Lagerfelda) – in dobili smo mini film, ki ni podoben nobenemu doslej. Prepričana sem, da se bo enako močno dotaknil gledalcev, kot se je Amelie. V teh nič kaj lepih časih je s svojo romantiko kot obliž na rano. 2

75

1

1. Večni Chanel Nº 5. 2. Igralka Audrey Tautou in režiser JeanPierre Jeunet.


negovalno

Sisley

Inovacije in vizionarstvo Kozmetike Sisley se drži sloves inovativne prestižne znamke, znane po kakovosti negovalnih izdelkov, ličil in dišav. Vanje zaidejo le najboljše sestavine. Besedilo: Martina Kermavner Fotografiji: promocijsko gradivo

Sisley je kot vrhunska francoska znamka znana že prek trideset let. Leta 1976 je družbo ustanovil Hubert d'Ornano in uvedel za tisti čas povsem inovativne sestavine v lepotnih izdelkih, kot so rastlinski izvlečki in eterična olja. Vizionarski ustanovitelj se v podjetju, ki še vedno trdno ostaja v rokah družine, ves čas drži načel inovativnosti, kakovosti in podjetniškega duha. Pri Sisleyju aktivno sodeluje celotna družina. Žena Isabelle d'Ornano je podpredsednica in vodi oglaševanje, sin Philippe je generalni direktor za mednarodni razvoj, hčerka Christine pa je namestnica generalnega direktorja. Uspeh podjetja se je na vsake štiri ali pet let v zadnjih dvajsetih letih podvojil. Trgovska znamka je prisotna v petinosemdesetih državah, podjetje pa zaposluje prek štiri tisoč ljudi na petih celinah.

1. Sisleyjeva krema Global Anti-Age kraljuje že deseto leto. 2. Ustanovitelj družinskega podjetja Sisley Hubert d'Ornano z ženo Isabelle. 1

Deseto leto uspeha Naziv kultne si je že pridobila Sisleyjeva krema Global Anti-Age, ki jo v boju proti posledicam staranja lahko uporabite podnevi in ponoči. Na tržišču je že deseto leto, a kljub temu in močni konkurenci je v samem vrhu kozmetične ponudbe. Ostaja vrhunski izdelek današnjega časa, čeprav je bila leta 1999 prva, ki je k problemom staranja pristopila celovito. Izdelek za ženske po petintridesetem letu in vse tipe kože so razvijali deset let in mu dodali prek petdeset aktivnih sestavin. Še pred prihodom na tržišče in uradnim oglaševanjem se je v prestižnih newyorških blagovnicah Saks in Neiman Marcus na čakalno listo za izdelek vpisalo kar 2000 ljudi. Do danes so po vsem svetu prodali več kot dva milijona kosov te prodajne uspešnice. Skrivnost učinkovitosti globalne nege proti staranju se skriva v sestavinah, ki spodbujajo delovanje kože, jo krepijo, hranijo, lajšajo učinke hormonskega primanjkljaja, se borijo proti prostim radikalom in kožo varujejo pred zunanjimi dejavniki. Krema vsebuje ursolno kislino, vitamine mladosti (A), lepote (B5), regulacije (F) in antioksidantnega delovanja (E), minerale (magnezij, mangan, cink),

76

2

fitostimulanse iz rastlinskih molekul, izvleček gobe šitake, znane kot eliksir dolgega življenja, rastlinske izvlečke in eterična olja. Vsi skupaj pripomorejo k večji elastičnosti in svežini kože. V Sisleyjevi liniji so zdaj na voljo tudi krema proti gubam Daily Line Reducer, serum za intenzivno obnavljanje Elixir in krema za roke. Sisleyjeve izdelke ponujajo le v najboljših parfumerijah.


Zlato, platina, diamanti

Dragocene sestavine za mladost Zlato, platina, diamanti, biserna matica, kaviar – to so trenutno najbolj modne sestavine krem in serumov, s katerimi, kot pravijo proizvajalci, vaša koža mladostno zasije. Ponudba kozmetike najvišjega cenovnega razreda v segmentu boja proti gubam se širi, prav tako povpraševanje po njej. Besedilo: Aneta Arnež Fotografiji: arhiv La Prairie, Sense, Ljubljana

78


pomlajevanje Pri La Prairie, kjer so že leta 2006 poslali na tržišče zlato kremo, so letos predstavili kar dve dragoceni novosti: Skin Caviar Crystalline Concentre in Cellular Cream Platinum Rare. Prva vsebuje poleg kaviarja (da ne bo pomote: uporabijo snov, ki obkroža ikro, ne samih iker) še veliko drugih prestižnih sestavin, kot so diamantni prah in tekoči kristali. »Ti dajo koži napet, sijoč, mladosten videz, ko ste že mislile, da je za vedno izgubljen,« pravijo pri La Prairie. Bi mladostni sijaj svoje polti raje iskale s platino? Za 860 evrov za 50 ml se lahko s kremo Cellular Cream Platinum Rare bojujete proti porednim prostim radikalom in neljubim znakom staranja, saj naj bi nano delci negativno nabite platine, obdane z vodo Collodial Platinum, ustvarili elektronsko ravnotežje v povrhnjici. To omogoča, da koža deluje po svojih najboljših zmogljivostih, saj je obdana z zaščito, ki skrbi za optimalno raven vlage in povečuje vpojnost negovalnih mineralov. Kaj pa zlato? Proti starosti se lahko spopadate tudi z malenkost cenejšimi in precej manj žlahtnimi (kar zadeva sestavine) izdelki, kot so: serum RèVive Intensité Volumizing Serum in kremica Facial Conformer s podpisom dr. Nicholasa Perriconeja ter krema Z. Bigatti Goodnight Facial Cream ter menda najdražja krema za telo, pred kratkim predstavljena Kanebova Sensai Premiere Body Cream (360 evrov za 200 ml), ali serum Natura Bisse Diamond Drops Intensive. Ta kljub diamantnim kapljicam v imenu ne vsebuje ne uprašenih dragih kamnov ne zlata. Ima pa ga, in to nano delce 24karatnega zlata, vezanega na svilena mikrovlakna, Chantecaille Crème énergisante aux nano-particules d’or. Tudi Carita, kjer pravijo, da je zlato s svojo naravno močjo sijaja temeljni antioksidant, ki varuje kožo pred fotostaranjem ter škodljivimi učinki prostih radikalov in encimov, se lahko pohvali z bogato ponudbo takšnih izdelkov. Carita Progressif Or Parfait Serum vsebuje tri vrste zlata, mineralno (24-karatni zlati prah), rastlinsko (žafran) in tako

imenovano biološko (zlate mikroalge). V predstavitvi izdelka piše, da zlato razstruplja, učvrsti in obnavlja kožo ter jo naredi gladko in prožnejšo. Kaj pa v kombinaciji z biserno matico? Carita vam za približno 200 evrov (200 ml) to ponuja v kremi Parfaite Corps aux particules d’or pur z zlatimi delci v velikosti milijoninke karata (in za bolj sijoče, napeto in s celulitom manj obremenjeno telo). Na zlato v celoti prisegajo tudi pri Oro Gold Cosmetics, saj proizvajajo od seruma za nego predela okoli oči do gelov za učinek takojšnjega liftinga, vlažilnih dnevnih krem in celo zlatega pilinga. Zlato, zmešano s hialuronsko kislino in drugimi, navadnejšimi sestavinami krem proti staranju, prodre v kožo, tam ustvari keratinsko oviro, izolira gube in pomaga koži spodbuditi proizvajanje kolagena. Bi se posuli z diamantnim prahom? Pri Crème de la Mer ponujajo The Refining Facial, ki vsebuje tudi čisti diamantni prah, in The Body Refiner, v katerem je več kot karat in pol čistega diamantnega prahu in ki bo naredil vašo kožo mehkejšo, nežnejšo in svetlejšo. Vsak diamantni delček je velik od 70 do 140 mikronov. Pri Kuthu, kjer se oglašujejo kot prvi dragulj za vašo kožo, imajo celotno kolekcijo izdelkov z zlatom, platino in diamanti v velikosti dveh tretjin mikrona. Še nekaj malce drugačnega: UltraLuxe-9 Age Control Complex podjetja Sonya Dakar Skincare je menda alternativa botoksu, saj vsebuje sintetični kačji strup, ki posnema zanimivo lastnost pravega: ta namreč paralizira mišice svojega plena. Syn-Ake se imenuje spojina, ki vas v tej kremi stane 135 evrov. Podjetje 3Lab pa je na tržišče poslalo kremo M Ultimate Lift s patentiranim rastnim hormonom za učvrstitev kože in spojino, narejeno iz matičnih celic jabolk vrste Uttweiler Spatlauber (obstajajo samo še tri drevesa v Švici), ki naj bi staranje upočasnila, saj ta jabolka zdržijo mesece, ne da bi začela gniti, za kar so domnevno zaslužne prav njihove matične celice.

79


diπavni oblak Egipčanski jasmin Givenchy Organza Jasmin v izvedbi parfumske vode je narejena v omejeni izdaji. Bistvo je v egipčanskem jasminu, ki se ponaša z izredno močnim in intenzivnim vonjem. Posebna izdaja izzveni skoraj medeno sladko, rahlo sadno in sveže cvetno. Prava mojstrovina!

Skok v preteklost Floro by Gucci navdihuje preteklost te italijanske modne hiše. Njena kreativna direktorica Frida Giannini je obudila cvetlični vzorec in ga reinterpretirala tako na embalaži kot v vonju. V njem zaznamo vrtnico, potoniko in osmanthus, redek cvet s Kitajske.

Intenzivni pogled Kolekcija senc za oči Dior Colours Designer prinaša težke barve, ki potrebujejo pravo mero nanosa. Čez dan uporabite temnejše tone le kot detajl, zvečer pa naj vaše oči postanejo najizrazitejši del celotnega stylinga.

Vonj po Sredozemlju Versace Versense skriva globoke note sandalovine in cedrovega lesa, kar poraja občutke poželjivosti. Svežina poletnih sapic se skriva v zeleni mandarini, hruški in citrusih. Donatella Versace je za svojo stvaritev poiskala navdih kar v poletnem Sredozemlju.

Cvetna kolonjska voda V kolonjski vodi L'Eau J'adore je v ospredju magnolija, prefinjeno sveži cvet, ki so ga Diorjevi snovalci dišav pomešali z nerolijem in ilang ilangom. Nastala je posebna stvaritev, ki je na voljo tudi v izvedbi razpršila za lase.


diπavni oblak

Nežno in sveže Čistost in svežina cvetov lotusa, čutnost sambaškega jasmina in intenzivnost belega mošusa so glavni poudarki dišave Jasmin Noir Eau de Toilette s podpisom Bvlgari. Namenjena je ženskam, ki prisegajo na nežne vonje.

Prestižna šminka Pravi dragulj je šminka G de Guerlain, ki je videti kot palica zlata. V resnici je res prevlečena z belim zlatom, izdelal pa jo je draguljar Lorenzo Bäumer, ki sodeluje s slavnimi hišami visoke mode. Izdelek je poseben tudi zaradi inovativnega izvlečnega mehanizma, ki na plan potegne rdečilo z rubinovim prahom.

Moška noč Usodna privlačnost, prepovedana skušnjava, vroče zapeljevanje – noč ima svojo moč in moški se tega zaveda. Pri YSL so mu namenili strastno dišavo La Nuit de l'Homme, ki omami s kardamomom, cedrovino, vetiverjem.

Močna omama L'Eau par Kenzo Eau Indigo v izvedbi za žensko in moškega je navdihnila modro-vijolična barva indiga. Barva noči prinaša intenzivni dišavi, ki diskretno omamita z izredno harmonijo toplih in svežih not. Rezultat je nepozaben vonj.


diπavni oblak Številka 616 Američan Bill Blass se je v modni svet podal leta 1970 in navdušil s kolekcijami športno-elegantnih oblačil, ki so jih navdihovali ameriška sproščenost in prestižni evropski materiali. Njegovo ime zdaj nosijo tudi redke dišave, ki so oštevilčene. Na fotografiji elegantna Couture 6 – številka stekleničke 616.

Vabilo v Indijo Po navdih za drugo dišavo v seriji Escale so pri Diorju šli v Indijo, kamor vas vabijo na – čajanko. Escale à Pondichéry prinaša svežino črnega čaja, omamnost kardamoma (je sestavina veliko indijskih jedi pa tudi čaja in kave) in toplino sandalovine (značilnega indijskega drevesa).

Proti staranju kože Negovalni izdelki Hoff iz Baden-Badna ne izzovejo alergičnih reakcij, saj ne vsebujejo konzervansov, dišav, barvil, emulgatorjev ali mineralnih olj. Posebnost med izdelki, ki obljubljajo takojšen učinek in dolgotrajno delovanje proti učinkom staranja, je koncentrat Mimik. Vsebuje heksapeptid argirelin, naravni mišični relaksant, ki posnema delovanje botulin toksina, zato takoj zgladi izrazne gube.

Mladostni in energični Kot pove že ime, je Ungaro Party namenjen mlajši ženski populaciji. Steklenička z rožnatim motivom je igriva in energična, saj v sebi skriva svežo kombinacijo melone, limone, lilije, lotusa.

Sveže in sončno Linijo svežih toaletnih vod Guerlain Aqua Allegoria, s katerimi slavijo darove narave, je obogatila Tiaré-Mimosa, ki je cvetno-sončna. Kot pove že njeno ime, sta v ospredju cvetova tiare in mimoze, za dodatno čutnost pa poskrbijo vanilja, vetiver in citrusi.

82

Dežna kapljica v preobleki La Prairie predstavlja novi dišavi, ki sta lažji izvedbi njunih predhodnic. Silver Rain Sheer Mist je nežna mešanica bolj svežih sestavin (zeleno jabolko, bergamotka), medtem ko je Midnight Rain Sheer Mist rahlo slajši (guava, mandarina, slivov cvet, pačuli).


Mini

Malček praznuje abrahama Mislim, da vas ni veliko, ki ne bi poznali britanske avtomobilske ikone, ki letos praznuje svoj petdeseti rojstni dan. Mini je avtomobilček, ki so ga izdelovali podjetje BMC (British Motor Corporation) in njegovi nasledniki od leta 1959 pa vse do današnjih dni, ko na trg prihaja iz proizvodnih linij bavarskega BMW. Besedilo: Borut Štajnaher Fotografije: promocijski material

84


legenda Pri nas je znan kot mini morris, a avtomobil se ni nikoli zares tako imenoval. Še najdlje se ga je držalo ime austin mini in nato rover mini ali pa samo mini. Ikona je postal v šestdesetih letih, ko je navdušil zaradi posebne zgradbe: kolesa so potisnili v same robove karoserije in s tem omogočili kar 80-odstotno izkoriščenost notranjosti za ljudi in prtljago. Priljubljenost vozila se je nekdaj merila celo s Volkswagnovim hroščem. Njegov idejni oče je bil sir Alec Issigonis, proizvajali pa so ga v angleških mestih Longebridge in Cowley, v tovarni Zetland British Motor Corporation v Sydneyju v Avstraliji, kasneje pa še v Španiji, Belgiji, Čilu, Italiji (Innocenti), na Portugalskem, v Južni Afriki, Urugvaju, Venezueli in tudi v Jugoslaviji, točneje rečeno v Sloveniji, v takratnem podjetju IMV iz Novega mesta. Boj proti krizi Mini je nastal kot ideja o majhnem in varčnem vozilu v boju proti naftni krizi, ki je zavela po Evropi leta 1956. Gorivo na otoku je bilo težko dostopno in drago, zato je prodaja velikih in težkih avtomobilov drastično upadla, ceste pa so bile okupirane z nemškimi, kot jih je imenoval šef podjetja BMC Leonard Lord, balonastimi avtomobili, ki so bili prav tako veliki porabniki goriva. Naloga, ki si jo je zastavil Issigonis, je bila zato povsem logična. Ekipa inženirjev, ki jo je prevzela, je bila maloštevilna, a je hitro izdelala prve skice in kup prototipov. Nalogo so poimenovali Orange Box (oranžna škatla) zaradi posebne barve, s katero je bilo vozilo pobarvano. Namenili so mu tudi nov motor s štirimi valji, a prvič postavljen prečno. Bil je vodno hlajen, vetrnica za hlajenje pa je bila neposredno z jermenom povezana na motor, zato je bila skupaj s hladilnikom postavljena na levo stran 1 vozila, kar je še dodatno ugodno vplivalo na njegovo dolžino. Za oranžno škatlo je bil na novo razvit tudi sistem vzmetenja. Zanj so Issigonis in njegova ekipa uporabili gumijaste elemente namesto klasičnih vzmeti. Takšen sistem ni le privarčeval nekaj prostora, temveč se je odlično izkazal tudi pri legi na cesti, s čimer je mini dobil vzdevek gokart na cesti. Koncept minimalnosti se je zaključil na kolesih, saj so vgradili 10-palčna kolesa, pogodbo za izdelovanje pnevmatik pa so podpisali s podjetjem Dunlop. Takšen koncept je omogočil veliko prostora za potnike, a za oblikovalce to še ni bilo dovolj. Dodaten prostor za odlaganje drobnarij so dobili v vratih, saj so vgradili drsna okna in ne dvižnih, vrata prtljažnika pa so se odpirala navzdol, s čimer so omogočila prevoz daljših predmetov ob odprtih vratih; pozneje so to možnost opustili predvsem zaradi vstopanja izpušnih plinov v kabino. Britanci so bili nad vozilom navdušeni, proizvodnja pa ni mogla slediti povpraševanju, saj so se zanj zanimali tudi v drugih evropskih državah. Pri BMC so začeli proizvajati še druge modele na preverjeni osnovi.

Wolseley in Cooper Od leta 1961 do 1969 so izdelovali limuzino, ki pa je bila nekoliko dražja predvsem zaradi kakovostnejše izdelave in ne tako špartanskega videza, imenovala pa se je wolseley hornet. Limuzina je bila malo daljša, zato je imela tudi večji prtljažnik. Z njim sta se lahko pohvalili tudi izvedbi morris mini traveller in austin mini countryman, karavana z enim parom vrat, še bolj deloven model pa je bil mini van. Izdelovali so ga od leta 1960 do 1982 in je bil brez zadnjih stekel, prepeljal pa je lahko do 250 kilogramov tovora. Omembe vredni sta še dve izvedbi. Prva je mini moke, vozilo, ki je videti kot majhen buggy in je bilo sprva namenjeno britanski vojski, a je zaradi premajhne oddaljenosti od tal končalo predvsem v toplejših krajih kot policijsko patruljno vozilo in za izposojo turistom. Druga izvedba pa je mini pick-up, klasičen kamionček z odprtim tovornim delom, ki so ga prav tako izdelovali do leta 1982. Issigonisov prijatelj John Cooper, oblikovalec in izdelovalec dirkalnih avtomobilov, je že kmalu uvidel potencial minija in ga poskušal pregovoriti, naj se usmeri tudi v dirkaške vode, a Issigonis ni bil za to. Cooper pa ni dal miru in je svojo zamisel predstavil podjetju BMC. To je bilo navdušeno, kasneje pa si je premislil tudi Issigonis in že leta 1961 je na ulice zapeljal prvi mini cooper kot hiter in ekonomičen avtomobilček. Nepremagljiv v Monte Carlu V mini cooperja so najprej vgrajevali osnovni 848-kubični motor, ki so ga predelali in iz njega izvlekli 997 kubikov, narasla pa je tudi moč, in sicer s 34 na 55 KM. Malčka so opremili z menjalnikom s krajšimi prenosi in kolutnimi zavorami na sprednjih kolesih, kar je bilo nenavadno za tisti čas. Tako opremljeni mini cooper je bil nepremagljiv na reliju Monte Carlo v letih 1964, 1965 in 1967, saj so vsa tri leta osvojili prva tri mesta vozniki z miniji. To se je zgodilo tudi leta 1966, a so jih kontroverzni francoski sodniki diskvalificirali zaradi uporabe 3spornih luči.

1. Kampiranje z minijem. 2. Z večjim prtljažnikom: morris mini traveller. 2

85


legenda kljub vsemu pa prepoznavnega minija. Še več. Nemci so iz njega naredili pravo blagovno znamko, ki je postala statusni simbol urbane populacije. Njeno prepoznavnost zdaj širijo s pomočjo spletne skupnosti mini space, izdajajo pa tudi lastno revijo. Nekaterim je dovolj le en pogled, da se zaljubijo v retro oblike tega malčka, in čeprav je novi mini za dobrega pol metra daljši od Italijani, Španci in končno Nemci predhodnika, je trenutno najbolj priljubljen modni doPo končanem sodelovanju Cooperja z BMC so licenco leta datek na cestah Evrope in ZDA. 1971 prodali Italijanom, natančneje podjetju Innocenti, kjer se je proizvodnja nadaljevala pod imenom innocenti Počitniški clubman mini cooper 1300, še nekaj let pozneje pa so avtomobil Minija zdaj v lastne oblikovalske namene uporabljajo razzačeli izdelovati tudi v Španiji v podjetju Authi. lični predelovalci in oblikovalci. Ena takšnih predelav je Dvajset let kasneje se je mini znašel v rokah podjetja prav gotovo kombinacija mini S clubmana in 6,8-meRover in leta 1990 so oživili proizvodnjo mini cooperja, trske počitniške prikolice Airstream. Izdelala jo je dankar se je izkazalo za pravi uspeh. Mini je imel še vedno ska agencija Republic of Fritz Hansen™, ki je za osnovo enako obliko, opremljen pa je bil s 1275-kubičnim mo- vzela ameriški bivalnik in mu skupaj z minijem vdihnila torjem z neposrednim vbrizgom; leta 1997 so hladilnik prepoznaven videz. Kompozicija je namenjena mladim, prestavili na sprednjo stran in tako povečali varnost. ki uživajo v jahanju valov in so vedno na poti v lovu za Leta 2000 se je skupina Rover, ki je bila tedaj lastnica najboljšim valom. minija, znašla v velikih finančnih težavah. Po 41 letih Mini ima tudi lastno kolekcijo oblačil, obutve in očal. in natančno 5.387.862 izdelanih primerkih so nehali Zadnja se imenuje MINI Fresh Up in prinaša veliko izbiizdelovati roverja mini. Zadnji primerek, ki je zapustil ro svežega materiala, krojenega z željo, da se boste odlično tovarno, je bil rdeči mini cooper sport, a so ga predali počutili na soncu in plaži. Obleke so potiskane s posebno Britanskemu muzeju. Zgodba se tu ne konča. Znamko grafiko, odlikuje pa jih športni in funkcionalni slog. je prevzel bavarski BMW in 7. julija 2001 poslal na trg Poleg te kolekcije je na voljo še vrsta drugih izdelkov. Oglepovsem novega, nekoliko večjega in posodobljenega, date si jih lahko na spletni strani: shop.bmwgroup.com.

Prvo mesto je tako osvojil citroën, ki je uporabljal enake luči kot mini, a ni bil diskvalificiran, zato je moralni zmagovalec vseeno postal mini. S tem je dosegel še večjo priljubljenost, žal pa izgubil zaporedje zmag, ki bi ga zapisale v zgodovino relija Monte Carlo kot proizvajalca, ki je bil šest let zapored na stopničkah za zmagovalce.

4

3

3. Simbol Velike Britanije.

86


Mini avto za maksi dobrodelnost Life ball mini »Navdihnila naju je pevka Katy Perry: njen videz in slog oblačenja, predvsem pa nalezljiva pozitivna energija,« je po razkritju zadnjega modnega minija v dunajskem hotelu Imperial dejal David Blond. Besedilo: Hermina Kovačič Fotografije: promocijski material

88


legenda »Moda mora biti zabavna in glamurozna. Želiva, da se vse ženske počutijo tako,« je na vprašanje, kaj ga vodi pri oblikovanju kolekcij – med strankami so na primer Dita Von Teese, Rihanna, Britney Spears – odgovoril David Blond iz New Yorka, ki s svojim partnerjem Phillipom sestavlja oblikovalski duo The Blonds. Tokrat sta onadva dobila vabilo, da nadeneta modno podobo miniju, katerega izkupiček od prodaje bo šel v dobrodelne namene. Moda proti bolezni Njune stvaritve so bleščeče in svetleče ter bogato okrašene z vsem mogočim; čeprav se v zadnjih raziskovanjih podajata v svet preteklih evropskih obdobij – na primer baroka in charlestona – so njuna oblačila primerna zlasti za scenske nastope in kostumske zabave, kot je dobrodelni ples Life Ball. Že 17. leto zapovrstjo se je zgodil na Dunaju pred mestno hišo, kjer je bil poseben gost tudi simpatični mini. V skladu s politiko družbene odgovornosti in zavezanosti skupine BMW, v katero spada malček, da se z raznimi programi predvsem v Južni Afriki, na Kitajskem in Tajskem bojuje tudi proti virusu HIV in posledicam aidsa, se je mini že deveto leto zapovrstjo priključil ekipi Life Balla. Njeno poslanstvo je boj proti omenjenemu virusu in bolezni. Ideja je, da minija vsako leto preoblikuje znano ime iz sveta mode in ga predstavi na Life Ballu – kot na primer Missoni, Gianfranco Ferré, Donatella Versace, Diesel, Mario Testino, Agent Provocateur. Nato po e-bayu nekaj mesecev poteka dražba, ves izkupiček pa gre fundaciji dobrodelnega plesa. V osmih letih so tako zbrali 304.002 evra. Letos poteka nabiranje dobrodelnih sredstev drugače. Z vplačilom desetih evrov do konca avgusta in z veliko sreče lahko kdor koli postane lastnik novega modnega minija; informacije na www.mini.at.

prav bi tudi zdaj lahko zadovoljil povprečno potrebo po prevoznem sredstvu.« Minija kupi tisti, ki mu res nekaj pomeni, saj popolnoma ustreza njegovemu načinu življenja. »Več kot 60 odstotkov naših strank je urbanih, so zelo modno ozaveščene in sledijo smernicam. Le od 10 do 15 odstotkov jih resnično zanima zgolj avto, ne zgodbe za njim.« Mini je povezan z modnimi dogodki, sodobno glasbo, oblikovanjem, arhitekturo in dobrodelnostjo. »Mini ne zaostaja za smernicami, ampak jih postavlja. Usmerjeni smo tudi v dobrodelnost in povezovanje ljudi, ki lahko spremenita marsikatero žalostno zgodbo. Takšna je naša strategija delovanja, ki bo, sem prepričan, tudi prihodnjih 50 let sijajna. Predvsem moramo najti rešitve, povezane s trajnostnim razvojem in varovanjem okolja,« je še dejal Andreas Christoph Hofmann.

Na čelu smernic Deveti life ball mini nosi kombinacijo črne notranjosti in rožnate zunanjosti. Karoserija je polna živalskih odtisov, kot da se je po sveži barvi z umazanimi tačkami sprehodila mačka. »Seveda,« se zasmeji David Blond. »Katy Perry ima doma mačko Kitty Perry. Zato odtisi.« Mini zadnjih nekaj let zbuja pozornost predvsem kot nekakšna pop ikona. »Gre za zelo vitalno in prepoznavno blagovno znamko,« mi je po uradnem razkritju letošnjega dejal Andreas Christoph Hofmann, direktor za komuniciranje te blagovne znamke. »Pozna ga več kot 50 odstotkov vprašanih ljudi. Pred 50 leti je bil odgovor na krizo, ljudje so potrebovali učinkovite avtomobile z manjšo porabo goriva. Postopoma smo spremenili njegov imidž: postal je moden in zelo šik. Naša ciljna skupina je mlajša generacija. Zavedamo se, da ni poceni in da ne more biti avto za množice, če-

89

1. Pokojni Gianfranco Ferré je bil za eleganco. 2. Dieslov mini je mladosten in casual. 3. David in Phillipe Blond, Katy Perry in life ball mini 2009.


Učna ura ekskluzivnosti Imena kot ferrari, maserati ali lamborghini so znana vsem. Gre za hitre športne avtomobile, ki pa predvsem zaradi velikoserijske izdelave ne prinašajo ekskluzivnosti. To je treba iskati drugje, v manjših tovarnah, ki so imensko sicer znane, a njihovih vozil ne boste videli vsak dan na cesti. Na nedavno končanem srečanju najlepših in seveda najprestižnejših avtomobilov na svetu Concorso d’Eleganza Villa d’Este sta med novejšimi izstopala predvsem dva, ki sta osupnila zbrano občinstvo. Besedilo: Borut Štajnaher Fotografije: Gudrun Mushalla, arhiv proizvajalcev


sanjsko Zakaj? Predvsem zato, ker sta se za zmago udarila dva prototipa, ki bosta že v kratkem postala (malo)serijska avtomobila, in zato, ker ne prihajata iz Italije. Zmagovalci prejšnjih let so bili iz pretežno domačih, italijanskih delavnic, tokrat pa se je zgodil šok za domačine. Oba največja favorita sta prišla iz Velike Britanije in sta ena od zadnjih predstavnikov izumirajoče britanske avtomobilske industrije. Aston martin one-77 V konkurenci prototipov je naziv za najlepši koncept prejel avtomobil, ki smo ga sicer kot prototip že videli na nedavnem salonu vozil v Ženevi, vendar pa ga je publika lahko v popolnosti videla in tudi slišala prvič ravno v prekrasnem ambientu Ville d’Este. Aston martin one-77 bo izdelan le v 77 primerkih za znane kupce, ki so zanj pripravljeni odšteti 1,3 milijona evrov! In kaj bodo dobili za ta denar? Vsak izmed 77 primerkov bo izdelan popolnoma ročno, kar pomeni le enega delavca ali bolje rečeno vrhunskega inženirja. Material je res najboljši, saj so za izdelavo šasije uporabili kombinacijo ogljikovih vlaken in magnezija ter še nekaj materiala, ki pa je recept domače kuhinje in zato skrivnost. Motor je za sprednjo premo (torej sredinsko), a kakšen motor: 7,3-litrski 12-valjnik, ki zmore 522 kW (ali bolj razumljivih 700 KM). Robotizirani menjalnik s šestimi prestavami prenese to moč na zadnji kolesni par, kjer sta pnevmatiki dimenzij 335/30 ZR20, in omogoči tej pošasti, da z mesta pospeši do hitrosti 100 km/h v dobrih treh sekundah. Tudi končna hitrost je grozljiva: več kot 330 km/h.

Avto ni za Bonda Vrhunsko podvozje, zavore, razporeditev teže in šasija dajejo vrhunske zmogljivosti tudi v zavojih in odlični legi v vseh režimih vožnje. Sedeminsedemdeset primerkov zagotavlja izredno prepoznavnost na cesti, saj tega modela ne bo vozil niti najbolj znani agent njenega veličanstva James Bond. Raziskave so pokazale, da bi morala tovarna narediti vsaj 5000 vozil, da bi katero sploh srečali na cesti.

91


sanjsko Morgan aero supersports Tovarna ali bolje rečeno manufaktura Morgan letos praznuje sto let obstoja. In kako bolje proslaviti tako častitljivo obletnico kot z novim modelom avtomobila? Ta podatek dobi še večjo vrednost, če vemo, da ima Morgan v svojem programu tudi avto z imenom 4/4, ki ga proizvajajo skoraj nespremenjenega že več kot 70 let. Pa si najprej poglejmo nekaj posebnosti manufakture. Še vedno je v lastništvu družine Morgan, za svoje avtomobile uporablja pogonske sklope drugih proizvajalcev (za modele 4/4, roadster in four seater Fordove, za aero 8 in aeromax pa BMW), zlasti pa je poseben material, iz katerega so izdelani. Stara modrost pravi, da lahko dober športni avto narediš na dva načina: povečaš moč motorja na maksimum ali pa zmanjšaš težo vozila na minimum. Oba sta precej preprosta, a draga. »Naviti« motor ni težko, a je treba okrepiti vse motorne sklope. V drugem primeru pa pri izdelavi uporabiš čim lažji material, a trčiš ob drugačno težavo. Moderni lahki materiali, kot so magnezij ali ogljikova vlakna, so dragi, predvsem pa težavni za obdelavo. In kako rešiti tak problem? Vrneš se k izvoru in obiščeš mater naravo. Od nje vzameš enega najpogosteje zastopanih materialov, ki ga zna obdelovati skoraj vsak. Uporabiš les. Da, prav ste prebrali, les. Kombinacija aluminija in lesa In tako je tudi novi aero supersports (ne mešajte ga z morganom supersports, ki je pedalno gnan avto za otroke) narejen iz kombinacije aluminija in lesa. Že vas slišim, kako se smejite in si mislite: »Lesen avto pa superšportnik! Ne imejte nas za norca.« Pa je vseeno tako. Leseni avto namreč poganja BMW motor V8 s prostornino 4799 litrov in zmore 270 kW (368 KM) ob 490 Nm navora, ki se prek šeststopenjskega ročnega (opcijsko tudi avtomatskega) menjalnika prenaša na zadnji kolesni par. Prvih 100 km/h dosežete že po štirih sekundah in pol, nato pa pospešujete vse do 273 km/h! Vas še vedno nismo prepričali? Potem pa še ta podatek: morgan aero supersports GT3 je na prvi letošnji dirki evropskega prvenstva GT premagal vse konkurente in osvojil zmago že v svojem prvem nastopu. In to kakšno zmago! V konkurenci lamborghinijev, audijev, corvette in še marsikaterega znanega imena. Še nekaj besed o obliki. Je targa izvedba morgana aeromaxa, ki so ga izdelali le v sto primerkih. Aero supersports bo narejen v dvestotih, tako da si ga bo lahko privoščilo nekaj več srečnežev. Tovarniška cena je 140.000 evrov, na voljo pa bo leta 2010. Naročila že zbirajo, zato le pohitite!

Zmagovalna alfa romeo 8C 2900B (1938) Srečanje predvojnih avtomobilov poteka na bregu jezera Como že 80 let. Letošnje jubilejno leto je bilo nekaj posebnega tudi zato, ker je prvič v zgodovini vse štiri nagrade prejel en avto. Tako občinstvo kot strokovno žirijo je s svojo lepoto, unikatnostjo in ekskluzivnostjo očarala čistokrvna Italijanka, alfa romeo 8C 2900B berlinetta touring letnik 1938, last Jon A. Shirleyja, ki se je lani upokojil s položaja podpredsednika družbe Microsoft. Avtomobil je nesporno eden najlepših izdelkov vseh časov, zdaj pa bi ga lahko primerjali s ferrarijem enzom, zondo pagani ali celo mclarnom F1. Karoserija je unikatna in je bila narejena v Touringu, eni najboljših delavnic za izdelavo karoserij v tistem času.


Tisoč milj klasike mille miglia

Tisoč starinskih avtomobilov, tisoč ljudi in tisoč milj vožnje: Mille Miglia je najlepša dirka na svetu. Tudi letos je potekala na relaciji Brescia-Rim-Brescia. Besedilo: Gloria Storchi Fotografije: promocijsko gradivo

94


klasika Mesto spremeni videz, se preoblikuje, postane privlačno in diha z voljo po igri in zmagi. Taka je Brescia v dneh dirke Mille Miglia. Kot vsako leto tudi letos dežuje, ljudje pa ne morejo dočakati, da se povzpnejo na stopnišča, na pločnike in krožna križišča, da bi videli start starinskih avtomobilov. Enzo Ferrari jo je opisal kot najlepšo dirko na svetu in danes, več kot osemdeset let kasneje, je še vedno simbol odličnosti za vse, ki ljubijo avtomobile. Kot slava in maščevanje Veliko je zgodbic o rojstvu dirke, vsaka je malo drugačna, vse pa poročajo o 2. decembru 1926 kot uradnem začetku. O tej legendi je pisal tudi novinar Giovanni Canestrini v vseh svojih treh knjigah. Ideja o dirki je zrasla v glavah mladih dirkačev (Franco Cazzotti Biancinelli, grof Aymo Maggi iz Gratella, Oreste Bertoli, Alfredo Giarratana in Innocente Dugnani), da bi proslavili doseženo avtonomijo in ločitev od Mila-

Chopard 1000 Miglia Chrono Limited Edition, 2009: mehanizem je avtomatski, pas pa po tradiciji gumijast – s profilom stare Dunlopove dirkalne pnevmatike.

95


klasika

na ter se hkrati nekako maščevali odločitvi, da se velika nagrada Italije (prvo dirko so organizirali na dirkališču Montichiari) preseli na novo dirkališče v Monzo. Prireditev bi morala biti spektakularna, avtomobili bi morali prepotovati vso Italijo, ogledati pa bi si jih moralo veliko število ljudi. V tistem času je bilo moderno vse povezovati z glavnim mestom, zato so v začetku mislili, da bi bila zanimiva dirka, ki bi potekala od Brescie do Rima. Vendar pa prebivalci Brescie od tega ne bi imeli veliko koristi. Na koncu so našli rešitev v relaciji Brescia-Rim-Brescia, skupaj 1600 km, kar je približno 1000 milj. Zakaj pa ne, saj so že Rimljani merili v miljah. Vladar časa in prostora Prvo dirko so organizirali 26. marca 1927, startalo je 77 avtomobilov, vrnilo se jih je 55. Udeležba iz tujine je bila precej omejena, najboljši italijanski dirkači pa so prišli z navdušenjem. Tekmovale so tudi javne osebnosti, kot na primer Leandro Arpinati, župan Bologne in predsednik italijanske nogometne zveze. Avtomobili so najprej zapeljali po ulici Venezia v Brescii, spremljali pa so jih pogledi ogromnega števila ljudi, ki so se z zanimanjem zbrali ob robu ceste. Časopis Il Corriere della sera je zapisal: “Avtomobil je prevozil ceste skoraj polovice Italije, kot da je vladar časa in prostora. Uspeh tega prevoznega sredstva je veličasten, kot je veličastna zmaga ljudi, ki so ga pogumno vodili in modro disciplinirali.” V letu 2009 je težišče Mille Miglie še vedno predvsem na komunikaciji: govori o zgodovini, tradiciji in prestižu, skuša pritegniti vedno večjo ciljno skupino, od zbiralcev do ljubiteljev, zbuditi zanimanje pri medijih pa tudi javnosti. Da bi to zanimanje še povečali, so 9. maja organizirali noč brez spanja. Piazza della Loggia, piazza Vittoria,

96

piazzale Arnaldo in muzej Santa Giulia so gostili velike dogodke, ki so za eno noč postali glavni igralci tokratne prireditve Mille Miglia. Občina Brescia si je za svoje prebivalce in tudi za celotno provinco in bližnja mesta zamislila poseben projekt. Izložbe vseh trgovin so bile okrašene na temo prireditve Mille Miglia in občinstvo je potem izbralo najlepšo. Zmagovalec bo lahko tam postavil na ogled trofejo vse do naslednje dirke. Tekmoval je tudi Coulthard Breška noč je bila tudi v znamenju umetnosti in kulture. Vsi obiskovalci so lahko do polnoči brez vstopnine obiskali muzej Santa Giulia, Capitolium in knjižnico Queriniana. Muzej Mille Miglia pa je ponujal glasbene dogodke na prostem. Letošnja, 27. dirka se je končala z zmago vozila bugatti type 37 iz leta 1927, ki sta ga upravljala Carlo in Bruno Ferrari. Dirke se je udeležilo tudi veliko znanih obrazov, kot je recimo David Coulthard, ki je komentiral: “Resnično sem vesel, saj je vožnja skozi čudovita italijanska mesta in manjše kraje navdušujoča. Odkrivam kulturo, umetnost in naravo te lepe dežele. Težko bi opisal vznemirjenost, ki sem jo občutil v Rimu ali v Sieni, čeprav je bil pravi adrenalin dirkanje z ostalimi tekmovalci. Samo v Italiji je mogoče občudovati dirko, kot je tale, ki na ceste privabi celotne družine.” Mille Miglia je postala dirka za ljudi in je bila uspešna tudi pri zbiranju prispevkov v dobrodelne namene: italijanski Rdeči križ je zbral približno 40.000 evrov za gradnjo vrtca v mestu Onna, ki ga je prizadel potres v Abruzzu. Tekma vsako leto preseže samo sebe, preseže pričakovanja občinstva in celo samih organizatorjev; ne preostane nam torej drugega, kot da z nestrpnostjo čakamo na prihodnjo leta 2010.


Nostalgija v lesu Riva To so barke, na katerih se je preva탑ala zgodovina, kot so jo pisale gibljive slike povojnega optimizma: hitro, udobno in s slogom so svoje sladko 탑ivljenje na njih 탑iveli filmski zvezdniki in modrokrvni kralji. Nosile so ime Riva. Besedilo: Barbara Bizjak Fotografije: arhiv Riva yacht


navtika 1

Brigitte Bardot je vozila Florido (oziroma so jo v njej vozili), jordanski kralj Husein je prisegal na Super Aquaramo, Anita Ekberg si je omislila Tritone, Elizabeth Taylor in Richard Burton sta Juniorja uporabljala v vlogi tenderja svoje jahte, iranski šah se je zaljubil v Rivo 2000, Sean Connery si je kmalu po svoji vlogi Bonda omislil Rudyja. In moderna gospoda? Uma Thurman in Arpad Busson imata Aquaramo, Dolce je Aquarivo podaril Gabbani. Klasično italijansko oblikovanje Triintridesetčeveljska Aquariva Super in 44-čeveljska Rivarama sta polnokrvni naslednici legendarne Aquarame, ki je v vodno gladino prvič zarezala leta 1962, proizvajali pa so jo – oziroma njene različice Riva Aquarama, Super Aquarama, Aquarama Lungo in Aquarama Special – vse do leta 1996. Poosebitev klasičnega italijanskega oblikovanja, najlepša svoje vrste, čudovito izdelana in izjemno zmogljiva barka, katere ime naj bi zaradi širokega vetrobrana spominjalo na tedaj priljubljen način snemanja in projiciranja filma Cinerama, je neposredna potomka barke Tritone. Osnovana je namreč na njeni lupini in ima tako kot Tritone odprto kopalno ploščad in dva motorja. V vsakem se skriva 185 konj – celo 350 jih premore Aquarama Special! Teh so med letoma 1972 in 1996 naredili 278, skupaj pa je iz ladjedelnice Cantieri Riva prišlo 769 Aquaram. Lipicar IV je zadnja, kar so jih naredili, ko je podjetje še vodil Carlo Riva, in ljubljenka tega moža, ki je iz ladjedelnice ob jezeru Iseo naredil tovarno ali bolje delavnico – sanj. Zdaj podjetje ni več v družinski lasti, Carlo Riva pa pri svojih 87 letih preživlja čas v marini, ki jo je leta 1975 ustanovil v Rapallu ob Ligurskem morju. Gre za prvo turistično marino v Italiji. Vodni avtomobil Carlo Riva je pravnuk ribiča in tesarja Pietra Rive, ki je leta 1842 iz rodnega Laglia ob jezeru Como odšel v Sarnico ob jezeru Iseo, da bi tam naredil, česar drugi niso znali: popravil nekaj od neurja popolnoma uničenih bark. Uspelo mu je in ni se ustavil. Ni hotel popravljati; hotel je ustvarjati. Njegov sin Ernesto je po letu 1880, ko je začel uporabljati motorje z notranjim izgorevanjem, ladjedelnico Riva usmeril v gradnjo plovil za prevoz potnikov in tovora, ki jih je opremil z batnimi motorji. Ko ga je ob splavitvi ene od svojih velikih ladij zmečkalo do smrti, je leta 1907 vajeti prevzel sin Serafino, a si je na barkah omislil lahke avtomobilske bencinske motorje, krmilo obrnil za 180 stopinj in z Rivo zaplul v porajajočo se sceno dirkanja z motornimi čolni. Natančneje, plul je s hitrostjo kar 24 km/h, in to na mednarodni dirki 1. maja 1912! Pod njegovim vodstvom je Riva v 30. letih minulega stoletja zmagovala na državnih in mednarodnih tekmo-

1. Pri Rivi še zdaj lakirajo mahagoni v 24 plasteh, da se les čim bolj sveti in je odporen proti vodi in soli. 2. Ariston, eden najbolj znanih in priljubljenih Rivinih modelov. Do leta 1974, ko so ga nehali proizvajati, je bilo izdelanih tisoč. 3. Posebna, omejena serija Aquarive Cento, naslednice Aquarame.

2

3

99


navtika 4. Tritone, največji in najdražji čoln do nastanka Aquarame in edini z dvema motorjema.

4

5. Rivale je 52-čeveljski lepotec strupenega videza z eno največjih garaž v svoji kategoriji, saj lahko vase spravi celo 3,2 metra dolg pomožni čoln.

vanjih motornih čolnov; sam je dvakrat zapored – v letih 1931 in 1932 – zmagal na eni najbolj znanih dirk Pavia–Benetke in postavil rekord z 52 km/h. Hkrati je Riva postopoma širila ponudbo s plovili, ki so bila namenjena uživanju. Uporni Serafinov sin Carlo (svojega očeta opisuje kot zelo strogega in tradicionalnega – celo tako zelo, da je vztrajal pri tem, naj vsako luknjo izvrtajo ročno) je iz Rive naredil sinonim prefinjene elegance najvišje kakovosti, izjemne zmogljivosti in neokrnjenega užitka. Ariston je bil prvi prestižni vodni avtomobil, kot so barki zaradi njenih linij, notranjosti, krmila, armaturne plošče in položaja krmarja drzno rekli. A da je nadarjeni sin, ki je pri 15 že oblikoval svoj prvi hidroplan, do tridese5

100

tega leta pa imel za sabo že več kot 45 različnih modelov bark, lahko spisal veličastno novo poglavje Rive, se je moral resno spreti z očetom. Sprejemljiva je le popolnost Carlova ambiciozna ideja, da bi iz Rive po opustošenju druge svetovne vojne naredil najboljšo ladjedelnico na svetu, je bila za očeta norost – ne pa tudi za gospoda Beretto (iz orožarske družine). Carlu je dal denarni predujem za barko in mu tako pomagal na svoje. Oče je popustil šele, ko mu je Carlo leta 1950 postavil ultimat: ali mu dovoli poskusiti po svoje, s svojim oblikovanjem, ali pa se bo kar ubil. Rezultat: leta 1952 Carlo s poti v ZDA pripelje zanesljive motorje Chris-Craft, ki mu omogočijo izdelovati tako lepe kot kakovostne, vzdržljive in izjemno zmogljive barke, leta 1954 pa župan Serafina že slavnostno odpre nove proizvodne površine. Modeli, narejeni iz mahagonija, so klasike: Scoiattolo, Corsaro, Sebino, Ariston, Tritone, Florida, Junior, Olympic in Aquarama. Leta 1964 so jih bogatim Američanom razkazovali v Rockefellerjevem centru v New Yorku, nasproti kluba 21. Zvezdniki in industrialci so se po večerni zabavi ustavljali pred izložbo in si ogledovali čolne. A proizvodnja ni mogla slediti povpraševanju: dobavili so lahko namreč le približno 300 bark na leto, saj je Carlo Riva sam nadzoroval prav vse (vsi delavci in vse orodje so imeli svojo barvo glede na funkcijo, tako da je takoj vedel, ali vse poteka po načrtu ali pa kdo lenari), sprejemljiva pa je bila le popolnost. Tako je, denimo, vsak nov motor deset ur deloval na dinamometru, čoln in motor pa sta skupaj delovala še 20 ur, preden je čoln prišel do naročnika. Carlo ni nikoli zamudil z dostavo, sicer bi, kot si je zastavil sam, plačal odstotek cene barke. Ključno je odvzemati Leta 1969 je Carlo Riva predstavil prvo barko iz steklenih vlaken in na sejmu v Genovi šokiral svoje kolege in stranke. Hkrati je po delavskih neredih konec 60. let ostal pred lastno (zaklenjeno in zaprto) tovarno. Revolucija materiala in politični razvoj dogodkov sta ga sredi delovnega zagona pripeljala do tega, da je začel resno razmišljati o ponudbah za prodajo podjetja, ki jih je vedno zavračal. Nazadnje je Cantieri Riva prodal podjetju Whittaker, na njihovo željo ostal na čelu še dve leti in se leta 1971 umaknil. V njegovem času so v Rivi izdelali 3760 lesenih čolnov. Od maja 2000 je Riva del skupine Ferreti, za oblikovanje pa skrbi Mauro Michelli s svojo Officina Italiana Design: »Delati za Rivo pomeni delati po najvišjih standardih kakovosti in izpolnjevati najvišja pričakovanja. Strastno si prizadevamo za klasično, čisto oblikovanje; ključna beseda je odvzeti, ne dodati.« Nova ladjedelnica v La Spezii proizvaja od novembra 2003 jahte, daljše od 65 čevljev, barke v dolžini od 33 do 63 čevljev (nasledniki legendarne lesene Aquarame: Aquariva Super, Rivarama, Rivale, SportRiva 56’ in 63’ Vertigo) pa še vedno sestavljajo tam, kjer se je vse začelo: v Sarnicu.


Vonj po naravnem Islandija Tu ne bomo govorili o ljudeh. Ne da domačini ne bi bili prijazni, ustrežljivi, s svojevrstnim smislom za humor – na Islandiji je pač na piedestalu narava. Po petih letih sva se s prijateljico odločili, da na lastno pest poiščeva tisto, kar sva na Škotskem zamudili: še kje drugje kot v vizualnih medijih videti ptice njorke. Besedilo: Iva Gruden Fotografije: Iva Gruden


popotovanje Dolg sva poravnali na Islandiji, v državi otoku, ki je te dni še najbolj slavna zaradi zloma gospodarstva (ali pa ravnokar izvoljene nove predsednice vlade), že od nekdaj pa zaradi presunljive narave. Čakanje se je bogato poplačalo – pa ljubki dvonožni letalci nikakor niso bili edini, ki so nama ogreli srce na mrzlem severu. Naravoslovni raj Resnično neokrnjena narava je tisti čar, zaradi katerega se splača (zdaj niti ne več toliko) odpreti denarnico in odleteti otoku maha in lave sredi Atlantskega oceana naproti. Slapovi, gejzirji, klifi, fjordi, jezera, vulkani, puščave, ledeniki in ptičje carstvo – kaj bi si turistični raziskovalec sploh lahko še želel? In to poleti, ko je zunaj enako svetlo ob petih popoldne kot ob dveh zjutraj, zaradi hladnega podnebja pa naokoli ne leta nič pikajočega in brenčečega. Po določenem času sva ugotovili, da je za prirodoslovnega entuziasta našteto čisto dovolj. Proti prevelikemu odmerku enega z naravo pa se ne bi branila malo več človeških bitij; ovc boste srečali več kot ljudi, da o pticah vseh vrst ne govorimo. V ospredju je bil lov za njorkami, zato sva si potovanje zastavili s tremi večjimi cilji: Westmannski otoki na jugu, Vik na jugovzhodu in Husavik na severu dežele. Na krožni cesti številka 1 z največjo dovoljeno hitrostjo 90 kilometrov na uro sva z najetim terencem naleteli na marsikatero sprotno fascinacijo. Prva se je prikazala že takoj izza glavnega mesta Reykjavik: Blue Lagoon oziroma Plava laguna. Ogromen naravni džakuzi neverjetno pastelno modre barve sredi kraterske pokrajine pričaka uživače z vročo, včasih že kar peklensko vrelo, spet drugič povsem mlačno vodo. Med namakanjem lahko smukneš v savno. Vse naokoli so primerno dostopne lesene posode z naravnim anti-vse-slabo kremenčevim blatom (silica mud), ki ga naneseš na kateri koli del telesa, pustiš učinkovati do deset minut in potem občuduješ njegov blagodejni učinek. Ne preseneča, da se naokoli sprehajajo beloobrazni zombiji, in tudi midve sva bili kaj hitro med njimi. Pa tudi med tistimi, ki so do vratu v zdravilni modrini in v nočnem soncu srkali koktajle.

1. Gejzir je dobil svoje ime prav po islandski starosti Geysiru, uro in pol vožnje iz Reykjavika v notranjost. 2. Intenzivna modra barva Plave lagune je povsem naravna. 3. Obiskovalec sreča ovce pogosteje kot ljudi.

1

2

3

Smo mar na Luni? Na poti do Vika so se pred nama za vsakim ovinkom odpirala nova čudodelstva narave: lunarno površje, zelene oazice, presunljivi slapovi, klifi sredi ravnine ... Če že obstaja teorija zarote, da Američani leta 1969 nikoli niso stopili na Luno, so prizor gotovo inscenirali kje tu. Nagubanost, razcefranost, zgibanost, nasekanost, koničavost in kar je še podobnih pojavnih oblik lave, poraščene z mahom in lišajastimi zaplatami, so potrjevale to, kar so nama govorili domačini: zaradi pokrajine začneš prisegati, da vidiš palčke in druge spake Gospodarja prstanov. Na eni strani neskončna ravnina, za katero se ti zdi, da se ob jasnem vremenu vidi prav do Velike Britanije, na drugi strani pa gore, ki se zažirajo v notranjost ogromnega otoka.

103


popotovanje

4

6

5

Vik naju je pričakal z mešanico dežja, megle, vetra in drugih značilno islandskih nepredvidljivih vremenskih nevšečnosti, a brez njork, zato sva si več obetali od severa. Na poti do tja nama je čeljust padla na lavo ob pogledu na Jokulsarlon, laguno, v katero se ujamejo odpadli kosi ledenika. Česa takega se ne da opisati z besedami. Pred očmi so se nama vrteli prizori iz filma Titanik, ko sva nemo opazovali plavajoče ledene ploskve, sklade, kocke ledu, ene sinje modre, druge umazano sive; voda pa čista, kot bi nekdo vanjo ravno dolival belilo. In vonj – oh, ta nepoznani vonj – po ledenem, hladnem in povsem naravnem! Vse skupaj je bil ne le fotografski paradiž, ampak tudi paralizator vseh čutov.

7

Med kiti in delfini Husavika sva se veselili predvsem zaradi opazovanja kitov (in, jasno, njork!). Za slabih 40 evrov smo se več kot štiri ure – kapitan je bil pač zelo zavzet za naša doživetja – podili po mirnem morju ob zalivu Skjálfandi, mimo nas pa so švigale jate galebov in njork. Čakali smo in čakali – in dočakali: večkratno videnje štirih vrst kitov in delfinov. Ves ta okoliš hribov z zelenim vznožjem in belimi vrhovi, morski živelj, spokojna plovba, neskončna modrina in sonce so ustvarjali popolno zen stanje. In ko smo za konec pluli mimo otoka Lundey, na katerem ne biva živa duša, pač pa približno 200.000 njork, sva ponovno ostali brez besed. Prizor in pol. Otok je ne le preplavljen, ampak oblegan s temi pticami, ki ga preletavajo, obletavajo, zletajo z njega in na njem pristajajo z vseh strani neba. Prave vojske letalcev so se pred najinimi očmi gibale v povsem naravno urejenem kaosu, katerega

8

4. V laguni Jokulsarlon, če ne prej, se zaveš, česa zaradi globalnega segrevanja kmalu ne bo več. In ti je neskončno žal. 5. Kiti grbavci so v Husaviku izvajali svoje ekshibicionistične poskoke skorajda na dosegu roke. 6. Ponosni, ljubki, očarljivi: njorke ali severni klovni, nesporni kralji islandskih klifov. 7. Ne le voda, tudi mleko je na Islandiji spektakularno dobrega okusa; kavarna Vogafjos ob jezeru Myvatn ponuja vpogled v proizvodnjo mleka in mlečnih izdelkov. 8. V Viku se je megla prelivala v dež, nato v izbruh sonca, pa spet v meglo. Standard postane nestandard.

104


popotovanje 9. Islandska idila: spokojnost, mah, enost z naravo. 10. Krater Viti ob vulkanu Krafla je mogoče obhoditi, na vsakem koraku pa te poleg močnega vonja po žveplu spremljajo opozorilne table: zaradi vulkansko še vedno aktivnega območja nikoli ne smeš skreniti z označene poti. 11. Največji evropski narodni park Skaftafell skriva med svojimi biseri tudi ledenik Skaftafellsjökul. 12. Slap Seljalandsfoss je bila le ena od fantastičnih pojavnih oblik vode. Zadetost od naravnih lepot kmalu postane vsakdanjost.

9

del sva po naključju – morda celo neustrezno? – postali tudi midve. Veter in zmagoslavje Za zadnjo postajo sva se poslovili od avtomobila in se na otočje odpravili z javnim prevozom: z avtobusom do pristanišča, nato s trajektom do Heimaeya, največjega in edinega poseljenega otoka izmed 18 (številka se lahko spreminja – zadnji otoček je nastal leta 1973 ob izbruhu lave). Že prenočišče je obetalo, da sva na pravem kraju: njorke so se nama nasmihale s tapet, posteljnine, zaves, plakatov, posod. A resnični zaklad se je skrival zunaj, kjer je divjal jako neprijazen tajfun – prisegla bi, da bi me ob lahnem poskoku odneslo s klifa. Oblečeni v majice, puloverje, flise, jakne s kapucami in šale se nisva dali. Povsem pravilna trma: samo v vetru se namreč njorke lahko vržejo v prepad in pristanejo v morju. Hodili sva ob obali, po robu vrhunsko impresivnih klifov, povsem sami, čeprav je poleti visoka sezona. In potem sva jih uzrli: v tropih so spokojno počivali ali stali in preplavljali pobočja klifov s svojimi črno-belimi telesci in oranžno-rdečimi kljuni. Tako ljubki in slikoviti, da jih lahko ustvari samo narava – kot vse na Islandiji. Sprva sva se nad njimi navduševali le od daleč, a sva kmalu presenečeni ugotovili, da se s pečin poženejo le, ko se jim približaš na vsega nekaj metrov. Vonj po soli se je mešal z zmagoslavjem: da, prišli sva na cilj. Izpolnili sva svoje poslanstvo. Potešili neizživete fascinacije izpred petih let. Toda Islandija, s teboj še nisem opravila; razlogov za vnovičen obisk mi nikoli ne bo zmanjkalo, saj jih ponujaš vsaj toliko, kolikor je njork.

10

11

12

106


za poznavalce

Vina rose

Med belim in rdečim V Španiji jih poznajo svetlejša kot rosado in temnejša kot clarete, v Italiji kot rosato oziroma chiaretto, v ZDA kot blush, v njihovi domovini Franciji in tudi pri nas pa kot rose. Govora je o vinih rose: mirnih in nemirnih oziroma penečih se. Besedilo: Nina Levičnik Fotografije: Marijan Močivnik, arhiv proizvajalcev

Vsak del leta oziroma letni čas ima svoje zakonitosti, oblike, barve in občutke, zato je kar nekako logično, da ima vsak letni čas tudi svoje vino. V toplejših mesecih, še prav posebno pa poleti, tako nastopi čas za vina rose; vina, katerih mavrica se razteza od nežno rožnate, prek bakrene in lososove pa vse do češnjeve barve, vina, katerih telo asociira na telo rdečih vin, a je v svojem bistvu belo, in vina, katerih svežina je (poleg kakšnega grama nepovretega sladkorja več) natančno tisto, kar si vinopivci želijo ob vročih poletnih dneh in nočeh. Hit poletja Zato ne preseneča dejstvo, da je v Veliki Britaniji poraba rosejev v zadnjih štirih letih v toplejši polovici leta zrasla za dobrih 40 odstotkov in da do leta 2012 napovedujejo še skoraj 50-odstotno rast, ki jo gre delno pripisati padcu porabe rdečih vin, delno pa spremembi profila sodobnega vinopivca. Svoje pa je v preteklih letih naredila tudi nadvse uspešna marketinška akcija kalifornijske vinske kleti Gallo, ki je svoj rose začela streči v velikih kozarcih za vodo, napolnjenih z ledenimi kockami, in tako postrežen rose poimenovala rose on the rocks. Belo iz rdečega Že ime samo nakazuje, da se gibljemo nekje med belo in rdečo, natančneje med belo tehnologijo in rdečo sorto. Vina rose so namreč pridelana iz rdečih sort (pri nas največkrat iz modrega pinota, tudi merlota, celo refoška in včasih sivega pinota) po tehnologiji pridelave belih vin. Kar pomeni, da grozdja ne macerirajo, ampak ga praktično takoj (najkasneje v 2-3 dneh) stisnejo, s čimer preprečijo izločanje barvila iz jagodnih kožic v mošt (zaradi tega vina rose tudi niso toliko krepkega telesa kot rdeča). Nikakor pa pri rosejih ne gre za mešanje rdečih vin z belimi. V takem primeru gre za rdečkasta vina, pridelana

108


za poznavalce iz belih in rdečih sort v skladu s tehnologijo pridelave belih oziroma rdečih vin posebej. Združijo jih šele po pretoku. Med najbolj znanimi sta cviček PTP in italijanski chianti DOCG. Edina izjema so šampanjci, pri katerih pa je mešanje belih in rdečih sort dovoljeno (v belo vino pred sekundarno fermentacijo dodajo nekaj rdečega). Povsod in pri vseh Vina rose najdemo praktično povsod po svetu, na obeh poloblah in v vseh vinorodnih deželah. Tudi pri nas ima rose skorajda vsaka klet. Sicer pa za njihovo domovino velja Francija, ki je znana nekako po dveh tipih: prvi so že omenjeni šampanjci, drugi pa so roseji, razširjeni predvsem v toplejših južnih vinorodnih regijah, kjer imajo radi vina, ki spominjajo na rdeča, a niso tako krepka in vsebujejo predvsem več svežine. Tu gre predvsem za območji Tavel AC na jugu Francije, kjer pridelujejo nekoliko krepkejše in bolj polne roseje iz sorte granache, in pa za območje Anjou v osrednji Loari, ki slovi po vinu rose d’Anjou AC, narejenem iz sort malbec, gamay, groslot in pineau d’Aunis. Kar Francozi poznajo kot blanc de noir (belo iz rdečega) ali rose, je Američanom znano kot blush wine (bledo vino). Konec 70. let prejšnjega stoletja jih je porodila moda, ki je narekovala, da morajo biti vina bela in ne rdeča. Tako so Američani začeli iz rdečih sort pridelovati bela vina in jih kot bela tudi etiketirati. Najpogostejše sorte, iz katerih pridelujejo vina rose, so modri pinot, kabernet sovinjon, zinfandel in sivi pinot. Domači roseji Legendaren Batič, Rose, Vipavska dolina Ivan in Miha Batič kljub različnosti svojih značajev nadvse uspešno nadaljujeta staro tradicijo pridelovanja vina po klasični vipavski metodi, ki je danes zaradi sodobne tehnologije skoraj povsod v pozabi. Po tej metodi se pridelajo naravna in zdrava vina, ki govorijo zgodbo o kraju, kjer so plodovi zoreli. Svoja zgodba, ki je postala že kar legenda, je njihov rose iz sorte kabernet sovinjon, polnjen v steklenico Oskarja Kogoja; prvič so ga ustekleničili aprila leta 1987. Klišejski Erzetič, Damski rose, Goriška brda Eden od vinskih klišejev pravi, da imamo ženske rajši sladko oziroma slajše vino; čeprav temu ni čisto tako, pa izjemna priljubljenost Erzetičevega Damskega roseja iz sorte merlot govori temu v prid. Razlog pa gre bolj kot v klišeju iskati v svetlo rožnati barvi, obsežnem, intenzivnem in prefinjenem vonju po jagodičevju (gozdna jagoda, malina, rdeči ribez, gozdna podrast), poštenih, bogatih zaznavah, elegantnem vonju, mehkobnem, sladkastem in dolgem pookusu.

109


za poznavalce Nepozaben Santomas, CasmeRe, Slovenska Istra Vinska klet Santomas je življenjsko delo Ludvika Glavine, čigar filozofija temelji na spoštovanju tradicije in istrske kulturne dediščine ter poštenosti v odnosu med kmetijstvom in okoljem. To nadaljuje oziroma nadgrajuje s prijemi in trendi sodobnega časa njegova hči Tamara, katere otrok je eden najboljših slovenskih rosejev CasmeRe. Gre za zvrst kabernet sovinjona, merlota in refoška, kar daje vinu nepozaben značaj, ki je predvsem odsev tradicije.

za največje izvoznike kalifornijskega vina, ki ga izvažajo v 90 držav sveta. Eden izmed njihovih prodajnih hitov je White Zinfandel (beli zinfandel), ki v globalnem pogledu sodi med tiste roseje, ki so naredili največ za popularnost te vrste vina.

Všečen Jacob's Creek, Shiraz Rose, Avstralija Jacob's Creek je ena najbolj znanih avstralskih kleti; njeni vinogradi se raztezajo na približno taki površini, kot jo zavzemajo vsi registrirani vinogradi naših treh vinorodnih dežel. Njen direktor in enolog je legenProvokativen darni Philip Laffer. Glavna odlika Shiraz Roseja, ki je Movia, Puro rose, Goriška brda pridelan iz sorte shiraz, je razpoznaven stil in nadvse Da je Aleš Kristančič vizionar, je že lep čas splošno zna- všečen karakter, ki se skriva za češnjevo barvo in sadna resnica; kljub temu so se pred nekaj leti tudi njegovi nimi vonjavami. največji verniki ukvarjali z vprašanjem, ali penina Puro (letnik 1999 je namreč izzval razgrete diskusije o dru- Nezamenljiv gačni, posebni in nedokončani penini) le ni na- Mateus, Rose, Douro, Portugalska paka. Danes ne samo da vemo, da ni napaka, Po imenu je manj znan kot pa po videzu. Njegov zaampak je treba celo priznati, da (različica rose ščitni znak je trebušasta in ploščata steklenica, ki prav je iz modrega pinota) sodi v sam vrh sloven- nič ne spominja na vinsko, ampak je enostavno nezaskih penin. menljivo Mateusova. Mateus je blagovna znamka, ki se je rodila na Portugalskem sredi 2. svetovne vonje Ponarodel predvsem z namenom nagovoriti takrat hitro rastoče Istenič, Gourmet rose, Bizeljsko - Sremič severnoameriške in severnoevropske dežele. Mateus Penine kleti Istenič, ki kot prva slovenska rose (iz sorte tempranillo) je doživel tak uspeh, da se zasebna proizvodnja penin že štiri desetlet- mu je v poznih 80. letih preteklega stoletja pridružila ja deluje v Stari vasi na Bizeljskem, so ene še bela različica; danes prodajo 3,25 milijona zabojev tistih, za katere lahko rečemo, da so pona- letno. rodele. Za nemalo ljudi ni takega ali drugačnega praznika brez njihovih penin. Ena Izjemen izmed teh je tudi Gourmet rose (iz modre- Dom Perignon, Rose, Šampanja, Francija ga pinota), ki je po videzu svetlordečkaste, Dom Perignon je verjetno najbolj znana vinska etiketa lososove barve in drobnih mehurčkov, na svetu. Kljub temu večina ne ve, da obstaja tudi etikemedtem ko je po vonju in okusu sveža ta rose, katere osnovno vino je iz modrega pinota. Da je in skladna. temu res tako, potrjujejo tudi pri Dom Perignonu, kjer pravijo, da je Rose izjema oziroma rariteta ali, kot trdi glavni kletar Richard Geoffroy: »Dom Perignon Rose je Tuji roseji dragulj Dom Perignona!« Prve steklenice tega dragulja Trendsetterski E&J Gallo, White Zin- se ponašajo z letnico 1959, na trg pa so prišle šele leta fandel, Kalifornija, 1971. Trenutno lahko kupite Dom Perignon Rose letnik 1998. ZDA E&J Gallo, katere zgodovina se je za- Največji čela pred dobrimi Krug, Rose, Šampanja, Francija 75 leti z bratoma Posebnost Krugove hiše, ki na leto napolni okoli pol Ernestom in milijona steklenic, je njihov način kreiranja vina. SkuJuliem Gallom, paj namreč zmešajo različno grozdje različnih vinograje v svetovnem dov in različnih letnikov. Rezultat mešanja je viden vsaj merilu največja šest ali celo več let kasneje, ko iz kleti v Riemsu pridejo vinska klet ozi- že veliki in resni, predvsem pa odrasli šampanjci. Točroma podjetje, no tak je tudi ekstravaganten Rose, ki zapeljuje s svojo ki je v rokah rožnato barvo, razburljivimi mehurčki, večplastnimi inene same druži- tenzivnimi vonjavami, navdušujočim polnim okusom ne. Danes veljajo in očarljivim telesom.

110


www.veuve-clicquot.com www.eshop.dvc-plus.si


izbrano

Na večerji z najboljšimi 50 top restavracij

Užitek je iti na večerjo, ko veš, da te čaka najboljše: meni na najvišji ravni, večkrat nagrajeni šefi kuhinj in notranja oprema, ki si jo zapomniš. Vse to opredeljuje letošnje zmagovalce izbora San Pellegrino World’s 50 Best Restaurants 2009, ki se je pred kratkim zgodil v Londonu. Besedilo: Mirta Oregna Fotografije: Spoon pr

112


izbrano Tudi letos so razkrili najboljših petdeset. Konec aprila je v Londonu v dvorani Freemasons po zelo živahnem večeru 806 članov žirije (glavnih kuharjev, gastronomskih kritikov in strokovnjakov) že četrtič zapored okronalo Ferrana Adria in njegov elBulli za kralja San Pellegrina World’s 50 Best Restaurants 2009, lestvice najboljših restavracij na svetu. Prvi trije Verjetno ni treba omeniti, da je bil katalanski kuharski mojster utrujen od pravkar izdane ogromne monografije Dan v elBulliju (600 receptov, 1000 slik, meniji, recepti restavracije, ki je odprta le šest mesecev v letu; v enem letu dobijo več kot dva milijona prošenj za samo 8000 razpoložljivih mest). Na zmagovalnem odru so ga spremljali cenjeni kolegi, drugouvrščeni Heston Blumenthal iz The Fat Duck in tretjeuvrščeni René Rezdepi iz Nome v Københavnu. ElBulli vztraja in zbuja radovednost s svojo molekularno kuhinjo iz pravih sestavin, znanosti in tehnologije; sledijo mu očarljive gastronomske zgodbe šefa restavracije The Fat Duck in mlado dansko podjetje. Renéju Rezdepiju je uspelo v kronike vpisati svojo restavracijo Noma, postavljeno na odlično lokacijo na breg Christhianhavena, kjer poosebljajo sodobno nordijsko kuhinjo.

1

Visoka italijanska in francoska kuhinja Lepa mesta so zasedli tudi dragulji visoke italijanske kuhinje, zelo cenjeni v tujini: na 13. mesto se je zavihtela l’Osteria Francescana Massima Botture iz starega mestnega jedra Modene, ki se sicer ponaša s kar dvema Michelinovima zvezdicama. Med tradicijo in inovacijo pelje spomine v prihodnost, tako da skorjo parmezana spremeni v prijetno sapico. Na 22. mestu se je znašel milanski Ristorante Cracco, kjer lahko re-

2

113

1. Ferran Adrià, kralj 50 najboljših restavracij po izboru San Pellegrina. 2. Restavracija kuharja Hakkasana.


izbrano zervirate mizo z degustacijskim menijem za štiri osebe – s pogledom na kuhinjo, kjer šef kuhinje in njegova vojska pripravljajo rižoto z žafranom in na vroči plošči pečenim mozgom. Na lestvici sta tudi Gambero Rosso Fulvia Pierangelinija in panoramski Combal. Zero Davida Scabina, ki stoji ob vznožju muzeja sodobnih umetnosti v Castellu di Rivoli. Visoko se je uvrstila tudi Francija, domovina visoke gastronomije od Escoffierja: na 9. mestu najdemo imperij Pierra Gagnaireja, ki se razteza od lokala na Rue Balzac v srcu Pariza do londonskega Sketcha, od Hong Konga do Tokia in spet nazaj na Rive Gauche z restavracijo Gaya. Na 18. mestu se je utrdil L’Atelier Joël Robuchona France, zelo popularen naslov v Evropi, ki nekaj šteje; postal je tudi dobitnik nagrade za življenjsko delo. Pri njih naredi dizajnerski pult s 36 stoli okoli odprte kuhinje neformalno še tako visoko odličnost.

3. Restavracija elBulli v španskem ambientu piše svetovne zgodbe. 4. V Milanu lahko gostje opazujejo šefa Carla Cracca pri ustvarjanju kuharskih mojstrovin. 5. Organski fois gras.

Kaj pa ostali? Okrepil se je vpliv japonskih šefov, zato ni manjkalo niti predlogov etno šika: v londonskem stičišču kultur je 17. mesto osvojil Hakkasan, ki se ponaša s takšnim ambientom in kuhinjo, da bi ga lahko poimenovali kar kitajski Nobu. In ne nazadnje, če sklenemo naše potovanje v mejah Evrope, naj omenimo še drobni zanimivosti: prvovrstnost in eleganco grškega lokala Spondi (53. mesto), člana Relais&Chateaux, ki je pravi naslov za Atene in vso državo. Dopolnjuje ga še vinska klet s 1300 različnimi sortami vin. Oud Sluis iz Nizozemske je pristal na 29. mestu. Pri njih Sergio Herman navdušuje z zelišči in začimbami, ki so ravno prav odmerjene. Njegove ostrige zeeland, pripravljene na šest načinov, so klasična jed, ki skriva mnoga presenečenja. Če želite rezervirati mizo v baru s hrano Matbaren ali večerjo v dvorani Matsalen, oba se nahajata v Grand Hotelu v Stockholmu, se morate postaviti v čakalno vrsto za vsaj en mesec. Šef obojih je Šved Mathias Dahlgren in v manj kot dveh letih od odprtja je zbral že kar nekaj nagrad in priznanj. Ne nazadnje tudi 50. mesto pri San Pellegrinu, kjer je eden najzanimivejših novincev. Motivacija: čustvena linearnost nordijskega oblikovanja, združena z ustvarjalnostjo naravne kuhinje. Obisk vseh restavracij, ki jih nagrajuje San Pellegrino in njegova ekipa, zagotovo skriva mnoga prijetna presenečenja.

3 4

5

114


Acorn House Ekološka restavracija

Restavracije in ekologija, ne prav pogosta tema. Za tri partnerje – tandem Arthur Potts Dawson in Jamie GraingerSmith ter dobrodelno investicijsko agencijo Shoreditch Trust – pa je izjemna ideja, ki bo morda spremenila restavracijsko industrijo. Besedilo: Ana Struna Bregar Fotografije: Danica Ocvirk Kus

116


ekološko Eden njihovih glavnih ciljev je postaviti pionirske vzore v ekološkem restavracijskem menedžmentu, ki naj bi pozitivno vplivali na onesnaževalno restavracijsko industrijo. Odpreti nameravajo pet do okolja prijaznih restavracij. Doslej so v Londonu že dve, in sicer Acorn House in The Water House. Od večine se razlikujeta predvsem po okoljsko zavednem odnosu in različnih načinih zmanjševanja porabe energije, tako glede vode, elektrike, transporta, dobaviteljev, ogljika kot tudi zmanjševanja odpadkov, recikliranja in kompostiranja. Njihova filozofija prehrane je preprosta, saj temelji na sveži sezonski hrani, večinoma pridelani doma. Posebnost njihovega delovanja je, da tesno sodelujejo z lokalno skupnostjo in z malimi domačimi dobavitelji organsko pridelane hrane brez velikih posrednikov. Le nekaj proizvodov, na primer kavo in olive, morajo uvažati od daleč. Nečak Micka Jaggerja in kuhar Jamieja Oliverja Po oceni angleškega dnevnika The Times je bila Acorn House, delovati je začela leta 2006, ena najpomembnejših restavracij v Londonu, ki so jih odprli v zadnjih 200 letih. A ne s finančnega in tržnega vidika, temveč z vidika življenja, saj je bila prva v Londonu, ki je bila zares prijazna do okolja. Arthur Potts Dawson, mladi podjetnik, ki še ni dopolnil štirideset let, je z Acorn House uresničil svoje sanje, hkrati pa je postal gonilo ideje ekoloških restavracij. K slavi mu ni pomagalo to, da je nečak slavnega Micka Jaggerja, temveč mnenje, da velikim

trgovskim korporacijam, ki ponujajo hrano vprašljivega izvora, bije zadnja ura. Prihodnost vidi v sodelovanju manjših skupin znotraj lokalne skupnosti in v sezonski zdravi prehrani, značilni za določeno okolje. Pravi, da ljudem ponuja takšno hrano, kakršno bi ponudil tudi svojim otrokom. Ljubezen do dela z zemljo mu je privzgojil oče, s katerim se je na podeželju naučil gojenja zelenjave in sadja. Med odraščanjem ni bil nikoli deležen obilice denarja, zato se je že v zgodnji mladosti učil varčevanja: ugašati luči, zapirati vodo, obleči pulover namesto povišati gretje, jedel je zdravo in preprosto hrano, čeprav si je kot otrok seveda vedno želel čokoladnih ploščic Mars. Arthur Potts Dawson nabira kulinarične izkušnje že enaindvajset let, od svojega šestnajstega leta. Prva tri leta je delal za Roux Brothers, nato dve leti pri Kensington Place, štiri leta pri The River Café, s Hughom Fernleyjem-Whittingstallom in Pierrom Khoffmanom po eno leto. V restavraciji slavnega angleškega kuharskega zvezdnika Jamieja Oliverja Fifteen Restaurant je kot glavni izvršni kuhar samostojno ustvarjal visoko kulinarično umetnost. Čedalje bolj je cenil zdravo in sezonsko hrano ter dobil navdih za restavracije, prijazne do okolja. Napisal je že svojo prvo knjigo The Acorn House Cookbook. Vsak teden sodeluje v različnih televizijskih oddajah, o kulinariki piše za The Guardian in pripravlja oddaje za BBC, sodeluje pa tudi pri dobrodelnih akcijah, ki vključujejo delo in izobraževanje prebivalstva o gojenju in pridelovanju zelenjave.

117


ekološko Podeželje v urbanem okolju Arthur Potts Dawson želi z idejo ekoloških restavracij pokazati novo prihodnost restavracijski industriji in posredno tudi drugim industrijam, vezanim na gostinstvo. Pravi: »Vse, kar delam, bo nekega dne vredno truda. Tega ne počnem zato, da bi bil moden, temveč zaradi nujno potrebne spremembe za našo prihodnost. Industrija restavracij je idealen prostor, kjer lahko začnemo razmišljati o ohranjanju našega planeta in o vsem, kar porabimo: hrani, energiji, papirju, čistilih.« Modna urbana restavracija Acorn House s sodobnostjo in privlačnostjo približuje podeželje mestnemu okolju in seveda tudi nasprotno. Visok enoten prostor obdajajo velike steklene površine, zaradi česar je kakovostno naravno osvetljen. Celoto določajo jasne linije modernega pohištva, ki je izdelano bodisi iz naravnega bodisi recikliranega materiala. Igra barv – temnega lesa, bele in zelene – nedvoumno poudarja ekološko idejo restavracije. Sveži ambient, v katerem je mogoče spremljati tudi pripravo hrane, v večernih urah ob soju sveč popolnoma spremeni vzdušje. Okrasno razpostavljeni naravni pridelki pa dajo piko na i. Acorn House sega iz sive povprečne ponudbe restavracij s preprostimi, še nenavadnimi, toda za gosta večinoma nevidnimi potezami. Trdna in močna volja ter nepopustljivost pri osnovni ideji ženeta ustanovitelje k odkrivanju novih področij do okolja prijaznih restavracij. Nove strategije ravnanja s hrano in odpadki V Acorn Housu stalno nadzorujejo porabo vode in jo poskušajo omejiti, kjer je le mogoče. Prečiščujejo jo kar v restavraciji, da zmanjšajo prevožene kilometre dostavljavcev in porabo plastične in steklene embalaže. Hrano od dobaviteljev znotraj Londona prevažajo z biogorivom, od bolj oddaljenih pa raje kot z letalom z evropskim tradicionalnim ladijskim prevozom. Organsko pridelano hrano kupujejo od bližnjih neodvisnih malih dobaviteljev. Ponujajo izključno sezonske pridelke. Sodelujejo s kmečkimi tržnicami. Imajo strogo politiko izbiranja kakovostnih rib in mesa. Čim bolj poskušajo zmanjšati proizvajanje ogljika in hkrati dvigniti zavedanje o tem, kakšne posledice ima za okolje. Imajo hladilnike, ki porabijo 25 odstotkov energije običajnih aparatov. Uporabljajo do okolja prijazna čistila. Izjemno velik poudarek dajejo recikliranju, in sicer z najnovejšimi metodami reciklirajo 80 odstotkov svojih odpadkov. S krajevnimi in mestnimi institucijami preizkušajo nove strategije ravnanja z odpadki v restavracijski industriji. Njihovo količino poskušajo zmanjšati, kolikor je le mogoče. Ne uporabljajo pribora za enkratno uporabo. Embalaža za pakiranje hrane je ekološko izdelana in jo vračajo dobaviteljem. Strankam ponujajo različno velike obroke, s čimer zmanjšujejo količino odpadne hrane. Imajo lastno kompostiranje in črve, ki ustvarjajo zemljo za

118


ekološko potrebe restavracije. Na strehi skladišča gojijo različna zelišča. Restavracijo in prostor za recikliranje in kompostiranje uporabljajo kot izobraževalni vir za javnost, šole in zaposlene. Te nenehno izobražujejo o gojenju in pridelovanju sezonske zelenjave in sadja. Stoli v restavraciji so izdelani iz recikliranega materiala in so razgradljivi, uslužbenci pa na delo večinoma pridejo s kolesom. Prispevek k okoljskim rešitvam »Bistvo posla, ki ga opravljam, je želja, da delam, kar menim, da je prav. Raje kot da sem del londonskih problemov, ki jih je veliko in so težko rešljivi, se lotevam majhnih okoljskih rešitev. Upam, da bom s svojim vzorom navdih bodočim podjetnikom in rešitev za že aktivne,« je izjavil Arthur Potts Dawson. Gostinstvo je od nekdaj zelo vplivna gospodarska panoga. Zaradi velike ponudbe in konkurence pričakujemo gostje precej več kot le dolg meni. Pozitivno presenečeni želimo biti na več ravneh. Prehrana, individualnost, avtentičnost, atmosfera, celostna oblikovna podoba, arhitektura, interjer, gostoljubnost in dodatna ponudba so postali ključni dejavniki, po katerih izbiramo restavracije. V čedalje težjem finančnem položaju je toliko pomembneje, da se gostinski lokali s premišljeno celostno strategijo prebijejo iz povprečne sivine ter postanejo prepoznavnejši in mamljivejši. Acorn House je za izvirno idejo in kakovostno hrano prejel že številne pozitivne gurmanske kritike. The Evening Stan-

120

dard ga je dvakrat izbral za najljubšo restavracijo leta. Meniji Arthurja Pottsa Dawsona namreč simbolizirajo kulturno pestrost glavnega mesta in hkrati sledijo britanskim kmetijskim sezonskim spremembam. Njegovo znanje klasičnih kulinaričnih metod združujejo z izjemno močnim poudarkom na zdravi prehrani in skrbi za okolje. Arthur opisuje svojo kuhinjo kot »sezonsko, vzdržno in preprosto«. Pravi, da se lahko pri njih je zdravo in tudi okusno. Kosila so na voljo v dveh oblikah. Gostje, ki se jim mudi, lahko izberejo že pripravljene hladne jedi, ki si jih je mogoče tudi ogledati. Lično aranžirani krožniki so razvrščeni po barvah, okusih in vonjavah zelenjave, mesa, rib, solat, svežega sadja, sveže pečenega kruha in zanimivih posladkov. Druga možnost so topli obroki po naročilu. Večerni meniji so praviloma obilnejši kot dnevni in še bolj premišljeno sestavljeni. V spomladansko-poletni ponudbi so na voljo izvrstna juha iz čemaža in špinače, polnjene gobice, pečene na žaru z zelišči in parmezanom, ter prsi angleške race z gobicami in spomladanskimi čebulicami za glavno jed. Čokoladni kolač, limonino pecivo, panna cotta, vroče sadje s sladoledom so klasika, ki bo vedno zadovoljila še tako zahtevne goste. Na koncu naj povzamem še sklepno misel angleškega dnevnika The Times (acorn v slovenskem prevodu pomeni želod): »Če bi več podobnih acornov vzklilo po vsem svetu, bi lahko zrasel mogočen hrast.« Upajmo, da se bo to v dobro vseh nas in našega planeta zgodilo čim prej.


oblikovanje

122


oblikovanje

Kaj pa barve? iSaloni Milano »Kaj pa barve? Nič pisanega ne vidiš,« ujamem komentar gospe, ki si, najbrž kot jaz, tisti dan ogleduje že kdo ve katero postavitev na milanskem sejmišču. Bela, siva, bež, temno rjava, ki preide v črno; popolnoma črna in kombinacija z belo. To so prevladujoče barve pri tako imenovanih trendsetterjih. Besedilo: Hermina Kovačič Fotografije: Hermina Kovačič in promocijsko gradivo Kot ponavadi si na tradicionalnem sejmu pohištva i Saloni v aprilu ogledam le hale, v katerih napovedujejo smernice. Za drugo preprosto ni časa, kar je popolnoma razumljivo, saj gre pri milanskem sejmišču za podatke, kot so 202.350 m² razstavnih površin, skoraj 500 razstavljavcev in več kot 300.000 obiskovalcev. Nekaj časa in energije je treba vložiti v obisk središča mesta, v katerem se dogaja množica predstavitev ustvarjalnosti v industrijskem oblikovanju; priložnost izkoristijo tudi ponudniki mode, tako da ni razstavam in koktajl zabavam ne konca ne kraja. Nič nenavadno ni, če na njih srečate znane oblikovalce in arhitekte. Egipčana Karima Rashida, živečega med New Yorkom in Beogradom, od koder prihaja njegova izvoljenka, sem srečala kar dvakrat: na sejmišču, kjer je med drugim predstavljal stol za podjetje XO, in v prodajnem salonu Meritalia na via Durini, kjer najdete precej znanih imen iz sveta pohištva.

Na prejšnji strani: Brand Van Egmond in lestenec Coco. 1. Tudi podjetje Baga je za svetila uporabilo kovinske verižice. 2. Pohištvo in drobni dodatki Arketipo za opremo dnevnih sob v beli in bež.

1

2

123


oblikovanje 3. Nika Zupanc je med drugim predstavila fotelj Tapisserie. 4. Stol Poliform Grace je iz lesa oreha in wengeja ter usnja. 5. Kolekcija Fergana Patricie Urquiola za Moroso. 6. Samo vprašanje časa je bilo, kdaj bo tudi Diesel predstavil kolekcijo izdelkov za dom. S Foscarinijem je ustvaril elegantna svetila, z Morosom pa pohištvo, ki ga navdihujeta glasba in duh preteklosti: Successful Living from Diesel s Foscarinijem in Morosom. 7. Kartell je 60 let proslavil s provokativno postavitvijo svojih najbolj znanih kosov.

4

8. Sloviti oblikovalec Karim Rashid.

3

5

6

7

8

Barve so! Na vprašanje, kaj pa barve, odgovarja tako vsepovsod navzoči Karim Rashid (ki mi je v kratkem pogovoru zaupal, da se za sodelovanje dogovarja tudi z našim Gorenjem) kot nekaj proizvajalcev stolov, foteljev in sedal v taki ali drugačni obliki, poličk in, seveda, dodatkov, kot so blazine, preproge, vaze in trenutno zelo priljubljene tapete. V nekdaj industrijski coni Tortoni, ki je poleg sejmišča in središča mesta obvezen postanek na turi po oblikovanju, odkrijem celo pozlačene stene iz kamna. Eno od industrijskih hal je naša oblikovalka Nika Zupanc s pomočjo podjetij Trimo in Gorenje ter ministrstva za kulturo in mesta Ljubljana preoblikovala v lično hiško in vanjo postavila svoje elegantne izdelke za opremo doma, kar je vsekakor ogromen uspeh za slovensko oblikovanje! Njena svetila smo lahko opazili tudi pri nizozemskem Moooi, stole pa pri italijanskem Morosu. Torej, barvitost prinašajo v dom dodatki, medtem ko prevladujoče smernice opremljanja dnevnih prostorov – kot zanimivost, precej razstavljavcev je prikazalo do stropa segajoče knjižne omare, kar je v dobi elektronskih arhivov nenavadno – in spalnic prisegajo z izjemo bele na zamolkle in temnejše tone, medtem ko so linije ravne in


XXXX

9 10

9. Tudi pri Natuzziju sledijo prevladujočim smernicam temnega in elegantnega pohištva.

11

10. Visionnaire v kolekciji Lost Paradise predstavlja stensko svetilko Alwin, ki kaže kontrast med belim in črnim. 11. Ingo Maurer vedno preseneti s posebnimi svetili. Pri tej je uporabil porcelanaste figurice in posodo. 12. Svetilo Alien podjetja Next.

12

preproste. V ospredju sta zračnost in nenabasanost z elementi, kar prinaša za koga morda dolgočasno, a vsekakor večno eleganco, ki se je ne naveličate kar tako. Svetilo kot okras V tem duhu deluje tudi podjetje Natuzzi, ki letos praznuje pol stoletja obstoja. Tako na sejmišču kot v prodajno-razstavnem salonu na via Durini so predstavili brezčasno kolekcijo sedežnih garnitur, pohištva in svetil v rjavih tonih, ki so jih pri kavčih presekali z vijolično in indigo modro. Obenem so na zabavi ob obletnici v ulici Durini – udeležil se je je tudi ustanovitelj podjetja Pasquale Natuzzi – prikazali, kako v svojem domovanju spojiti pohištvo z umetniškimi deli: pa ne zgolj slikami in kipi, temveč tudi steklenimi skulpturami.

Svoje domovanje lahko okrasite tudi s svetili. Letošnji milanski pohištveni sejem je gostil Euroluce, na katerem so se predstavili vidni proizvajalci svetil. In njihovo sporočilo? Luči niso zgolj v funkciji osvetljevanja, ampak tudi okrasa. Postale so prave umetniške skulpture, s katerimi zaživi še tako monotono obarvano domovanje, med uporabljenimi materiali pa presenečajo blago, kovinske verižice, kristali, bleščice.

125


oblikovanje

13 15 14

16

13. Genesy Zahe Hadid za Artemide je fascinantno stoječe svetilo, ki je videti kot rastoči živi organizem. 14. Book&Look iz Ligne Roset: preprosta knjižna omara, ki jo prilagodite svojim potrebam. 15. Frette je poleg prestižne posteljnine predstavil tudi popolnoma nov izdelek – posteljo Milano. 16. Šest izdelkov v sto primerkih, ki jih je podpisal Giorgio Armani. V ekskluzivni kolekciji iz Armani/Casa je tudi počivalnik Borromini, katerega noge so oblečene v usnje kuščarja. 17. Počivalnik Meritalia Blobina Egipčana Karima Rashida. 18. Ob desetletnici stola Allu oblikovalke Paole Navone so pri Gervasoniju naredili novo izvedbo iz prepletene plastike.

17

126

18


oblikovanje 19. Kovinske verige in steklo so bili navdih pri Terzaniju.

20

20. Pri Marchetti Illuminazione so izdelali stojeÄ?o svetilko Brillo iz kristalov. 21. Kultna Kartellova stola Louis in Lou Lou Ghost v Barbi stilu. 22. Veliko cevi iz inoxa in steklo za mizo Capriccio proizvajalca Edra. 23. Veninijevi lestenci so prave mojstrovine iz muranskega stekla. Tega so zasnovali Ĺže v letih 1940-41.

19

21

22

128

23


vroče Alpa 12 TC Če se vam zdijo Canonovi in Nikonovi fotoaparati preveč vsakdanji in tudi Leica ni dovolj prestižna, si morate vsekakor ogledati švicarske Alpe. Narejene so modularno in omogočajo rabo najboljših objektivov ter dodatne opreme, nanje pa lahko nataknemo bodisi zadke s klasičnim filmom bodisi takšne z digitalnim tipalom, z ločljivostjo vse do 60 megapik.

BeoVision 4-103 Če se vam 142-centimetrski zaslon Philipsovega televizorja zdi premajhen, si oglejte novi Bang & Olufsenov plazemski televizor s skoraj še enkrat večjim, kar 262-centimetrskim zaslonom. Elegantno oblikovani prestižni aparat je na motoriziranem stojalu, ki ob vklopu dvigne televizor in ga obrne v želeni položaj. Da sta tudi slika in zvok vrhunska, pa pri približno 100.000 evrih, kolikor stane, ni treba posebej poudarjati.

Dell Adamo Bi radi prestižno tanek prenosnik vrhunske kakovosti, pa vam Applov MacBook Air iz tega ali onega vzroka ni všeč? Rešitev je preprosta, privoščite si najnovejši Dellov model Adamo. Z 1,6 cm debelim ohišjem je trenutno najtanjši in več kot dovolj zmogljiv tudi za nekoliko zahtevnejšega uporabnika. Omislite si ga lahko v elegantno črni ali biserno-srebrni barvi. Pioneer Pure Malt Za ljubitelje vrhunskega zvoka so pri Pioneerju naredili iz lesa več kot sto let starih hrastovih sodov, v katerih se je staral izborni japonski viski Suntory, prestižne majhne zvočnike Pure Malt. Na voljo so v svetlejši (lightwood) in temnejši (vintage darkwood) barvi. Kot nalašč za lepo opremljeno pisarno uspešnega poslovneža.

B&W Zeppelin Priklopnih postaj z vgrajenimi zvočniki za priljubljene Applove iPode je veliko, a če bi radi imeli vrhunsko, boste težko našli primernejšo od Zeppelina. Ugledni angleški izdelovalec zvočnikov B&W je vanjo vgradil vse svoje znanje in izkušnje, rezultat pa je izdelek, ki ga boste z užitkom poslušali in z veseljem pogledali.

130


RM-25KGRS

Prvi hladilnik s štirimi vrati Predstavljajte si hladilnik, v katerem sadje in zelenjava ostajata sveža dalj časa. Predstavljajte si hladilnik, pri katerem tehnološke inovacije dopolnjujejo vrhunsko oblikovanje in enkratno funkcionalnost. Hladilnik Samsung RM-25KGRS je prvi hladilnik s štirimi vrati in inovativnim sistemom Quatro Cooling System, kjer so štirje samostojni predeli hlajeni z ločenim, lastnim hladilnim tokom. Zaradi Quatro Cooling sistema bo hrana vedno na optimalni vlagi in temperaturi. Medtem ko imajo običajni hladilniki v povprečju 17 % vlage, pa Quatro Cooling sistem ohranja do 72 % vlage, zaradi česar se ohranja svežina hrane dlje časa. Zaradi štirih ločenih zračnih tokov ne prihaja do mešanja zraka in tako niti do mešanja vonjev. Antibakterijski premazni sloj v notranjosti hladilnika uniči do 99,9 % bakterij, saj temelji na Samsungovi nano tehnologiji, ki preprečuje razvoj glivic in bakterij. Quatro Cooling hladilnik se ponaša s spremenljivimi conami Arctic in Fresh Select – njihove funkcije se lahko spremenijo, odvisno od potreb in želja, saj oba predala omogočata štiri temperaturne nastavitve. S Samsungovo tehnologijo si je lahko predstavljati nove možnosti.

WD-7101

Revolucionarni pralno-sušilni stroj Predstavljajte si pralni stroj, ki za pranje ne potrebuje detergentov in ki zmanjšuje število vaših obiskov v kemični čistilnici. Revolucionarni pralno-sušilni stroj WD-7101 z vročim zrakom, ki ga ustvarja sam, odstranjuje neprijetne vonjave, mikroskopske alergene in škodljive bakterije. Pri Air Wash funkciji ne potrebujete detergentov, zaradi nje pa sta občutno zmanjšana tudi število običajnih pranj oblačil in obiski v kemični čistilnici. Tudi z vodo varčuje, saj v primerjavi z običajnimi pralnimi stroji porabi na kilogram perila en liter manj vode. Energijski razred A je v primerjavi s standardom razreda A učinkovitejši za 20 %. Eco Drum Clean funkcija pa ohranja boben higieničen in čist brez uporabe kemikalij. Grelci imajo dvojno keramično prevleko in so zato manj občutljivi na vodni kamen, kar omogoča optimalno delovanje pralnega stroja tudi do 10 let. Unikatni diamantni boben Diamond Drum ima vdolbine, v katerih se zbere več vode, kar pomeni, da oblačila ostanejo v stiku z vodo dlje časa. S Samsungovo tehnologijo si je lahko predstavljati nove možnosti.

Imetniki Diners Club Exclusive kartice se lahko dogovorijo za termin predstavitve vrhunskih izdelkov bele tehnike, avdio in video opreme ter druge ponudbe v najbližji poslovalnici Technomarket.

Technomarket Technomarket Technomarket Technomarket

www.technomarket.si

Ljubljana, Bratislavska cesta, BTC, 01 600 37 81 Kranj, 04 600 02 54 Murska Sobota, Maximus, 02 600 00 42 Slovenska Bistrica, Žolgarjeva 6, 02 818 08 36


Novo igrišče

Ekskluzivna pridobitev z 18 luknjami Očitno imajo tudi bogovi radi golf, saj so nam za odprtje tedna turnirjev na novem igrišču Diners Cluba Slovenija namenili prekrasno vreme. Ljubezen do igre koncentracije na prelepih zelenicah je bila skupna prav vsem, ki so se je tako ali drugače udeležili. Fotografije: Arhiv Diners Cluba Začelo se je slovesno, trobenta je pozvala izbrane goste, ki smo jih 14. maja povabili na uradno odprtje Ljubljani najbližjega igrišča za golf z 18 luknjami, da se zberejo in odgovorne za nastanek in oživitev tega projekta poslušajo, kako oni doživljajo ta dan. Iz besed in izrazov idejnega vodje projekta Marka Štirna ter direktorjev Diners Cluba Slovenije Saše Pušnika in Antona Horvatiča je bilo čutiti srečo in ponos, da je igrišče, namenjeno vsem golfistom, predvsem pa imetnikom kartice Diners Club – Golf Card in Diners Club Exclusive, zaživelo.

132

Igra z velikim srcem Teden turnirjev se je nadaljeval z veliko igrami, učenjem golfa, zabavo in druženjem, končal pa z obiskom samega predsednika republike dr. Danila Türka. Pa da nam ne boste očitali politične privilegiranosti – šlo je samo za njegovo zelo dobro imitacijo. Da je golf res igra za tiste z velikim srcem, so na prvem sklopu uradnih turnirjev na novem igrišču Diners Cluba Slovenija dokazali prav vsi. Najprej tisti, ki so verjeli v projekt in po zaslugi katerih imamo samo streljaj od Ljubljane v neposredni bližini Šmarne gore ob lokalni cesti med Pirničami in


1

golf

2

Na prejšnj stran: Igrišče za golf Diners Cluba Slovenije. 1. Ogrevanje in vadba zamahov. 2. Izbranci so lahko preizkusili prestižne avtomobile. 3. Prikupne hostese so se sprehajale s kovčki Samsonite. 4. Saša Pušnik in Anton Horvatič, direktorja Diners Cluba Slovenija, sta predala simbolično nagrado idejnemu vodji projekta Marku Štirnu. 3

5. Tjaša Kokalj se je odlično znašla v vlogi povezovalke uradnega odprtja.

4

6. Zmagovalca prvega turnirja Ante Madjar in Anton Majhen sta z veseljem razkazovala nagrado.

5

Smlednikom igrišče z osemnajstimi luknjami in dodatnimi zmogljivostmi, ki se razteza na 60 hektarjih. Potem pa golfisti in tisti, ki bodo to še postali in ki bodo poleg v vrhunski igri uživali tudi v klubski hiši, se učili v akademiji golfa in svojo novo opremo kupovali v prodajalni na igrišču. Razvajanje vseh čutov V četrtek, 14. maja, je igrišče, ki sicer deluje že od začetka maja, doživelo svoj prvi uradni turnir Exclusive in z njim tudi uradno odprtje. Zamahovalo je kar 82 imetnikov kartice Diners Club Exclusive. Da bi jim ta dan res ostal v spominu, smo jim že med turnirjem pripravili kar nekaj presenečenj. Moški del publike je užival v predstavitvi knjige in moderatorstvu Tjaše Kokalj, mis universe 2007 in najlepše Evropejke po mnenju komisije za mis sveta v letu 2007. Dame pa so navduševale romantične glasbene točke. Poskrbljeno je bilo tudi za razvajanje želodčkov z odlično gurmansko ponudbo podjetja Kaval Group. Prvi dan se je končal s podelitvijo nagrad, večerjo in druženjem pozno v noč. Zmagovalca prvega turnirja, ki sta v paru igrala texas scramble, sta bila Ante Madjar in Anton Majhen. Za odlično igro sta prejela unikaten suknjič za zmagovalce prestižne slovenske blagovne znamke Oktober. Sklepna misel vseh udeležencev pa je bila: igra na tem igrišču je res vrhunska. In to je bilo najlepše poplačilo za vse, ki smo v projekt verjeli.

imetnike kartice Diners Club – Golf Card. Začetno navdušenje igralcev nad igriščem ni pojenjalo. Ker želimo, da bi uživalo čim več ljudi, smo v nedeljo, ko je potekal turnir za imetnike kartice Diners Club – Golf Card, ki se ga je udeležilo kar 125 ljudi, organizirali dan odprtih vrat s profesionalnimi učitelji in igralci. Na novem prostranem sodobnem igrišču se je v kraljevski igri preizkusilo še 60 ljudi. Verjamemo, da bomo večino golfističnih avanturistov na teh zelenicah spet videli. Na nedeljskem tekmovanju je bil med gospodi bruto zmagovalec Ernest Bransberger, med damami pa Sandra Vodnjov. Po težkem boju se bosta skupaj z izbrancema sprostila v Šarm el Šejku. Tja jih bo popeljal Kompas Holidays.

Začetek odličen, vse odlično Začetek – uradno odprtje in prvi trije turnirji – je bil odličen. Igralci so pokazali, kaj znajo, kaj znamo, smo pokazali tudi mi. Zahvala gre tudi partnerjem, ki so našim povabljencem omogočili, da imajo poleg kraljevske igre kraljevsko dodatno ponudbo. To so: Si.mobil, TDS, Autocommerce, Apridesol, Sten Time, Samsonite, Svetdaril, Kompas Holidays, Oktober, SRC, Zavarovalnica Maribor, Lisca in Kaval Group. In ne pozabite: s kartico Diners Club – Golf Card bo uživanje v igri še boljše, kakovostnejše in tudi cenejše. Dan za avanturiste V soboto in nedeljo sta sledila še dva turnirja, in si- Kartica je obvezna oprema vsakega pravega golfista in cer najprej za člane Diners Golf & Country Cluba in tistega, ki to želi postati.

133

6


poletje festivalov Festival v Avignonu www.festival-avignon.com Od 7. do 29. junija, Avignon

Aldeburški festival www.aldeburgh.co.uk Od 12. do 28. junija, Aldeburgh

Slikovito, nekdaj papeško mesto že 63. gosti festival gledališča, plesa, vizualnih umetnosti, literature in - zdaj prvič - kinematografije. Tokrat je v ospredju pripovedovanje zgodb, saj, kot pravijo organizatorji, naredi človeka bolj humanega, pomaga mu bolje razumeti svet, predvsem pa varuje pred pozabo. Tokrat bodo umetniki v mnogih jezikih spregovorili o njihovem videnju današnjega sveta in njegovih problemov.

Festival glasbe in umetnosti bo v svoji 62. izvedbi potekal pod umetniškim vodstvom francoskega pianista Pierra-Laurenta Aimarda, ki namerava tudi nastopiti, kot piše v programu, v svobodno predstavljeni glasbeni fantaziji na dela Beethovna, Bartoka, Messiaena in Ligetija.

Salzburški festival Operni festival www.salzburgfestival.at www.arena.it Od 19. julija do 30. avgusta, Verona Od 25. julija do 30. avgusta, Salzburg Operni festival v rimsko areno vsako leto privabi prek 500.000 obis- Na slovitem festivalu bo tokrat v kovalcev na oglede spektakularnih ospredju izročilo neapeljske opere. opernih produkcij. Ob letošnji 87. Umetniški direktor Jürgen Flimm izvedbi festivala jih pripravljajo pet in koncertni direktor sta program – poleg gala večera s slavnim tenori- pripravila ob pomoči dirigenta Ricstom Placidom Domingom, ki praz- carda Muttija. Za to so se odločili, nuje 40. obletnico debija v areni. ker so prepričani, da se v združeni Evropi lahko marsikaj naučimo iz zgodovine. Program bodo dopolnili številni koncerti in dramska dela.

Mednarodni festival Manchester www.mif.co.uk Od 2. do 19. julija, Manchester

Festival Aix-en-Provence www.festival-aix.com Od 3. do 31. julija, Aix

Festival posebnih in novih del ter drugačnih dogodkov, kot pravijo organizatorji, tokrat gosti slavna imena, kot so umetnica Marina Abramović, glasbenik Lou Reed in pionirji elektronske glasbe Kraftwerk. Eden od vrhuncev naj bi bila izvedba Bachovih del v glasbeni dvorani, ki je pravzaprav instalacija. Ustvarila jo je slavna Zaha Hadid, postavljena pa bo v umetnostno galerijo.

Festival v nekdaj rimskem mestu Aix v idilični Provansi poteka v štirih baročnih stavbah. V programu so predvsem operna dela (Mozarta, Wagnerja, Offenbacha), izvedli pa bodo tudi nekaj koncertov in recitalov.

Toskanski poletni festival www.festivaldelsole.com/tuscan.html Od 3. do 9. avgusta, Cortona

Edinburški festival www.eif.co.uk Od 14. avgusta do 6. septembra, Edinburgh

V idiličnem srednjeveškem mestecu Cortona v provinci Arezzo v Toskani poskrbijo za razvajanje vseh čutil. Razburljivemu kulturnemu programu s predstavitvijo lokalne kulture in zgodovine se pridružujejo številne pokušine lokalnih kulinaričnih specialitet. Posebni gost bo Anthony Hopkins.

Navdih za 63. mednarodni edinburški festival je tokrat obdobje razsvetljenstva, edinstvenega obdobja v človeški zgodovini, ki so ga zaznamovali tehnološki razvoj, filozofske provokacije in znanstvena odkritja. Med nastopajočimi bosta tudi Ivo Pogorelić in Bernarda Fink.

134


Diners Club Exclusive Magazine 4  
Diners Club Exclusive Magazine 4  

Diners Club Exclusive Magazine 4

Advertisement