društ va Dr. Gregor Voglar
Za našo občino in za Slovence je dr. Voglar zelo pomembna osebnost. Leta 1651 na Gregorjevo – 12. marca – je bil rojen v Naklem, kjer se po njem imenuje ulica. Po odhodu na študij v tujino je bil kot doktor filozofije in doktor medicine najprej v času hudih napadov kuge uspešen zdravnik v Pliberku in Radgoni. Nato je kar 26 let služboval na moskovskem carskem dvoru kot osebni zdravnik Petra I. Velikega. Po vrnitvi iz Moskve v svoje domače kraje se je z velikim darom v oporoki spomnil svojega Naklega. Od leta 2002 ima v središču Nakla svoj spomenik. Na žalost se o njem v desetletjih po 2. svetovni vojni ni imel tolišne pozornosti, kot bi si zaslužil. V zadnjem času je to drugače, prišlo je do novih odkritij, tudi po zaslugi odpiranja Rusije in njenih arhivov. Tako dr. Sabine Dumschat v svojem obširnem, 750 strani obsežnem doktorskem delu o medicinskih strokovnjakih v nekdanji carski Moskvi iz leta 2006 (knjigo ima tudi naše društvo), veliko omenja našega dr. Voglarja. O dr. Voglarju je pred dvema letoma izšla tudi knjiga v slovenščini z naslovom Doktor Gregor Voglar, zdravnik na dvoru ruskega carja Petra I. Velikega. Urednik in glavni avtor je dr. Jurij Kurillo. Za nas Naklance nadvse zanimivo knjigo se še vedno da kupiti v Gorenjskem glasu (tam, kjer plačujemo naročnino na časopis), lahko pa tudi neposredno pri dr. Kurillu s klicem na njegov domači telefon. Naj omenimo tudi, da je leta 2017 naše društvo, na podlagi vztrajnega prizadevanja predsednice, uspelo spodobno obeležiti takratno 300-letnico Voglarjeve smrti. Organiziralo je kakovostno in prav za to priložnost pripravljeno razstavo prav v Naklem, v Pavlinovi galeriji. Avtor vsebine in oblikovanja prikazanega gradiva je bil Peter Kuhar. Gradivo z naše razstave je lani Občina Naklo pokazala Ruskemu centru znanosti in kulture, ki je bil zainteresiran za dr. Voglarja. Letošnja 370. obletnica Voglarjevega rojstva je bila za KUD LIK Naklo nov izziv. Treba je bilo namreč ustvariti nekaj novega in ne ponavljati že videnega. Glede na uspešne postavitve serije treh naših igranih predstav Cesar in kranjska klobasa, smo se tokrat odločili, da bo letos igrana predstava vsebinsko povsem drugačna – posvečena bo Voglarjevi obletnici. Predsednica je na podlagi svojega dotedanjega poznavanja zgodovinskih dejstev in potrebnega proučevanja novih virov napisala zgodbo in scenarij. Po njem je bila 2. julija pred več kot sto obiskovalci, zbranimi pred Gostiščem Pr’ Kovač, vredno cesarja, uprizorjena dvajset minut trajajoča igra Vrnitev dr. Voglarja iz Rusije. Za odlično odigrano predstavo se moramo zahvaliti Žigi Konjarju v vlogi že ostarelega dr. Voglarja, Ivanu Kropivniku kot vaškemu kovaču in Voglarjevemu prijatelju iz mladosti, prof. Metodi Šmigoc kot kovačevi ženi in Janezu Markiču kot kovaškemu pomočniku, Katji Marinšek pa za zvočni učinek. Gostišču Pr’ Kovač, vredno cesarja, smo hvaležni tudi, ker je omogočilo javno predstavitev in pokušino Čaja dr.Voglarja. Zahvala gre tudi Restavratorstvu Bertoncelj, Kovaštvu Peric in Mizarstvu Zadnikar. Čez nekaj dni smo igro ponovili v Radovljici, o čemer je članek objavil Gorenjski Glas. Za Naklo je bila počastitev te letošnje obletnice zelo pomemben dogodek. Ne samo v kulturnem pogledu, ampak precej več. Dobro bi bilo, če bi se predstave udeležil kak predstavnik
24 Glas občine Naklo december 2021
Občine. V Naklem cenimo to, kar imamo in na tej podlagi je treba konkretneje izgrajevati krajevno identiteto, preko tega pa prepoznavnost oz. ugled navzven. Navsezadnje želimo kot kraj več od turizma, ta pa potrebuje tudi vsebino in zanimive zgodbe, kar nam vseskozi razlagajo turistični strokovnjaki. Za to je potrebno znanje in trud, a tudi primerna podpora.
Gosposko oblečeni doktor Voglar, kovač in kovačev pomočnik pred kovačijo v Naklem. Foto: D. Janežič
Dr. Voglar v Naklem obišče kovača, svojega prijatelja iz otroštva. Foto: D. Janežič
Josip Jurčič
Slovenski pisatelj in prvi romanopisec Josip Jurčič se je rodil 4. marca 1844 na Muljavi kot sin revnih kmečkih staršev. V otroštvu je poslušal zgodbe svojega deda, ki ga je navdušil za literaturo. Na Dunaju je študiral slavistiko in klasično filologijo, vendar študija zaradi pomanjkanja denarja ni dokončal. Pri časniku Slovenski narod je dobil službo in kasneje postal glavni njegov urednik. Ob Franu Levstiku je postal osrednja osebnost v slovenskem političnem in kulturnem življenju. Umrl je zaradi jetike leta 1881 v Ljubljani. Josip Jurčič je bil eden izmed prvih slovenskih pripovednikov in realističnih pisateljev. V slovensko literaturo je uvedel nove pripovedne oblike: črtice, pripovedke, povesti in romane. Leta 1866 je izšel Deseti brat, prvi slovenski roman, deset let kasneje pa dramsko delo Tugomer, ki velja za prvo slovensko tragedijo. Tematika Jurčičevih del so nevsakdanji dogodki in ljudski posebneži. V svoja dela je vpletal kmečke značaje in slovensko narodno vprašanje. Viri: - Internet: https://www.gov.si/novice/2020-07-03-razglasitev-leta-2021-za-leto-josipa-jurcica/(4. december 2021) - Grafenauer, Ivan. Jurčič, Josip (1844–1881). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. - Drnovšek, Marjan. Nakljanec Gregor Voglar (1651–1717). Zdravnik v Rusiji. Občina Naklo, 2002. ・