Page 1

TISKOVINA O b v e s t i l a

Poštnina plačana pri pošti 1113 Ljubljana Z v e z e

d r u š t e v

z a

c e r e b r a l n o

p a r a l i z o

S l o v e n i j e

Sončnik

m 20 13

n o p ....

Oblikovanje prihodnje poklicne poti otrokom s posebnimi potrebami Bolečina – najpogostejša težava z najmanj pozornosti »Zgradimo Evropo za vse!« Dan odprtih vrat ob svetovnem dnevu cerebralne paralize


2

kazalo k Uvodnik: Prosti pad ... 3

l Zgodilo se je: Poročila o preteklih dogodkih ... 4 m Pogovarjamo se: Trenutni največji problemi ... 9 n Po navdih: Oblikovanje prihodnje poklicne poti otrokom s posebnimi potrebami ... 10 o Strokovno: Bolečina – najpogostejša težava z najmanj pozornosti ... 13 p Dobri zgledi vlečejo: »Zgradimo Evropo za vse!« ... 15 q Podpirajo nas: Oživela ulica ... 17 r Odprta pisma: Neapelj in delavnice ... 19

Obveščamo vas, da nas lahko kadarkoli pisno ali na kakšen drug način obvestite, da začasno ali trajno prenehamo uporabljati vaše osebne podatke (ime, priimek, naslov) za pošiljanje obvestil »Sončnik«, letnega poročila ter drugih informativnih glasil Zveze Sonček. Prosimo vas, da nam javite morebitne napačne podatke, ki jih imamo o vas. Pošljete pa nam lahko tudi predloge, pripombe ali pohvale o našem delu. Nudimo vam tudi možnost oglaševanja in s tem priložnost, da vas spozna širši krog ljudi. Kontakt: Zveza Sonček, Rožanska ulica 2, 1000 Ljubljana, na elektronski naslov: info@soncek.org ali po telefonu 01 534 06 67. Hvala za razumevanje!

Programe in delovanje Zveze Sonček sofinancira FIHO. Stališča Zveze Sonček ne izražajo stališč FIHO. Storitve in programe Zveze Sonček s programom javnih del omogoča tudi Zavod RS za zaposlovanje.

Sončnik

m 20 13 Izdaja: Sonček – Zveza društev za cerebralno paralizo Slovenije, Rožanska ulica 2, 1000 Ljubljana, tel.: 01/534 06 67 ali 23 11 058, fax: 01/568 60 75, e-pošta: zveza@soncek.org, internet: www.soncek.org, davčna št.: 13876970 Urednik: Jože Primožič Izid: september 2013 – 9.200 izvodov Na naslovnici: Nejc Grobelšek iz VDC Sonček Ptuj.


3

Uvodnik

kProsti pad

Morda se sliši paradoksalno, toda v tem trenutku je edina dobra novica ta, da je poletja konec. Dobra zato, ker je s koncem poletja konec poletnih programov, ki so na srečo minili brez hujših poškodb. Edina nesreča, ki nas še lahko doleti, je, da bodo stroški presegli prihodke. Ampak do tega bo prišlo prej ali slej in vodstvo Sončka se bo moralo odločiti ali bo poletnih programov manj ali pa bodo prispevki udeležencev višji. Na sistemska sredstva ali sponzorje pač ne moremo računati. Teh je vsak dan manj in vedno bolj se namenjajo za projekte, za katere nihče čisto dobro ne ve, čemu služijo, razen potrjevanju njihovih avtorjev. S tem se je treba sprijazniti, kajti kaos je popoln. V prostem padu, v katerem je še vedno slovensko gospodarstvo, je vse drugo v mrtvem teku. Vsi so na okopih, da branijo svoje privilegije in čakajo, kaj se bo zgodilo, če se sploh kaj bo, dokler ne treščimo ob tla. V situaciji, ko ni nobene izhodiščne točke, je težko načrtovati prihodnost in je težko reševati probleme, kot so zgodnja obravnava, segregirano šolanje, brezposelnost, socialna varnost, staranje itd. Tisti, ki bi morali imeti vizijo (politične stranke, vlada, ministrstvo, nacionalni svet invalidskih organizacij, Socialna zbornica) je seveda nimajo. Le vijugajo med dnevnimi domislicami različnih lobijev izvajalcev in uporabnikov socialnih storitev. Mnogi od njih čakajo na sredstva Evropske unije, ki bodo, »tokrat pa zares«, namenjena sociali in to v visokih zneskih. Baje bo »fil rouge« deinstitucionalizacija. Verjetno na balkanski način. Prejšnji teden se je še Zavod Janeza Levca preimenoval v center in ni več inštitucija. Ko centri

zaposlijo še porodničarja in pogrebnika, bo transformacija optimalna. Na enem mestu za posebne potrebe; od rojstva do smrti. Usoda treh stanovanjskih skupin Prizme Ponikve za odrasle osebe, s pretežno cerebralno paralizo, visi na nitki. Iz malih inštitucij se bodo preselili v »hotel« na deželo. Iz VDC bodo izključili vse, ki ne sodijo v inštitucije, temveč na stopnice zavodov in agencij za zaposlovanje. Prav tako bodo izključili vse starejše ter povečali število družinskih pomočnikov. Ko bo ta proces deinstitucionalizacije končan, ne bo nikomur več šlo v nos, da so iz Nacionalnega programa socialnega varstva izginili takšni pojmi kot so deinstitucionalizacija, individualno financiranje in možnost izbire. Naj se Evropska unija uči od Slovenije. Morda je to moj zadnji uvodnik. Morda zaradi vsebine ali pa morda zaradi moje transformacije v mirovanje. Zato je to primeren trenutek, da se ozrem 25 let nazaj. Se je kaj spremenilo? Pravzaprav nič, razen izrazoslovja. Isti ljudje kot pred 25 leti razpravljajo o tem, da je integracija potrebna, le pripraviti se je treba nanjo. Isti ljudje kot pred 25 leti držijo v šahu invalidske organizacije in spodbujajo razdor med invalidi. Iste vrste brezbarvnih ljudi zasedajo položaje v ministrstvih, brez vizije in strategij. Nestrpnost do drugačnih je večja, le bolj prikrita. Prikrivajo jih nove in stare »stroke«, ki obljubljajo ozdravitve ter seveda mediji, ki namesto strpnosti in človekovih pravic propagirajo usmiljenje. Saj veste, kdaj smo srečni? Takrat, ko gre drugim slabše kot nam. Tega pa ljudem res ne smemo vzeti.

Jože Primožič


4

Zgodilo

se je ...

lPoročila o preteklih dogodkih k Obnovitvena rehabilitacija za odrasle Poletja je konec in z njim se je zaključil tudi program obnovitvene rehabilitacije. Od junija do septembra se je odvilo 14 terminov v Rekreacijskem centru Sonček Elerji ter dva termina v Zdravilišču Laško. Bili smo športno aktivni (preizkušali smo se v ježi, plavanju, veslanju, bocci ter drugih športih), kreativni in ustvarjalni na umetniških delavnicah, zvedavi na izletih (obiskali smo Miramar, Trst, Koper, vozili smo se z ladjico in gliserjem), predvsem pa smo uživali v medsebojnem druženju ter pridobivanju novih izkušenj. Daša Goričan

V času od 16. do 23. junija sta v Elerjih nad Ankaranom potekala 4. in 5. termin obnovitvene rehabilitacije za odrasle osebe s cerebralno paralizo. Tabora sta potekala na spodnji in zgornji lokaciji. Na taboru smo se preizkusili v raznih športnih aktivnostih, fizioterapiji in delovni terapiji. Z vremenom smo imeli veliko srečo, tako, da so vsi naši družabni dogodki lahko potekali na prostem. Ob sobotnem nočnem

kopanju v bazenu pa smo lahko opazovali tudi pojav »superlune«. Nika Gerdovič

Za nami je teden (11. tabor – od 18. do 25. avgusta), ko smo zelo natrpan urnik s terapijami (fizioterapija, delovna terapija, terapevtsko jahanje, plavanje po metodi Halliwick) uspeli dopolniti še z dodatnimi športnimi in prostočasnimi aktivnostmi: veslanjem, lokostrelstvom, bocco, poligonom, družabnimi igrami, večernim druženjem, izletom z ladjo v Piran, plesom v Škofijah … Pri tem pa nam kljub temu, da smo bili proti koncu tedna že zelo utrujeni, ni zmanjkalo dobre volje, ki je s svojo nalezljivostjo objemala ves tabor skozi cel teden. Danica Gašper l Poletne počitnice za otroke in mladostnike Zveza Sonček je v poletnih mesecih organizirala 9 terminov počitnic za otroke in mladostnike na treh lokacijah: v Vrtičah, Baški grapi in na Kolpi. Počitnic se je udeležilo okoli 150 otrok, na dveh terminih smo sode-


5

lovali s CSD Moste Polje in CSD Ljutomer. V programu so na treh terminih tudi letos kot spremljevalci sodelovali prostovoljci iz Društva Projekt Človek. Zlatka Ornik

V času od 1. julija do 7. julija je v Centru Sonček Vrtiče v sodelovanju s CSD Moste Polje potekal 2. termin počitnic za otroke in mladostnike z in brez posebnih potreb.

Skupaj s Centrom šolskih in obšolskih dejavnosti Radenci ob Kolpi smo med 21. in 26. julijem organizirali integracijski tabor. Udeležilo se ga je 29 otrok, od tega 14 otrok s posebnimi potrebam. V Sončku smo poskrbeli za kvalitetno spremstvo otrok s posebnimi potrebami, zaposleni v CŠOD pa za program tabora. Program je bil pester, zanimiv in precej športno obarvan. Ker je bilo vreme sončno in vroče, smo se hladili v Kolpi, se vozili s kanuji in kajaki ter pod mentorstvom učiteljice naravoslovja raziskovali življenje ob in v vodi. Šli smo v jamo Kobiljačo, kolesarili, streljali z lokom in plezali po plezalni steni. Spoznali smo kačo in ptičjega pajka; najbolj pogumni so ju tudi prijeli. Spoznavali smo Belo krajino, se naučili zaplesati nekaj belokrajnskih plesov ter spekli in poskusili belokrajnsko pogačo. Otroci so spletli nova prijateljstva in domov odšli z obljubo, da se drugo leto vrnejo. Helena Kos

Še foto utrinek iz Baške grape – počitnice za otroke od 15. do 20 julija.

Tudi od 29. julija do 3. avgusta smo sončki počitnikovali v Baški grapi. Ponedeljkovo neurje nas ni prestrašilo in tako so nekateri


6

vseeno poskusili srečo s spanjem v enem izmed še ne premočenih šotorov. Ostali člani zasedbe so si zavetje poiskali v sobi hiške in noč preživeli v stilu "sardinice", a vsi srečni, da imajo na sebi še kaj suhega. Drugi dan počitnic smo imeli akcijo sušenja in selitve nazaj v šotore. Po 7 kilometrskem pohodu do vasi Rut, nas je očarala najmogočnejša lipa v Sloveniji. Pod katero smo si privoščili slastno kosilo. Po prihodu nazaj v dolino je sledilo še kopanje v Koritnici, počitek ter na večer še taborni ogenj in dodatno spoznavanje udeležencev. V sredo smo dopoldan preživeli v taboru, igrali skupinske igre kot je "roverček" pospravljali ostanke lipe, ki jo je podrl ponedeljkov vihar, čistili in širili ter preusmerjali del potoka, da bi zmanjšali zajedanje brežine. Popoldan smo odšli na izlet z ladjico po Soči, večer pa je minil ob tabornem ognju in pečenju kokic na njem. Četrtek je bil rezerviran za izlet pod romantični slap Sopota, kjer nam namakanje, špricanje in ostale igre niso ušle. Popoldan smo pripravljali potreben material – drva in zelenjavo za kuhanje večerje na ognju oz. v tako imenovani podpeki. Ker smo bili lačni, je kuhar obrnil še nekaj hrenovk, čevapčičev in perutničk; tako so bili naši želodčki več kot zadovoljni. Po nekaj dneh smo na plano le potegnili kitaro in pesmarice ter veselo prepevali dokler so grla držala. Petek je bil dan preživetja. Šli smo po reki, ki nam je cel teden nudila prijeten hlad. Odpravili smo se po zdravilno mazilo za tiste, ki niso mogli iti z nami, sami pa smo se z mazilom obdarovali na zasluženem koncu poti. Sobota je bila dan pospravljanja in poslavljanja, v upanju, da se prihodnje leto ponovno snidemo v naši Baški grapi. Maja Bobnar

m Sončkov dan V soboto, 22. junija, je na Bledu potekala dobrodelna prireditev Sončkov dan v organizaciji Penziona Mlino. Predstavili smo delo v naših delavnicah, razstavili izdelke in nastopili z našim pevskim zborom iz Ljubljane. Penzion Mlino nam je pripravil vrsto presenečenj. Obiskala in nagovorila nas je Grajska gospoda z Blejskega gradu in nam uprizorila borbo z meči ter požiranje ognja. Ljudske plese so nam zaplesali mladi folkloristi z Ribnega. Vrhunec dneva pa je bila vožnja s pletno okoli Blejskega otoka.

Ob vrnitvi z vožnje po jezeru nas je že čakalo okusno kosilo, ki nam je prijetno napolnilo naše želodčke, saj smo bili že pošteno lačni. Tako smo preživeli lep sončen Sončkov dan, za kar se organizatorjem toplo zahvaljujemo. Center Sonček Kranj n Dobrodelni Anže na Bledu Slovenski zvezdnik Anže Kopitar je 29. junija na tradicionalnem dobrodelnem golfskem turnirju zbral številne športne in poslovne prijatelje, med povabljenimi pa je bil tudi ameriški zvezdnik TV-serije Prijatelji Matthew Perry.


7

Z zbranimi sredstvi je pod okriljem ustanove Rdeča žoga na pomoč priskočil tudi Zvezi Sonček in z donacijo v višini 8.733,33 € podprl projekt vgradnje osebnega dvigala v stanovanjski skupini na Pragerskem.

V imenu stanovalcev stanovanjske skupine na Pragerskem se Anžetu in ustanovi Rdeča žoga za donacijo iskreno zahvaljujemo. Tomislav Špilak o Donacija KEME Puconci

p Umrl je g. Jože Ribič V nedeljo, 11. avgusta nas je po hudi bolezni zapustil g. Jože Ribič. Bil je eden od ustanovnih članov in prvi predsednik Društva Sonček Posavje, ki je pod njegovim vodstvom postalo zelo prepoznavno v lokalnem okolju in uspešno pri razvijanju programov za osebe s posebnimi potrebami, od zgodnje obravnave do odraslosti. V razvoj društva je vložil ogromno volje in dela, znal je prepoznati potrebe v okolju in zanje poiskati primerne rešitve. Kmalu je za izvajanje društvenih dejavnosti in izvajanje storitev za odrasle osebe z invalidnostjo začel iskati prostore. Tako je leta 2004 pod okriljem Zveze Sonček prišlo do odprtja Centra Sonček Krško, v katerem je začela delovati še ena enota VDC Sonček. Brez njegove vztrajnosti in osebnega angažiranja do njega ne bi prišlo. Jože Ribič je poleg vodenja društva prevzel tudi vodenje Centra in vodenje enote VDC Sonček.

V sredo, 24. julija, so članice Sončka Pomurskega društva za cerebralno paralizo, prevzele donacijo 4 m3 kremenčevega peska, ki jim ga je podarila Kema Puconci. Pesek so namenili sončkovi kmetiji v Vrtičah, kjer je v izgradnji odbojkarsko igrišče. Zahvaljujemo se gospodu Matjažu Požarju, ki je poskrbel za prevoz mivke do sončkove kmetije. Karmen Mešič

Kot predsednik društva je bil motor za številne aktivnosti – od organiziranja zdravstvenoterapevtskih kolonij za starše z otroki, do različnih prireditev, dobrodelnih koncertov in drugih srečanj. Edinemu med predsedniki društev za cerebralno paralizo je tudi uspelo redno zaposliti odraslo osebo s cerebralno paralizo kot tajnico društva. Za svoja prizadevanja je leta 2002 že prejel priznanje Zveze Sonček in Znak Občine Krško. Leta 2008 je prejel tudi Zlati znak Zveze Sonček. S svojim delom je tako tudi na Zvezi Sonček pustil neizmeren pečat. Ohranili ga bomo v spoštljivem spominu. Zveza Sonček


8

q Poletne počitnice za odrasle V poletnem času smo v Zvezi Sonček organizirali 8 terminov počitnic za odrasle, katerih se je skupno udeležilo okoli 120 odraslih oseb z invalidnostjo. Izvedli smo jih na treh lokacijah: v Vrtičah, Elerjih in Baški grapi. V okviru programa smo sodelovali z Društvom osoba s cerebralnom in dječjom paralizom iz Zagreba ter z Domom upokojencev Domžale. Prav tako so v programu aktivno sodelovali prostovoljci iz Društva Projekt Človek.

Motorik parka v avstrijskem Gamlitzu, kjer smo premagovali razne ovire na prostem, ki so večinoma izdelane iz naravnih materialov. Nika Gerdovič

Nika Gerdovič V Baški grapi blizu Mosta na Soči je v času od 8. do 13. julija potekal 7. termin počitnic za odrasle osebe z invalidnostjo. r 8. Otroški bazar – sejem za družine!

Od 26. avgusta do 1. septembra so potekale že pete počitnice za odrasle v Vrtičah. Kljub slabšemu vremenu smo si urnik popestrili z raznimi aktivnostmi: s kvizom Kdo bo koga?, s tekmovanjem v tomboli, z izdelavo igre štiri v vrsto, z grško modno revijo, itd. Od četrtka naprej, ko se je tudi vreme izboljšalo, smo večino časa preživeli ob športnih aktivnostih. Obiskala sta nas potapljača iz Društva za vodne aktivnosti Drava, ki sta nam pokazala osnove potapljanja. Vsak, ki je želel, se je lahko preizkusil v potapljanju s potapljaško opremo. Dihanje v regulator ter polnjenje in praznjenje potapljaškega jopiča je udeležencem počitnic bila super izkušnja. Lepo sobotno vreme smo izkoristili za obisk

Na 8. Otroškem bazarju, ki je bil od 12. do 15. septembra na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, so si otroci skupaj s starši ogledali gledališke in glasbene predstave na Bazarkovem odru, igrali so se stare, že pozabljene otroške igre, ustvarjali z naravnimi materiali ... Starši so lahko izkoristili številne sejemske popuste, ki so jih pripravili razstavljavci. Med njimi pa smo bili tudi mi. Tomislav Špilak


9

Pogovarjamo

mTrenutni največji problemi Gospod predsednik, kaj lahko poveste o sebi za bralce Sončnika? Dovolite, da se najprej še enkrat zahvalim za izkazano zaupanje ob izvolitvi za predsednika Zveze Sonček. Če na hitro opravimo s številkami: rojen sem bil pred petdesetimi leti, leta 1988 sem diplomiral iz elektrotehnike, l. 1990, ob rojstvu Jana, sem v leksikonu poiskal geslo »cerebralna paraliza«, l. 1993 je bila skupaj z enoletno Zalo cela družina prvič v Šoli za starše, kmalu nato pa sem postal predsednik Gorenjskega društva in sedaj sem torej že 20 let, kot bi se reklo, »na sceni«. Kateri so po vašem mnenju v tem trenutku največji problemi, s katerimi se srečujejo osebe s cerebralno paralizo in njihovi svojci? Bojim se, da je revščina tista, ki grozi vsem in postaja največji problem za vse. Če so otroci v šoli lačni, potem nam ne more biti vseeno. In revščina hodi z roko v roki s socialno izključenostjo. Če so bili včasih v ospredju pogovorov in skrbi naši specifični problemi, kot so strokovna obravnava otrok, kam v šolo, kam v službo ali kam iti, ko starši obnemorejo, se danes večina najprej ukvarja z vprašanjem: »Kaj bo jutri?«. Drug problem: Dejstvo je, da država postavlja pravila in daje zgled. Ali bolje rečeno: naj bi postavljala pravila in naj bi dajala zgled. Če je Slovenija pridna podpisnica vseh Konvencij in poslušna uresničevalka Direktiv in če parlament nekako še spravi skupaj kak Zakon, potem se ponavadi ustavi pri podzakonskih aktih in ves trud in dobri nameni se izgube v labirintu interesov, brezbrižnosti in nesposobnosti. Kaj nameravate vi oziroma kaj lahko naredi Zveza Sonček za rešitev naštetih problemov? Zveza ima svoje naloge zapisane v petletnem strateškem načrtu 2011-15, na podlagi katerih se

se

sprejmejo potem letni cilji, prilagojeni trenutni situaciji. Zveza Sonček ima (vsaj) trojno vlogo: je Zveza društev, je reprezentativna organizacija in je koncesionar, ki upravlja VDC in stanovanjske skupine. Če smo prej omenili grozečo revščino in socialno izključenost; društva so kraj srečevanja ljudi in s kančkom občutka za sočloveka se da pomagati. Saj vemo, da je za drugega vedno lažje prositi kot zase. Pomaga že bodrilna beseda in spoznanje, da nisi sam. Aktivni člani v društvih so osnova, na kateri se lahko gradi. Močna in delovna društva so nujna za dobro delo in uspešnost Zveze. Najbolj prodorne in vztrajne so ideje, za katerimi stojijo ljudje z osebno izkušnjo. Ena od nalog je tudi pomoč Zveze pri oživitvi manj aktivnih društev. Kot reprezentativna organizacija Zveza Sonček predstavlja tematiko v širši družbi in seveda državi ter ustvarja okolje in zakonodajo naklonjeno ljudem s posebnimi potrebami. Tu ima Zveza v preteklih 30 letih kaj pokazati, predvsem na področju seznanjanja ljudi, kaj je cerebralna paraliza, a dela je še obilo. Zadnji tak korak je ustanovitev delovne skupine (skupaj s Sožitjem) za pripravo Zakona o zgodnji obravnavi. Osebno menim, da je področje zakonodaje izredno pomembno in da mora Sonček skupaj z ostalimi invalidskimi organizacijami najti način, da se ga bolje sliši tudi v parlamentu. Področje koncesij je seveda popolnoma odvisno od pristojnih organov. Novih razpisov za koncesije, ki bi bili zelo potrebni, še ni, pri obstoječih se skladno z varčevalno politiko zmanjšujejo sredstva, tako da tu ni mnogo manevrskega prostora. Ocenjujem, da strokovne službe Zveze dobro delajo in upamo na uspeh na novih razpisih.


10

Po

navdih

nOblikovanje prihodnje poklicne poti otrokom s posebnimi potrebami Kolikokrat smo slišali svoje starše, ki so nas hoteli v mladosti poučiti, da so mali otroci mali problemi in veliki otroci veliki problemi. In ko sem rodila našega sončka, sem se znašla, tako kot vsi starši z otroki s posebnimi potrebami, pred problemi, o katerih niti sanjala nisem. In tako je naš sonček rasel, prerasel vrtec in se vključil v redno osnovno šolo. Z veliko pomočjo strokovnjakov, naklonjenostjo šole, ogromno prilagoditvami ter lastnim prizadevanjem dosega lepe rezultate. Seveda pa se ob tem vsi zavedamo, da bo napočil čas, ko se bo potrebno soočiti z odločitvijo, kam po osnovni šoli.

Foto: Andrej Cvetnič

V večini starši z otroki s posebnimi potrebami nimamo veliko časa vnaprej razmišljati o tem, kam bo šel naš otrok po osnovni šoli, kje bo dobil zaposlitev, saj se dnevno soočamo z zelo različnimi aktivnostmi in obveznostmi. Če imamo veliko sreče, nas na to opozorijo bodisi strokovnjaki, pri katerih je naš otrok v obravnavi, ali šolska svetovalna služba. Žal pa

to opozorilo pride tik pred zdajci, pomoč pa je velikokrat neprimerna. Zato sem bila toliko bolj vesela, da sem imela srečo in spoznala gospo Marijo Molan ter gospo Darijo Peterec Kotar, ki sta pripravili pilotni koncept poklicnega usmerjanja otrok, v katerega sta vključili tudi otroke s posebnimi potrebami. Doc. dr. Marija Molan je univ. dipl. psihologinja ter višja zdravstvena svetnica, zaposlena v Univerzitetnem kliničnem centru – Kliničnem inštitutu za medicino dela, prometa in športa, ki se praktično že vso svojo karierno pot ukvarja s poklicnim svetovanjem. Darija Peterc Kotar, univ. dipl. psihologinja pa je zaposlena v Zdravstvenem domu Sevnica, v dispanzerju za mentalno zdravje in praktično izvaja pilotski projekt, ki sta ga zasnovali skupaj z dr. Molan. Obstoječi koncept poklicnega usmerjanja v osnovnih šolah v Sloveniji je milo rečeno manj uspešen, še posebej za otroke s posebnimi potrebami, ki jih zdravstvene težave spremljajo že od rojstva. Zavedati se je namreč potrebno, da nekatere bolezni in motnje onemogočajo posamezniku opravljanje obveznega programa šolanja. Kasneje pa so te motnje tudi resna omejitev pri zaposlitvi. Torej čemu naj bi otroke s posebnimi potrebami vključevali v poklicno svetovanje? Osnovni namen je celosten sistemski pristop k poklicnemu svetovanju in orientaciji, od prvega sistematskega psihološkega pregleda naprej, na poti skozi osnovnošolsko izobra-


11

ževanje. Po drugi strani pa je pri otrocih s posebnimi potrebami vzporedni cilj čim prej diagnosticirati ter odkriti primanjkljaje, zagotoviti otroku ustrezno pomoč ter razvijati močne točke otroka ter njegove potenciale. Gre torej za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami v poklicno izbiro, ki bo primerna glede na njegove osebnostne značilnosti, sposobnosti ter njegovo zdravstveno stanje. Na ta način se že v zgodnjem obdobju zagotovi kontinuirana strokovna pomoč za spodbujanje razvoja na področjih, kjer so bili diagnosticirani razvojni primanjkljaji. Zavedati se je namreč potrebno, da je le tisti, ki si izbere poklic, ki bo maksimalno usklajen z njim kot posameznikom, z njegovo osebnostjo, zmožnostmi in zdravstvenim stanjem, kos vsem novodobnim obremenitvam, predvsem pa bo lahko v svojem poklicu tudi užival.

– da so to dela, ki bi jih želel opravljati prijatelj ali jih prijatelj ne bi želel opravljati, – da so to dela, ki so ugledna ali niso ugledna. Dejstvo je tudi, da obstajajo pomembne razlike med poznavanjem vsebine dela in predstavo o določenem poklicu. Tako pilotski projekt poklicnega svetovanja predvideva štiri stopnje poklicnega svetovanja (slika).

In kako poteka poklicno svetovanje otrok s posebnimi potrebami? Oblikovanje poklicne odločitve naj bi izhajalo iz potreb in zmogljivosti otrok, ki izbirajo življenjski poklic. Vse prevečkrat se namreč dogaja, da otrok izbira med dejavnostmi, za katere oceni: – da so to dela, ki bi jih želel ali da jih ne bi želel opravljati, – da so to dela, za katera starši menijo, da so zanj najprimernejša ali da zanj niso primerna,

Slika: Stopnje poklicnega svetovanja Na prvi stopnji, v 6. razredu, se povezujejo zdravstveno stanje, šolski uspeh in spol učenca, na podlagi česar se izoblikuje osnovno izhodišče oziroma osnovni predlog za oblikovanje poklicnega interesa. Pri tem je pomembno sodelovanje zdravnika šolske medicine ter psihologa. Psihologova naloga je:


12

1. da s psihodiagnostičnimi sredstvi oceni psihično funkcioniranje otroka in si na ta način pridobi podatke o otrokovih sposobnostih ob obravnavi posameznega otroka; 2. skliče timsko obravnavo otroka z namenom posredovanja informacij o otrokovih posebnostih ter njegovih sposobnostih staršem, svetovalnemu delavcu šole, razredniku ter morebitnim predmetnim učiteljem; 3. izdelava načrta razvoja tistih sposobnosti pri otroku, ki jih bo potreboval za opravljanje želenega poklica in je usklajen glede na njegovo zdravstveno stanje. Na drugi stopnji, v 7. razredu, ko so otroku v okviru šolskega delovnega načrta predstavljeni poklici. Psiholog v tej stopnji izvede testiranje MFBT (multifaktorska baterija testov sposobnosti), s čimer se pridobi pomembne in natančne podatke o sposobnosti otrok. Tako pridobljeni podatki se primerjajo s podanimi razlogi testiranja s podanimi predlogi poklicnih interesov, ki so jih otroci izkazali v 6. razredu. Tretja stopnja poklicnega svetovanja, v 8. razredu, predstavlja analizo poklicnih interesov, identifikacijo povezav med željami in poklicnimi interesi. Glede na vplivne dejavnike se na tej stopnji oblikuje izbor želenega poklica. Četrta faza, v 9. razredu, je končna faza implementacije modela poklicnega svetovanja in zaključek procesa poklicnega svetovanja. V tej fazi psiholog, skupaj s starši in otrokom, ob upoštevanju njegovih interesov, šolskega uspeha, pomaga soodločati in sooblikovati otrokov poklicni interes za (lažjo) odločitev o izbiri srednješolskega izobraževanja.

Na podlagi predlaganega modela poklicnega usmerjanja otrok s posebnimi potrebami bo posamezniku omogočena realizacija njegovih želja, potreb, hkrati pa mu bo zagotovljena tudi socialna in ekonomska varnost. Posameznik si bo lahko izbral poklic, v katerem bo zmogel realizirati svoje želje in delo opravljal s kar najmanj naprezanji. Mag. Mojca Vaupotič

Viri: M. Molan, G. Molan: Graf želja in poklicev – orodje za podporo procesu poklicnega usmerjanja – znanstvena priloga, Delo in varnost – LIV/2009/št. 4 M. Molan: Izkoristiti večje zaposlitvene možnosti izven mest – pisni prispevek D. Peterec Kotar, M. Molan: Oblikovanje prihodnje poklicne poti otrokom z zdravstvenimi težavami, Sanitas et labor 9/1 (2012)


13

Strokovno

oBolečina – najpogostejša težava z najmanj pozornosti Pri cerebralni paralizi so težave z motoriko najbolj opazne, zato se jim je v preteklosti posvečalo največ pozornosti. To se dogaja še vedno. Osebe s cerebralno paralizo in stroka pa vse pogosteje opozarjajo na vrsto drugih težav, ki so s to diagnozo povezane in ljudem s cerebralno paralizo vsakodnevno povzročajo probleme. Po revidirani definiciji cerebralna paraliza (CP) ne pomeni samo težav z gibanjem, temveč paleto drugih problemov. Ta trditev je podprta z mnogimi raziskavami, narejenimi na večini populacije oseb s CP in dajejo naslednje rezultate (zapisane trditve izhajajo iz raziskav, narejenih na otrocih): – eden od treh ne more hoditi, – eden od štirih ne more govoriti, – eden od štirih ima epilepsijo, – eden od petindvajsetih je gluh, – trije od štirih imajo bolečine, – eden od dveh ima znižane intelektualne sposobnosti, – eden od treh ima izpah kolkov,

Foto: Andrej Cvetnič

– eden od štirih ima vedenjske težave, – eden od štirih ima težave s kontrolo mehurja, – eden od petih se slini, – eden od desetih je slep, – eden od petnajstih se hrani po gastrostomi, – eden od petih ima težave s spanjem (manj zanesljiv podatek). Dodatne težave so pogostejše pri osebah, ki ne morejo hoditi. Bolečina in vedenjske težave se enako pogosto pojavljajo na vseh stopnjah motorične prizadetosti. V zvezi z motnjami spanja bi bilo potrebno narediti še dodatne raziskave. Pregled raziskav je bil narejen z namenom posredovati zanesljive informacije staršem ob soočanju z otrokovo diagnozo. Seveda pa lahko ta spoznanja pomagajo razvoju klinične prakse. Zgodovinsko gledano se je najprej vsa pozornost posvečala kostno–mišičnemu funkcioniranju in komplikacijam v grobem gibalnem funkcioniranju, sčasoma pa se je usmerila še na delovanje fine motorike, komunikacijo, prehranjevanje in slinjenje. Druge težave, predvsem pa problem bolečine, so postale predmet proučevanja šele v zadnjem času. Prisotnost bolečine je najpogostejša težava, povezana s cerebralno paralizo, vendar ji, zanimivo, v raziskavah posvečajo najmanj pozornosti. Za to obstaja več razlag. Ena je ta, da zdravniki po bolečini sploh posebej ne vpra-


14

šajo. Torej se postavlja najprej vprašanje, kako prepoznati in oceniti bolečino pri osebah s CP. Prisotnost bolečine s starostjo narašča, vendar ni povezana z vrsto ali težo motorične prizadetosti. Pomemben simptom bolečine so lahko vedenjske težave, težave s spanjem in slabo sodelovanje v aktivnostih. Obstaja nekaj instrumentov za merjenje bolečine, ki upoštevajo tudi medkulturne razlike. Primeren merski instrument za merjenje bolečine mora tudi ločiti med akutno (npr. pooperativno) in kronično bolečino, oz. se za različne vrste bolečine uporabi drug instrument. Zaenkrat še ne obstaja sistematičen, standardiziran pristop za identifikacijo vzroka bolečine. K problemu bolečine je treba pristopiti holistično in mora zajeti mišični, kostni, gastro–intestinalni, zobozdravstveni in psihološki pregled. Ko je vzrok znan, in tudi če ni znan, obstaja kar nekaj možnosti zdravljenja bolečine. Tudi samo zdravljenje bolečine zahteva multidisciplinarni tim (kar je praksa v klinikah specializiranih za zdravljenje bolečine), vendar večinoma le-to ni širše dostopno osebam s cerebralno paralizo. Programi zdravljenja bolečine niso dostopni v toliki meri, kot bi morali biti. V luči zavzemanja za kvaliteto življenja oseb s cerebralno paralizo bo potrebno razviti enostaven klinični pripomoček za prepoznavanje in oceno bolečine ter se poenotiti glede postopkov diagnosticiranja in obravnave le-te. Helena Kos Povzeto po: Comorbidities of cerebral palsy need more emphasis – especeally pain , Peter Baxter, Developmental Medicine & Child Neurology , maj 2013

15 dimenzij dimenzij kvalitete življenja oseb s cerebralno paralizo: 1. telesno zdravje in fizične spremembe (odsotnost skolioze, kontraktur, …) 2. možnost fizičnega funkcioniranja 3. odsotnost fizične bolečine in neudobja 4. možnost komuniciranja 5. socialno blagostanje in občutek sprejetosti 6. partnerstvo in spolnost 7. možnost participacije 8. neodvisnost in prehod v samostojnost 9. čustveno blagostanje in samospoštovanje 10. sprejemanje lastne invalidnosti 11. podporno fizično okolje in tehnični pripomočki 12. dobro počutje v šoli 13. dostopnost storitev 14. zdravje staršev 15. zadostna finančna sredstva Povzeto po: Quality of life for adolescents with cerebral palsy: perspectives of adolescents and parents (DM&CN, vol. 51, marec 2009, Davis in sodelavci, 2009)


15

Dobri

zgledi vlečejo

p»Zgradimo Evropo za vse!«

Organizacija EASPD* je evropsko združenje ponudnikov izvajalcev storitev za osebe z invalidnostmi. Gre za krovno organizacijo, ki je bila ustanovljena leta 1996 in združuje preko 10.000 specializiranih izvajalcev storitev za ljudi z invalidnostmi v Evropi – na področjih socialnega varstva in podpore, zdravja, izobraževanja in zaposlovanja. Zajema ves starostni spekter (od rojstva do smrti) in vse vrste invalidnosti. Članica združenja EASPD je tudi Zveza Sonček. Osnovna ideja in gonilo združenja EASPD je promoviranje enakih možnosti za osebe z invalidnostjo in zavzemanje za razvoj po meri uporabnika, ki temeljijo na pravicah invalidov kot so zapisane v Konvenciji združenih narodov o pravicah invalidov. Moto organizacije EASPD je »Zgradimo Evropo za vse!«. Prizadeva si za promocijo visoko kakovostnih storitev, polno participacijo uporabnikov in njihovo vključevanje v skupnost za vse ljudi. Strateški načrt združenja EASPD EASPD ima kot krovna organizacija vpogled v mnogo primerov dobrih praks v Evropi,

tako v organizacijah članicah, kot tudi širše. Potrebe po novih in dodatnih storitvah za osebe z invalidnostjo naraščajo, hkrati pa zaradi ekonomske in gospodarske krize v vseh evropskih državah izvajajo pritisk na zniževanje standardov storitev, saj so klasične, institucionalizirane oblike storitev po ekonomiji obsega, cenejše. Zato je še toliko bolj pomembno promovirati in širiti primere dobrih praks, ki se že izvajajo. Nekaj ključnih aktivnosti, zapisanih v strateškem načrtu EASPD: – Zagotoviti izvajanje storitev na osnovi »na osebo osredotočenega načrtovanja«. – Povečati je potrebno podporo neformalnim socialnim mrežam (družina in ljudje iz posameznikovega socialnega okolja), ki je enako pomembna kot formalna pomoč. – Zagotoviti posebno podporo v prehodnem obdobju od institucionalne oskrbe do skupnostnih oblik skrbi (s pomočjo osebnega načrtovanja). – Spodbuditi prehod v smeri skupnostnih modelov skrbi.


16

Vir: Promocijsko gradivo združenja EASPD: User's Involvement in Social Services Spletna stran združenja EASPD: http://www.easpd.eu/

INFORMACIJSKA TOČKA o socialnih in drugih pravicah – V načrtovanje politik glede oseb z invalidnostjo in neodvisnega življenja vključiti tako osebe z invalidnostjo kot tudi ponudnike storitev. – Promovirati samozagovorništvo oseb z invalidnostjo. – Zagotoviti dostop do izobraževanja in zaposlovanja osebam z invalidnostjo pod enakimi pogoji kot vsem ostalim; samo na tak način lahko postanejo osebe z invalidnostjo enakopravni člani skupnosti. – Promovirati nadaljnji razvoj storitev »odločanja ob podpori«. Menimo, da je vključevanje v povezovalna združenja ter izmenjava znanj in izkušenj v sodobnem času globalizacije nujna. Na žalost v Sloveniji še vedno najdemo storitve, ki so zastarele in okorele, znotraj katerih so prizadevanja usmerjena v ohranjanje obstoječih oblik organizacije in storitev. Zato je še toliko bolj pomembno, da prenašamo in promoviramo sodobne smernice in pristope, ki bodo osebam z invalidnostjo omogočale enakopravno sodelovanje v družbo in bodo v skladu s Konvencijo ZN o pravicah invalidov. Združenje EASPD to možnost ponuja. Helena Kos

Ste v stiski? Ne veste kam in kako? Potrebujete pogovor? Informacijska točka Zveze Sonček nudi informacije o socialnih in drugih pravicah, svetovanje invalid invalidu ali le pogovor, ki ga potrebujete. Kontaktna oseba je Emir Okanović. Pokličete lahko tudi na telefon 040 88 11 11 ali pišete na elektronski naslov: infotocka@soncek.org Dostopni smo v času: Ponedeljek: od 8.00 do 16.00 Torek: od 8.00 do 16.00 Sreda: Četrtek: od 12.00 do 17.30 Petek: od 8.00 do 14.30 Omejitev odgovornosti: Storitve Informacijske točke so zgolj informativne narave. Tako pridobljene informacije ne morejo nadomestiti storitev, usmeritev in informacij ustreznih inštitucij. Vsi uporabniki informacij zato sami prevzemajo odgovornost za svoja nadaljnja dejanja ali njihovo opustitev.


17

Podpirajo

nas

qOživela ulica

S propadanjem zgodovinskih mestnih jeder se spopadajo skorajda vsa slovenska in evropska mesta: nekatera bolj, nekatera manj uspešno. V Kopru je posebej kritična Kidričeva ulica: ulica, ki vodi od morja do glavnega, Titovega trga. Nekoč je bila središče dogajanja, srce mesta. Danes sameva in propada.

V duhu pro-aktivnosti KŠOK na oživeli ulici prireja tudi srečelov, kjer se s prodajo srečk zbirajo sredstva za konkretne, lokalne potrebe; za ogrožene družine v Kopru, za koprske otroke v stiski, za obalna humanitarna društva, ipd. Letos je KŠOK ponudil, da bi denar zbiral za nujno potrebno klimatsko napravo v Stanovanjsko skupino Koper. Na Sončku v Kopru smo se v VDC-ju in SS še bolj povezali in pričeli z zbiranjem "dobitkov" za srečelov. Donatorjev je bilo veliko, podjetja so pokazala, da imajo darežljivo srce, ko gre za konkretne zadeve. S pomočjo KŠOK-a smo pripravili preko 500 "paketkov". Lahko smo samo upali, da bo čim več srečk prodanih ... Vrednost vsakega "paketka" je presegala 2€, kolikor je srečka stala. Vse srečke na srečelovu so bile dobitne.

V opomin in spodbudo k večji pro-aktivnosti, Klub študentov Občine Koper (KŠOK) že 14 let prireja dogodek Oživela ulica. Na prireditvi ulica za en večer zaživi v svojem prvotnem sijaju. Na stojnicah se predstavljajo različna društva, na več lokacijah pa obiskovalci lahko prisluhnejo koncertom.

Med glavnimi nagradami so bili: – darilni bon avtošole Sanela, – potovanje v Benetke za 1 osebo, – božično potovanje na Dunaj, – izlet v Gardaland, – plesni tečaj, – nočitev za 2 osebi v Štanjelu,


18

– karte za celodnevno kopanje za razne terme in kopališča, – kuponi za masaže, – kuponi za razne pizzerije, gostilne in kavarne/lokale po obali, – boni za izposojo paintball opreme, – praktične nagrade v obliki promocijskih majic, knjigic, CDjev, pisarniškega materiala, izdelkov za osebno higieno, ... Poleg stojnice s srečelovom smo postavili tudi stojnico s Sončkovimi izdelki. Nasmejani obrazi so pritegnili veliko kupcev ...

... lični in preprosti izdelki pa so marsikoga prepričali v nakup.

Izkupiček srečelova je presegel vsa pričakovanja: KŠOK je za nakup klimatske naprave v Stanovanjski skupini Koper prispeval 1184 € (prodanih je bilo torej 592 srečk), k temu je

potrebno prišteti še 100 €, ki ga je podjetje Gorenc d.o.o. za nakup klimatske naprave v SS Koper nakazalo na Sončkov transakcijski račun. S skupnimi močmi smo torej zbrali 1284 €. Stanovalci SS Koper se že veselijo naslednjega poletja, ko jim ne bo potrebno sedeti pred televizijo, kuhati, večerjati in pospravljati v spremstvu neznosne vročine. Uporabna pa bo tudi za gretje, saj se stanovanje trenutno ogreva na elektriko. Z njo se bodo vsaj nekoliko znižali stroški. Ana Česnik

Slike so v lasti KŠOK-a.


19

Odprta

pisma

rNeapelj in delavnice

ne delavnice, ki so potekale v predavalnici. Carlo nam je povedal nekaj o sebi in tudi kako ima njegov brat Luigi psihične težave ter kako se zdaj Carlo trudi, da bi psihiatrične bolnice, kjer so z ljudmi ravnali zelo grdo, zaprli. Meni je bila njegova zgodba zelo zanimiva.

Na povabilo Ljudske univerze Ptuj sem se udeležil programa Grundtvig – Sfizzicariello v Neaplju. 8. aprila 2013 sem tako odletel v Italijo. Letel sem iz Ljubljane preko Münchna in v Neapelj. Tam naju je s spremljevalko že čakal taksi. Usedla sva se v taksi in taksistu povedala naslov hotela, kjer bi se naj nastanila. Zgodilo pa se je, da naju je taksist zapeljal v napačno, slepo ulico in nama rekel, da je tu hotel, nama zaračunal 20 € in naju potem pustil na ulici. Ampak sva se znašla brez težav, saj je spremljevalka imela GPS in tako sva peš prišla do hotela. Tam sva se najprej prijavila in dobila ključe sobe številka 109. Bila sva utrujena od dolge poti, tako da sva se hitro razpakirala in shranila stvari ter si privoščila počitek. Po počitku sva se oblekla in se odpravila v sejno sobo kjer sva se spoznala z udeleženci iz Španije, Portugalske, Nemčije ter Italije. Spoznala sva se tudi z vodjo delavnic Carlom. Na začetku je Carlo vsem zaželel dobrodošlico, potem smo se vsi predstavili ter se odpravili na večerjo v njihovo tradicionalno gostilno, kjer smo si privoščili predjed in seveda pizzo ter druženje. Vsak dan smo imeli različ-

Hodili smo tudi v trgovinico Sfizzicariello, kjer smo kuhali in se družili. Jaz sem pekel pico, pito, pripravljal zelenjavo, stregel v trgovini in predavalnici ter se družil z novimi prijatelji. Glede na to da je petje bilo dobrodošlo, smo tudi peli. Vsak dan smo si naredili jedi, ki smo jih imeli za kosilo. Imeli smo tudi izlet po Neaplju, kjer smo si pogledali gledališče, operno hišo, grad, morje, galerijo... Vsak dan smo se peljali z gondolo, saj je Neapelj zelo hribovit. Zadnji dan smo se vsi udeleženci z avtobusom odpeljali pogledat staro mesto Pompeji, ki je blizu Neaplja. Med vožnjo smo videli vulkan Vezuv. V Pompejih sem si privoščil gelato in si kupil majico. Zadnji večer smo imeli zabavo pri Lisi kjer smo peli in se zabavali pozno v noč. Potem sva se s spremljevalko odpravila v hotel, ker sva se morala zbuditi ob 3:30, zložila sva stvari ter zapustila hotel skupaj z Portugalci, kjer nas je že čakal taksi in nas odpeljal na letališče v Neapelj. Pot do Frankfurta in naprej do Ljubljane je potekala brez težav, vendar ko sva prišla v Ljubljano, sva opazila, da nimava kovčkov, ampak so nama jih dostavili domov šele v ponedeljek. Bilo mi je zelo lepo in želim si še več takšnih izletov. Nejc Grobelšek


20

Dan odprtih vrat ob svetovnem dnevu cerebralne paralize Letošnji svetovni dan cerebralne paralize, ki bo v sredo, 2. 10. 2013, bomo na Zvezi Sonček obeležili z dnevom odprtih vrat. Dogodek bo organiziran pod geslom »Spremeni moj svet v eni minuti«. V okviru tega dogodka bomo, podobno kot številni posamezniki in organizacije po svetu, pristopili k zbiranju idej, ki bi naj vodile k izboljšanju življenja oseb s cerebralno paralizo. Kratek opis ideje je do 21. 10. 2013 mogoče oddati na naši spletni strani. Lahko pa jo oddate tudi v vam najbližjem Centru Sonček. Obiščite nas ob dnevu odprtih vrat in spoznajte delo našega Varstveno delovnega centra, naše izdelke ter druge dejavnosti in programe. Dogajanje v centrih bo spremljal bogat kulturno zabavni program, ki ga bodo popestrile znane osebnosti iz slovenske glasbene in zabavne scene. Center Sonček Šiška Trg komandanta Staneta 5, Ljubljana od 9.30 do 18.00 Center Sonček Rožanska Rožanska ulica 2, Ljubljana od 9.30 do 11.30 Center Sonček Maribor Cesta XIV. divizije 48 a, Maribor od 10.30 do 14.00 Center Sonček Celje Gregorčičeva 6, Celje od 10.00 do 14.00 Center Sonček Kranj Bleiweisova cesta 30, Kranj od 10.00 do 16.00 Center Sonček Koper Beblerjeva 8, Koper od 9.00 do 13.00 Center Sonček Ivančiča Troblje 1 b, Slovenj Gradec od 9.00 do 15.00 Center Sonček Ptuj Osojnikova 9, Ptuj od 9.00 do 14.00 Center Sonček Murska Sobota Lendavska 25 b, Murska Sobota od 10.00 do 15.00 Center Sonček Krško Ul. mladinskih del. brigad 18, Krško od 9.00 do 16.00 Center Sonček Novo mesto Cankarjeva ulica 25, Novo mesto od 9.30 do 13.00 Seznanili vas bomo tudi s težavami, s katerimi se soočamo pri socialnem vključevanju socialno izključenih. Nekaj besed pa bomo namenili tudi našim pogledom na družbeno ureditev, od katere pričakujemo: 1. Pregleden in pravičen sistem zdravstvenega varstva, iz katerega bo razvidno ali ima otrok pravico do zgodnje obravnave, kdo, kje in na kakšen način jo izvaja, sistem, v katerem bodo starši aktivni subjekti. 2. Prilagoditev osnovne šole slehernemu otroku in ne prilagajanje otrok šoli ter preusmerjanje otrok v šole s prilagojenim programom, skratka – uveljavitev »Ene šole za vse«. 3. Enoten sistem zaposlovanja ter pokojninskega in invalidskega varstva za vse odrasle državljane, ki bo omogočal integrirano zaposlovanje in ne segregiranih oblik zaposlovanja. 4. Razumno odpravo vseh arhitektonskih in komunikacijskih ovir. 5. Nadomestitev pavšalnih bonitet, priznanih na podlagi statusov, z individualnim financiranjem storitev, ki izenačujejo možnosti manj zmožnih državljanov. Veseli bomo srečanja z vami! Predsednik Zveze Sonček Lojze Tomaževič

Sončnik št. 3 - september 2013  

Obvestila Sončka - Zveze društev za cerebralno paralizo Slovenije

Read more
Read more
Similar to
Popular now
Just for you