Page 1

Kako pomagati {olam pri vklju~evanju otrok s posebnimi potrebami v redne oddelke

O’Brien in Forest ter sodelavci Snow, Pearpoint in Hasbury


Kako pomagati {olam pri vklju~evanju otrok s posebnimi potrebami v redne oddelke

John O’Brien in Marsha Forest ter sodelavci Judith Snow, Jack Pearpoint in David Hasbury

Zveza dru{tev za cerebralno paralizo Slovenije Ro`anska ulica 2, 1000 Ljubljana tel.: 01/534-06-67, fax: 01/568-60-75 e-po{ta: zveza@soncek.org, internet: www.soncek.org


Naslov izvirnika: ACTION FOR INCLUSION How To Improve Schools By Welcoming Children With Special Needs Into Regular Classrooms Inclusion Press 24 Thome Crescent Toronto, Ontario, M6H 2S5 Copyright Š 1989 Inclusion Press Slovenska izdaja: AKCIJA VKLJU^EVANJA Kako pomagati {olam pri vklju~evanju otrok s posebnimi potrebami v redne oddelke Prevod: Ana Rostohar Lektoriranje: Gabrijela Bodlaj Izdala in zalo`ila: Son~ek – Zveza dru{tev za cerebralno paralizo Slovenije Ro`anska ulica 2, 1000 Ljubljana tel.: 01/534-06-67, fax: 01/568-60-75 e-po{ta: zveza@soncek.org internet: www.soncek.org 2. ponatis Ljubljana, junij 2006

Prevedeno in natisnjeno z dovoljenjem Inclusion Press International, Centre for Integrated Education & Community.


Vsebina O avtorjih

........................................................................................................

IV

Vklju~evanje otrok s posebnimi potrebami v redni vzgojnoizobra`evalni sistem (Davorin Dominku{) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . V Verjamemo

........................................................................................................

Temeljni izrazi

....................................................................................................

2

...........................................................................................

4

......................................................................................................

5

Videti pomeni verjeti O priro~niku

1

Videnje celotnega procesa

....................................................................................

Razjasnite namere dru`ine

.................................................................................

12

...................................................

22

..........................................................................

29

..............................................................................................

37

Pritegnite k sodelovanju ravnatelja okoli{ke {ole Pritegnite k sodelovanju u~itelja Pritegnite so{olce

7

Na~rti akcij, ki bodo zagotovile ~lanstvo v razredu (postopek za izdelavo akcijskih na~rtov) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 47 In potem...

.......................................................................................................

53

DODATEK Zakonodaja s podro~ja vzgoje in izobra`evanja Deklaracija iz Salamance

.....................................................

56

....................................................................................

58

KORAK K SON^KU ali "Zakaj pa Ti ne hodi{ z mano v {olo?"

............................

59

/ III


O avtorjih ...

John O’Brien John je mojstrski re{evalec problemov in pripovedovalec zgodb. Potuje po svetu, pomaga posameznikom in organizacijam pri uvajanju sprememb (v vzgoji in izobra`evanju), ki vodijo k popolni vklju~enosti vseh v dru`beno skupnost. Zaradi svojih bogatih izku{enj in sposobnosti prisluhniti te`avam ter predlagati re{itve je eden najbolj iskanih svetovalcev s tega podro~ja v Severni Ameriki. Marsha Forest Marsha je bila ustanoviteljica in direktorica Centra za integrirano izobra`evanje in dru`bo pri Frontier College-u (Centre for Integrated Education and Community). Predavala in pisala je na temo ,,vsi otroci sodijo skupaj”. Kot svetovalka za {olske sisteme v Kanadi in Zdru`enih dr`avah Amerike je z neposrednimi izku{njami dokazovala, da je kvalitetno izobra`evanje za vse mo`no. Marsha je bila tudi direktorica McGill Summer Instituta, vodilnega programa za usposabljanje, ki poteka vsako poletje v Montrealu. Judith Snow Judithino `ivljenje dokazuje njeno hrabrost in odlo~enost, da bo v skupnosti `ivela pod svojimi pogoji. Uprla se je sistemu in sedaj pomaga dru`inam, {olam in organizacijam pri oblikovanju krogov pomo~i in prijateljstva okrog ranljivih in ogro`enih ljudeh. Vodi te~aje, poglobljeno pi{e in je iskana svetovalka. Jack Pearpoint Po diplomi na University of Saskatchewan leta 1968 je Jack Pearpoint za pet let zapustil Kanado in od{el v zahodno Afriko. Leta 1975 je postal predsednik Frontier College-a, najstarej{e kanadske organizacije za izobra`evanje odraslih. Celih {estnajst let je bil voditelj mednarodnega gibanja za opismenjevanje. Danes je predavatelj, pisec in organizator oblikovanja vklju~evalnih skupnosti, kamor “vsi pripadajo”. Jack je bil tudi direktor Centra za integrirano izobra`evanje in skupnost, predan je ustvarjanju pravi~nej{e in bolj demokrati~ne dru`be. David Hasbury David, neko~ tudi sam u~itelj v {oli s prilagojenim programom, danes pomaga drugim u~iteljem, star{em in organizacijam pri osvobajanju od omejitev iz preteklosti in pri izgradnji druga~ne prihodnost. Je svetovalec za svete {ol in v tej vlogi u~i na te~ajih za izdelavo akcijskih na~rtov in oblikovanje krogov (pomo~i in prijateljstva).

IV

/


Uvodnik k prvi izdaji

Vklju~evanje otrok s posebnimi potrebami v redni vzgojno izobra`evalni sistem Koncept {olske integracije ima v mnogih razvitih zahodnih de`elah `e mnogo vrsto let “domovinsko pravico”. Kljub deklarirani politi~ni volji in strokovnemu koncenzu pa vklju~evanje otrok s posebnimi potrebami v redni vzgojno izobra`evalni sistem ne poteka tako uspe{no kot si kreatorji integracijskega gibanja `elijo in si prizadevajo. Razlogi so razli~ni, kaj pogost u~itek pa je, da se integracija izvaja preve~ mehani~no, da se preve~ investira v takoimenovano tehni~no infrastrukturo, da pa je neu~inkovita in neustrezna predvsem priprava socialnega okolja, od lokalne skupnosti do {ole oziroma razreda, v katerega se otrok s posebnimi potrebami vklju~uje. Gospa Marsha Forest in gospod John O’Brien ter njuni sodelavci so izku{eni pedagogi z dolgoletno prakso na podro~ju integriranega {olanja otrok s posebnimi potrebami. Njihovo prepri~anje v pozitivne u~inke {olske integracije je trdno in jim omogo~a, da vztrajajo v svojih prizadevanjih tudi takrat, ko se zdi, da se vse “zarotilo” proti njim. Gre za skupino ljudi, ki so vodilni ideologi t. i. gibanja za vklju~evanje (inclusion). Gibanje se je iz Severne Amerike raz{irilo prakti~no po vsem razvitem svetu. Svoje izku{nje in zamisli o tem, kako otroka s posebnimi potrebami vklju~evati v redne oddelke obi~ajnih {ol, so strnili v {tevilnih priro~nikih, video kasetah in periodi~nih publikacijah. Vodijo pa tudi zelo uspe{ne delavnice in seminarje, ki jih izvajajo v ZDA, Kanadi in zahodni Evropi. Akcija vklju~evanja je napotek vsem tistim, ki podpirajo idejo integracije in se tudi neposredno in prakti~no sre~ujejo s te`avami pri vklju~evanju otrok s posebnimi potrebami v redni {olski sistem. Kot tak je tekst {e zlasti dobrodo{el v trenutnih slovenskih razmerah, saj je nova {olska zakonodaja, ki jo je Parlament sprejel februarja 1995. leta, kon~no tudi pri nas dala zeleno lu~ za integracijo. ^eprav imamo tudi v Sloveniji nekatere uspe{ne primere vklju~evanja otrok s posebnimi potrebami v redne {olske oddelke, pa sistemati~nih in strokovno pripravljenih napotkov za u~inkovito delo na tem podro~ju prakti~no ni. V pri~ujo~em tekstu pa ne gre samo za prakti~en priro~nik, ki bi bil namenjen u~inkoviti {olski integraciji. Tekst sku{a natan~neje opredeliti pojem inclusion, je tudi svojevrstem koncept oziroma filozofija, ki zamisel o integraciji dopolnjuje in nadgrajuje. Najla`je bi ga na kratko razlo`ili s stavkom: “Vklju~evanje (inclusion) pomeni `iveti drug z drugim, ne pa samo obstajati drug ob drugem”. Akcija vklju~evanja je le eden od priro~nikov, ki ga bo treba kot napotek za delo pripraviti u~iteljem, star{em, ~lanom strokovnih timov in nenazadnje tudi u~encem v redni {oli, ki se neposredno ukvarjajo oziroma sre~ujejo z integracijo. Zato sem prepri~an, da bo odziv strokovne in lai~ne javnosti na pri~ujo~o publikacijo spodbudil prizadevanja vseh, zlasti Zveze dru{tev za cerebralno paralizo, ki na~rtujejo, da bi v ~im kraj{em ~asu izdali {e kak{no publikacijo s tega podro~ja. Davorin Dominku{1 1

Davorin Dominku{ je bil leta 1997 predsednik Strokovnega sveta pri Son~ku – Zvezi dru{tev za cerebralno paralizo Slovenije in ravnatelj Zavoda za usposabljanje invalidne mladine v Kamniku. Sedaj je sekretar na Direktoratu za socialne zadeve MDDSZ

/V


AKCIJA VKLJU^EVANJA – DRUGI^! Po prvem obisku predstavnikov kanadskega centra za inkluzijo iz Toronta, katerega osnovna dejavnost je izobra`evanje za vklju~evanje »inclusion«, smo izdali prevod njihovega priro~nika »Akcija vklju~evanja« in ga posredovali v strokovno in drugo okolje. Prav ti strokovnjaki so nas s svojimi izku{njami in prakso prepri~ali, da smo na pravi poti, ko smo pred trinajstimi leti za~eli razmi{ljati o »ENI [OLI ZA VSE«. Tudi na osnovi njihovih izku{enj smo ugotovili, da moramo prepre~iti dezintegracijo iz dru`ine in primarnega socialnega okolja, ki jo je prakticirala {olska praksa. A navdu{ili so le nas in nekaj redkih somi{ljenikov, ne pa vse tiste, ki so po slu`beni dol`nosti zavezani za izpeljavo vklju~evanja, ne prvi~ in ne ob njihovem drugem obisku leta 2003. @al se mi zdi danes po trinajstih letih vztrajanja na ideji vklju~evanja, ideja o »eni {oli za vse« bolj utopi~na kot na za~etku. Pa smo tako obetavno za~eli, ko smo se v Zvezi Son~ek odlo~ili, da bomo za osebe z invalidnostjo zahtevali enakost po principih integracije in normalizacije. A nismo naleteli na navdu{enje, {e na razumevanje ne. In to ne le pri strokovni in politi~ni javnosti, celo pri star{ih in samih invalidskih organizacijah ne. Organizirali smo prve razprave o integraciji `e leta 1993, ko smo za~eli pripravljati projekt o sprejemanju druga~nosti in povabili nekaj priznanih nem{kih strokovnjakov ter sku{ali tedanjemu ministru za {olstvo ter njegovim strokovnim sodelavcem dopovedati, da ni prav, da nekateri otroci sploh ne hodijo v {olo, da je {e vedno veliko otrok zunaj izobra`evalnega sistema in vklju~enih v socialne zavode, pa to nikogar ne moti. V pripravi je bila nova {olska zakonodaja in zavzemali smo se za en sam zakon o osnovni {oli, kjer bi bilo zajeto tudi izobra`evanje otrok s posebnimi potrebami. Napovedovala se je mo`nost integracije in zavedali smo se, da gre za proces in ne enkratno dejanje in da je okolje potrebno pripraviti na sre~anje z druga~nostjo od blizu. Pa smo se odlo~ili za projekt »Korak k Son~ku« in izdajo slikanice Svetlane Makarovi~ in Marjana Man~ka »Veveri~ek posebne sorte« in leta 1994 slovesno zaklju~ili prvo leto poteka projekta na slovenskih osnovnih {olah. In od tedaj potuje veveri~ek ^opko po {tevilnih vrtcih in {olah, pridru`ili so se mu drugi junaki, ki so »druga~ni« in skupaj ustvarjajo ugodnej{o socialno klimo in se borijo proti integraciji kot posledici dolgoletne segregacije ter navijajo za vklju~evanje. Uspe{ni so tam, kjer so tisti, ki bi morali po svoji javni funkciji ustvarjati primerno okolje, odpovedali ali pa mo~no zamujajo. Toda `ivljenje te~e dalje in v projekt »KORAK K SON^KU« so se vklju~evale nove {ole, sodelovale nove generacije u~encev in {tevilni u~itelji so leto za letom izvajali raznorazne oblike seznanjanja z druga~nostjo. Tudi ravnatelji in u~itelji ter svetovalni delavci ter spremljevalci otrok z razli~nimi invalidnostmi so iskali informacije, sprejemali na{e izobra`evalne programe ter nas prosili za organizacijo in izvedbo skupinskih sre~anj s star{i, za njihovo zagovorni{tvo ter povezavo z razli~nimi strokovnjaki. In pri tem jim je bil v veliko pomo~ tudi priro~nik »Akcija vklju~evanja«. Tako kot je z Zakonom o osnovni {oli kar pet let zamujal Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami. Toda brez zamujanja tudi tokrat ni {lo in kasnili so potrebni podzakonski akti.

VI

/


Vzporedno smo ves ~as z vrsto aktivnosti posku{ali osve{~ati o {kodljivosti odlo~itev, da otroke zaradi domnevno bolj{e zdravstvene in pedago{ke obravnave po{iljajo v posebne {ole in zavode ter jih nato po dvajsetih letih vra~ajo v okolje, kjer se nikoli niso po~utili doma in jih ne pozna dobro niti dru`ina, kaj {ele vrstniki in okolje. Dualni sistem izobra`evanja ostaja, kljub temu, da je marsikje te`je vklju~iti otroka s te`jo gibalno oviranostjo v {ole s prilagojenim programom kot v redne osnovne {ole. Ne vodstva in ne u~itelji na teh {olah {e vedno niso kaj dosti pripravljeni na sodelovanje in povezovanje z rednim sistemom izobra`evanja. Zaradi {tevilnih oblik sodelovanja z vodstvi {ol, u~itelji, strokovnimi in drugimi delavci smo zbrali vrsto informacij in dobivali vpogled v dejansko prakso vklju~evanja, ki {e vedno vse preve~ analizira in razlaga otrokove pomanjkljivosti, te`ave in nezmo`nosti. Vse premalo upo{tevajo to kar zmore, kar so njegove prednosti. Nedore~ena ostajajo {tevilna podro~ja, ki so temeljna za resni~no vklju~evanje. Zakaj torej ideja »ENA [OLA ZA VSE«? Zato, ker imajo otroci in mladostniki pravico, da se usposabljajo in izobra`ujejo v obi~ajnem `ivljenjskem okolju skupaj z generacijami svojih vrstnikov pod isto streho in z razli~nimi standardi znanja. V vseh teh letih se je premalo izpostavil morda najve~ji uspeh dosedanjega vklju~evanja tam, kjer je bilo vklju~evanje izvajano z voljo in ne pod pritiskom. Gre za dejstvo, da socialno in kognitivno u~enje potekata vzporedno in se medsebojno pogojujeta. Socialna vklju~enost prispeva k zadovoljevanju temeljnih socialnih potreb pri vseh u~encih ter omogo~a in pospe{uje njihove storilnostne dose`ke. ENA [OLE ZA VSE bi lahko ponudila oblikovanje nediskriminacijske kulture v razredu in sledila najpomembnej{emu cilju – usposobitvi za samostojno `ivljenje v okviru sposobnosti, ki jih ima posamezni otrok. Vse bolj se ka`e, da bi vzgoja za inkluzijo morala biti ve~tirna: vzgoja strokovnih delavcev na ministrstvih, vzgoja vodstvenih, pedago{kih in drugih delavcev v pred{olskih in {olskih institucijah, vzgoja star{ev, vzgoja okolja. V inkluzijo bomo morali verjeti vsi akterji in sopotniki, samo zapovedano je premalo! Le tako bo mogo~e, da bo dana{nja dru`ba postala zrela za vklju~evanje in bomo sedanji sistem »vstopi, ~e se lahko prilagodi{« zamenjali za sistem »vstopi, ker spo{tujemo razlike in si lahko tako kot si«. In tedaj moto ENA [OLA ZA VSE ne bo tako nesprejemljiv, celo bogokleten, kot je {e v tem trenutku, kajti {e vedno smo bolj drug ob drugem kot drug z drugim. In za vse, ki kakorkoli s svojim delom in bivanjem posegamo na to podro~je ter se spra{ujemo, kdo vse je odgovoren za re{evanje problemov, kdo mora kaj narediti, naj velja: ^E MI NE BOMO – KDO [E OSTANE? In tako je spet ~as za ponatis priro~nika »Akcija vklju~evanja«. In mogo~e bodo marsikateremu bralcu razmi{ljanja in izku{nje avtorjev (med njimi `al `e pokojne Marshe Forest) v povezavi z lastnimi izku{njami pomagala pri odlo~itvi sprejeti izziv trdega dela in vztrajanja v procesu vklju~evanja. Marija Bo`i~

/ VII


Verjamemo Dobre {ole postanejo {e bolj{e, ko so vanje vklju~eni vsi otroci iz {olskega okoli{a. Dobri u~itelji postanejo {e bolj{i, ko vsakega otroka kot ~lana razreda vklju~ijo v aktivno u~enje, ko pred vsakega otroka postavljajo individualne zahteve, ko vsakemu otroku nudijo podporo, ki jo potrebuje za u~enje. U~enci se razvijajo v polnej{e osebnosti, ko medse sprejmejo ljudi z razli~nimi sposobnostmi in nadarjenostmi, ko se po~utijo varne in to~no vedo, da bodo dobili individualno pomo~, kadar jo bodo potrebovali. Dru`ine postanejo trdnej{e, ko se pridru`ijo u~iteljem in u~encem pri oblikovanju razredov, ki so dostopni vsakomur. Vklju~evanje je bistveno pri spoznavanju sveta takega, kot v resnici je. Zaman so vsa prizadevanja pri doseganju popolnosti v izobra`evanju, dokler ne bo vklju~en v redno {olo vsak otrok. Osnova izobra`evanja so vsakodnevni odnosi, kjer se poka`e neskon~no {tevilo sposobnosti in nadarjenosti vseh ljudi. [ole, ki temeljijo na vklju~evanju vseh otrok, gradijo in negujejo te pomembne odnose. Toda nekateri u~enci niso dobrodo{li v {olah svojega {olskega okoli{a ali pa morajo zaradi svojih posebnih potreb v posebne, lo~ene oddelke, stran od ostalih u~encev. [olska uprava, vodstva {ol in u~itelji, ki jih po{ljejo stran, razlagajo njihovo izklju~enost in segregacijo kot edini mo`en na~in, da se poskrbi za njihove posebne potrebe. Ta razlaga, izpopolnjena in ponavljana brez oporekanja, izkrivlja vsakogar{njo predstavo o tem, kaj je lahko {ola in kaj u~enci in u~itelji lahko storijo. Ideja o nujnosti izklju~evanja je zakoreninjena v napa~nem razumevanju in strahu pred otrokom s posebnimi potrebami; ne more obroditi dobrih sadov. Dru`ine, u~enci, u~itelji, ravnatelji in sveti {ol, s katerimi delamo, spodbijajo splo{no mnenje, da morajo biti otroci s posebnimi potrebami izolirani. Njihovo zdravorazumsko zaupanje vase in rezultati njihovega vztrajnega trdega dela razkrivajo zastarelost celotnega ustroja pri~akovanj, opisov delovnih mest in mehanizmov financiranja, ki izhajajo iz zgre{enega priseganja na lo~evanje. Vklju~evanje vseh otrok v redne {ole je tista prava stvar. Izziva vsakogar, ki se ukvarja z izobra`evanjem, da s spremembo obi~ajnega postopka in s sprejetjem vseh otrok v vsak razred spremeni tudi svoje mnenje o mestu otrok s posebnimi potrebami. Kot vsaka sprememba, ki se odra`a v ve~ji dru`beni pravi~nosti, zahteva tudi akcija vklju~evanja novo u~enje in trdo delo. Prakti~ne naloge v tem priro~niku – ki so izbrane iz petletnega dela v dobrih, rednih razredih – opisujejo te zahteve in prispevajo tisto, kar smo se dosedaj nau~ili o izpolnjevanju teh zahtev.

/1


Temeljni izrazi integrate (in-te-grayt) 1. kombinirati ali oblikovati (del ali dele) v celoto. 2. pripeljati ali priti do enakovrednega ~lanstva v skupnosti. SSKJ1 – integracija: povezovanje posameznih enot, delov v ve~jo celoto, zdru`evanje; (publ.: integracija priseljencev v dru`beno `ivljenje – vklju~evanje; ekon.: horizontalna integracija; psih.: integracija osebnosti – povezovanje ~lovekovih telesnih in du{evnih lastnosti, motivov v enovito celoto). include (in-klood) imeti ali upo{tevati ali obravnavati kot del celote. SSKJ1 – vklju~evanje: glagolnik od vklju~evati (vklju~evati: 1. vzpostavljati elektri~ni tok in s tem omogo~ati delovanje ~esa; 2. delati, da postane kaj sestavni del celote; 3. delati, da postane kdo ~lan kake organizacije, skupnosti; 4. delati, da kdo sodeluje pri kaki dejavnosti)

U~enci s posebnimi potrebami Ali je “etiketiranje” potrebno?

Edina oznaka, ki jo potrebujemo, je otrokovo ime. -Marsha Forest

1 2 3 4

2

/

Velikokrat nas razprave o integraciji u~encev s posebnimi potrebami zmedejo, ker si ljudje pod temi besedami predstavljamo mnogo razli~nih stvari. Radi bi jasno povedali, kaj mislimo s posameznimi temeljnimi izrazi. INTEGRACIJA je na{ cilj. Beseda izvira iz latin{~ine in pomeni doseganje celovitosti v smislu obnove ali prenove celote. Prizadevamo si, da bi razvili celovite razrede, razrede, ki bi ves ~as obnavljali in ponovno vzpostavljali celovitost med otroki in u~itelji. Taki razredi predstavljajo raznolikost resni~ne dru`be, v kateri `ivimo. VKLJU^EVANJE2 (inkluzija) tistih, ki so bili izklju~eni, je prvi korak k integraciji. Beseda izvira iz latinskega izraza, ki pomeni zapreti vrata za nekom, ki je vstopil v hi{o. Nekateri menijo, da lahko govorimo o integraciji brez vklju~evanja. To se nam zdi nesmiselno. Integracija se lahko za~ne {ele takrat, ko so vklju~eni vsi otroci. U^ENCI S POSEBNIMI POTREBAMI3 so izziv za u~iteljeve sposobnosti, da prilagodi napotke in navodila posamezniku, da podpira pozitivne odnose med u~enci in da sodeluje s star{i. Hkrati so izziv za ravnatelja {ole, ki mora sprejeti vodenje pozitivnih sprememb in podpreti u~itelje ter strokovno osebje pri tej zahtevni nalogi. Ali je etiketiranje potrebno? Mnogo stvari vpliva na u~en~eve posebne potrebe; ve~inoma se ka`ejo v raznolikosti strokovno pripisanih oznak – “etiket4” (strokovnih karakteristik). Nam te oznake niso pomembne. Za nas je pomembno, da natan~no dolo~imo, kako u~encu pomagati, da bo v posameznem razredu lahko aktivno spremljal pouk. Strokovne oznake so velikokrat osnova za predsodke, nerazumevanje in odklanjanje. Vemo, da predsodki obstajajo, in smo prepri~ani, da jih lahko premagamo le s skupnimi mo~mi.

Slovar slovenskega knji`nega jezika Vklju~evanje kot prvi korak k integraciji je v priro~niku opredeljeno tudi v vseh izpeljankah Tudi nova slovenska {olska zakonodaja uvaja termin otroci s posebnimi potrebami. Pri slovenskem prevodu smo se odlo~ili za slovensko besedo “oznaka”.


Temeljni izrazi ...

Zaradi izku{enj z negativnimi posledicami etiketiranja smo nanj postali tako ob~utljivi, da so se nekateri avtorji tega priro~nika hoteli izogniti uporabi izraza “u~enci s posebnimi potrebami”. Z njihovimi razlogi se strinjamo. Vsi otroci zaslu`ijo pozornost in podporo, za katero se zavzemamo. Iz obi~ajne prakse vemo, da je beseda “poseben” samo vljuden izraz za odbiranje, lo~evanje, neenakost in manjvrednost. Vseeno smo izraz tukaj definirali in ga bomo v priro~niku ob~asno uporabljali. S tem bi radi jasno povedali, da mislimo na vklju~evanje vseh u~encev, tudi tistih, ki se zdaj izobra`ujejo po posebnih programih in katerih star{i se zavedajo, da njihov otrok v mnogih situacijah potrebuje dodatno pomo~. Prav tako govorimo o “izklju~enih otrocih” kot o istih otrocih, preden postanejo u~enci. Ali je starost in stopnja invalidnosti pomembna pri vklju~evanju?

Nekateri ljudje so prepri~ani, da je vklju~evanje odvisno od starosti. Morda si mislijo: “Mlaj{e otroke la`je z veseljem sprejmemo kot starej{e.” Nam se leta ne zdijo pomembna. Delali smo z u~itelji, ki so v razredne skupnosti vrstnikov vklju~evali u~ence s posebnimi potrebami vseh starosti.

Samo eno merilo je za vklju~evanje. @ivljenje samo po sebi.

Nekateri ljudje so prepri~ani, da je vklju~evanje odvisno od kategorije (stopnje invalidnosti). Morda si mislijo: “La`je invalidni otroci so lahko vklju~eni v redne oddelke, u~enci s te`jo invalidnostjo pa ne.” Nam se te razvrstitvene oznake ne zdijo pomembne. Delali smo z u~itelji, ki so v svoje oddelke uspe{no vklju~evali u~ence vseh vrst in stopenj invalidnosti.

-Marsha Forest

[olski okoli{1

1

[ol, ki bi bile samo za otroke iz {olskega okoli{a, je malo, ker marsikatere {ole zdru`ujejo otroke iz ve~ih {olskih okoli{ev. Ko izbirate {olo in pravi razred, si predstavljajte, da ima u~enec s posebnimi potrebami dvoj~ka brez posebnih potreb. Vpra{ajte se, v katero {olo bo hodil dvoj~ek in v katerem razredu bo.

48. ~l. slovenskega Zakona o osnovni {oli dolo~a, da imajo star{i pravico vpisati otroka v javno osnovno {olo ali v zasebno osnovno {olo v {olskem okoli{u, v katerem otrok stalno ali za~asno prebiva..., {ola pa je dol`na otroka vpisati. Ko gre za otroka s posebnimi potrebami (49. ~l. istega zakona), imajo star{i pravico otroka vpisati v {olo v {olskem okoli{u, v katerem otrok stalno prebiva, razen ~e ta {ola ne izpolnjuje pogojev in je zaradi tega otroku s pravnomo~no odlo~bo o usmeritvi, ki jo izda pristojna {olska uprava, dolo~ena druga ustrezna osnovna {ola.

/3


Videti pomeni verjeti Ljudje, ki pomembno spreminjajo dru`bo, trdno verjamejo v spremembe, ki jih ho~ejo izpeljati. [olanje, ki vklju~uje vse otroke, daje mo~ in obete. Treba jih je videti in ob~utiti, da lahko verjamemo vanje. Najbolje je, ~e obi{~emo {olo, ki `e vklju~uje vse otroke. To pa nam lahko vzame veliko ~asa. “S pomo~jo svojih prijateljev ” (With a Little Help From My Friends), video film, ki ka`e zgodbo enega od vi{jih razredov osnovne {ole, vam nudi be`no sliko takega {olanja. V njem je prikazana akcija vklju~evanja. ^e imate video film, si ga zdaj oglejte.

Video film lahko dobite pri Inclusion Press, 24 Thome Cres., Toronto, Ontario M6H 2S5; Fax/tel: (416) 658-5363 Video film in druge informativne materiale lahko dobite tudi pri Expectations Unlimited, Box 655, Niwot, Colorado, 80544. Lahko pa si ga izposodite tudi v knji`nici SON^KA – Zveze dru{tev za cerebralno paralizo Slovenije.

4

/


O priro~niku V {oli, kjer so vklju~eni vsi otroci, ima vsak posameznik pomembno vlogo, saj lahko tako hi{nik kot knji`ni~ar u~encu poka`eta, da je dobrodo{el. In vsi, od u~iteljev do star{ev otrok v vrtcu, lahko pri~akujejo in propagirajo vklju~evanje ter pri njem pomagajo. Ustvarjanje dobre {ole je proces, ki dobi nov zagon, ko vsakdo spozna pomembnost vklju~evanja vseh otrok in je pripravljen po svojih najbolj{ih mo~eh pomagati pri uresni~evanju tega cilja. Ta priro~nik opisuje proces gradnje dobrih delovnih odnosov. Namen

Ljudje, ki pripravljajo sprejemanje otrok s posebnimi potrebami v obi~ajne razrede {ole v njihovem {olskem okoli{u, se bodo iz priro~nika nau~ili potrebnih korakov. Spoznali bodo tudi nekatere probleme in prakti~ne nasvete, temelje~e na na{ih izku{njah pri vsakem od teh korakov.

Zaporednost

Vse korake, za katere iz izku{enj vemo, da so potrebni, smo uredili v logi~nem zaporedju. Za~enjamo z `eljo cele dru`ine, da bi bil njihov otrok s posebnimi potrebami v istem razredu kot drugi otroci njegove starosti, kajti po na{ih izku{njah je to najpogostej{e izhodi{~e. ^e ste ravnatelj in `elite svojo {olo preoblikovati v {olo, ki vklju~uje vse otroke, boste akcijo vklju~evanja morda za~eli na kak{ni drugi to~ki. Ni va`no, kje boste za~eli, vsak korak, ki ga opisujemo, je pomemben. Zaradi jasnosti so koraki opisani tako, kot bi sledili drug drugemu. V resnici pa boste verjetno delali ve~ razli~nih nalog hkrati in velikokrat se boste vra~ali nazaj ter nekatere korake ponovili ali dodelali. Kje boste za~eli in kaj vam bo vzelo najve~ energije, bo odvisno od tega, kaj se bo zgodilo, ko boste spreminjali situacijo. Predlagamo vam, da dograjujete in svojim potrebam prilagajate postopke, ki so opisani v tem priro~niku.

To ni kuharska knjiga

1

V priro~niku opisujemo proces v pregledni obliki in dajemo nasvete, navodila in priporo~ila za vsak korak. Toda to ni popoln postopek za doseganje takoj{nje vklju~enosti vseh otrok v redne {ole. Biti dober svetovalec za vklju~evanje1 je tako kot biti dober u~itelj. To ni samo dodajanje vode in me{anje. Svoje

Vloga svetovalca za vklju~evanje je predstavljena na strani 9.

/5


O priro~niku ...

sposobnosti, ve{~ine in osebni stil je treba prilagoditi razli~nim okoli{~inam za vsakega otroka, vsako dru`ino, vsakega u~itelja in vsakega ravnatelja posebej. Re{evanje vsake situacije je treba vnaprej na~rtovati. Pri vsakem koraku je treba ostale, ki so tudi vklju~eni v proces, vpra{ati za njihovo mnenje. Analizirati je treba, kaj deluje in kaj ne, kaj bi bilo treba izbolj{ati; vsemu temu se morate nenehno prilagajati. Povezati se morate z drugimi, ki opravljajo podobno delo; u~ite se drug od drugega. Temeljno izhodi{~e

6

/

Akcija vklju~evanja zdru`uje razli~ne udele`ence, ki morda niso navajeni sodelovati pri ustvarjanju novih stvari. Koristno bo, ~e bo nekdo sledil razvoju celotnega procesa, organiziral in pomagal pri re{evanju konfliktnih situacij ter zdru`eval ljudi v ljudi idej in plemenitih namenov. V priro~niku so opisane vse naloge, ki jih mora opraviti oseba, ki je odgovorna za organizacijo celotnega procesa. Vendar upamo, da bodo tudi ostali, ki so tako ali druga~e povezani z akcijo vklju~evanja, prebrali priro~nik v celoti.


Videnje celotnega procesa Akcija vklju~evanja razvija sposobnost u~itelja in so{olcev, da sprejmejo medse otroka, ki je bil izklju~en, in zagotovijo tisto vrsto individualne pomo~i, ki jo otrok potrebuje, da postane aktiven u~enec.

Namen

Akcija vklju~evanja poteka v petih stopnjah:

Stopnje

 Prepri~ajte se, da dru`ina resni~no `eli vklju~iti svojega otroka s posebnimi potrebami v redno {olo; ugotovite otrokove `elje in njegove sposobnosti.  Pridobite si ravnateljevo pomo~ pri vklju~evanju u~enca v redni oddelek.  V vklju~evanje u~enca pritegnite tudi u~itelja.  V sprejem u~enca vklju~ite tudi so{olce, spoznajte jih z novim u~encem. Pritegnite druge osebe iz {ole ali iz skupnosti, ki lahko kakorkoli podprejo prizadevanja.  Zdru`ite vse vpletene ljudi, da boste lahko razvili postopek nenehnega prilagajanja u~nega na~rta in obi~ajnega dela v razredu. [ele tako bo lahko u~enec postal ~lan razreda in bo lahko razvijal svoje sposobnosti. Pri vsaki stopnji morajo dru`ina, {olsko osebje, u~itelji in u~enci delati skupaj ...

Poudarki

da bi u~vrstili zavzetost za vklju~evanje u~enca s posebnimi potrebami v reden oddelek; Kdo je u~enec in kaj je potrebno v tem trenutku?

Kdo lahko pomaga?

Kako?

da bi vzpostavili osebne odnose in razvili sposobnosti za u~inkovito re{evanje problemov v razredu in v {oli; da bi bolje razumeli, kak{no podporo otrok s posebnimi potrebami kot aktiven u~enec potrebuje, in odkrili mo`nosti, da mu tako podporo tudi nudijo; da bi bolje spoznali, za kaj je u~enec s posebnimi potrebami nadarjen in na katerih podro~jih lahko sodeluje.

/7


Videnje celotnega procesa ...

Opisali bomo enega od mo`nih na~inov akcije vklju~evanja. Na za~etku stvari pogosto izgledajo takole: Nepovezani udele`enci akcije vklju~evanja

Napa~no razumevanje izobra`evalnih potreb in sposobnosti vseh u~encev vodi v situacijo, ki dru`ino lo~uje od {ole. Tak{na segregirana struktura izobra`evanja star{em sporo~a, da njihov otrok zaradi posebnih izobra`evalnih potreb spada nekam drugam. Znotraj {ole obstajajo jasne definicije vlog in trdna hierarhija. V razredu u~itelji pou~ujejo in vrednotijo, u~enci pa se odzivajo. U~ence, ki potrebujejo ve~ individualne pomo~i kot jo dovoljuje obstoje~a praksa, ocenijo strokovnjaki. Razvrstijo jih in jih kategorizirajo ter prevzamejo odgovornost za njihovo {olanje. U~enci, ki potrebujejo znatno ve~ individualne pomo~i, gredo v posebne oddelke ali celo druge {ole. U~ence razvrstijo na osnovi kategorizacije. Zdru`eni udele`enci akcije vklju~evanja

Z akcijo vklju~evanja je treba korenito spremeniti tak{no segregacijsko strukturo. Svetovalec za integracijo1 si prizadeva pritegniti k delu ~im ve~ ljudi in pomaga vzpostaviti kroge, v katerih vsakdo prispeva po svojih najbolj{ih mo~eh. Dru`inski ~lani, vodstvo {ole in specialisti pomagajo u~iteljem in u~encem v razredu oblikovati homogeno razredno skupnost. U~itelji so odgovorni za napredovanje vsakega posameznega u~enca, u~enci pa morajo deliti ~lanstvo v razredni skupnosti z vsemi so{olci. Nekaj primerov:  Skupina u~encev se ukvarja s problemi, ki zadevajo neposredne osebne odnose in se ti~ejo vseh ~lanov skupine.

1

8

/

V Kanadi so razvili poseben poklicni profil “svetovalca za integracijo�, v Sloveniji ga zaenkrat {e nimamo.


Videnje celotnega procesa ...

 U~itelj skupaj z ravnateljem in s strokovnjaki s podro~ja posebnega izobra`evanja re{uje probleme {olanja.  U~itelj in star{i se sre~ajo in dogovorijo o pristopu do u~en~evega problemati~nega vedenja. Ob~asno se vsi udele`enci sestanejo, izmenjajo izku{nje in znanja, postavijo smernice in obnovijo zavzetost za vklju~evanje vseh otrok v redne {ole. Akcija vklju~evanja gradi in vzdr`uje krog udele`encev, ki so po naravi razdrobljeni (nepovezani)

1

Svetovalec za integracijo2

Zlasti tam, kjer je segregacija zakoreninjena, je ustvarjanje dobrih delovnih odnosov zelo zahtevno delo. ^eprav poznamo {ole, ki so uspe{no sprejele prej izklju~ene u~ence brez pomo~i svetovalcev, vam priporo~amo, da izberete nekoga, ki bo kot svetovalec usmerjal proces integracije. Neglede na formalni naziv ima svetovalec za integracijo naslednje naloge:  Gore~e se zavzema za vklju~evanje vseh otrok v redne {ole.  Poskrbi, da so za vsakega u~enca vse potrebne naloge dobro opravljene.

1 2

Izdelava akcijskih na~rtov je podrobneje je predstavljena v samostojnem poglavju na str. 47. Ker v Sloveniji {e nimamo tega profila, lahko poi{~ete pomo~ pri {olskih mobilnih svetovalnih slu`bah ali pri Son~ku – Zvezi dru{tev za cerebralno paralizo Slovenije.

/9


Videnje celotnega procesa ...

 Usmerja in pomaga dru`inskim ~lanom, u~iteljem, u~encem in vodstvu {ole, da se svojih sposobnosti zavejo in jih razvijajo.  Z vzpostavljanjem potrebnih osebnih odnosov med dru`inskimi ~lani, u~itelji, u~enci in vodstvom {ole gradi kroge pomo~i.  Pomaga pri re{evanju problemov.  U~iteljem in drugemu osebju {ole ter u~encem pomaga razumeti problematiko integracije in vklju~evanja.  Vodstvu {ole in u~iteljem pomaga razviti {olski in {ir{i krajevni na~rt za vklju~evanje vseh otrok v redne {ole in nadaljnjo integracijo.  Lokalna prizadevanja povezuje s stalno razvijajo~im se podro~jem vklju~evalnega {olanja.  Nenehno vzdr`uje stike z ljudmi. V {olah, ki so na~elno sprejele vklju~evanje vseh otrok, lahko dela svetovalec za integracijo kot ~lan kolektiva ali kot zunanji svetovalec. Kjer se {e niso odlo~ili za vklju~evanje, za~ne svetovalec za integracijo delati kot zaveznik star{ev, v nadaljevanju pa dograjuje odnose s {olskim osebjem. Nekateri svetovalci za integracijo so poklicni pedagogi, drugi so sposobni posamezniki, ki so jih delovne izku{nje izven {ole naredile vnete zagovornike vklju~evanja vseh otrok v redne oddelke.

10

/


Oblikovanje {olske skupnosti Judith Snow in David Hasbury

Temelj akcije vklju~evanja je skupnost. U~enec, ki je bil izklju~en iz skupnosti, bo sprejet nazaj samo v primeru, ~e bodo ljudje delali skupaj in se bodo lahko zanesli drug na drugega, ko bodo potrebovali podporo. Neglede na vlogo v {olski skupnosti, naj bo to u~enec, u~itelj, ravnatelj ali kdo od star{ev, vsi se morajo zavedati pomembnosti vsakogar in graditi dobre medsebojne odnose. Enkratnost u~enca je pogosto tista spodbuda, ki zdru`uje. Na {olsko skupnost lahko gledamo vsaj na dva na~ina. Na eni strani so {ole institucije, ki imajo dolo~eno nalogo – da vsaki novi skupini u~encev vlijejo kar najve~ znanja. Da bi izpolnile to nalogo, so organizirane hierarhi~no, z vrsto avtoritet in odgovornosti. Ni enostavno ugotoviti, kako lahko posamezniki ~utijo pripadnost pri tem na~inu nadzorovanja. Toda {ole so tudi mesta, kjer se ljudje dru`ijo in povezujejo v svobodno izbrane skupine. Ljudje tu i{~ejo svojo identiteto in oblikujejo svojo prihodnost. Odnosi se {irijo izven razredov, ne ozirajo se na nazive, meje in delitve. Ti odnosi nastajajo z medsebojnim spoznavanjem, iz ~istega veselja in u`ivanja v dru`bi drug z drugim, iz zavesti, da “mi lep{a{ dan�. Nobene omejitve ni, kdo lahko pripada tej {iroki mre`i pomenov. Ljudje, ki se jih {teje za prizadete ali kako druga~e neobi~ajne, lahko veliko prispevajo k odnosom in pomenu svojih lastnih `ivljenj in `ivljenj drugih. Hierarhija tak{ne ljudi izlo~a, ker na videz nimajo svojega mesta. S spoznanjem, da so vsi ljudje ~lani skupnosti, se bo za vsakega u~enca na{lo mesto. [e ve~, kmalu bo postalo jasno, da je skupnost to osebo `e ves ~as pogre{ala. Akcija vklju~evanja je v osnovi proces graditve skupnosti. Tisti, ki v procesu sodelujejo, bodo z veseljem sprejeli in povezali najrazli~nej{e ljudi, vklju~no s prej izklju~enim u~encem in ~lani njegove dru`ine. [e posebej je treba podpirati in spodbujati so{olce, da pri sprejemanju novega ~lana uporabijo vso svojo mo~ in ustvarjalnost. Ta proces dovoljuje vsakemu ~lanu, da se spopade s problemi, ki spremljajo vklju~evanje. Na ta na~in je lahko celotna skupnost odgovorna za vsakega posameznika.

/ 11


Razjasnite namere dru`ine @elje

[ola mora postati kraj, kjer bodo za`eljeni tako star{i kot otroci. Podpira naj jih pri njihovih `eljah, pri njihovih prizadevanjih za vklju~evanje vanjo kljub mnogim preprekam; podpira naj jih pri aktivnem oblikovanju {ole, ki bo vklju~evala vse otroke. -Judith Snow

Bojazni

Vklju~evanje se za~ne z ljubeznijo star{ev do otroka. Star{evska ljubezen je osnova za sprejetje otroka kot neponovljive, dragocene osebnosti. Sprejetje otroka v prvi vrsti kot ~love{kega bitja, brez vsakih oznak ali kategorij, rodi `eljo, da bi otrok postal cenjen tudi v vsakodnevnem `ivljenju. Star{i so tisti, ki prvi lahko prepoznajo otrokovo nadarjenost, prvi si lahko `elijo otrokove vklju~enosti v vsakodnevno `ivljenje. @elja, da bi za otroka z invalidnostjo storili najbolj{e, star{e velikokrat vodi k iskanju diagnoze in terapije, ki bi invalidnost odpravila. Ker za mnogo oblik invalidnosti ni tehni~nih re{itev, lahko tako iskanje povzro~i zmedo in razo~aranje. Ti ob~utki lahko zasen~ijo otrokove sposobnosti, lahko uti{ajo `eljo po vklju~evanju otroka v vsakodnevno `ivljenje. Toda pod vsemi razo~aranji in zmedenostjo star{evska ljubezen, spoznanje in `elja ostaja v samem srcu vklju~evanja. Dru`beni predsodki ogro`ajo `eljo po otrokovi pripadnosti dru`ini, {oli in skupnosti. Star{i* spoznajo, da negativne predstave o invalidnosti ... ... zasen~ijo otrokovo neponovljivo vrednost v o~eh mnogih ljudi; ... vodijo k slabemu ravnanju z otrokom in to ravnanje opravi~ujejo; ... oblikujejo dru`bene vloge in pri~akovanja, po katerih je njihov otrok “eden tistih�, ki so bistveno druga~ni od svojih neinvalidnih bratov in sester. Spoznanje, da je invalidnost dru`beno razvrednotena, povzro~a star{em bojazen, da bo njihov otrok nesprejet, zavrnjen, zlorabljen in neza{~iten. Strah se {e pove~a, ko star{i spoznajo, da predsodki o invalidnosti zadevajo tudi njih. Znajdejo se v situacijah, ko morajo odgovarjati na vpra{anja in zavra~ati krivdo za invalidnost svojega otroka, kot bi bilo

* Vemo, da imajo nekateri otroci samo enega od star{ev in da imajo nekateri ve~ kot dva star{a. K sodelovanju `elimo vklju~iti vsakogar, ki ~uti star{evsko ljubezen in odgovornost do otroka s posebnimi potrebami. Prav tako se zavedamo pomena, ki ga ima v akciji vklju~evanja sodelovanje bratov in sester.

12

/


Razjasnite namere dru`ine ...

to nekaj sramotnega. In to ne samo v pogovorih z nepou~enimi, ampak tudi pred prijatelji, dru`ino, celo pred samim seboj. A kljub vsem bojaznim `elje ostajajo. Velikokrat so {e bolje ~uvana skrivnost kot bojazni same. V~asih sre~amo dru`ine, v katerih mo` in `ena ne povesta svojih skritih `elja naglas niti drug drugemu. Strah ju je, da se bodo te `elje drugemu zdele neumne ali {kodljive. Dobronamerni strokovnjaki lahko uti{ajo v star{ih `eljo, da bi njihov otrok postal polnopraven ~lan skupnosti. Ob~utek star{ev, da je treba storiti nekaj, kar bi odpravilo otrokovo invalidnost, lahko preoblikujejo v prepri~anje, da je njihov otrok nepopoln, da nenehno potrebuje poseben, strokovno nadzorovan program, ki bo zapolnil njegovo nepopolnost. Ko se star{i sku{ajo obraniti bojazni z iskanjem zdravila, postane njihov otrok v o~eh strokovne pomo~i nov projekt. Ko stroka ne more ve~ zagotoviti otrokovega ozdravljenja, kot se mnogokrat zgodi v primeru te`ke invalidnosti, postane otrok propadel projekt. Neuspe{no zdravljenje navdaja s tesnobo star{e, otroka in strokovnjake. Bojazni se groze~e {irijo. Umik v posebne ustanove, kjer so druga~ni, dru`beno nesprejeti ljudje na varnem, se ponuja kot edina zanesljiva obramba. Toda varnosti ne moremo graditi na strahu pred nesprejetjem, zavra~anjem, zlorabami in bole~inami. Odgovora na nesprejetje in zavra~anje ne najdemo tako, da lo~imo ljudi z invalidnostjo od drugih ljudi. Odgovor je oblikovanje skupnosti, kjer bodo dobrodo{li vsi ljudje, neglede na njihovo invalidnost, kjer bo vsakemu posamezniku dana mo`nost, da bo njen del in bo v njej sodeloval. V takem okolju bodo ljudje z invalidnostjo na{li varnost v pripadnosti skupini in v prijateljstvu. Odgovor na slabo ravnanje in trpljenje ni profesionalizacija vseh odnosov. Odgovor je v oblikovanju okolja, kjer je vsakdo del kroga prijateljev, ki drug drugega podpirajo, spodbujajo in {~itijo. Bojazni nas opominjajo, naj bomo pozorni na te`ave in nevarnosti. Pripravljeni moramo biti, da nas pri premagovanju dru`benih predsodkov ~aka te`ko delo. Odgovor je v uresni~evanju na{ih `elja. @elje mnogih star{ev se potrdijo in dobijo novo mo~ z vizijo {ole, ki vklju~uje vse otroke. Mo`nost, da bi bil njihov otrok sprejet in bi se lahko izobra`eval med svojimi vrstniki

/ 13


Razjasnite namere dru`ine ...

iz {olskega okoli{a, rodi nove upe in prinese novo krizo. Star{i `elijo, da bi {ole vklju~evale vse otroke, toda kako to dose~i? Vklju~evanje otrok s posebnimi potrebami v redne oddelke je politika le redkih {ol. V ve~ini primerov se morajo za to boriti star{i, ki `elijo vklju~iti svojega otroka s posebnimi potrebami v redni oddelek. Vodstva {ol in u~itelji sprejemajo izklju~evanje in izolacijo otrok s posebnimi potrebami kot nekaj samo po sebi razumljivega, kot nekaj povsem naravnega in pravilnega. Njihova prva reakcija na pro{njo, da se v {olo vklju~i otrok s posebnimi potrebami, bo morda popa~ila vizijo vklju~evanja. Nekateri ljudje iz {olstva poveli~ujejo sistem posebnega izobra`evanja kot vrednoto in znak visoke strokovnosti ter dru`bene skrbi. Ni~ ~udnega torej, ~e si mnogi star{i `elijo, da bi `iveli kje drugje, kjer bi bilo vklju~evanje vseh otrok v {olo la`je. To mine, ko star{i spoznajo, da se bodo njihove `elje uresni~ile samo, ~e bodo delali v tej smeri. Iskanje zaveznikov

Nekateri star{i so se sami borili za vklju~evanje svojih otrok v redne {ole in pri tem uspeli, ve~ina pa jih spozna, da imajo zelo malo mo`nosti, dokler bodo sami. Vedno ve~ se jih zato povezuje z drugimi star{i in strokovnjaki, ki se ukvarjajo z izbolj{avami na podro~ju {olanja v skupine, ki spreminjajo dru`bo. Vedno ve~ star{ev dobi v takih skupinah in drugih organizacijah, ki podpirajo integracijo, pomo~ posameznikov, ki delujejo kot njihovi svetovalci za integracijo.*

* Naj vas nazivi ne zmedejo. O sebi morda ne mislite kot o svetovalcu za integracijo. Morda ste eden od star{ev, ki pomaga drugim star{em. Morda ste zaposleni pri eni od organizacij, ki podpira integracijo. ^e ste se povezali z dru`ino, ki i{~e na~in, kako vklju~iti svojega otroka s posebnimi potrebami v redno {olo, je ta priro~nik namenjen vam, prav tako pa tudi dru`inam, ravnateljem in u~iteljem, s katerimi delate.

14

/


Razjasnite namere dru`ine ...

Cilj

Koraki

Socialna anamneza

@elje

Cilj tega dela akcije vklju~evanja je potrditi dru`insko predanost jasni predstavi o vklju~evanju njihovega otroka s posebnimi potrebami v redno {olo.

Svetovalec za integracijo se mora najprej prepri~ati o namenu dru`ine, da bo vklju~ila svojega otroka s posebnimi potrebami v redno {olo v njihovem {olskem okoli{u. To najla`je stori, ~e se spozna z dru`ino. Na tej stopnji lahko svetovalec za integracijo star{em v marsi~em pomaga.*  Svetovalec za integracijo star{em pomaga videti otrokovo mesto v dru`ini. K temu veliko pripomorejo vpra{anja o preteklosti dru`ine in o tem, kaj se je dogajalo z otrokom s posebnimi potrebami in z ostalimi dru`inskimi ~lani. Mnogi strokovnjaki za~nejo iskati vzroke pomanjkljivosti ravno s spra{evanjem o preteklosti dru`ine, rezultat tega spra{evanja pa je mnogokrat zvra~anje krivde za invalidnost na dru`ino. Zato se lahko zgodi, da bodo odgovori zgledali mehani~ni ali obrambni. Ko bodo star{i za~utili, da jih svetovalec za integracijo ne misli kriviti za invalidnost njihovega otroka, bodo bolj spro{~eni v pogovoru o svojem izvoru.  Svetovalec mora okrepiti njihove `elje v zvezi z otrokom in jih deliti z njimi. Vpra{a lahko: “Kaj si `elite za svojega otroka?�  V~asih bodo star{i te`ko na{li prave besede, da bi z njimi izrazili svoje `elje. Nikar jih ne priganjajte in jim ne polagajte besed na jezik. Sprejmite, kar so vam sami pripravljeni povedati. Povejte star{em, da bodo la`je ubesedili svoje `elje, ~e bodo o tem ve~krat govorili. Dogovorite se, da lahko ponovno vpra{ate po njihovih `eljah v zvezi z otrokom kdaj drugi~.

Pazite! * To ni postopek, ki bi mu sledili v vseh to~kah od za~etka do konca. Je le spisek vpra{anj, za katera morate sami najti svoj na~in, kako jih boste postavili in kako se boste o njih pogovorili. Kdaj, kje, s katerimi besedami in v kak{nem vrstnem redu boste postavljali vpra{anja, je odvisno od stanja v dru`ini, od odnosa dru`ine do vas in od va{ega osebnega stila. Tega ni treba storiti na uradnem sre~anju. Pogovor za kuhinjsko mizo ali med vo`njo v avtomobilu bo morda bolje slu`il namenu. Razmislite in naredite na~rt sre~anja za vsako dru`ino posebej.

/ 15


Razjasnite namere dru`ine ...

 V~asih star{i la`je kakor zakoncu ali otrokom zaupajo svoje `elje tujcu, mogo~e svetovalcu za integracijo. To pa zato, ker se bojijo, da jih bodo njihove `elje lo~ile od ostalih ~lanov dru`ine. Skupaj z njimi posku{ajte najti na~in, da bodo lahko varno izra`ali svoje `elje. Izra`ene razlike lahko spo{tujemo, jih upo{tevamo in jih posku{amo uskladiti; skrite razlike nas iz~rpavajo.  Slabe izku{nje z ljudmi, ki naj bi jim pomagali, star{e velikokrat vodijo v nemo~. Odlo~itev, da bodo njihova pri~akovanja nizka, je le obramba pred bole~im razo~aranjem. ^lovek, ki se po~uti nemo~nega, lahko tudi ostale ~lane dru`ine odvrne od izra`anja njihovih sanj in `elja po vklju~evanju otroka s posebnimi potrebami v redno {olo. In to vse iz zaskrbljenosti, da ne bi bil zaradi zavrnitve kdo prizadet. Povezovanje v delovne skupine lahko ljudem pomaga spremeniti odlo~itev, da bodo zatrli svoje `elje in nehali ukrepati. Tudi nasvet nekoga, ki ga ~lovek spo{tuje, lahko zelo pomaga. Bojazni

 Uzavestite njihove strahove z vpra{anji: “Katera je va{a najve~ja bojazen v zvezi z otrokom? ^esa se najbolj bojite?” Bojazni pojasnite kot odraz ljubezni in skrbi za otroka, ki je zaradi predsodkov dru`be {e posebej ranljiv. Zaradi teh bojazni potrebuje vsak otrok s posebnimi potrebami varnost, ki jo daje pripadnost isti skupini, kjer so tudi otroci brez posebnih potreb, kjer se bo lahko spoznal in spoprijateljil z nekaterimi od njih.  Ubeseditev bojazni je lahko zelo ~ustvena. Ne be`ite pred ~ustvi. Ne dajajte la`nih zagotovil. Pozorno poslu{ajte. Po~akajte.  V~asih se poslu{alcu zdi, da star{i izra`ajo svoje bojazni povr{no. Ne pritiskajte nanje (“Tega ne mislite resno.”) in ne odpravite tistega, kar vam povedo, z besedami: “Zakaj vas skrbi zaradi tak{nih malenkosti?” Spo{tljivo prisluhnite.

Zanimanja, `elje in nadarjenost

16

/

 Ugotovite mnenje star{ev o njihovem otroku z vpra{anji: “Kdo je va{ otrok? Kaj ga zanima, kaj ima rad in za kaj je nadarjen? S katerimi besedami lahko opi{ete otrokovo enkratnost?”


Razjasnite namere dru`ine ...

Potrebe

 Ugotovite, katere so po mnenju star{ev otrokove posebne potrebe. Vpra{ajte jih: “Kaj va{ otrok najbolj potrebuje? Katere oblike podpore in pomo~i so zanj najbolj u~inkovite?”  Nekateri star{i odgovorijo na ta vpra{anja samo za sedanjost, drugi gledajo tudi v prihodnost. Pazljivo jih poslu{ajte in se prepri~ajte, ~e ste pravilno razumeli, kar so vam povedali. Nato preusmerite njihovo pozornost. Na primer: “Pravite, da mora va{ otrok izbolj{ati komuniciranje. Za to bo verjetno treba kar precej ~asa. Kako pa komunicira z vami zdaj?”  Nekateri star{i odgovarjajo s strokovnimi izrazi. To me{anje strokovnih pojmov s potrebami lahko oslabi `eljo dru`ine po vklju~evanju otroka. Prepri~ajte se, ~e ste prav razumeli, kar so vam povedali. Priskrbite si dovoljenje, da postavite {e nekaj vpra{anj. Na primer: “Kaj bo lahko va{ otrok delal, ~esar zdaj ne more, ~e bo dele`en logopedske obravnave, ki jo potrebuje?” Z razjasnjevanjem takih vpra{anj boste odprli vrata alternativnim na~inom odkrivanja dejanskih potreb.

Predstava o vklju~evanju

Informacije in stiki

Tveganja in stro{ki

 Oblikujte predstavo o vklju~evanju njihove dru`ine z vpra{anjem: “Kaj se bo po va{em mnenju dogajalo, ko bo va{ otrok vklju~en v redni oddelek {ole va{ega {olskega okoli{a?” Star{e je treba opogumiti, da bodo pri odgovarjanju domiselni in natan~ni. Kako jim zveni vklju~evanje? Kako jim di{i? Katere dobre stvari se zgodijo?  Pomagajte jim oblikovati jasnej{o in bolj realisti~no predstavo o razredu, v katerega so vklju~eni vsi otroci. Ugotovite, kak{ne informacije potrebujejo, in jim povejte, kaj se dogaja drugod. Dogovorite se za obiske, telefonske pogovore in dopisovanje s star{i, ki so `e malo dlje na poti vklju~evanja svojega otroka s posebnimi potrebami v redno {olo. Spodbujajte vklju~evanje v delovne skupine, podpirajte navzo~nost pri pogovorih in konferencah. Star{em priskrbite video filme, kasete in pismene informacije.  Preverite odlo~enost dru`ine z vpra{anji: “^esa se bojite pri vklju~evanju? Kak{na so tveganja pri vklju~evanju va{ega otroka v redno {olo? Kak{ne te`ave utegne to povzro~iti? ^emu se boste morda morali odre~i? Koliko bi to lahko

/ 17


Razjasnite namere dru`ine ...

stalo? Kak{ne koristi pri~akujete? Koliko ~asa, mislite, bo trajalo, da boste ob~utili prednosti?  ^e se vam to zdi odvra~anje dru`ine od vklju~evanja, se spomnite, kaj je cilj svetovalca za integracijo: pomo~ dru`inam pri vklju~evanju njihovih otrok v redne oddelke {ol in ne ponujanje vklju~evanja kot lahke re{itve. V ve~ini primerov bodo morale dru`ine veliko delati, da bodo dosegle, kar si `elijo. V takem pogovoru se lahko predvidijo nekatere resni~ne te`ave, ki jih ~akajo.  Sistemati~no zbirajte vse informacije o tem, ~esa se dru`ina boji, kje so tveganja in kak{ni bodo stro{ki. Potem pa vpra{ajte: “Kako lahko vse te stvari okrepijo na{ na~rt? Katere od teh stvari lahko spremenimo? Kako lahko prepre~imo katere od teh te`av? Kako se bomo najbolje pripravili na te`ave, ki se jim ni mogo~e izogniti?”  Star{i morajo biti pripravljeni na to, da se bo morda treba odpovedati nekaterim terapijam v ~asu pouka. V posebnih razredih in {olah je celoten urnik in razpored osebja pogosto prilagojen tako, da omogo~a kraj{e vsakodnevne ali tedenske individualne obravnave. Ponavadi je nerazumno pri~akovati, da bo tudi pouk v rednih oddelkih prilagojen tak{nim aktivnostim.  Mogo~e bodo morali star{i poiskati druge re{itve za varstvo po pouku, za posebne prevoze in poletne programe, ~e so te dejavnosti v {olskem okoli{u vezane na posebno izobra`evanje.  Zagotovite star{em, da ni ni~ narobe, ~e so prestra{eni. ^e ~lovek ne be`i pred strahovi in se jim ne prepu{~a, ampak se je z njimi pripravljen soo~iti, lahko ti strahovi pozitivno vplivajo na re{evanje problemov. Sposobnosti dru`ine

Ponovno preverite odlo~enost

18

/

 Potrdite sposobnosti dru`ine za akcijo z vpra{anjem: “Kak{no mo~ in katere sposobnosti ima va{a dru`ina, da vztraja pri vklju~evanju svojega otroka v redno {olo?” Upo{tevajte odnose v dru`ini, prijatelje, pripadnosti, izku{nje pri soo~anju s problemi in njihovo re{evanje, ~as, pomo~ izven dru`ine, delovne skupine ipd.  Potrdite namen dru`ine, da bodo za svojega otroka dosegli vklju~evanje v redni oddelek z vpra{anjem: “Se `elite z


Razjasnite namere dru`ine ...

dru`ino posvetiti nalogi, da vklju~ite svojega otroka v redni oddelek? Ste pripravljeni trdo delati, da dose`ete vklju~evanje? Zakaj si `elite vklju~evanje svoje dru`ine?”  Nekatere dru`ine imajo navado, da take trenutke proslavijo, recimo s slovesno ve~erjo, z buteljko vina, objemom, molitvijo. To je prilo`nost, da se mo~ take navade izkoristi.  Spodbujajte star{e, naj povedo svojim prijateljem, sorodnikom in drugim ljudem, s katerimi je dru`ina posebej povezana (dru`inski zdravnik, duhovnik), kaj so se odlo~ili glede svojega otroka in zakaj. Prosijo naj jih za pomo~ in podporo. To bo pritegnilo pomo~ in osvetlilo mo`ne probleme. To je hkrati tudi dobra prilo`nost za star{e, da vadijo v odgovarjanju na vpra{anja, ki jim jih bodo {e ne{tetokrat postavili, preden bo vklju~itev v {olo dose`ena. Opozorite jih, da jih ne bo vsakdo razumel ali se strinjal z njimi. Naslednji koraki

 Akcijo spodbudite z vpra{anjem: “Kaj je naslednji korak?” Povejte star{em, da ste jim pripravljeni pomagati: “Kaj potrebujete od mene, da boste storili naslednji korak?”  Sodelujte z dru`ino pri graditvi sistema podpore. Dru`inskim ~lanom pomagajte spoznati in zbrati pomo~ ljudi, ki jih lahko podprejo in jim nudijo prakti~no pomo~.

Razmislite

 



^e se le da, v dru`inski pogovor vklju~ite tudi otrokove odgovore na vpra{anja. Nekateri star{i ne `elijo, da bi v pogovorih o vklju~evanju otroka s posebnimi potrebami v redno {olo sodelovali tudi njegovi bratje in sestre. ^e je tako, je nadvse pomembno, da poi{~ete na~in, kako jih lahko vpletete kasneje, ko bodo star{i `e sprejeli odlo~itev za vklju~evanje. Svetovalec za integracijo mora posvetiti dovolj ~asa u~encu s posebnimi potrebami in njegovim star{em, da jih bo bolje spoznal in si pridobil njihovo zaupanje.

/ 19


Razjasnite namere dru`ine ... 





20

/

Svetovalec za integracijo mora dru`ini jasno razlo`iti, kaj lahko od njega pri~akujejo in ~esa ne. V~asih dru`ine mislijo, da je vklju~evanje njihovega otroka v redno {olo nekaj, kar bo za njih dosegel svetovalec. Pa ni tako. Pri vklju~evanju jim svetovalec lahko le pomaga, seveda ~e so ravnatelj {ole in u~itelji pripravljeni sodelovati. Za dru`ino z otrokom, ki potrebuje veliko pozornosti in skrbi, je pomembno, koliko je dru`ina sama pripravljena pomagati, koliko prakti~ne podpore lahko pri~akuje od prijateljev in javnih programov za pomo~ dru`inam. U~enje vklju~evanja zahteva svoj ~as. Vklju~evanje zahteva svoj ~as. Pripadnost delovni skupini zahteva svoj ~as. Ko govorimo o mo`nih stro{kih in razli~nih dejavnikih, je pametno razmisliti o sosedski pomo~i in javnih programih za pomo~ dru`inam. ^im bolj{e izku{nje ima {ola z vklju~evanjem vseh otrok, tem manj{i stro{ki in zahteve bodo postavljene pred dru`ino. Kadar {ola podpira vklju~evanje vseh otrok, se dru`inam ne bo treba boriti za dru`bene spremembe. Kljub temu pa bo dru`ina {e vedno imela nenadomestljivo vlogo v procesu akcije vklju~evanja.


Poslu{ajmo otroka Judith Snow in David Hasbury

Iz `elja in upov, ki jih imajo star{i za svojega otroka, prihaja mo~, iz katere raste skupnost, ki vklju~uje vse ljudi. Toda prav tako so pomembni tudi napotki za izgradnjo take skupnosti, ki jih daje izklju~en otrok s svojimi `eljami in hrepenenji. Morda to na za~etku ne bo samo po sebi razumljivo, toda v resnici je to ~isto preprosto. Vsakdo od nas sanja enake sanje. @elimo si, da bi imeli prijatelje, da bi bili ljubljeni, da bi se ukvarjali z zanimivimi stvarmi; `elimo si ~utiti, da smo pomembni, da na{e `ivljenje ni zapravljeno; upamo, da bomo zdravi, varni, `elimo si zasebnosti in intimnosti. Hkrati pa ima vsak od nas povsem svojo predstavo o teh `eljah. Nekdo si `eli prijatelje, da bi {el z njimi smu~at; kdo drug bo raje igral {ah ali razpravljal o politiki. Nekdo ima rad dolge sprehode po gozdu, drug se la`je sprosti v mno`ici. ^e `elimo vedeti, kako resni~no ustre~i `eljam nekoga, moramo poznati njegovo zgodbo; vzeti si moramo ~as in prisluhniti njegovim mislim. ^loveka moramo spremljati pri vsakdanjem `ivljenju, v vseh vsakodnevnih dejavnostih, ki oblikujejo tok njegovih `elja. Ko se nekdo pribli`a uresni~itvi svojih `elja in ko je vklju~en v dejavnosti, ki mu pomagajo razumeti njegove `elje, postane on ali ona dar za vse ostale. Z drugimi besedami: oseba postane vznemirljiv tovari{ pri smu~anju, spodbujajo~ igralec {aha, prijetna dru`ba za pohajkovanje ali karkoli `e. Skupnost, ki bo vklju~evala vse ljudi, je mogo~e oblikovati samo na trdnih temeljih `elja izklju~enega otroka. Zato jim je treba prisluhniti, jih razumeti in uresni~evati v vsakodnevnem `ivljenju. Tako bo otrok postal dar za vse ostale, vsi ostali pa bodo postali dar zanj. Zato je nujno, da tisti, ki gradi mostove med vklju~enimi in izklju~enimi ali oblikuje skupnost, prisluhne otrokovim `eljam in njegovim predstavam, kako bi se te `elje najla`je uresni~ile. Tudi ~e se nam predstave zdijo povsem nerealne, moramo narediti korak v smeri, ki jo naka`e otrok. [e tako majhni koraki nudijo otroku mo`nost, da spozna razmerje med `eljami in realnostjo. To bo isto~asno oblikovalo otrokove `elje, njegovo nadarjenost in pripravljenost dru`be, da ga sprejme. Tako pridobljeno poznavanje in razumevanje otroka bo omogo~ilo tistemu, ki gradi mostove, dru`ini itd., da o otroku ne bodo ve~ govorili kot o osebi z invalidnostjo, temve~ kot o nekom, ki ima `elje in goji upe za svojo prihodnost ter je sposoben sam prispevati k uresni~itvi le teh. ^e ljudje v skupnosti razumejo in poznajo ~lovekove sposobnosti, la`je ugotovijo, na kak{en na~in lahko vsak posameznik resni~no pripomore k oblikovanju zna~aja in kvalitete skupnosti.

/ 21


Pritegnite k sodelovanju ravnatelja okoli{ke {ole Vklju~evanje otroka s posebnimi potrebami v redni oddelek vodi naravnost do vrat ravnateljeve pisarne v {oli va{ega {olskega okoli{a. Ravnateljeva vloga

Ravnatelj je preko sveta {ole odgovoren javnosti za dobro in kvalitetno {olanje vsakega u~enca v {oli. Brez ravnateljevega dovoljenja je vklju~evanje otroka s posebnimi potrebami v {olo prakti~no nemogo~e; njegovo dovoljenje je predpogoj za vklju~evanje. ^e ravnatelj aktivno vodi {olo in usmerja svoja prizadevanja k izbolj{anju kvalitete, so stvari bolj{e za u~itelje, u~ence in star{e, ki se jih izobra`evanje ti~e. Le ravnateljeva aktivna podpora bo omogo~ila vklju~evanje otroka s posebnimi potrebami v {olo. Noben ravnatelj ne trpi zaradi pomanjkanja pomembnih stvari, ki jih je treba postoriti ali zahtevajo njegovo pozornost. Taka je pa~ narava njihovega dela. Pomembno je, da postavite svojo za~etno zahtevo tako, da ne zapravljate ravnateljevega ~asa po nepotrebnem. Ne morete zahtevati, da bo odrinil na stran vse druge nere{ene stvari in se v celoti posvetil novemu problemu. [e posebno, ~e se mu bo zdelo, da je ta problem odgovornost specialnih pedagogov. Pri~akujete pa lahko pozoren premislek in pravo~asen odziv na svoj predlog za oddelek, ki bi vklju~eval tudi otroke s posebnimi potrebami. Ravnatelj ne more zahtevati, da odstopite od svoje upravi~ene in razumne zahteve zgolj zato, ker si je izbral prete`ko slu`bo.

22

/


Pritegnite ravnatelja ...

Cilj

Koraki

Zbirajte informacije

Cilj tega dela akcije vklju~evanja je dobiti ravnateljev pristanek na vklju~evanje do sedaj izklju~enega u~enca v redni oddelek z vso potrebno podporo. Izbrati morate dobre u~itelje*, ki bodo vklju~evanje izpeljali.

 Naredite na~rt. Naj vam ne bo `al ~asa za pripravo prvega sre~anja z ravnateljem.  Pozanimajte se o {oli, ravnatelju in {olskem sistemu. Si {e kdo na {oli ali v va{em {olskem okoli{u prizadeva za vklju~evanje otroka s posebnimi potrebami? Kaj se je zgodilo s temi prizadevanji? Kak{en odnos ima do vklju~evanja otrok s posebnimi potrebami svet {ole? Na kak{en na~in si ravnatelj trenutno prizadeva izbolj{ati kvaliteto {ole in kako lahko v ta prizadevanja vklju~ite svojo zahtevo? Na kak{en na~in ravnatelj sprejema odlo~itve?  Svetovalec za integracijo ali star{i lahko dobijo veliko podatkov o {oli in okoli{u od sosedov, ki so aktivno vklju~eni v {olske zadeve, ali od prijateljev in sosedov, ki so u~itelji ali delajo na {oli. Ne poizvedujte brez ravnateljeve vednosti.

Vaja

Zahtevajte

 Ponavljajte svoj nastop. Malokomu je prijetno vstopiti v ravnateljevo pisarno s pro{njo ali zahtevo. Razmislite, kaj `elite povedati, in vadite, kako boste to rekli. Poskusite predvideti, na katera vpra{anja bo ravnatelj najbr` pomislil, in se odlo~ite, kako boste nanje odgovorili. Zaprosite svetovalca za integracijo ali prijatelja, da prevzame vlogo ravnatelja, in z njim vadite pogovor. Vadite sestanek tako dolgo, da boste spro{~eni.  Jasno in preprosto zahtevajte to~no to, kar si `elite: vklju~evanje to~no dolo~enega otroka s posebnimi potrebami v redni oddelek, kjer bo skupaj z drugimi u~enci svoje starosti.

* [tevilo u~iteljev, ki jih ima u~enec, je odvisno od {ole. Nekatere {ole imajo `e na razredni stopnji u~itelje za likovno, glasbeno in telesno vzgojo. Ne pozabite nanje. Starej{i u~enci pa imajo ponavadi `e tako bolj zapleten urnik in ve~ u~iteljev.

/ 23


Pritegnite ravnatelja ...

 Ne razvodenite svoje zahteve iz strahu pred neuspehom in ne zahtevajte ve~, kot si `elite samo zato, da si izbolj{ate svojo pogajalsko pozicijo.  Opi{ite otroka s posebnimi potrebami takega, kot v resnici je. Hkrati pa povsem jasno povejte, kak{no pomo~ bo otrok najverjetneje potreboval. Pojasnite, kak{na sredstva so na razpolago za tako pomo~. Poudarite, kako pomembno je, da ravnatelj, u~itelji in u~enci delajo skupaj.  Pojasnite, zakaj je ta sprememba za vas in va{ega otroka pomembna. In zakaj je pomembna za {olo.  Povabite ravnatelja, da se spozna z va{im otrokom. Vloga star{ev

 Star{i so tisti, ki zahtevajo vklju~evanje svojega otroka v redno {olo. Star{i in ne svetovalec za integracijo so ravnateljevi sogovorniki.  Za vsak primer posebej se odlo~ite, ali naj bo na prvem sestanku z ravnateljem prisoten tudi svetovalec za integracijo.

Vloga svetovalca

 ^e bo svetovalec za integracijo prisoten, ne pozabite jasno opredeliti njegove vloge: v prvi vrsti je pomo~nik dru`ine, ki je pripravljen pomagati tudi ravnatelju, u~iteljem in u~encem, da sprejmejo medse otroka s posebnimi potrebami. Ravnatelj mora svetovalca videti kot mo`nega zaveznika na poti k bolj{emu izobra`evanju in ne kot nasprotnika.  Bodite pripravljeni na vpra{anja glede vloge svetovalca. Ali svetovalec za integracijo pri~akuje od {ole pla~ilo za svojo pomo~? Takoj{nje pla~ilo svetovalcu za integracijo, ki se prvi~ vklju~uje v delo na {oli, vso stvar mo~no zaplete.

Ravnateljev odziv

24

/

 Pri~akujte pozitiven odgovor, ~eprav ni nujno, da ga boste dobili takoj. Nekateri ravnatelji bodo po kratkih pogajanjih pristali na vklju~evanje otroka s posebnimi potrebami v svojo {olo. Ve~ina jih ima vpra{anja. Ve~inoma potrebujejo ~as za premislek in posvet z osebjem, svetom {ole in supervizorji. Ne pri~akujte `e vnaprej, da bo ravnatelj va{


Pritegnite ravnatelja ...

sovra`nik. Naj vam odzivi na va{o zahtevo povejo, ali imate pred sabo nasprotnika ali ne. Ne grozite.  Ne bodite presene~eni ali u`aljeni, ~e vam bo ravnatelj predlagal posebno izobra`evanje. Kot ve~ina vseh ljudi tudi ve~ina ravnateljev predvideva, da otroci s posebnimi potrebami sodijo v posebne oddelke. Razlo`ite mu, zakaj ste se raje obrnili na ravnatelja {ole, ki je v va{em {olskem okoli{u in ne na ustanovo za posebno izobra`evanje. Ponudite mu stike z ljudmi in informacije o {olah, ki otroke s posebnimi potrebami `e vklju~ujejo v redne oddelke. Toda ne zasujte ga s papirji ali video filmi.  ^e ravnatelj re~e ne, ugotovite zakaj. Vpra{ajte, kaj bi lahko spremenilo to odlo~itev. ^e ravnatelj odklanja nadaljnji razgovor, je dobro, ~e poznate svoje mo`nosti za prito`bo. Ravnatelju povejte, kaj boste storili, da boste svojo zahtevo speljali do konca.. Pustite odprta vrata za nadaljnji pogovor. Ne zapravite vseh mo`nosti za dober odnos z gro`njami in u`aljenostjo. Izberite u~itelja

 Ko ravnatelj pristane na vklju~evanje, se spoznajte z u~itelji, ki bodo u~enca s posebnimi potrebami sprejeli v svoj oddelek.  U~enec s posebnimi potrebami mora biti med u~enci iste starosti.  U~enec s posebnimi potrebami mora biti pri najbolj{ih u~iteljih, pri ljudeh, v katere ima ravnatelj zaupanje.  V velikih {olah, kjer imajo u~enci zapletene urnike, je ponavadi smiselno, da se med {olskim osebjem dolo~i odgovornega, ki bo imel pregled nad celotnim u~en~evim dnevom.  Opredelite, kako in kaj bodo prispevali specialni pedagogi. V nekaterih {olskih koli{ih delajo specialni pedagogi na drugem podro~ju izobra`evalnega sistema kot u~itelji {ole iz va{ega {olskega okoli{a. Morda se bo treba o njihovem delu posebej dogovarjati.  Ugotovite, ali bo u~enec v razredu potreboval pomo~ odrasle osebe in zagotovite pomo~ pri u~enju ali osebnega pomo~nika, kar bo pa~ potrebno.

/ 25


Pritegnite ravnatelja ...

 Dogovorite se, kako bo svetovalec za integracijo sodeloval z ravnateljem, u~itelji in u~enci. Za~nite razgovor s ponovnim pregledom, kaj je potrebno, da bi bilo vklju~evanje otroka s posebnimi potrebami v redno {olo uspe{no.

Razmislite Sodelujejo naj tudi specialni pedagogi

Delajte skupaj z ostalimi dru`inami

Upo{tevajte ravnateljevo zaskrbljenost







Nekateri specialni pedagogi gledajo na izobra`evanje u~encev s posebnimi potrebami kot na svojo lastnino. Ponekod o izobra`evanju otrok s posebnimi potrebami odlo~a strokovni tim. ^e u~enec `e hodi v poseben oddelek, pazljivo razmislite, kako se boste lotili mo`nih te`av. Ko boste izbirali najbolj{i na~in, da se pogovorite s strokovnim timom, pretehtajte vse mo`ne slabosti in prednosti vsake alternative. S pro{njo za dovoljenje pustite preve~ stvari v njihovih rokah; ~e jim sploh ne poveste o namenu dru`ine, da spremeni na~in izobra`evanja, to lahko pripelje do zamere; ~e jim poveste prezgodaj, utegne kdo drug govoriti z ravnateljem pred vami. ^e si ve~ kot ena dru`ina prizadeva za vklju~evanje otrok s posebnimi potrebami v isto {olo, je pametno, da uskladite svoja prizadevanja. Odlo~ite se, ali je bolje, da se prvi~ pogovarjate z ravnateljem kot skupina, ali vsak posebej. Premislite mo`nosti za skupno delovanje. Ugotovite, kje bi med dru`inami lahko pri{lo do konfliktov in razmislite, kako bi jih lahko re{ili. Pri~akujte, da se bo ravnatelj spra{eval, kaj se skriva za va{o zahtevo. Ni va`no, ali bo ravnatelj naravnost vpra{al ali ne, posku{al bo kar najve~ izvedeti o politiki vklju~evanja. Kdo stoji za tem? Ali resni~no ne `elijo ne~esa drugega kot to, za kar prosijo? Ali gre za en, izjemen primer, ali pa mu bodo sledile {e druge zahteve? Kak{ne so v tem koristi za mojo {olo? Kdo temu nasprotuje in zakaj? Kako mo~no bo nasprotovanje? Kako lahko podpiranje tega {koduje moji {oli? Ne zavrnite ravnatelja, ~e{ politizira. Politika pomeni uravnavanje konfliktnih zahtev in nasprotujo~ih si ciljev z omejenimi sredstvi; to je v veliki meri delo vsakega uspe{nega voditelja. Kvaliteta vklju~evanja vseh otrok v redno {olo je odvisna od ravnateljevih sposobnosti obvladovanja teh

26

/


Pritegnite ravnatelja ...

vpra{anj. Verjetno bo ravnatelj potreboval nekaj ~asa, da najde odgovore. Pomagate mu lahko tako, da se vra~ate na problem in o njem razpravljate. Prosite za natan~no tisto, kar si `elite, in to, kar ho~ete, naj bo vedno v sredi{~u va{ih razgovorov. Sku{ajte zvedeti vpra{anja in pomisleke. V svojih odgovorih bodite iskreni. Ponudite povezovanje z ljudmi, ki lahko pomagajo. Ne pozabite svojih ciljev



Va{ minimalen cilj je dobiti ravnateljevo dovoljenje, da se u~enec sprejme v redni oddelek. Va{ najvi{ji cilj pa je ustvariti navdu{enje za {olo, ki bi vklju~evala vse otroke, in ustrezno podporo taki {oli. Va{a sposobnost za razvijanje dobrih delovnih odnosov, ki temeljijo na razdelitvi obveznosti, bo s~asoma pokazala, koliko se boste pribli`ali najvi{jemu cilju. Upo{tevajte pomen dobrih odnosov, ko boste na~rtovali strategijo: bodite samozavestni, ne povle~eni sami vase in u`aljeni; ne grozite, razen ~e vas ravnatelj v to prisili. Nikoli ne grozite, ~e gro`nje niste pripravljeni izpeljati. ^e uspete s prito`bo in mora ravnatelj pristati na va{o zahtevo, se uprite zmagoslavju in trezno nadaljujte z akcijo vklju~evanja.

^e je odgovor ne... Ne odstopite od akcije in se u~ite tudi iz poraza



V redu je, ~e ste jezni. V redu je, ~e jokate. In dobro je imeti prijatelje, s katerimi boste lahko delili poraz. Nato se vpra{ajte: “Ali je dru`ina pripravljena nadaljevati boj za vklju~evanje svojega otroka v redno {olo?” ^e je, se vpra{ajte, kaj se lahko nau~ite iz neuspeha. Potem se odlo~ite, kaj boste storili. Mo`nosti je ve~.  Poi{~ite drugo {olo, ki bi lahko bila bolj dovzetna za vklju~evanje vseh otrok v svoje oddelke – morda verska ali zasebna {ola – in pojdite na razgovor k ravnatelju te {ole.  [e bolj se potrudite pri povezovanju z ostalimi star{i iz {olskega okoli{a, ki si tudi `elijo vklju~iti svojega otroka s posebnimi potrebami v redno {olo.  Tesneje se pove`ite s {ir{im gibanjem za vklju~evanje vseh otrok v redne {ole, kjer lahko dobite dodatno podporo, nove zamisli in informacije o pokrajinski in dr`avni strategiji.

/ 27


Pritegnite ravnatelja ...

 Osve{~ajte javnost o problemu integracije, mogo~e s pripravo javnih sre~anj z ljudmi iz {ol, ki otroke s posebnimi potrebami `e vklju~ujejo; spro`ite to vpra{anje ob volitvah v svet {ole.  Vzemite si ~as, da zberete novo energijo.  Posvetite se integraciji otroka izven {ole.  Poi{~ite si pravno pomo~. Poi{~ite nasvet o zakonskem postopku

1

28

/



Vklju~evanje je zakonito, toda ni {e jasno, pod katerimi pogoji je to zakonsko izterljiva pravica. ^e ste se odlo~ili, da boste vlo`ili prito`bo pri varuhu ~lovekovih pravic ali na sodi{~e, si pri star{ih, ki so to `e storili, preskrbite informacije o tem, kaj lahko pri~akujete. Poi{~ite nasvet pravnikov, ki so na teko~em s stalno spreminjajo~o se zakonodajo.1

Novo slovensko {olsko zakonodajo smo predstavili v dodatku k priro~niku, vendar pa klju~ni zakon s podro~ja izobra`evanja otrok s posebnimi potrebami {e ni sprejet.


Pritegnite k sodelovanju u~itelja U~itelji imajo v rokah klju~ do vklju~evanja do sedaj izklju~enega u~enca. Vklju~evanje tega otroka v redni oddelek ne zahteva od u~iteljev nobenih dodatnih sposobnosti, ~eprav tega morda ne verjamejo, dokler vklju~evanja ne izkusijo sami. Vklju~evanje zahteva samo tiste sposobnosti, ki u~itelje naredijo dobre u~itelje za vse u~ence. Vsi dobri u~itelji znajo... Kaj znajo dobri u~itelji?

... odzvati se individualnim razlikam med u~enci s prilagajanjem u~nega programa in njegove izvedbe, kar omogo~a tudi u~encu s posebnimi potrebami, da se u~i v njihovem razredu. ... pritegniti vse u~ence v razredu k delu z uporabo razli~nih metod, ki u~encu s posebnimi potrebami omogo~ajo, da postane pri u~enju aktiven. ... ustvariti varno okolje, ki spodbuja odgovornost in sodelovanje med u~enci; to bo prej izklju~enemu u~encu omogo~ilo, da postane ~lan razredne skupnosti. ... sodelovati in u~inkovito deliti naloge s svojimi pomo~niki; tako bo u~enec, ki potrebuje dodatno pomo~ odrasle osebe ali so{olca, vklju~en in ne izoliran, ker potrebuje pomo~. ... dobro izkoristiti pomo~ ljudi, ne da bi pri tem pozabili na svojo odgovornost do razreda; to vsem u~encem omogo~a, da izkoristijo dele`, ki ga prispevajo specialni pedagogi in terapevti. ... s sodelavci zgraditi mre`e, ki bodo obnovile ob~utek smiselnosti njihovega dela in zagotovile medsebojno pomo~ pri re{evanju problemov; to bo u~encu, ki predstavlja izziv za u~itelje in njihove sposobnosti, omogo~ilo izkoristiti izku{nje mnogih dobrih u~iteljev. ... pove~ati svoj repertoar ve{~in in sposobnosti; tako u~enec s posebnimi potrebami postane spodbuda za u~iteljev lastni razvoj. Mnogi dobri u~itelji, ki smo jih sre~ali, se sami sebi ne zdijo sposobni u~iti otroke s posebnimi potrebami. Le redki so

/ 29


Pritegnite u~itelja ...

razmi{ljali o vklju~evanju, pa {e ti so ugotovili, da je vklju~evanje nemogo~e. Ponavadi vklju~evanje kot mo`nost sploh ni pri{lo na dan, ker jim nikoli nih~e ni rekel, naj se vpra{ajo, ali je splo{no mnenje o otrocih s posebnimi potrebami pravilno. Njihove izku{nje v ve~ini u~iteljskih izobra`evalnih programov in ve~ini {olskih sistemov so le okrepile prepri~anje, da je izklju~evanje in izolacija naravna stvar. Vsakdanje izku{nje in prepri~evanje zagovornikov posebnega izobra`evanja so jih nau~ili ... Obi~ajni nesporazumi

... da otroci s posebnimi potrebami predstavljajo skupino, ki krepko presega druga~nost, ki se ji u~itelji {e lahko prilagodijo; ... da se otroci s posebnimi potrebami nau~ijo zelo malo celo s posebnimi u~nimi metodami in se ne nau~ijo ni~esar z obi~ajnim {olski pristopom; ... da potrebujejo neprestano pozornost odrasle osebe in morajo biti zato v zelo majhnih oddelkih; ... da iz~rpavajo u~iteljevo energijo, odvrnejo in prestra{ijo vsakogar razen res posebnih ljudi; ... da potrebujejo toliko posebne pozornosti, da so zaradi tega prikraj{ani drugi, sposobnej{i u~enci; ... da potrebujejo visoko specializirane izobra`evalne in terapevtske prijeme, ki se jih u~itelj ne more nau~iti, ne da bi pri tem menjal svoj poklic; ... da jih bodo otroci brez posebnih potreb zavra~ali, jih zasmehovali in izkori{~ali, ~e bodo kdaj pri{li v stik z njimi; ... da se najbolje po~utijo v dru`bi “s sebi enakimi� – s ~imer ljudje mislijo druge otroke s posebnimi potrebami – kajti stalne zavrnitve in ponavljajo~i se neuspehi pri doseganju ~esarkoli bi o{kodovali njihovo predstavo o samih sebi; ... da `e tako dobijo ve~ pomo~i pri izobra`evanju kot u~enci brez posebnih potreb. S takimi mislimi v ozadju ni ~udno, da se mnogim dobrim u~iteljem zdi zahteva po vklju~evanju otroka s posebnimi potrebami v redni oddelek vsaj na za~etku ~udna.

30

/


Pritegnite u~itelja ...

Ne pozabite, da je pri vklju~evanju treba narediti prostor za dolo~enega u~enca, ki je bil do sedaj izklju~en, ne pa prenoviti razred za celo skupino novih u~encev. Osredoto~ite se! Dokler se dr`ite na~ela naravnih razmerij – kar pomeni, da ne zberete vseh u~encev s posebnimi potrebami iz razli~nih okoli{ev v eni {oli – je zaradi majhnega {tevila te`ko prizadetih skoraj nemogo~e, da bi moral kak{en u~itelj isto~asno poskrbeti za ve~ kot enega ali dva u~enca s posebnimi potrebami. Vklju~evanje dolo~enega otroka v ta oddelek to leto je druga~en problem kot priprava u~itelja na obravnavo cele vrste u~encev. Lahko si predstavljamo, kako bomo vklju~ili v redni oddelek Kristjana, ki ima rjave o~i in lase; precej te`je pa ob~utimo zaupanje vase kot u~itelja “avtisti~nih otrok�.

/ 31


Pritegnite u~itelja ...

Cilj

Koraki Predstavitev

Cilj tega dela akcije vklju~evanja je pridobiti u~itelja za sodelovanje pri vklju~evanju novega u~enca v oddelek za en mesec; u~itelju zagotovite vso potrebno podporo, da bo ta mesec uspe{en.

 Odlo~ite se za najbolj{i na~in, kako boste u~iteljem opisali u~enca s posebnimi potrebami. Razmislite o vpra{anjih, ki vam jih bodo u~itelji po vsej verjetnosti postavili. Pripravite kratek, natan~en opis u~enca in opi{ite vrsto pomo~i, ki jo bo u~enec najverjetneje potreboval.  U~en~eve slike lahko pomagajo poosebiti za~eten opis.  Razmislite o ~imprej{njem sre~anju med u~itelji in u~en~evimi star{i. Ravno star{i velikokrat najbolje razlo`ijo, kak{en pomen ima vklju~evanje v redno {olo za njihovega otroka. Pomembno je ~im prej za~eti z graditvijo zavezni{tva med dru`ino in u~itelji.  Razmislite o ~imprej{nji mo`nosti, da se u~itelji sre~ajo z u~encem. ^e u~enec pride v {olo, ali pa ~e u~itelj obi{~e u~enca na domu, je to za mnoge u~itelje veliko bolj{i za~etek kot opazovanje otroka v izoliranem oddelku skupaj z ostalimi zaznamovanimi otroki.  Uvodno na~rtovanje bo lahko {e bolj{e, ~e bo u~enca v razredu opazoval tudi svetovalec za integracijo, ali pa celo star{i.

Uvodno na~rtovanje

 Ko se je u~itelj spoznal z u~encem, se sestane z ravnateljem in svetovalcem za integracijo, ki ga vpra{ata: “Kaj bi potreboval, da sprejme{ tega u~enca v svoj razred?�  Mnogi u~itelji se po~utijo nepripravljene in `elijo videti podrobnej{a poro~ila o testiranjih ali programe posebnega izobra`evanja. Ne dajajte jim takih informacij. Najbolj{e mesto, da u~itelj spozna u~enca, je razred. Najbolj{i na~in, da u~itelj oceni u~en~eve posebne potrebe, je spoznavanje z u~encem v razredu.  V vsakr{ni razpravi bodite osredoto~eni na namen! Namen je, da novi u~enec postane pravi ~lan razreda, kjer bo

32

/


Pritegnite u~itelja ...

obravnavan enako kot ostali so{olci, s samo tistimi nujnimi prilagoditvami u~nega programa in rednega dela, ki so potrebne za njegovo sodelovanje. Namen ni, da bi razredni u~itelj postal strokovnjak za posebno izobra`evanje. Prav tako ni namen, da bi se so{olci spremenili v mlade terapevte.  Opi{ite, kako boste so{olce pritegnili k pripravi prijaznega sprejema novega u~enca.  Ko se pribli`no po enem mesecu u~itelj, so{olci in novi u~enec med seboj spoznajo, povejte u~itelju o izdelavi akcijskih na~rtov, ki ponujajo sistemati~no na~rtovanje u~en~evega u~nega programa.  Ugotovite, katere o~itne prilagoditve bodo potrebne pri pouku, in se pogovorite o vseh problemih, ki jih te prilagoditve prinesejo u~itelju.  Na~rtujte usposabljanje, ki bi ga u~itelj in so{olci potrebovali, da bi se lahko pravilno odzvali na u~en~eve posebne potrebe.  Pogovorite se o vlogi pomo~nika, ~e ga bo u~enec potreboval. Jasno povejte, da je pomo~nikova naloga zmanj{evati svojo neposredno pomo~ in spodbujati so{olce k sodelovanju. Pogovorite se o prispevku, ki ga lahko pomo~nik nudi vsem u~encem v razredu. @e na samem za~etku se izognite predstavi, da ima pomo~nik odgovornost do u~enca s posebnimi potrebami, u~itelj pa do ostalih u~encev.  Jasno opredelite vlogo specialnih pedagogov ali terapevtov. Biti morajo u~iteljevi pomo~niki. Odgovornost za izobra`evanje vseh u~encev v razredu, tudi za u~enca s posebnimi potrebami, nosi u~itelj. Novi u~enec ne pripada specialistom, ampak razredu.  Pogovorite se o vlogi in razpolo`ljivosti svetovalca za integracijo. Svetovalec je v pomo~ u~itelju, dru`ini, ravnatelju in u~encem. Svetovalec nudi svojo pomo~ pri re{evanju problemov vsakomur iz te skupine. U~itelj mora imeti svetoval~evo doma~o telefonsko {tevilko.

/ 33


Pritegnite u~itelja ...

 Ugotovite, kaj mora u~itelj {e vedeti; pogovorite se tudi o vseh ostalih potrebah, ki jih u~itelj ugotovi. Prilagoditve, ki so potrebne takoj

 Na~rtujte vse prilagoditve ali podporo, ki bi bile potrebne `e v prvem mesecu u~en~evega vklju~evanja v oddelek.  Ugotovite, kak{no usposabljanje je potrebno, da u~itelj in so{olci ne bodo v zadregi kako naj u~encu pomagajo. Na primer, ~e ima u~enec epilepti~ne napade, lahko medicinska sestra na prakti~en na~in poka`e, kako je treba v takih primerih pomagati. Usposabljanje mora biti: namenjeno dolo~enemu u~encu; nana{ati se mora na prakti~ne vsakodnevne odzive (to ne sme biti mini te~aj o cerebralni paralizi, temve~ prakti~na navodila, kako konkretno pomagati Mariji z invalidskega vozi~ka); voditi ga mora nekdo, ki je za to pristojen. Razmislite, da bi kot u~itelje teh lekcij uporabili u~enca ali njegove star{e.  Oblikujte in izdelajte potrebne fizi~ne prilagoditve; pritegnite k sodelovanju hi{nika ali u~ence tehni~nega pouka.  Zagotovite odraslega pomo~nika, ~e ga u~enec potrebuje. Pri izbiranju in odlo~anju za pomo~nika razmislite o njegovem prispevku za celoten razred prav tako kot o njegovem delu z novim u~encem.

Razmislite





34

/

Interna predstavitev integracije in pomena vklju~evanja vseh otrok v redne oddelke celotnemu u~nemu osebju lahko pomaga razviti pozitivno ozra~je; prav tako predstavitev svetu star{ev ali organizacijam u~encev. Tak{ne predstavitve so {e posebej u~inkovite, kadar jih skupaj pripravijo u~itelji, star{i in u~enci, ki imajo neposredne izku{nje z oddelki, ki vklju~ujejo tudi otroke s posebnimi potrebami. Najbolj u~inkovito je, kadar so ljudje z neposrednimi izku{njami osebno prisotni, v pomo~ pa so tudi video posnetki ali diapozitivi. Skupaj z ravnateljem se odlo~ite, kdaj naj bo ta prva predstavitev. Bo imela ve~ji vpliv pred vklju~evanjem u~enca s posebnimi potrebami ali po tem, ko bo u~enec `e nekaj ~asa v razredu? U~iteljem, ki jim je vklju~evanje novo, bodo dolo~ene stvari bolj jasne, pridobili bodo samozaupanje in prakti~ne informacije, ~e bodo imeli prilo`nost opazovati razred, ki `e


Pritegnite u~itelja ...

vklju~uje tudi otroke s posebnimi potrebami, in govoriti z u~iteljem ter u~enci. 







1

Nekateri u~enci z invalidnostjo veliko pridobijo od specializiranega pouka.1 To lahko pomeni u~enje posameznih ve{~in ali pa u~enje iz situacij v okolju izven {ole. Predlagamo, da se taki posebni dogovori prihranijo za ~as po prvem mesecu, ko se bodo u~itelj, so{olci in nov u~enec bolje spoznali. Zaskrbljenost ob vklju~evanju u~enca s posebnimi potrebami v redni oddelek lahko privede do nepotrebnega prilagajanja pouka in u~nega programa. Najbolj{e prilagoditve se razvijejo pri re{evanju vsakodnevnih problemov, ki se pojavljajo v razredu, hodniku ali na igri{~u. Ko u~itelj opravi najnujnej{e prilagoditve, ki so potrebne za samo prisotnost u~enca v razredu preko dneva, oceni potrebo po nadaljnjih prilagoditvah z opazovanjem u~en~evih reakcij. Pri~akujte, da bo trajalo nekaj ~asa, preden se bodo vsi navadili drug na drugega. Ne hitite z velikimi in trajnimi spremembami zaradi za~etnih potreb. U~itelje skrbi, da bodo zaradi vklju~evanja u~enca s posebnimi potrebami v razred so{olci prikraj{ani. Prav tako jih skrbi negativen odziv star{ev drugih u~encev. Ravnatelju, svetovalcu za integracijo in star{em mora biti jasno, da je cilj akcije vklju~evanja oblikovanje razreda, ki bo zadovoljil potrebe vsakega u~enca, ne samo u~enca s posebnimi potrebami. U~itelj mora vedeti, da ga bosta ravnatelj in svetovalec za vklju~evanje ves ~as podpirala in mu nudila prakti~no pomo~ pri ustvarjanju razreda, kjer se navzkri`ja med potrebami u~encev in napake ugotovijo in konstruktivno odpravijo. Ne pozabite, vsaka stvar potrebuje svoj ~as. ^e preve~ poveli~ujemo vklju~evanje, lahko pri~akovanje ~ude`ev spodnese u~iteljevo zaupanje. ^udovite stvari se zgodijo, ko vsak u~enec ob~uti pripadnost, ampak ponavadi se dogajajo postopoma. Spremembe postanejo o~itne {ele, ko vzamemo sedanji trenutek in z njim osvetlimo pretekli mesec, semester, leto. Spremembe pogosto la`je vidijo prilo`nostni opa-

U~enci s posebnimi potrebami imajo po novi {olski zakonodaji mo`nost prilagojenega izvajanja izobra`evalnih programov z dodatno strokovno pomo~jo, prilagojenih izobra`evalnih programov, oziroma posebnih programov vzgoje in izobra`evanja (12. ~l. Zakona o osnovni {oli).

/ 35


Pritegnite u~itelja ...

zovalci (ravnatelj ali svetovalec za integracijo) kot pa tisti, ki so vsak dan skupaj. Seveda nastopijo prelomnice, toda tak{ne prelomnice niso razlog za vklju~evanje. Razlog za vklju~evanje je zelo preprost. To je pravica vseh otrok, da skupaj pre`ivijo vsakodnevno, obi~ajno `ivljenje, se skupaj u~ijo in odra{~ajo.

36

/


Pritegnite so{olce U~enci tvorijo razredno skupnost, drug drugemu nudijo sprejemanje, zavra~anje, izziv, osebno podporo, skupne ve{~ine, pomembne informacije, tekmovalnost, dru`bo in prijateljstvo. Povedano na kratko: izku{nje odra{~anja. ^eprav je fizi~no prisoten, u~enec s posebnimi potrebami ne more postati del razreda, ~e pri tem ne sodelujejo vsi so{olci. Bojazni, povezane z `ivljenjem z invalidnostjo, povzro~ajo strah, da bodo so{olci zavrnili u~enca s posebnimi potrebami, ga izrabljali in izpostavljali krutostim. Dokler katerikoli u~enec ostane “eden tistih” in ne sodi v razred, so taki strahovi osnovani. Ko pa u~enec s posebnimi potrebami postane “na{“, ~lan razreda, se lahko tisti, ki jih skrbi, po~utijo bolj varne. Kot ~lanu razreda se u~encu s posebnimi potrebami lahko zgodi, da ga kdo ne bo maral, da ga bodo nekateri zavrnili, nekateri dra`ili, morda celo izrabljali. ^e bi mislili kakorkoli druga~e, bi to pomenilo, da smo pozabili, kaj pomeni za vsakogar hoditi v {olo in odra{~ati. ^e bi bilo dejstvo, da smo del razreda, odvisno od tega, ali nas imajo vsi so{olci vedno radi in ali nas vsi vedno podpirajo, bi bili razredi prazni. Toda vse tak{ne neprijetne izku{nje imajo povsem drug pomen v kontekstu pripadanja razredni skupnosti. U~enci, ~lani razredne skupnosti, ki se skregajo, se tudi sprijateljijo. U~enci, ki jih nekateri zavrnejo, bodo na{li druge, ki jih bodo potola`ili. U~enci, ki jih drugi dra`ijo, najdejo na~in, da jim vrnejo milo za drago. U~enci, ki privla~ijo izkori{~evalce in napadalce, najdejo tudi tiste, ki jih {~itijo in branijo. Kvaliteta ~lanstva vseh u~encev v razredni skupnosti je v veliki meri odvisna od vodstva {ole in razrednega u~itelja. Ravnateljevo vodenje odlo~ilno vpliva na fizi~no varnost vsakogar v stavbi in na {olske standarde, ki spodbujajo u~enje, medsebojno spo{tovanje in ustvarjalno odzivanje na konflikte in probleme. Uspe{en razredni u~itelj ustvarja dobro urejeno okolje, ki nudi varnost vsakemu u~encu, podpira sodelovanje u~encev v `ivljenju in u~enju, spo{tuje individualne razlike u~encev in jih u~i pozitivnega odzivanja na probleme. Dobri ravnatelji in dobri u~itelji se zavedajo, da lahko ustvarijo varno u~no okolje le, kadar se u~enci zavedajo svoje odgovornosti in svojih sposobnosti. [ole, ki jim to ni uspelo,

/ 37


Pritegnite so{olce ...

vidijo u~ence le kot probleme. Razredi, ki jim to ni uspelo, imajo u~itelje, ki v otrocih vidijo le vir neprestanih zahtev, ki jih motijo pri podajanju predpisanega u~nega gradiva. Uspe{ne {ole in uspe{ni razredi prepoznajo v vsakodnevnih problemih pomembno prilo`nost za u~enje; pri re{evanju teh problemov je vloga u~encev odlo~ilna. [olsko osebje in star{i ne smejo podcenjevati sposobnosti u~encev, da re{ujejo probleme in postavljajo cilje; u~encem morajo ponuditi polno odgovornost za sprejem novega u~enca. U~enci drug drugemu ustvarjajo prilo`nosti za sodelovanje in osebno rast. U~enci razumejo posameznikove sposobnosti in potrebe veliko bolje kot odrasli. Sprejetje u~enca s posebnimi potrebami je za so{olce prilo`nost, da pove~ajo medsebojno sodelovanje, razvijejo sposobnosti re{evanja problemov in spo{tovanja individualnih razlik. Brez pomo~i, ki jo nudijo kot posamezniki in kot skupina, vklju~evanje ni mogo~e.

38

/


Pritegnite so{olce ...

Cilj

Koraki

Usmeritev

Cilj te stopnje akcije vklju~evanja je pritegniti so{olce, da sprejmejo medse u~enca s posebnimi potrebami in da se med seboj spoznajo.

 Kak teden pred prihodom u~enca s posebnimi potrebami v oddelek namenite nekaj ~asa na~rtovanju sprejema. Novi u~enec lahko `e pred tem obi{~e razred, toda na tem sestanku naj ne sodeluje. ^e je to za {olo prvi primer vklju~evanja u~enca s posebnimi potrebami v redni oddelek, lahko tiha ravnateljeva prisotnost na sestanku poka`e, kako pomembno je vklju~evanje.  U~ence usmerite k integraciji. Integracijo primerjajte s segregacijo; poka`ite na pomanjkljivosti segregacije in na prednosti integracije.  Mnogi u~enci imajo svoje predstave o tem, kak{na je segregirana (posebna) {ola ali razred. Spodbudite pogovor o tem, kako si predstavljajo segregirane (posebne) oddelke.  Vpra{ajte u~ence, zakaj po njihovem mnenju dru`ina, ravnatelj in u~itelji `elijo vklju~iti u~enca s posebnimi potrebami v njihov razred.  Poka`ite jim, kako segregirani oddelki krepijo ustaljene predsodke o u~encih, ki so v takih oddelkih. Pogovarjajte se o slabih posledicah posplo{evanja, {e posebej o izolaciji in ~udnih pri~akovanjih.  Opi{ite u~encem protislovnost segregiranih oddelkov in jim poka`ite, kako lahko prispevajo k pomembni dru`beni spremembi.

Osnovna pravila Odkrito priznajmo, ~esa se bojimo

 Pogovorite se o osnovnih pravilih vklju~evanja.  Priznajmo strahove odraslih. “Mi – star{i novega u~enca, u~itelji, ravnatelj, svetovalec za integracijo – se bojimo vklju~evanja u~enca s posebnimi potrebami v va{ razred. ^esa nas je po va{em mnenju strah?” Razgovor o tem vpra{anju daje u~encem v razredu prilo`nost, da poi{~ejo meje sprejemljivega obna{anja do u~enca s posebnimi

/ 39


Pritegnite so{olce ...

potrebami; hkrati pa se u~ence prizna kot pomembne pomo~nike odraslim.  Opredelite pri~akovanja. Vzemite si ~as in se z u~enci pogovorite o vseh teh vpra{anjih. Zapi{ite si predloge u~encev. – “Katere so tiste stvari, ki bi {kodile sprejemanju novega u~enca?” – “Kaj lahko so{olci storijo, da vklju~ijo novega u~enca v razred in mu dajo ob~utek, da je dobrodo{el?” – “Kak{en naj bo prvi dan?”  Pojasnite vlogo u~encev: so so{olci, mo`ni prijatelji, niso pa star{i ali u~itelji. Pomen odnosov

 Osvetlite pomembnost dobrih odnosov in prijateljstva v `ivljenju vsakogar.

Vaja s krogi

 Prosite u~ence, naj z vstavljanjem imen v vsak koncentri~en krog dolo~ijo pomembne odnose v svojem `ivljenju. Mogo~e se bodo u~enci odlo~ili, da svojih odzivov ne poka`ejo.  “V sredi{~ni krog vpi{ite imena ljudi, ki so vam najbli`ji, tistih, ki jih imate najraje in na katere se lahko najbolj zanesete.”

40

/


Pritegnite so{olce ...

– “V drugi krog vpi{ite ljudi, ki jih imate res radi in se nanje zanesete, vendar ne tako zelo kot na tiste iz prvega kroga,” – “V tretji krog vpi{ite skupine ljudi, ki jih poznate in s katerimi radi po~nete razli~ne stvari: skavte, tabornike, plavalce, {portnike, razne klube in podobno." – “V ~etrti krog vpi{ite imena ljudi, ki so v va{em `ivljenju prisotni s svojim delom, za katero so pla~ani (va{ zdravnik, zobozdravnik in ostali podobni ljudje)."  Prosite nekaj prostovoljcev, da preberejo imena nekaterih ljudi, ki so jih vpisali v posamezne kroge. Vpra{ajte jih, kaj po~nejo z ljudmi v posameznih krogih. Vpra{ajte, kaj jim ti ljudje pomenijo.  Poka`ite primerjalni niz krogov za nekoga, ki ima zelo malo odnosov. “Tukaj je oseba, ki ji je ime Sebastjan in je va{ih let. V krogu {tevilka ena ima samo svojo mamo. Vsi ostali krogi so prazni. Razen ~etrtega kroga, ki je napolnjen z imeni zdravnikov, terapevtov in socialnih delavcev. Kako bi se vi po~utili, ~e bi bilo va{e `ivljenje podobno njegovemu?”  Poudarite pomen prijateljev, ljudi, s katerimi po~ne{ stvari, in skupin, s katerimi se lahko poistoveti{. Zagotovite, da bodo u~enci sposobni med seboj deliti te pomembne vrednote, tudi z u~encem s posebnimi potrebami. Zavedajte se, da prijateljstvo raste s ~asom in se ponavadi za~ne s skupnimi aktivnostmi. Ne bodo vsi postali prijatelji novemu u~encu, lahko pa so vsi z njim prijazni. Odbor za sprejem

 Organizirajte odbor za sprejem novega u~enca. ^lani odbora se dogovorijo, da bodo pomagali novemu u~encu, da se bo po~util dobrodo{lega v razredu, tako da... ... u~enca pozdravijo; ... mu poka`ejo, kje so kak{ne stvari v {oli; ... mu pojasnijo, kako poteka pouk in katere aktivnosti so na voljo;

/ 41


Pritegnite so{olce ...

... ga povabijo k sodelovanju pri dejavnostih v razredu, v ~asu kosila in med odmori; ... mu nudijo ob~utek varnosti v razredu, v {oli in na igri{~u. Odbor za telefonske klice

 Ustanovite odbor za telefonske klice. Izberite so{olce, ki bodo poklicali u~enca s posebnimi potrebami in se z njim pogovarjali o tem, kaj se je ~ez dan zgodilo v {oli in kaj se bo dogajalo naslednjega dne. Poi{~ite so{olca za vsak ve~er v tednu. Ne zanemarite ustanovitve takega odbora samo zato, ker novi u~enec morda ne more govoriti.  U~enci imajo lahko dolo~ena vpra{anja o posebnih potrebah novega so{olca; {e posebno, ~e je odzivanje na te potrebe na kakr{enkoli na~in spremenilo ustaljene navade. Va{i odgovori naj bodo prakti~ni in konkretni; to ni prilo`nost za predavanje o nevrologiji avtizma ali genetiki Downovega sindroma. Spodbudite u~ence, naj se o svojih vpra{anjih pogovorijo z ljudmi, ki jim lahko pomagajo; z novim u~encem, s star{i ali z ljudmi, ki delajo kot specialni pedagogi.  U~encem povejte, kdaj, kje in kako so na razpolago ljudje, ki jim lahko pomagajo. ^e bo pri{el terapevt, da bi nau~il u~ence, kako naj pomagajo so{olcu s posebnimi potrebami z invalidskega vozi~ka, u~encem povejte, kdaj bo to. Povejte jim tudi, ~e bo specialni pedagog pri{el na pogovor z njihovim u~iteljem.

Razmislite

Izogibajte se polovi~nemu vklju~evanju

42

/





Nekdo, ki ima neposredne izku{nje z razredi, ki vklju~ujejo vse otroke, je najbolj{i vodnik v tem procesu. Ko {ola vpeljuje vklju~evanje vseh otrok v redne oddelke, je ~esto najbolj{a izbira svetovalec za integracijo. S~asoma, ko bo znotraj {ole vedno ve~ izku{enj, pa bodo u~itelji povabili k sodelovanju kolege iz {ole ali pa se odlo~ili, da bodo proces vodili sami. V preteklosti so nekatere {ole vklju~evale u~ence s posebnimi potrebami v redne oddelke postopno. U~enci s posebnimi potrebami so del ~asa pre`iveli v oddelkih s posebnim ali prilagojenim programom, del ~asa pa v rednih. To je neza`eljeno. Tak na~in pu{~a u~enca s posebnimi potreba-


Pritegnite so{olce ...

mi v dveh svetovih. Odgovornost za njegovo izobra`evanje deli med dva u~itelja. Vsem po{ilja zmedena sporo~ila o tem, kam u~enec s posebnimi potrebami sodi. Izognite se polovi~ni integraciji, razen ~e je to edini kompromis, ki so ga ravnatelj in u~itelji pripravljeni sprejeti.

Ne more{ biti samo malo integriran, kot ne more{ biti samo malo nose~. -Marsha Forest

Sodelovanje starej{ih u~encev







Nekateri u~enci s posebnimi potrebami veliko pridobijo z na~rtovanim sodelovanjem starej{ih u~encev. Ti jim lahko nudijo fizi~no pomo~, delujejo kot vodniki ali kot vzor pozitivnih odnosov, pomagajo pri re{evanju problemov in dvigajo ugled u~enca s posebnimi potrebami v o~eh njegovih so{olcev. ^e se potreba po sistemati~nem vklju~evanju starej{ih u~encev v ta proces poka`e `e pred prihodom u~enca s posebnimi potrebami v oddelek, pridobite starej{e u~ence za delo in jih usmerjajte. Specialni pedagogi so razvili programe pou~evanja sovrstnikov, v katerih u~enci brez posebnih potreb in{truirajo u~ence s posebnimi potrebami. Specialni pedagogi izu~ijo in vodijo so{olce in starej{e u~ence, da izvajajo posebne programe in{truiranja; pogosto v prostorih, ki so namenjeni posebnemu izobra`evanju, ali pa v okviru izven{olskih dejavnosti. Ne zamenjujte in{truiranja s prijaznim sprejemanjem novega u~enca v razredno skupnost. Razred, v katerega so lahko vklju~eni vsi u~enci, na~rtuje na~ine, kako prijazno sprejeti in vpeljati novega u~enca. ^e je treba, se u~enci nau~ijo, kar morajo vedeti, da bodo so{olcu lahko nudili vsakodnevno pomo~. Niso pa izu~eni, da bi v razred prenesli dejavnosti posebnega izobra`evanja. Vsak u~enec, ki ga dodelijo v poseben oddelek, nima jasnih znakov invalidnosti; ravno tako ni nujno, da njegovo vklju~evanje v redni oddelek zahteva ve~je prilagoditve rednega poteka dela v razredu. Morda bo za u~enca potreben le druga~en pristop pri nekaterih predmetih. Skrbno premislite, ali bo na~rtovanje dobrodo{lice prineslo koristi ali pa boste s tem u~enca po nepotrebnem za vedno zaznamovali. U~enci z manj o~itno potrebo po pomo~i bodo lahko sodelovali pri pouku brez ve~jih priprav njihovih so{olcev. ^e niste vnaprej dolo~ili, kak{no odgovornost imajo pri vklju~evanju novega u~enca so{olci, bodite pozorni na kakr{nekoli znake osamitve.

/ 43


Krog prijateljstva Judith Snow in David Hasbury

Krog prijateljstva je oblika pomo~i pri vklju~evanju u~enca s posebnimi potrebami v reden oddelek. Vsak otrok lahko druge obogati na mnogo na~inov. Toda ljudje velikokrat ~utijo, da ne znajo sprejeti ali odkriti tistega najbolj{ega v otroku samo zaradi njegove druga~nosti. Krog prijateljstva je prostor, kjer prisluhnemo in sprejemamo. Ljudem daje mo`nost, da podrejo pregrade, ki otroku s posebnimi potrebami prepre~ujejo polno sodelovanje v razredu. Krog lahko postane mesto, kjer ljudje rastejo v ljubezni in spo{tovanju do novega u~enca, hkrati pa se nau~ijo v njem spodbuditi odgovorno in rahlo~utno prijateljstvo. V~asih lahko tak{ni podporni krogi ste~ejo brez svetovalca, vendar je mnogo razlogov, zakaj krog prijateljstva potrebuje nekoga, ki pomaga pri njegovem oblikovanju in ga {~iti pred razpadom. Prvi~: ljudje morda ne bodo verjeli novo oblikovanim odnosom in bodo pritiskali na ~lane, da zanikajo resni~nost svoje izku{nje. Drugi~: otroci nimajo dostopa do vseh mo`nosti v isti meri kot odrasli; zato pogosto potrebujejo pomo~ odrasle osebe. Ta jim pomaga zdru`iti vse dejavnike, ki jim bodo pomagali poiskati njihovo pot in spoznati njihove cilje. Ker ima svetovalec tako pomemben vpliv na krog in s tem na dru`bo, ki vklju~uje vse ljudi, je izbira osebe, ki dobi to vlogo, zelo pomembna. Oseba mora biti ugledna in mora u`ivati spo{tovanje ve~ine ~lanov {ole; biti mora dober in ustvarjalen poslu{alec; imeti mora podporo tistih, ki bodo u~encem dovolili preizkusiti nove poti in dejavnosti. Ta oseba mora ljubiti in biti ljubljena od vseh vrst otrok; imeti mora mo~, da postane resni~en del njihovega `ivljenja. Vsem tem lastnostim mora biti dodano {e prepri~anje, da so otroci lahko odgovorni, odkriti in ljube~i. Tik pred prihodom novega u~enca, ali takoj po tem, svetovalec povabi u~ence razreda, da postanejo ~lani novega kroga. Prvo sre~anje se za~ne z zgodbo novega u~enca; in to na na~in, ki u~encu pomaga spregovoriti o njegovih skritih `eljah. Otroci se bodo odzvali s predlogi, kako lahko stvari po~nejo skupaj in katere probleme lahko pri tem pri~akujejo. Svetovalec naj jih spodbuja, da te na~rte tudi izpeljejo. Podpira naj njihov na~in re{evanja problemov. Svetovalec mora biti vedno v stiku z naravnim ritmom kroga; pomagati mora, da se krog sestaja tako pogosto, kot je potrebno, da se ohrani medsebojna podpora. Hkrati naj ta sre~anja ne bodo preve~

se nadaljuje ...

44

/


Krog prijateljstva ...

formalna; preprosto sre~evanje v ~asu kosila najve~krat zadostuje. Predvsem pomagajte u~encem, da dobijo ob~utek, kdaj in kako naj bodo speljana njihova sre~anja. ^as in skupaj opravljena dejanja bodo storili svoje; kmalu bodo ~lani kroga imeli svoje lastne zgodbe. Svetovalec naj jih spodbuja, da vedno pripovedujejo svoje zgodbe drug drugemu in ostalim ljudem. Pri tem je treba paziti, da bodo skrite `elje novega u~enca vedno del teh zgodb, tako da bodo lahko vsi ~lani kroga in ostali ljudje v skupnosti videli, kako rastejo otrokove sposobnosti in njegov prispevek. To bo pomagalo obdr`ati mo~ in predanost krogu. V~asih se bodo pojavili tudi veliki problemi. Svetovalec mora otrokom pomagati, da o teh te`avah razpravljajo in najdejo re{itve. Isto~asno mora svetovalec za{~ititi njihovo pravico, da preizkusijo svoje lastne ideje. To bo njihov odnos poglobilo; hkrati pa bo to dru`bi pokazalo, da je nov in ustvarjalen odnos do `ivljenja mo`en. Ko bo pri{el ~as za oblikovanje novega u~nega na~rta za novega u~enca, bodo u~enci iz kroga `e pravi strokovnjaki. Lahko bodo u~iteljem, star{em in ravnatelju veliko povedali o tem, kaj lahko da `eljene rezultate, kaj lahko njihov prijatelj ponudi in pridobi s sodelovanjem v `ivljenju v razredu.

/ 45


Na~rti akcij, ki bodo zagotovile ~lanstvo v razredu (Postopek za izdelavo akcijskih na~rtov)

Vsak otrok lahko postane aktiven u~enec, ~e se u~ni program in vsakodnevno redno delo v razredu prilagodi tako, da u~enec lahko sodeluje v u~nih procesih, ki potekajo v razredu in v {oli. Prilagoditve bodo najbolj uspe{ne, ~e pri njihovem na~rtovanju sodelujejo ljudje, ki bodo z novim u~encem v istem razredu in pri istih aktivnostih. Vsak u~enec postane dejavnik, ~e je ostalim kaj mar, da odkrijejo njegovo edinstveno nadarjenost in njegove sposobnosti, ~e mu dajo mo`nost za sodelovanje. Razvoj v aktivnega u~enca in sodelavca je odvisen od tega, kako u~inkovito se bodo u~enec, so{olci, razredni u~itelji, dru`inski ~lani, vodstvo {ole in vsi tisti, ki nudijo pomo~, povezali, razpoznali in re{ili glavne probleme, ki se pojavljajo. Ta ves ~as trajajo~i proces imenujemo izdelovanje akcijskih na~rtov. Ko so imeli u~enci, u~itelji in dru`inski ~lani prilo`nost, da spoznajo drug drugega, je pomembno, da pove`emo ljudi, ki nosijo odgovornost, da novemu u~encu zagotovijo ~lanstvo v razredni skupnosti. Tak{no za~etno sre~anje potrdi razumevanje, ko ~lani pripovedujejo, kaj so se nau~ili iz svojih razli~nih izku{enj z u~enci s posebnimi potrebami. Krepi njihovo zavest, da skupno re{ujejo probleme, in jim pomaga ugotoviti, kaj je treba {e storiti.

46

/


Izdelovanje akcijskih na~rtov ...

Cilji

Ta del akcije vklju~evanja zdru`i u~ence, dru`inske ~lane, u~itelje in osebje {ole, da skupaj na~rtujejo potrebne prilagoditve u~nega na~rta ali vsakodnevnega rednega dela. Te prilagoditve zagotovijo, da u~enec s posebnimi potrebami postane aktiven u~enec v razredu. Izdelovanje akcijskih na~rtov je dvodelen proces. V prvem delu je treba ustvariti sliko o tem, kdo novi u~enec je, in usmerjati vsakogar, ki `eli u~encu pomagati, da bo postal aktiven u~enec. Ta del je dokon~an s sre~anjem vseh vpletenih ljudi. Drugi del se ponavadi ti~e manj{ih skupin, kjer na~rtujejo konkretne na~ine za doseganje ciljev, ki so bili postavljeni v prvem delu procesa.

I. DEL Koraki

 Za sre~anje skupine, ki bo izdelala akcijske na~rte, predvidite pribli`no uro in pol; naj bo to v ~asu, ko se vsi vpleteni lahko zberejo skupaj.  Pripravite se:  Odlo~ite se, kdo bo vodil sestanek in kdo bo pisal zapisnik.  Zagotovite potrebno dodatno pomo~ za u~enca s posebnimi potrebami, da bo lahko na sestanku prisostvoval in sodeloval po svojih najbolj{ih mo~eh.  U~encem, ki bodo sodelovali, razlo`ite namen sestanka. Jasno povejte, da je njihovo mnenje zaradi vsega, kar vedo o so{olcu, pomembno tudi za odrasle.  Pripravite prostor; na steno obesite velike liste papirja za pisanje zapisnika; stole postavite v polkrogu, tako da bodo ljudje lahko videli drug drugega in zapisnik. Dobro je pripraviti osve`ilno pija~o za odmor med sestankom.

/ 47


Izdelovanje akcijskih na~rtov ...

Predstavljanje

Socialna anamneza

@elje

 Za~nite tako, da vsakega posebej povabite, naj pove, kdo je, kak{en je njegov odnos do u~enca s posebnimi potrebami in kaj pri~akuje od tega sestanka.  Prosite star{e, da povedo kaj iz preteklosti dru`ine; v petih minutah naj opi{ejo mejnike v svojem `ivljenju z otrokom s posebnimi potrebami.  Prosite star{e, naj govorijo o `eljah, ki jih imajo za svojega otroka s posebnimi potrebami. Ta razgovor bo vse sodelujo~e usmeril k prihodnosti u~enca s posebnimi potrebami, ki jo lahko skupina za izdelavo akcijskih na~rtov pomaga graditi.  Pogosto se dobro obnese, ~e usmerite skupino s spra{evanjem ostalih ~lanov o njihovih `eljah zase. [ele po tem vpra{ajte po `eljah za u~enca s posebnimi potrebami. Vklju~evanje drugih u~encev v to vpra{anje da neke vrste obzorje `eljam za novega u~enca. ^e se odrasli izognejo banalnim odgovorom, njihovo vklju~evanje krepi krog za izdelavo akcijskih na~rtov.  Kolikor se le da, vklju~ite v pogovor tudi `elje u~enca s posebnimi potrebami. ^e ima u~enec te`ave s komunikacijo, opazujte in posku{ajte razumeti njegov odziv na sre~anje. Dolo~ite nekoga, ki dobro pozna u~enca, da bo tolma~; to pogosto pomaga.  Prosite ostale iz skupine za izdelavo akcijskih na~rtov, da govorijo o svojih `eljah za novega u~enca. Bolj ko ljudje poznajo u~enca, bolj osebne in mo~nej{e so te izjave.  Nekatere `elje se nana{ajo na u~en~evo `ivljenje, ko bo odrasel; drugi bolj opisujejo bli`nje dogodke. Oboje je v veliko pomo~.  Ne priganjajte ljudi, da govorijo o svojih `eljah. Ne sodite o njihovih `eljah in ne oporekajte jim. Z njihovimi besedami in prispodobami zabele`ite le to, kar vam povedo.

Bojazni

48

/

 Prosite star{e, da spregovorijo o svojih bojaznih za u~enca s posebnimi potrebami. Potem prosite ostale ~lane skupine, da povejo svoje bojazni za u~enca s posebnimi potrebami. Tak pogovor je opis tiste prihodnosti, ki se ji otrok s poseb-


Izdelovanje akcijskih na~rtov ...

nimi potrebami s pomo~jo skupine za izdelavo akcijskih na~rtov lahko izogne. Kdo je u~enec?

 ^lani skupine za izdelavo akcijskih na~rtov naj povejo svoje poglede na u~enca s posebnimi potrebami. Zapi{ite vse razli~ne besede in fraze, ki jih izre~ejo.  Vpra{ajte, kdo je (u~enec s posebnimi potrebami)?  Vpra{ajte, kaj ima rad (u~enec s posebnimi potrebami) in kaj ga navdu{uje?  Vpra{ajte, kak{ne vrline in sposobnosti ima in za kaj je nadarjen (u~enec s posebnimi potrebami)?

Kaj u~enec potrebuje?

 Ugotovite, kaj u~enec najbolj nujno potrebuje zdaj in kaj bo potreboval med {olskim letom. Natan~no dolo~ite vrsto podpore in prilo`nosti, ki bodo u~encu s posebnimi potrebami zagotovile aktivno u~enje v razredu. Ne pozabite na dru`abne in izven{olske dejavnosti.  Prepri~ajte se, da bodo ugotovljene potrebe izvirale neposredno iz `elja za u~enca s posebnimi potrebami. Vpra{ajte se, kaj (novi u~enec) potrebuje, da bi se pribli`al uresni~itvi na{ih `elja.  Zaklju~ite ta del razgovora s seznamom to~no dolo~enih nalog in z imeni ljudi, ki bodo prevzeli odgovornost za njihovo re{evanje.

II. DEL Akcijski na~rti

Idealen {olski dan

 Izdelajte na~rt akcij za potrebne prilagoditve u~nega programa in rednega dela v razredu. Podskupine kroga za izdelavo akcijskih na~rtov ponavadi prevzamejo odgovornost za razvijanje, dopolnjevanje in spreminjanje teh na~rtov. Na uvodnem sestanku skupine za izdelavo akcijskih na~rtov dolo~ite potrebne na~rte in dajte odgovornim ljudem prilo`nost, da to tudi uresni~ijo.  So{olci in razredni u~itelji pregledajo dnevni urnik vsakega obdobja ali dejavnosti posebej in se vpra{ajo: “Ali je to del idealnega dneva (za u~enca s posebnimi potre-

/ 49


Izdelovanje akcijskih na~rtov ...

bami)? Ali lahko kaj spremenimo, da bi ta del dneva izbolj{ali? Ali {ola nudi bolj{e mo`nosti za u~enje in sodelovanje zunaj razreda v kateremkoli delu dneva ali tedna? ^e so, kaj je treba storiti, da bi se te mo`nosti izkoristile?  Star{i in u~itelji (v~asih tudi so{olci) pogosto naletijo na problem, ki od njih zahteva, da na~rtujejo in delajo bolj povezano.  U~itelji in ostali ljudje, ki pomagajo (v~asih tudi so{olci), morajo ve~krat izdelati podroben na~rt prilagoditve u~nega programa in u~nih postopkov.  So{olci in star{i v~asih skupaj omogo~ijo u~encu s posebnimi potrebami, da sodeluje pri izven{olskih dejavnostih. Neprekinjen proces

 Manj{e skupine se sestajajo, razpu{~ajo in preoblikujejo, kot narekujejo potrebe. Celoten krog za izdelavo akcijskih na~rtov se ponovno zbere na praznovanju obletnic delovanja, ~e je treba dolo~iti nove smeri delovanja ali kadar se u~enec s posebnimi potrebami soo~i s problemom, ki ga manj{e skupine ne morejo re{iti same. Kot je rekel nek izku{en svetovalec za izdelavo akcijskih na~rtov: “Ljudi zberite skupaj, ko zgubijo ob~utek, kam grejo, ko se ru{i sodelovanje med ljudmi, ~e ljudje u~enca s posebnimi potrebami vidijo le {e kot problem.� Vsak ~lan skupine lahko prosi ostale, da se zberejo.

Razmislite Svetovalec





50

/

^e izberemo svetovalca, ki bo vsak dan z u~encem, izven skupine, to skupino osvobaja, da lahko polno sodeluje. Zunanji svetovalec {e posebej pomaga, kadar imajo ljudje opravka s te`jimi (daljnose`nimi) konflikti ali zelo zapletenimi situacijami. Sodelovanje pri procesu, opazovanje in posvetovanje z izku{enim svetovalcem za izdelavo akcijskih na~rtov je najbolj{a priprava za vodenje izdelave akcijskih na~rtov. ^e pripravljate sestanek brez prisotnosti izku{ene osebe, povabite sodelavca, naj opazuje sestanek in se z vami po sestanku pogovori.


Izdelovanje akcijskih na~rtov ...

Zapisovalec

Akcijski na~rti niso individualen na~rt izobra`evanja

Vklju~ite u~ence









Ponavadi pomaga, ~e vse, kar ~lani skupine za izdelavo akcijskih na~rtov re~ejo, zapi{emo z barvnimi flomastri na velike liste. Zapisnik osredoto~i pozornost skupine in olaj{a povzemanje mnenja skupine. Zapisovalec se osredoto~i na to, da vestno in natan~no zapisuje besede. Delo zapisovalca je dobra priprava za bodo~ega svetovalca za izdelavo akcijskih na~rtov. Nekateri viri sredstev za dodatno pomo~ zahtevajo individualen na~rt izobra`evanja za u~enca, ki ta sredstva potrebuje. Skupino, ki pripravlja individualen na~rt izobra`evanja, lahko izdelani akcijski na~rti vodijo, predvsem s podrobno dolo~itvijo vrste, koli~ine in ~asovne razporeditve pomo~i, ki jo otrok potrebuje, da postane aktiven u~enec. Toda nikar ne me{ajte izdelovanja akcijskih na~rtov z individualnim na~rtom izobra`evanja. Sestanki naj bodo lo~eni. Poskrbite, da u~enec s posebnimi potrebami vedno prisostvuje sestankom ^e je u~enec te`ko na sestanku ves ~as, razmislite o tem, da bi sodeloval vsaj delno. Zasedanja skupine za izdelavo akcijskih na~rtov uspe{no vklju~ujejo tudi otroke iz vrtcev in u~ence prvih razredov, ki so na sestanku lahko vsaj nekaj ~asa. Bolje je vsaj poskusiti z vklju~evanjem mlaj{ih u~encev kot pa jih pu{~ati ob strani.

/ 51


– – – – – – – – – – –

Ali dru`ina resni~no `eli vklju~iti svojega otroka s posebnimi potrebami v okoli{ko {olo? otrokovo mesto v dru`ini `elje za otroka bojazni v zvezi z otrokom zanimanje, `elje, darovi otroka potrebe vizija vklju~evanja tveganje in stro{ki sposobnosti dru`ine okrepitev predanosti dru`ine spodbujanje vklju~evanja graditev sistema podpore

I. del – pribli`no uro in pol ~asa za prvi sestanek – priprave na sestanek – predstavljanje ~lanov – dru`inska preteklost – `elje star{ev otroka s posebnimi potrebami – bojazni star{ev – kdo je u~enec? – kaj u~enec potrebuje?

– predstavitev u~enca – uvodno na~rtovanje – prilagoditve, ki so potrebne takoj

U~iteljeva pomo~ pri vkju~evanju u~enca s posebnimi potrebami v redni oddelek

II. del – na~rt za prilagoditve u~nega programa in rednega dela v razredu – neprekinjen proces (delo v manj{ih skupinah s konkretnimi zadol`itvami)

Ravnateljeva pomo~ pri vkju~evanju u~enca s posebnimi potrebami v redni oddelek – priprava na prvo sre~anje – jasno izra`ena zahteva – vloga star{ev in svetovalca – pri~akovanje pozitivnega odgovora (mo`na tudi razvrstitev ali usmeritev v posebno izobra`evanje) – izbira u~iteljev – sodelovanje svetovalca za integracijo

pomo~ so{olcev pri vkju~evanju u~enca s posebnimi potrebami v redni oddelek

– na~rtovanje sprejema pred prihodom novega u~enca – pomanjkljivosti segregacije in prednosti integracije – osnovna pravila vklju~evanja – pomen odnosov – odbor za sprejem – odbor za telefonske klice – vpra{anja o posebnih potrebah novega u~enca – ljudje, ki lahko so{olcem pomagajo


In potem ... Akcija vklju~evanja je za~etek dolge poti do integracije. Ko u~enec s posebnimi potrebami najde svoj prostor v razredu, ~as sprejemanja tujca preide v skupno u~enje. Razburjenje ob po~etju ne~esa novega se pole`e v vsakodnevno valovanje radosti, `alosti in napetosti. Ob~utek in vtis posebnosti, ki je obkro`al novega u~enca, preide v doma~nost.

In te`ave se nadaljujejo Nekateri problemi izvirajo iz odra{~anja vsakogar izmed nas. S posku{anjem in napakami odkrivamo lastno identiteto v zmedeni dru`bi. Nekateri zapleti spremljajo ~lovekovo nepopolnost. Ko stvari postanejo ute~ene, se na na{e skupne napore velikokrat prilepijo nepomembnost, zmeda, pohlep in zaskrbljenost. Nekatera nesoglasja izhajajo iz skupnega `ivljenja z osebo z invalidnostjo. Mnogo stvari v kulturi in dru`bi ter v nas samih se je zarotilo in potisnilo ranljivo osebo v razvrednoten dru`beni polo`aj.  Po~asnost birokracije in slabo speljane dru`bene investicije ovirajo programe in postopke, ki so predvideni, da ljudem zagotovijo pomo~ in pripomo~ke, ki jih potrebujejo.  Te`ave niso re{ene enkrat za vselej; `elje in potrebe ljudi in okoli{~ine se spreminjajo. Ker se u~enci s posebnimi potrebami te`ko tiho dolgo~asijo, poskrbijo za najzgodnej{e znake, da so odnosi v razredu, ki so potrebni za u~enje, spodjedeni.  Ljudje morajo znova in znova popu{~ati pred trajno ranljivostjo osebe z invalidnostjo. Upanje, da bo na{ nov pristop odpravil invalidnost, te`ko zamre, a se velikokrat izka`e kot zmotno. [e te`je zamre, kadar pristop rodi navdu{enje in da o~itne rezultate, kot se to zgodi pri vklju~evanju otroka s posebnimi potrebami v razred. Nekateri problemi pridejo na dan, ko uspeh pri vklju~evanju postavi pod vpra{aj nekatere osnovne predpostavke {olanja. Politika temeljitih sprememb v poslanstvu in metodah pou~evanja presega spretnosti tudi najbolj sposobnih u~iteljev in {olskega osebja. Ravno zaradi teh neprestanih te`av je vklju~evanje vseh otrok v enoten proces izobra`evanja toliko bolj upravi~eno. Da bi se v dana{njem nemirnem svetu pravilno razvijali in odra{~ali, vsi otroci potrebujejo ... ... obveznosti v resni~nih, zapletenih ~love{kih situacijah v takem obsegu, da lahko s predanostjo in ustvarjalnostjo vplivajo nanje;

/ 53


In potem...

... prilo`nosti, da se spopadejo s svojimi lastnimi predsodki, jih spremenijo in kriti~no razmislijo o dru`benih in kulturnih koreninah le teh; ... neprestane izku{nje sodelovanja, kjer gre za resni~ne ljudi; kjer posledice njihovih lastnih pomanjkljivosti in njihova plemenitost postane o~itna; ... vzor pri odraslih za spretno uporabo znanja, avtoritete in sredstev, da se ljudem omogo~i doseganje dru`beno pomembnih ciljev; ... vzor pri odraslih za vklju~evanje sr~nih vrednot v prakti~no, vsakodnevno `ivljenje; ... vzor pri odraslih, da lahko ostane{ zvest svojemu prepri~anju tudi, ko nastopijo te`ave. In to samo zato, ker ve{, da je to tisto pravo. Integracija pomeni nenehno prerojevanje in obnavljanje celovitosti na povr{ju nereda in razprtij. Prav zdru`evanje star{ev, u~iteljev in {olskega osebja pri ustvarjanju in ohranjanju integrirane {ole nudi prilo`nost za prenovo izobra`evanja.

54

/


Dodatek

Zakonodaja s podro~ja vzgoje in izobra`evanja

Deklaracija iz Salamance

KORAK K SON^KU ali "Zakaj pa Ti ne hodi{ z mano v {olo?"

/ 55


[olska zakonodaja

VZGOJA IN IZOBRA@EVANJE

Temeljni zakoni: • • • • •

Zakon Zakon Zakon Zakon Zakon

o o o o o

osnovni {oli (1996) organizaciji in financiranju vzgoje in izobra`evanja (Ur. l. RS 12/1996 vrtcih gimnazijah poklicnem in strokovnem izobra`evanju

Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (velja od 1. 7. 2000; Ur. l. 54/ 2000) • Dopolnitev temeljnih zakonov za celotno vertikalo od vrtcev, osnovne in srednjih {ol ter strokovnega izobra`evanja za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami (OPP) • Ureja usmerjanje v razli~ne programe, dolo~a postopek in delo strokovnih komisij ter vsebino odlo~be o usmeritvi • Opredeljuje mo`nosti usmerjanja OPP • Dolo~a pripravo individualiziranega programa • Uvaja razvojno procesno usmerjanje namesto enkratnega razvr{~anja; obveznost preverjanja najmanj vsaka tri leta, • Omogo~a aktivnej{o vlogo star{ev • Otroci s primanjkljaji na posameznih podro~jih u~enja • Odpira mo`nost vklju~evanja OPP v zasebne zavode na podlagi odlo~be o usmerjanju • Ne prina{a popolne integracije

Podzakonski akti: – Pravilnik o organizaciji in na~inu dela komisij za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami ter kriterijih za opredelitev vrste in stopnje primanjkljajev, ovir oziroma motenj otrok s posebnimi potrebami (pomen izbire programa, upo{tevanje otrokove dose`ene ravni razvija, zmo`nosti za u~enje in doseganje standardov znanja!) ( Ur.l., {t.: 54/03, 93/04) – Pravilnik o dolo~itvi obmo~nih enot Zavoda RS za {olstvo za za~asno izvajanje nalog {olskih uprav (Ur.l. RS {t.: 21/2003, 107/2003 - do 1. 9.2005) – Pravilnik o postopku usmerjanja otrok s posebnimi potrebami (star{i kot zakoniti zastopniki otroka so nosilci postopka!, ~e ni soglasja star{ev mo`nost uvedbe postopka po uradni dol`nosti) (Ur.l. RS {t.: 54/03, 93/04) – Pravilnik o osnovno{olskem izobra`evanju u~encev s posebnimi potrebami na domu (Ur.l. RS, {t.: – Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Odredbe o smeri izobrazbe strokovnih delavcev v 9-letni osnovni {oli ({e v pripravi – opredeljeni izobrazbeni pogoji za izvajanje dodatne strokovne pomo~i) – Pravilnik o normativih in standardih ter elementih za sistematizacijo delovnih mest, ki so potrebna za organizacijo in financiranje programov 9-letne osnovne {ole iz dr`avnega prora~una, ki se izvajajo v {olah s prilagojenim programom in zavodih za vzgojo in izobra`evanje OPP (Ur.l. RS, {t.:85/2003)

56

/


[olska zakonodaja ...

V pripravi: – Pravilnik o osnovno{olskem izobra`evanju u~encev s posebnimi potrebami v zasebnem zavodu – Pravilnik o smeri izobrazbe strokovnih delavcev za izvajanje programov vzgoje in izobra`evanja OPP – Pravilnik o normativih in standardih za dodatno strokovno pomo~

Novo sprejeti programi: – prilagojeni programi z enakovrednim izobrazbenim standardom za slepe in slabovidne, gluhe in naglu{ne, gibalno ovirane otroke in za otroke z govornimi motnjami – prilagojeni program z ni`jim izobrazbenim standardom za otroke z la`jo motnjo v du{evnem razvoju – Navodila za prilagojeno izvajanje programov z dodatno strokovno pomo~jo v vrtcih in v osnovnih {olah – U~ni na~rti za prilagojen izobra`evalni program z ni`jim izobrazbenim standardom – Poseben program vzgoje in izobra`evanja za osebe z zmernimi, te`jimi in te`kimi motnjami v du{evnem razvoju ter dodatnimi motnjami – na osnovno{olski ravni – programi za srednje {ole – poseben na~rt usposabljanja u~iteljev – izdelava mre`e vrtcev in {ol za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami

Spletna stran Ministrstva za {olstvo: http://www.mszs.si/slo/solstvo/posebne_potrebe.asp

/ 57


Deklaracija iz Salamance ...

Deklaracija iz Salamance Ve~ kot 300 zastopnikov 92 vlad in 25 mednarodnih organizacij je junija 1994 sodelovalo na svetovni konferenci UNESCA v Salamanci o specialno-pedago{ki obravnavi in pravici vsakega ~loveka do izobra`evanja. Konferenca je sprejela Akcijski program o specialno-pedago{ki obravnavi ter Deklaracijo iz Salamance.

Deklaracija iz Salamance se obra~a na vlade vseh dr`av in na celotno mednarodno skupnost. Terja regionalno in mednarodno sodelovanje ter temelji na naslednjih izhodi{~ih:  Vsi otroci imajo temeljno pravico do izobra`evanja, ki jim omogo~a pridobitev in ohranjanje primerne ravni izobrazbe.  Vsak otrok je enkraten glede svojih lastnosti, interesov, sposobnosti in u~nih potreb.  [olski sistemi in u~ni na~rti morajo biti oblikovani tako, da upo{tevajo to veliko raznolikost otrok.  Osebe s posebnimi potrebami morajo imeti dostop do rednih {ol, ki jih integrirajo v {olski sistem. Ta naj bo usmerjen k otrokom in upo{teva njihove potrebe.  Splo{no izobra`evalne {ole z integrativno usmeritvijo so najbolj u~inkovito sredstvo za odpravljanje diskriminatornih stali{~ in za izgradnjo integrativne skupnosti ter zagotavljanje izobra`evanja za vse.

      

Deklaracija prosi vlade vseh dr`av in jih opogumlja: da dajo najve~jo politi~no in finan~no prioriteto izbolj{anju izobra`evalnega sistema, ki bo lahko vklju~eval vse otroke, ne glede na njihove predhodne sposobnosti in te`ave; da prevzamejo na~elo integracije na politi~ni in pravni ravni, da bo redna {ola sprejemala vse otroke, razen v primeru zelo tehtnih razlogov za druga~no odlo~itev; za razvoj poskusov in izmenjavo informacij med dr`avami, ki `e imajo integrirane ustanove; da predvidijo decentralizirane postopke in oblike “sogovorni{tva� pri na~rtovanju in ocenjevanju ustanov za otroke in odrasle s posebnimi potrebami; da pospe{ijo in olaj{ajo sodelovanje star{ev, ob~in in invalidskih organizacij pri na~rtovanju in odlo~anju v korist oseb s posebnimi potrebami; da okrepijo napore za hitro zajemanje otrok in njihovo obravnavo – tudi z vidika integrativnega izobra`evanja; da pri sistemati~nih spremembah v splo{nem in nadaljnjem izobra`evanju u~iteljev upo{tevajo specialno-pedago{ko obravnavo.

Deklaracija se na mednarodno skupnost in na mednarodne organizacije obra~a z naslednjimi pro{njami:  vlade in organizacije, ki izvajajo in financirajo mednarodne programe sodelovanja, zlasti UNESCO, UNICEF, Razvojni program OZN in Svetovna banka, naj zastopajo koncept integrativnega {olanja ter ustvarjanje takih pobud, ki zahtevajo integracijo kot sestavni del izobra`evalnega sistema.  Zdru`eni narodi in njihove specializirane organizacije (ILO, WHO, UNESCO in UNICEF) naj okrepijo njihovo strokovno sodelovanje, da bi tako izbolj{ali u~inkovitost obravnave oseb s posebnimi potrebami.  Nevladne organizacije, ki sodelujejo pri nacionalnem planiranju in so udele`ene pri obravnavi oseb s posebnimi potrebami, naj okrepijo sodelovanje z uradnimi nacionalnimi organi pri planiranju, uresni~evanju in evalvaciji ponudb.  UNESCO naj zagotovi, da bo vidik posebnih potreb in obravnave le-teh upo{tevan v vseh zdru`enjih splo{ne pedagogike; mobiliziral naj bi u~iteljske organizacije, da bodo podpirale kakovostnej{e izobra`evanje z vidika posebnih potreb in obravnave; spodbuja naj akademsko skupnost, da okrepi raziskovanje in izoblikuje informacijsko ter dokumentacijsko mre`o; ustvari naj sklad v podporo novim integrativnim ustanovam in poskusnim projektom.

58

/


Korak k Son~ku ...

KORAK K SON^KU ali "Zakaj pa Ti ne hodi{ z mano v {olo?" Projekt, ki nas u~i spoznavati svet, kot je v resnici in kako z odlo~itvijo za inkluzijo lahko dobri vrtci in {ole postanejo {e bolj{i.

PROJEKT JE NAMENJEN: • otrokom in vzgojiteljem v vrtcih, • u~encem in u~iteljem ni`jih in vi{jih razredov osnovnih {ol, • dijakom in u~iteljem gimnazij in drugih srednjih {ol.

CILJI PROJEKTA: • sprejemanje in razumevanje vsakr{ne druga~nosti, • oblikovanje take dru`bene in socialne klime, ki bi otrokom, mladostnikom in odraslim z invalidnostjo kot manj{ini, omogo~ila enake mo`nosti, kot jih imajo sovrstniki, • pomagati vsem otrokom uresni~evati pravico do vklju~evanja v socialno okolje in polnega sodelovanja v njem, • seznanjanje strokovnih delavcev v vrtcih ali {olah z razvojnimi zna~ilnostmi in posebnimi vzgojnoizobra`evalnimi potrebami otrok z invalidnostmi, • predstavitev otro{ke slikanice "Veveri~ek posebne sorte", • medsebojno dru`enje in prepre~evanje diskriminacije. • strokovna pomo~ u~iteljem pri delu z u~enci in star{i v obliki brezpla~nih predavanj, delavnic in drugih oblik izobra`evanja

^AS POTEKA PROJEKTA: Vsako {olsko leto od septembra do junija kot spoznavni ali pa naravoslovni dan, projektni teden, dalj{e projektno u~no delo, itd.

OPIS PROJEKTA: Izdajo slikanice "Veveri~ek posebne sorte" in koncept projekta je pripravila Zveza Son~ek `e leta 1993 in ga predlo`ila Zavodu za {olstvo RS. Zavod je program podprl in izdal pisno priporo~ilo vsem regionalnim enotam Zavoda in osnovnim {olam za sodelovanje v projektu. Prvi projekt so izvedli na O[ Orehek pri Kranju pod vodstvom u~iteljice gospe Tatjane [tular. V ~asu poteka projekta je bila sprejeta nova {olska zakonodaja in tudi {tevilne {olske reforme, ki upo{tevajo vklju~evanje otrok s posebnimi potrebami, kar je bil eden od pomembnej{ih ciljev tega projekta. Vendar projekt nadaljujemo, kajti uzakonitev pravice do izobra`evanja je `al premalo za dejansko izena~itev mo`nosti vseh otrok. Vklju~evanje zahteva tudi spreminjanje okolja, stali{~ ter upo{tevanje razli~nih potreb – torej upo{tevanje druga~nosti. Projekt KORAK K SON^KU naj bi {e naprej podpiral oblikovanje vzgojno-izobra`evalnega procesa brez ovir ter opozarjal na principe vklju~evanja kot so pozitivni odnos do druga~nosti, odgovornost in profesionalnost vseh v tem procesu, upo{tevanje pravic star{ev ter dopolnilno usposabljanje vzgojiteljev in u~iteljev.

/ 59


Korak k Son~ku ...

IZHODI[^A PROJEKTA: • Seznanitev z vsebino projekta KORAK K SON^KU ter gradivom nosilca projekta (priro~niki, zlo`enke,video kasete). Dolo~itev kontaktne osebe na {oli ali v vrtcu. • Predstavitev slikanice "Veveri~ek posebne sorte", ki naj bi jo dobili otroci v projektu po simboli~ni ceni. Vklju~itev vsebine knjige v redno u~no delo: branje (doma~e branje, bralna zna~ka), pripovedovanje vsebine, razgovor o vsebini, poro~ila, do`ivljanje zgodbe, ilustriranje zgodbe, posameznih delov, lepljenke; izdelava lutk, plakatov, panojev ter dramatizacija vsebine ali posameznih prizorov, lutkovne predstave, upesnitve, drugo, • Pogovor o razli~nosti in u~enje otrok za sprejemanje druga~nosti kot normalnega dru`benega pojava in del vsakdanje `ivljenjske resni~nosti (razli~nost nasploh, druga~nost v razredu). • Seznanitev s cerebralno paralizo ter drugimi invalidnostmi pri otrocih in odraslih in spoznavanje posebnih potreb in mo`nosti druga~nih oseb: – pogovori z razli~nimi strokovnimi delavci, ki imajo profesionalne izku{nje z druga~nimi (zdravnik, psiholog, fizioterapevt, specialni pedagog, logoped, socialni delavec in drugi), obiski in spoznavanje njihovega dela - obiski institucij (predvsem v doma~em kraju!), kjer poteka varstvo, izobra`evanje, usposabljanje, delo in bivanje otrok in odraslih s posebnimi potrebami (redni vrtci, razvojni oddelki v vrtcih, redne {ole, {ole s prilagojenim programom, zavodi, varstveno delovni centri, bivalne skupnosti) – navezovanje stikov z otroki in odraslimi z invalidnostmi ter njihovimi dru`inami (obiski, dopisovanje, vabila, {portna sodelovanja, skupne prireditve, izmenjava daril, spoznavanje in nakup izdelkov invalidskih delavnic,...) • Poro~ila in vtisi otrok, fotografije, video posnetki ter medijska predstavitev o poteku in rezultatih projekta (prispevki u~encev ~asopisom, tiskovne konference, sodelovanje v TV otro{kih oddajah, strokovni ~lanki in prispevki izvajalcev projekta) in izdelava lastnega glasila ali organiziranje zaklju~ne prireditve. V ~asu poteka projekta od leta 1993 do konca {olskega leta 2004/2005 so se v projekt vklju~ili: 1. U~enci in u~itelji ni`jih in vi{jih razredov osnovnih {ol v Sloveniji. Do sedaj je sodelovalo: 167 {ol oziroma 385 oddelkov in sicer 342 oddelkov od 1.–4. razreda in 95 oddelkov od 5.–8. razreda, kar pomeni cca 39 000 u~encev, 257 u~iteljev, svetovalnih delavcev in drugih sodelujo~ih. 2. Otroci in vzgojitelji v vrtcih. Do sedaj je sodelovalo: 42 oddelkov vrtcev in 890 otrok ter 49 vzgojiteljev in strokovnih delavcev. 3. Dijaki in u~itelji gimnazij in drugih srednjih {ol (v okviru izbirnih vsebin, taborov in prostovoljnega dela). Do sedaj je sodelovalo: 21 oddelkov in 588 dijakov ter 29 u~iteljev in svetovalnih delavcev. V vseh treh oblikah izvajanja projekta je sodelovalo tudi okrog 20 000 drugih aktivnih udele`encev kot so star{i, otroci in odrasle osebe z invalidnostimi in njihovi dru`inski ~lani, dru{tveni delavci, strokovni delavci in sodelavci Zveze Son~ek in raznih institucij, prostovoljci, kulturni delavci in drugi. Izvajalci programa so upo{tevali namen, cilje in izhodi{~a osnovnega koncepta programa in jih dopolnjevali s svojimi cilji v povezavi z obliko in na~inom izvajanja razvojno-raziskovalnega projekta.

60

/

Akcija vključevanja  

Kako pomagati šolam pri vključevanju otrok s posebnimi potrebami v redne oddelke

Read more
Read more
Similar to
Popular now
Just for you