ŠOLSKO LETO 2021/2022
GLASILO OSNOVNE ŠOLE MOKRONOG
PLAMENCKI
V
Leja Saje, 9. b
Anja Okorn, 9. a
Anja Zupančič, 9. a
UVODNIK
KOLOFON
Dragi bralci in bralke Plamenčkov!
PLAMENČKI Glasilo Osnovne šole Mokronog
Za nami je šolsko leto, ki je zaradi virusa še vedno potekalo nekoliko prilagojeno. Kljub temu pa smo učenci Osnovne šole Mokronog in podružnične šole Trebelno pripravili šolsko glasilo
Plamenčki. Prvi del šolskega glasila smo izdelali učenci pri
izbirnem predmetu šolsko novinarstvo in vam poskušali šolsko leto 2021/22 prikazati na čim bolj zabaven način. Na naslednjih
straneh boste našli različne ideje za modno oblačenje in recepte za zdrave prigrizke. Poskrbeli smo, da vam med branjem ne bo dolgčas in izdelali strip, križanko, uganke,
nasmejali pa se boste ob vicih. Po enem letu čakanja smo se
končno odpravili v šolo v naravi in o tem napisali reportaže. Seveda pa nismo pozabili na glasbo, intervjuvali smo glasbeno
skupino Vzrock in dva učitelja, ki sta povezana z glasbo. Vsi, ki
vas zanimajo rezultati anket, ki smo jih izvedli na naši šoli, si
jih preberite v nadaljevanju. Predstavljamo pa vam tudi literarne in likovne izdelke naših učencev. Želiva vam prijetno branje!
Maja in Sara,
KAZALO 8 9 10 11 12 14 15 16 18
Uvodnik, kolofon in kazalo Počasi pisalo po papirju drsi ... Po sledeh skrivnostnih stopinj Otroški parlament: poklic prihodnosti Prvega razreda se bomo spominjali po ... Če bi bil/-a predsednik/-ica, bi ... Ekskurzija v Postojnsko jamo Anketa: zadovoljstvo učencev z urnikom, odmori in predmeti Anketa: učne navade učencev Plavalna šola v naravi 3. r. Šola v naravi v Osilnici 3. razred prvič v šoli v naravi Teden na Pohorju
ZBRALA IN UREDILA Nastja Stropnik Naveršnik ILUSTRACIJA NA NASLOVNICI Žana Hočevar SLIKOVNO GRADIVO učenci Osnovne šole Mokronog, Nataša Himmelreich, mentorica JEZIKOVNI PREGLED Mateja Čoha
urednici šolskega glasila
3 4 5 6
UREDNIŠKI ODBOR učenci 8. r. predmeta šolsko novinarstvo: Ajda, Nuša, Luka, Sanja, Sara, Tia, Žana, Alina, Zala, Nik, Lovro, Miha, Jure, Maja, Nastja Stropnik Naveršnik, mentorica
2 0 Bralni nasveti za poletne dni 2 2 Dva dni pred prvim koncertom še nismo imeli imena 2 4 Študij v tujini - najboljša odločitev 2 6 V stiku z glasbo 2 8 Prigrizki med učenjem 2 9 10 nasvetov za preganjanje dolgega časa 3 0 Modni nasveti za prihajajoče poletje 3 2 Uganke za najmlajše 3 3 Križanka za poletne dni 3 4 Šale 3 5 Strip 3 6 Literarno-likovni kotiček
OBLIKOVANJE IN GRAFIČNA PRIPRAVA Alina Lamovšek, Tia Hvastija, Nastja Stropnik Naveršnik IZDALA IN ZALOŽILA Osnovna šola Mokronog Gubčeva cesta 4, Mokronog zanjo Zvonka Kostrevc, ravnateljica TISK Artpro, d. o. o. NAKLADA 250 izvodov ISSN 2784-5389 Prva izdaja, prvi natis. Publikacija je brezplačna. KRAJ IN LETO IZDAJE Mokronog, junij 2022
3
Laura Starič
Laura Starič
POČASI PISALO PO PAPIRJU DRSI,
NAM ČRKE USTVARJA IN MISLI UMIRI Učenke, učenci in učiteljice razredne stopnje in slovenščine Osnovne šole Mokronog in Podružnične šole Trebelno smo se med 17. in 21. januarjem že drugo leto zapored pridružili vseslovenski akciji Teden pisanja z roko 2022. Akcijo že sedmič zapored organizira Društvo Radi pišemo z roko in z njo ozavešča o pomenu ohranjanja pisanja z roko. Organizira jo v sodelovanju z Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport ter Zavodom RS za šolstvo. Teden pisanja z roko so s svojimi rokopisi podprle tri ugledne osebnosti, ki podpirajo ohranjanje pisanja z roko: pisatelj Tadej Golob, olimpijska zmagovalka Janja Garnbret in igralka Mojca Fatur. V času pandemije in covida-19 smo nehote podlegli digitalnim tehnologijam in pisanju s pomočjo računalnika. Morda je ravno ta čas spodbudil razmišljanje, da nas »tipkanje« preveč poenoti kot osebnosti ter nam jemlje ustvarjalnost in človeški pridih, ki sta značilni za pisanje z roko. Osrednja tema letos je bila »Pišem z roko, ker …« Pozornost smo namenili prednostim pisanja z roko. Naj jih nekaj naštejem: boljši spomin, ustvarjanje več idej, dolgotrajnejša pozornost, celovitejše delovanje možganov, izražanje spoštovanja in naklonjenosti, izboljšanje finih motoričnih spretnosti, ohranjanje možganov v dobri formi, ko smo starejši. Učiteljice smo se z učenci pogovarjale o tem, zakaj je pomembno, da pišemo z roko, kaj s tem pridobimo in kakšne prednosti prinaša pisanje z roko. Učenci prvega razreda so s pomočjo stavnice sestavili svoje ime in ga nato preslikali na list (slika − črka). Drugošolci so namenili nekaj ur slovenščine analizi Prešernove pisave. Spoznali so, da je lepopis slovenske himne precej zahteven. Učenci tretjega razreda so se pogovarjali o sreči. Na liste so zapisali, kaj ali kdo jih v tem trenutku najbolj osrečuje. Nato so primerjali pisave med seboj. Pri uri likovne umetnosti so vadili pisane črke, ki so jih skrili v zimski motiv snežakov.
Oblikovanje: Alina Lamovšek in Tia Hvastija 4
Marjetka Ganc
Marjetka Ganc
PO SLEDEH SKRIVNOSTNIH STOPINJ
V šolskem letu 2021/22 smo se ob spodbudah učiteljic Luka, Ajda, Bor, Pika in Sanja odločili za sodelovanje na državnem festivalu Turizmu pomaga lastna glava. Letošnja tema je bila Voda in njen zdravilni učinek. Izdelali smo turistično nalogo z naslovom Po sledeh skrivnostnih stopinj, posneli promocijski film, pripravili stojnico in nastop na zaključnem dogodku, ki je bil 29. marca v Mercatorjevem centru v Domžalah. Nalogo smo naslovili malce skrivnostno, saj učna pot poleg gibanja, ustvarjanja in učenja, povezanega z vodo, obiskovalce usmerja k temu, da tudi sami poiščejo načine, kako poskrbeti za svoje zdravje. Z našim turističnim prispevkom želimo urejenost, lepoto in mir neokrnjene narave domačega kraja, zlasti voda, približati širši javnosti, še posebej mladim. Zato smo oblikovali predlog učne poti, ki bi potekala ob ribnikih v Bruni vasi. Želimo si, da bo načrtovana učna pot ob pomoči zunanjih sodelavcev res zaživela. Tako bi v neokrnjeni naravi ob treh ribnikih v Bruni vasi pri Mokronogu lahko vsak našel nekaj zase. Ob oblikovanju naše turistične ponudbe smo se veliko naučili o našem kraju in ribnikih ter pridobili kar nekaj izkušenj. Poleg tega je bilo to raziskovanje za nas tudi zabavno, še posebej obiski ribnikov. Poseben izziv nam je predstavljala tudi priprava turistične stojnice in nastopa na njej. V ta namen smo oblikovali promocijski video, plakat s povzetki učne poti in družabno igro, ki jo je na zaključku festivala v Domžalah preizkusilo kar nekaj obiskovalcev naše stojnice. Za uspešno premikanje po igralni površini so prejeli sladko presenečenje. Enako je bilo tudi v šoli, ko smo aktivnost predstavili učencem šole. Za delo smo bili s strani ocenjevalne komisije nagrajeni s srebrnim priznanjem, česar smo bili vsi zelo veseli. Skratka. Pridobili smo veliko izkušenj in znanja, delo je bilo zanimivo in tudi zabavno, po prejemu priznanja pa smo si bili hitro enotni, da bi izkušnjo z veseljem ponovili. Učenci turističnega krožka: Ajda Nadrih, Pika Bebar, Sanja Zupančič, Luka Starič, Bor Moltara Mentorice: Marjetka Ganc, Nataša Himmelreih in Ksenija Rožman
Oblikovanje: Alina Lamovšek in Tia Hvastija 5
Mateja Čoha
Mateja Čoha
OTROŠKI PARLAMENT: POKLIC PRIHODNOSTI
MEDOBČINSKI OTROŠKI PARLAMENT NA OŠ VELIKI GABER V petek, 25. 3. 2022, so se predstavniki naše šole Benjamin, Ajda in Zoya udeležili srečanja na medobčinskem OP v Velikem Gabru. Srečanja so se udeležili še delegati osnovnih šol Trebnje, Mirna, Šentrupert in šole gostiteljice. Delegati so se spoznali med seboj s socialnimi igrami in s pomočjo poklicnih kartic razmišljali o pomenu različnih poklicev. Igre sta vodila učenca OŠ Veliki Gaber Gal in Sara. Delegati so po skupinah oblikovali po en poklic, ki bo po njihovem mnenju na novo nastal v prihodnosti. Dodali so tudi osebnostne lastnosti, ki jih bo oseba s tem poklicem morala imeti za kakovostno opravljanje dela. Nato so razpravljali o vprašanjih, ki se dotikajo kariernih poti mladih, nizali so argumente za in proti zaposlitvi in izobraževanju v tujini in (ne)pomembnosti izobrazbe. Na drugem delu srečanja so se delegatom pridružili tudi ravnatelji šol. Skupine so predstavile svoj poklic prihodnosti, nato pa je stekla razprava o temah, ki so jih predhodno pripravili v skupinah. Razprava je bila sproščena, zaključili so jo z argumenti za in proti zaposlitvi v tujini. Delegatom so svoja vprašanja postavili tudi ravnatelji in mentorji. Vzdušje je bilo sproščeno in delovno, za srečanje regijskega parlamenta v Novem mestu je bila izvoljena Ajda.
REGIJSKI OTROŠKI PARLAMENT V NOVEM MESTU Letos je srečanje delegatov JV regije znova potekalo v živo, in sicer v avli OŠ Grm. Zbralo se je 31 delegatov, ki sta jih pozdravili koordinatorica Marjeta Ferkolj Smolič in direktorica občinske uprave Občine NM Vida Čadonič Špelič. Delegate je najprej čakalo delo po skupinah, v katerih so pretresali določene teme. Predstavnica z naše šole, Ajda, je sodelovala v skupini, ki je razmišljala o prednostih in slabostih izobraževanja in dela v Sloveniji in tujini. Delu po skupinah je sledila razprava, v kateri so mladi parlamentarci predstavili svoja stališča o problematiki poklicev. Z glasovanjem ob koncu srečanja so delegati izvolili deset predstavnikov, ki jih bodo zastopali na srečanju 32. nacionalnega Otroškega parlamenta v Ljubljani, 11. 4. 2022.
6
MOJ POGLED NA OTROŠKI PARLAMENT Tako kot vsako leto je na naši šoli tudi letos potekal šolski otroški parlament. Po šolskem otroškem parlamentu je tudi medobčinski otroški parlament. Letos smo bili na medobčinski parlament izvoljeni Ajda, jaz in Zoya. Ker smo se na šolski otroški parlament pripravljali po razredih, tokrat posebnih priprav na medobčinski parlament ni bilo.
V petek smo se odpeljali v Veliki Gaber, kjer so nas sprejeli učenci ter psihologinja. Odpeljali so nas v knjižnico, kjer smo imeli pol ure za pripravo, pogostili pa so nas tudi s piškoti in čajem. Po uvodnih minutah smo se igrali spoznavne igre in eno igro, pri kateri je vsak dobil svoj poklic in je moral prepričati lastnika hotela, zakaj bi lastnik potreboval njega oz. njegovo storitev po gradnji hotela. Jaz sem dobil poklic optik in prepričal sem lastnico hotela. Dobil sem službo! Potem smo dobili kartončke z našimi imeni, na katerih so bile tudi rožice različnih barv (rumena, oranžna, modra, zelena). Jaz sem bil včlanjen v rumeno ekipo skupaj s Timom iz Mirne ter Jurijem iz Velikega Gabra. Dobili smo navodila za delo v skupinah. Morali smo narisati poklic prihodnosti v ogrodje človeka. Naša skupina je naredila elektro inženirja. Dobili smo tudi list, na katerega smo morali napisati, kateri poklici bodo v prihodnosti obstajali in kateri propadli. Našteti smo morali tudi argumente, zakaj je zaposlitev v tujini boljša od zaposlitve doma. Morali smo našteti tudi naše skupne cilje o prihodnosti. Bili so zanimivi. Po malici so nas nagovorili ravnatelji, po tem pa se je začela razprava. Najprej smo se pogovarjali o tem, kateri poklici bodo v prihodnosti obstajali in kateri bodo propadli.
V drugi razpravi smo se pogovarjali o tem, ali bi se raje odločili za daljšo dobo šolanja in višjo izobrazbo ali za kratko dobo šolanja in hitro zaposlitev. Pri tej razpravi so sodelovali tudi ravnatelji, ki so izpostavili nekaj dobrih argumentov. Na začetku smo se »prerekali« o tem, ali bi raje imeli višjo izobrazbo ali bi se zaposlili čim prej, kar pa je naneslo na razpravo o tem, ali se splača biti samostojni podjetnik ali ne. Ko smo končali z razpravo, smo poskušali prepričati parlamentarnega sodnika glede zaposlitve v tujini. Bili smo razdeljeni v dve skupini. Ena je bila za, druga proti. Zmagala je skupina proti. Nato smo volili predstavnike na regijski parlament. Nanj se je znaše šole uvrstila Ajda. Izvoljenim predstavnikom smo namenili bučen aplavz. Benjamin Dolenšek, 7. a
7
Učenci 1. r. Trebelno
PRVEGA RAZREDA SE BOMO SPOMINJALI PO …
Prvošolci so povedali, po čem si bodo najbolj zapomnili prvo leto šolanja na PŠ Trebelno. - V prvem razredu smo prijatelji, se skupaj igramo in se imamo lepo. ANŽE - V šoli mi je luštno in se tudi veliko učim. NIK - Zapomnila si bom letošnje leto po risanju različnih likov, plavalnem tečaju in zdravniškem pregledu v Trebnjem. JULIJA - Spomnila se bom učiteljice Saše in Janje, cepljenja v zdravstvenem domu, igranja zunaj, plavanja in domačih nalog. VIKTORIJA - Delamo različne naloge, likovno ustvarjamo in se učimo črke. ZOJA - V šoli imam prijatelje, igramo se na travniku, se lovimo in delamo naloge. JAN - Najbolj se spominjam prvega zvezka, pisanja številk in črk v zvezek in tistega dneva, ko smo šli v ZD Trebnje. ALJAŽ - Pisal sem v zvezek in se šel cepit. URBAN - Ne bom pozabil učenja številk in igranja z igračami. Zelo sta mi bila všeč oba pohoda k potoku Gostinčica in na Vrh pri Trebelnem. JAKA - Spomnil se bom učenja črk, risanja in igranja. Ni pa mi bilo všeč testiranje in nošenje mask. JURE - Spominjala se bom zvezkov, ustvarjanja pri likovni umetnosti in razrednega fotografiranja. LARA - Učimo se veliko novega, s sošolci si pomagamo, doma pa vadimo. EVA - Pišemo nove črke, številke, delamo like in telesa, se igramo in rišemo. TIJA - Vedno se bom spomnila, kako smo se učili pisati črke, številke, brati, računati, likovno ustvarjati. Veliko smo se učili o snoveh in se vsak dan gibali. LUČKA
8
Učenci 4. r.
ČE BI BIL/-A PREDSEDNIK/-ICA, BI ...
- delal red, ŽIGA - bila na televiziji, ŽANA - ukinila korono, MATEJA - vse naredila prav, ŠPELA - naredila red in vsak bi lahko napisal svoje mnenje o kraju ali mestu, NELI - vsi skrbeli za naravo, bili prijazni in veseli, ANJA - bili veliko zunaj na svežem zraku, TADEJ - ukinil vse ukrepe in pravila, LAN - ukinil alkohol in cigarete, PATRIK - spremenil pravila, GAL
- delal red, NACE - bilo vse dovoljeno, ZARJA - spremenila, da ne bi bilo potrebno nositi mask, NINA - spremenil pravila države, MATIJA - prepovedala in ukinila vse vojne, NIKOLINA - spremenil vojsko, TIAN - vsi imeli več prostega časa, NEJA - ukinila šole, ASJA - naredila velik bazen za vse, MEDINA - poskrbela, da ne bi bilo več vojn in hrana bi bila poceni, IRIS
KO BOM VELIK/-A, BOM: -frizerka, ker rada friziram barbike, IRIS -zdravnica, ker bi rada zdravila in pomagala ljudem, ASJA -veterinarka, ker imam rada živali, NIKOLINA -frizerka, ker rada friziram, NEJA -smetar, ker rad urejam okolje, ŽIGA -veterinarka, ker imam rada živali, ŽANA -kozmetičarka, ker imam rada vse, kar je lepega, MEDINA -vzgojiteljica, ker imam rada otroke, MATEJA -kozmetičarka, ker rada urejam nohte, ŠPELA -učiteljica, ker zelo rada učim druge, NELI
-zdravnica, ki bi raziskovala in izdelovala nova zdravila, ANJA -kmet, ker bi rad delal, TADEJ -nogometaš, ker me to veseli, LAN -robotik, ker bomo v prihodnosti potrebovali robote, PATRIK -policaj, ker me to delo veseli, GAL -veterinarka, ker imam rada živali, ZARJA -vzgojiteljica, ker imam rada otroke, NINA -učitelj športne, ker bi rad učil otroke, MATIJA -računalničar, ker bi rad delal igrice, ker mi je to všeč, TIAN -vratar, ker me nogomet veseli, NACE
9
Špela Završnik, Lan Zore
EKSKURZIJA V POSTOJNSKO JAMO
Pot do Postojne je bila precej dolga, a je bilo vredno, saj nas je tam pričakal vlakec, ki vozi po jami. V vožnji smo vsi zelo uživali. Tudi jama je bila polna čudes. Ogledali smo si steber Briljant, ki je najlepši stalagmat v jami. Videli smo tudi mnoge dvorane. Najbolj smešna je bila špagetna dvorana, v kateri so stalaktiti podobni špagetom. Tam je bilo še mnogo drugih dvoran, na primer koncertna dvorana in lepe jame. Seveda pa ni ogleda Postojnske jame brez človeških ribic. In prav zares smo jih videli! Nato smo se odpravili do Cerknice. Ko smo prišli na kmetijo in gostilno KEBE, smo si ogledali maketo Cerknice in Cerkniškega presihajočega jezera. Razložili so nam, kako voda pride in izgine (presahne). Cerkničani temu pravijo ˝jezero je, jezera nej˝. Povedali so nam o veliki poplavi, v kateri je bila samo cerkev nad gladino. Potem smo si ogledali video posnetek jezera v različnih letnih časih. Prikazali so nam različne načine za ribolov, saj je bil nekoč ribolov pomemben za preživetje družin. Zimski ribolov je bil najbolj zanimiv, saj so led razkosali in nato lovili ribe. Uporabljali so prav posebne drsalke. Na koncu pa smo si ogledali še nekaj pripomočkov za ribolov in čoln oz. drevak. Ta dan si bomo zapomnili po spominkih, ki bodo krasili naše življenja. S seboj v Mokronog pa nismo prinesli le spominkov. Z nami je prišla tudi zvrhana mera znanja in čudovitih spominov.
V sredo, 8. junija, smo imeli petošolci in šestošolci dan dejavnosti, na katerem smo učenje v učilnici zamenjali z učenjem v pokrajini. Spoznavali smo Dinarsko-kraške pokrajine, na ekskurziji so se prepletale vsebine geografije, zgodovine in slovenščine. Kraško podzemlje smo občudovali v Postojnski jami, s postankom v Muzeju Cerkniškega jezera pa smo spoznali delovanje presihajočega Cerkniškega jezera. Med potjo smo opazovali pokrajino ter izvedeli veliko novega o krških pojavih in življenju ljudi v tem delu Slovenije. Dan je bil vsebinsko bogat, zelo všeč sta nam bila oba vodena ogleda, uživali smo v nakupih spominkov, posebno vrednost pa je imelo tudi druženje s sošolci. učiteljica Marjetka Ganc 10
Tia Hvastija, Maja Slak
ANKETA: ZADOVOLJSTVO UČENCEV Z URNIKOM, ODMORI IN PREDMETI 7. r. 35%
Ženski 49%
Moški 51%
6. r. 65%
KAKŠEN SE TI ZDI ŠOLSKI URNIK?
KATERI PREDMETI SO TVOJI NAJLJUBŠI?
60
50 40
40
30 20
20
10 0
KAJ MENIŠ O PROSTIH URAH?
Vs i
Dr už bo slo vn i Na ra vo slo vn i
do be r
Sl ab
Sr ed nj e
Do be r
0
KAJ MENIŠ O ODMORIH? 75
50
50
25
25
0
0
Ne
M or al ib ib iti da M or ljš al i. ib ib iti kr So aj ra ši. vn o pr av do lgi .
po tr eb uj Im em am o o jih jih . ra vn o Po pr tr av eb . uj em o jih ve č.
75
11
Nik Rajer, Lovro Recelj
UČNE NAVADE UČENCEV NAŠE ŠOLE ANKETA
Ženski 56%
7. r. 18%
Moški 44%
8. r. 5%
4. r. 14%
5. r. 30% 6. r. 33%
KOLIKO ČASA NAMENIŠ UČENJU OD PONEDELJKA DO PETKA?
1 do 2 uri dnevno 22%
Več kot 2 uri dnevno 4%
Manj kot 30 minut dnevno 28%
Od 30 minut do 1 uro dnevno 46%
KOLIKO ČASA NAMENIŠ UČENJU OB SOBOTAH IN NEDELJAH?
Več kot 2 uri dnevno 7%
1 do 2 uri dnevno 16%
Manj kot 30 minut dnevno 44%
Od 30 minut do 1 uro dnevno 33%
12
KAKO SE UČIŠ? Med učenjem poslušam glasbo. 8%
Drugo 7% Glasno si berem in ponavljam snov. 28%
Med učenjem se gibam po sobi. 9%
Delam si izpiske ali miselne vzorce. 17% Nekdo (starš, sestra, brat) me sprašuje. 31%
31 %
17 %
28 %
31 % učencev se uči tako, da jih nekdo sprašuje, npr. starši, brat, sestra.
17 % učencev se uči tako, da si delajo izpiske ali miselne vzorce.
28 % učencev se uči tako, da si glasno berejo in ponavljajo snov.
KJE SE PONAVADI UČIŠ?
V dnevni sobi 8% V kuhinji 4%
KAKO POGOSTO NAREDIŠ DOMAČO NALOGO? Nikoli Redko 4% 6%
Drugo 7%
Občasno 14%
Redno 42%
Pogosto 34%
V svoji sobi 81%
13
Učenci 3. r.
PLAVALNA ŠOLA V NARAVI 3. R. - Najbolj všeč mi je bilo, ker smo vsak dan plavali. LEA - Učiteljica nas je vsak dan zjutraj zbudila. ALEN - Veliko smo plavali. ERIK - Všeč mi je bilo, ko smo odšli plezat. NINA - Najbolj mi je bil všeč film. JAKA - Kuharji so pripravili odlično hrano. JAKOB - Pripravili so odličen zajtrk, saj smo si hrano izbirali sami. FILIP - Ponosen sem bil, ker sem splezal do vrha plezalne stene. ANEL - Najbolj všeč mi je bilo, ko smo šli na plezalno steno. JAN - Užival sem v plavanju in vodnih igrah. MATEJ - Veliko smo plavali in hodili. EVA - Uživali sem v dejavnostih na terenu ter dobri hrani. SARA - Najbolj všeč mi je bilo, ko smo plavali in si ogledali film. AJNA - Plezanje do vrha na plezalni steni je bilo odlično. ANDREJA - Užival sem v streljanju z lokom. SIMON - Najbolj mi je bil všeč zadnji večer, ko smo gledali Spužija. TIJA - Uživala sem ob gledanju risanke. IVA - Pripravili so nam odlične sladice. ALJA - V reki smo lovili ribe ter v vodo metali kamne. LOVRO
V šoli v naravi smo se smejali in plesali.
V naši šoli v naravi smo skakali, klepetali se smejali in v bazenu se igrali.
Veliko smo tudi plavali in se zabavali. Ko je padla noč, smo si rekli lahko noč.
Tudi v tarčo smo streljali, z ribami se poigrali, damjake opazovali in po steni plezali.
Bilo mi je lepo, upam, da bo še kdaj tako.
Disko smo imeli, tam smo glasbo na glas vrteli.
Eva Jaklič, 3. r.
Nina Šmit, 3. r.
14
Učenci 4. r. Trebelno
Andreja Bebar
ŠOLA V NARAVI V OSILNICI
Bilo je super, da smo imeli samopostrežni zajtrk in pri vsakem obroku sok. Prišel sem v najboljšo ekipo pri plavanju. Zelo mi je bilo zanimivo, ko smo šli z Bojanom lovit ribe. Razložil nam je, kako lovijo športni ribiči in kako delujejo vabe. V četrtek, pred filmskim večerom, smo si ogledali video SLO WOLF. Strašno mi je bilo, ko nam je Bojan pokazal psa, ki so ga pojedli volkovi. Za zaključni večer smo si ogledali Kung-fu pando 3 in polizali lizike.
V ponedeljek, 4. 4. 2022, smo se učenci 4. razreda odpravili v šolo v naravi v Osilnico. Ko smo prispeli, smo se namestili v sobe in nestrpno čakali prvo plavanje. Preverili smo plavanje in se razdelili v plavalne skupine. Po plavanju smo odšli na pohod v deželo Petra Klepca. Naslednji dan smo utrjevali plavanje in se sproščali v masažnem bazenu. Popoldne smo spoznavali zdravilne rastline in streljali z lokom. Zvečer pa smo tekmovali v Malih sivih celicah. Sledil je že tretji dan bivanja. Učili smo se skoka na glavo, prsno tehniko plavanja in tehniko prsnega kravla. Popoldne smo spoznali življenje ob in v vodi, lovili ribe ter spoznali kraj Osilnico in njegovo zgodovino. Sledil je družabni večer. Predzadnji dan šole v naravi smo spoznavali živali: volka, medveda, risa in divjad, ki smo jo tudi hranili. Po večerji smo si ogledali film in prijetno utrujeni legli k počitku. Komaj smo čakali zadnji dan, ko smo se pripravljali za odhod domov. Vsi smo bili veseli, saj smo dobili priznanja za plavanje in komaj smo čakali, da vidimo svoje družinske člane. Domov smo se vrnili polni lepih doživetij in novih znanj. Nina Debevec, 4. r.
Erazem, 4. r. T
Meni je bilo v šoli v naravi najbolj všeč plavanje in ogled jelenov. V bazenu mi je bilo všeč, da smo skakali na glavo. Med ogledom jelenov smo jih lahko tudi hranili s kruhom. Zanimivo je bilo, ko je Bojan pripovedoval, kako je ujel štiri rise, o tem
Zelo sem se zabaval ob gledanju filma, ker je bil res smešen. Zabavno je bilo tudi streljanje z lokom, a najbolj mi je bilo všeč plavanje. Hotel pa je tudi bil zelo lep.
nam je pokazal tudi posnetek. Najbolj pa mi je bil všeč zajtrk, ker smo se lahko vsak dan najedli ameriških palačink. Neža, 4. r. T
Tian, 4. r. T
15
Teja Makše
Teja Makše
3. RAZRED PRVIČ V ŠOLI V NARAVI
V ponedeljek, 11. 4. 2022, smo se učenci 3. razreda iz Mokronoga in Trebelnega odpeljali na enotedensko plavalno šolo v naravi. Namestili smo se v prenočiščih hotela Kovač v Osilnici. Tam smo preživeli pet zelo razburljivih in zanimivih dni, polnih različnih aktivnosti. Ves čas nas je spremljajo tudi sončno vreme. Kako so se imeli učenci Trebelnega in kakšni občutki jih navdajajo po vrnitvi v šolske klopi, pa si lahko preberete spodaj.
V šoli v naravi je bilo super. Imeli smo zelo dobro hrano. Veliko smo plavali, se sprehajali in lovili ribe v reki Kolpi. Lahko smo si kupili spominke in jih odnesli domov. Kljub temu, da se je veliko dogajalo, sem pogrešala družino in svojega mucka.
Pot do tam je bila zelo dolga. Ko smo prispeli, sem kmalu začela pogrešati družino, vendar so me prijateljice razvedrile. Najbolj mi je bil všeč ribolov, vendar na žalost nismo ujeli nobene ribe. Zanimive so mi bile tudi ostale aktivnosti. Ko smo se odpravljali domov, bi želela še malo ostati.
Naja Peterle, 3. r. Trebelno
Letos smo bili prvič v šoli v naravi. Zelo mi je bilo všeč, da smo vsak dan šli ven in se preizkusili v različnih aktivnostih, kot so lovljenje rib, lokostrelstvo, plezanje po visoki plezalni steni. Največ smo plavali, kar dvakrat na dan smo bili v bazenu. Zelo udobne so bile tudi sobe, kjer smo preživeli vseh pet dni.
Anja Kocjan, 3. r. Trebelno
Mila Uršič, 3. r. Trebelno
V šoli v naravi smo streljali z lokom, plezali, gledali risanko, se igrali in plavali v bazenu. Šli smo lahko tudi v trgovino, kjer sem si kupila verižico in obesek. Najbolj mi je bilo všeč tekmovanje v pospravljanju sob. Zelo bom pogrešala plavanje v bazenu. Maša Dragman, 3. r. Trebelno
16
Pot do Osilnice je bila zelo dolga in nekje tudi zelo strma. Najbolj mi je bilo všeč, da sem bila v družbi dobrih prijateljic. Spoznala sem kar tri nove prijateljice. Zelo sem uživala v disku, ki smo ga imeli zvečer pred spanjem. Zabaven pa je bil tudi film Spuži Kvadratnik 3, ki smo si ga ogledali. Zajtrki so bili samopostrežni, za kosilo smo imeli juho in glavno jed, za večerjo pa je bila vsak dan tudi sladica. Natalija Ribič, 3. r. Trebelno
Letos sem bila prvič v šoli v naravi, in sicer v Osilnici. Všeč mi je bilo plezanje in plavanje. Preplezala sem polovico plezalne steze, preplavala pa cel bazen. Šli smo tudi do hrvaške meje. Za Milin rojstni dan smo imeli disko.
V šoli v naravi mi je bilo najbolj všeč, da smo bili vsak dan na bazenu in na terenu. Zanimive so bile vodne igre, ki smo se jih igrali v bazenu. Ni mi bilo všeč, da sva imeli z Najo tako majhno sobo in da smo zvečer prezgodaj hodili spat.
V šoli v naravi mi je bilo najboljše plavanje, plezanje po plezalni steni, lovljenje rib, pohod in hranjenje jelenov, ogled risanke Spuži Kvadratnik 3 in ogled poučne oddaje o volkovih in medvedih. Zelo dobro smo jedli.
Sofija Lamovšek, 3. r. Trebelno
Zala Kleiderman, 3. r. Trebelno
Martin Zavodnik, 3. r. Trebelno
V šoli v naravi smo se zbujali zelo zgodaj. Prvi dan smo se sprehodili po kraju, kjer smo bivali cel teden. Gospa nam je povedala zgodbo o Petru Klepcu. Šli smo celo tja, kjer se pride na Hrvaško. Videli smo tudi reko Čabranko. Vsi obroki, zajtrk, kosilo in večerja, so bili zelo okusni. Všeč mi je bilo, ko smo šli plavat, ampak me je motilo to, da so bile ploščice pri bazenu tako vroče, da sem imela opečene prste. Ko smo odšli na ribolov k reki Kolpi, nismo ujeli nobene ribe. Zanimiva je bila risanka Spuži Kvadratnik 3, ki smo si jo ogledali pred spanjem. V trgovini sem kupila šopek rož in obesek. V šoli v naravi sem pogrešala dom in družino.
V šoli v naravi mi je bila najbolj všeč hrana. Zelo zanimiv mi je bil tudi moj učitelj plavanja Klemen. Ni mi bila všeč soba, v kateri sva bivala z Martinom, saj je bila zelo majhna, v njej ni bilo televizije in škripal je pograd.
Alja Zaletelj, 3. r. Trebelno
Aljaž Peterle, 3. r. Trebelno 17
JANUARY 2020 | ISSUE 1 Lovro Recelj
Matej Dreža, Jernej Mauko
TEDEN NA POHORJU
ŠOLA V NARAVI NA POHORJU ZA 7. IN 8. R.
Četudi nam niso bile razmere naklonjene zadnja tri leta, nam je letos, 24. januarja 2022, uspelo izpeljati dolgo pričakovano zimsko šolo v naravi, ki smo se je udeležili učenci 7. in 8. razreda.
Zgodaj zjutraj, še pred začetkom pouka, je lahko miren sprehajalec na avtobusni postaji Osnovne šole Mokronog opazil dejavnost. Na Dopoldan smo smučali, popoldan smo se igrali igrice. Spoznali smo igrico "štrbunk".
parkirišču smo se namreč zbirali učenci 7. in 8. razredov, ki smo se odpravljali na tedensko bivanje v domu CŠOD Planinka, na Pohorju. Ko sta avtobusa prispela, smo vsi prijeli za kovčke, potovalke, nahrbtnike in našo smučarsko opremo ter začeli zlagati naše bivalne ter športne pripomočke na avtobus. Malo pred 6. uro zjutraj smo končno odšli. Po približno 1 uri vožnje smo se ustavili ter pojedli malico. Po malici smo šli nazaj na avtobus in čez nekaj časa dosegli našo prvo postajo, in sicer drugo največje mesto v Sloveniji Maribor. Kljub kislemu vremenu smo uživali v pogledu na to veliko mesto. Ko smo izstopili iz avtobusa, nas je učitelj matematike Jernej Mauko vodil po Mariboru in nam povedal veliko različnih ter zanimivih informacij o prestolnici štajerske. Po
Nekateri so se naučili smučati, drugi so svoje znanje le še izboljšali.
zanimivem obhodu smo spet sedeli na avtobus ter se odpeljali do našega prebivališča za naslednjih pet dni. Ko smo izstopili iz avtobusa, smo šli po naše kovčke in vstopili v dom. Po 15-minutni razlagi pravil so nas razvrstili v naše sobe. Ko smo se namestili, je prišel na vrsto čas za kosilo. Pojedli smo makarone in se odpravili nazaj proti avtobusu, ki nas je odpeljal na smučišče Areh.
18
Po prihodu smo vsi raztovorili smuči in smučarske palice ter se podali na progo, na kateri so nas razvrstili v smučarske skupine, v katerih smo bili naslednji teden. Vsi smo se postavili v vrsto in drug za drugim odvozili nekaj zavojev. Ko smo bili vsi razvrščeni, smo se še nekajkrat spustili po progi skupaj s svojimi učitelji. Po zaprtju smučišča smo se spet odpravili do avtobusa, ki nas je tokrat odpeljal do doma, kjer smo se umili ter pripravili na večerjo. Po večerji smo se poučili o FIS pravilih na smučišču, nato pa smo se odpravili spat. Naslednji dnevi so potekali tako, da smo imeli zjutraj pol ure časa, da se uredimo, samotestiramo, nato pa se odpravimo na zajtrk. Po zajtrku smo se preoblekli v smučarsko opremo, nato pa smo se odpravili na avtobus, ki nas je spet odpeljal na smučišče, kjer smo se nekateri učili smučati, nekateri pa smo samo izboljševali svoje tehnike. Po končanem smučanju smo se odpravili v dom, kjer smo pojedli kosilo, nato pa smo se odpravili v sobe, kjer smo imeli prosto uro. Sledile so popoldanske dejavnosti: šport, spoznali smo novo igrico štrbunk, uro matematike in geografije.
Vsak večer smo zvečer odšli na večerjo, v sredo po večerji smo pripravili družabni večer, kamor smo prinesli družabne igre, ki smo jih imeli s seboj, in se družili. V četrtek pa smo imeli zaključni večer, kjer je vsaka soba predstavila točko, ki jo je pripravljala v prostem času. Na zadnji dan smo takoj po budnici začeli pakirati nahrbtnike, kovčke in potovalke. Ko so nas poklicali, smo tako kot vsak dan odšli na zajtrk, po zajtrku pa smo se pripravili na smučanje. Po malo bolj umirjenem dnevu smučanja smo skupaj z učitelji zavili do koče, kjer smo si vsi privoščili pijačo, nekateri pa so si kupili tudi malico. Ko smo se končno odlepili od klopi, smo še zadnjič zložili palice in smuči ter se odpravili na avtobus, ki nas je popeljal do doma. Pred kosilom so nam vodja doma in učitelji povedali nekaj besed, nato pa smo se odpravili na še zadnji obrok v domu Planinka. Kosilo smo hitro pojedli, začeli pakirati naše bivalne pripomočke na avtobus, in se, ko smo vse naložili, odpeljali. Vožnja je bila mirna, po dveh dobrih urah vožnje smo spet zagledali našo šolo in naše starše. V šoli v naravi smo se naučili ne le novih iger in smučanja, temveč tudi sobivanja in medsebojne pomoči. Skupaj s sošolci smo preživeli čudovit teden, ki ga zagotovo nihče od nas ne bo kmalu pozabil.
19
Tia Hvastija, Maja Slak
splet
BRALNI NASVETI ZA POLETNE DNI
8. B SVETUJE John Green: KRIVE SO ZVEZDE Šestnajstletna Hazel boleha za neozdravljivo obliko raka. Njen svet je poln bolnišnic, zaščitniških staršev in stalno novih oblik zdravljenja. Toda Hazel si ne želi, da bi bilo njeno življenje v celoti podrejeno bolezni. Hazel hoče vse, kar si želijo druga dekleta njene starosti, in ko v skupini za samopomoč spozna čudovitega fanta s podobno diagnozo kot ona, se ji želja izpolni. Čedni, pametni in zabavni Gus v Hazelin svet prinese smeh in pustolovščine, predvsem pa novo upanje …
J.K. Rowling: HARRY POTTER: KAMEN MODROSTI Harry Potter je enajstletni fantič, ki živi pri stricu in teti. Spati mora v shrambi pod stopnicami, debeli in zlobni bratranec Dudley pa ga ima za živo igračo. Ko nekega dne Harry prejme skrivnostno pismo, mu v sivino vsakdanjika posije svetla luč, saj izve, da je čarovnik. Znajde se na Bradavičarki, akademiji za čarovnike, kjer spozna nove prijatelje. Toda za debelimi zidovi starodavne šole prežijo nanj tudi nevarnosti.
Primož Suhodolčan: KOŠARKAR NAJ BO To je zgodba o fantu, ki je bil tako velik, da bi lahko žirafam kravate zavezoval, ki je bil tako suh, da je sonce kar skozenj sijalo, ki je pojedel vse, kar si mu prinesel na krožnik, potem pa še krožnik, in ki je bil tako len, da je morala zvečer postelja sama k njemu, sicer je kar stoje zaspal. Malokdo je vedel, kako mu je ime, vsi pa so ga klicali Ranta. Verjetno zaradi njegove postave in hoje, saj se je zdelo, kot da se bo vsak trenutek prelomil na dva konca in s svojimi kostmi zašklopotal po tleh.
20
NAJPOGOSTEJE IZPOSOJENE KNJIGE V NAŠI KNJIŽNICI
Desa Muck: POD MILIM NEBOM
Dac Pilkey: PASJI MOŽ: KAŽIN IN KAZEN Grega in Klemen sta se spomnila, da sta pred Gatnikom narisala tudi strip o Pasjem možu. Ker pa sta takrat še slabo risala in še slabše pisala, sta se odločila, da bosta izdelala nove stripe in jih razmnožila, seveda, v tajništvu! In kdo je Pasji mož? To je najboljši policist na svetu. Sestavljen je iz telesa policista Viteza in glave psa Gregorja, saj je policist v bombnem napadu kriminalca Petrčka izgubil glavo, Gregor pa telo. Najbolj neverjetnim dogodivščinam in slikogibom sledijo še avtorjeva navodila Kako narisati glavne junake v smešno lahkih korakih. Preberite in poprimite za svinčnik! Nataša Konc Lorenzitti: KAKŠNO DREVO ZRASTE IZ MAČKA
Pustolovski roman govori o dveh najstnicah, ki sta bili naveličani ukazovanja staršev, šolskih testov in tega, da nista imeli svobode. Želeli sta oditi v Ameriko in tam zasloveti kot pisateljica in igralka. Na svojem potovanju pa sta ugotovili, da pot do slave le ni tako enostavna, kot sta si jo zamislili.
Roald Dahl: ČARLI IN TOVARNA ČOKOLADE Poleg nepozabne Matilde je Čarli najbolj uspešen knjižni lik legendarnega angleškega pisatelja Roalda Dahla. Čarli nima bogatih staršev, toplega doma in nobene igrače. Ima pa veliko srečo! Z najdenim kovancem si je kupil čokolado, v kateri je bila vstopnica v skrivnostno tovarno čokolade. Tam ga poleg čokoladne reke, vročega sladoleda, karamelnega rudnika, mavričnih solzic in televizične čokolade čaka še eno, čisto neverjetno presenečenje.
V zgodbicah so mojstrsko opisane otroške prigode, s katerimi se lahko poistoveti marsikatera družina. Polne so humorja, besednih dvobojev in dogodivščin. Otroci so pripovedovalci, med drugim se čudijo starejšim, kako znajo biti precej "brez pameti". Razmišljanje je iskreno, nedolžno in brez predsodkov. Eden od otrok pravi: "Ustanovil sem svoj naravovarstveni dnevnik. Vanj pišem samo dobre stvari, slabih nima smisla."
Nataša Konc Lorenzutti: GREMO MI V TRI KRASNE
M a ja in T ij a sv et uj et a :
Knjiga govori o problemih najstnikov. Zdela se nama je zelo dobra, letos smo jo imeli tudi za Cankarjevo tekmovanje. Dogaja se v poletnem taboru nekje v hribih, kjer je s svojimi terapevti zbrana skupina otrok z raznimi motnjami. Besedilo je pripoved dveh od njih: Valentine, ki trpi zaradi motenj hranjenja, in Uroša, (njega poznamo že iz romana Avtobus ob treh), ki nezdravo podlega sodobni tehnologiji. Pretresljivo je prikazano, kako na različne načine trpijo sodobni odraščajoči otroci in tudi odrasli, njihovi starši oz. vsi družinski člani. Naslov prihaja od tega, da se ti otroci v naravi, iztrgani iz svojih nezdravih razmer in brez mobilnih telefonov, čutijo negotove in izgubljene. Roman je zelo kompleksen: poleg različnih motenj opozori na medosebne odnose, prijateljstvo, sodelovanje, gibanje v naravi, zdravo prehrano, fizično delo in še marsikaj, npr. na odnos do jezika, ročno pisanje osebnih pisem. Besedilo je tekoče, privlačno napisano, členjeno po dnevih v tednu; je poznavalsko in duhovito, vmes bralca nekje tudi nasmeje in drugje gane do solz.
21
Tia Hvastija, Maja Slak
splet
DVA DNI PRED PRVIM KONCERTOM ŠE NISMO IMELI IMENA KAJ VAS JE NAVDIHNILO ZA IME SKUPINE? V bistvu je ime prišlo povsem spontano. Bilo je dva dni pred našim prvim nastopom (nekje dve leti nazaj) in smo nujno rabili ime, da se bomo lahko sploh predstavili. Nik se ga je spomnil VZROK. Čez čas smo dodali še "C". Zgodbo verjetno poznate.
INTERVJU Z ANSAMBLOM VZROCK
Vzrock je glasbena skupina, ki je dejavna od leta 2020. Skupina igra pop in narodno-zabavno glasbo, ki opisuje prigode mladih. Njihove pesmi imajo skupaj že čez 2 milijona ogledov, njihovo zadnjo pesem Bad boy pa si je v zadnjem mesecu ogledalo preko 95.000 ljudi. Skupino sestavljajo Gašper, Nik, Tilen in Nejc. Fantje prihajajo iz sosednjih krajev.
KDAJ IN KAKO STE SE ODLOČILI ZA USTANOVITEV SKUPINE? Uradno delujemo od poletja 2020. Združili pa so nas nič drugega kot ista strast ter ljubezen do glasbe. In seveda prijateljstvo. VAŠA PESEM "POVEJTE JI" IMA ŽE 250.000 OGLEDOV NA YOUTUBE KANALU. KAKO SE POČUTITE OB TEM? To, da ima naša Povejte ji že skoraj 250.000 ogledov, nam pomeni ogromno, sploh če poudarimo da je to naš prvi " valček". Veseli smo, da je tako lepo sprejet. KATERI NASTOP VAM JE NAJBOLJ OSTAL V SPOMINU? Vsi nastopi, ki smo jih odigrali, so bili fantastični. Zagotovo nam bo najbolj v spominu ostala naša prva veselica, ki smo jo odigrali na Smedniku. To je zelo blizu doma našega Nejca. Mogoče je zato bila ravno tam neka posebna energija. KDAJ LAHKO PRIČAKUJEMO NASLEDNJO PESEM/ NASTOP? Naslednja pesem prihaja zelo, zelo kmalu, bo pa polka. Več pa ne povemo ... (smeh). Spremljajte nas na naših družbenih omrežjih, tam bomo vse novosti objavili najprej. 22
IMATE SVOJEGA VZORNIKA/VZORNIKE? Naši vzorniki so vsi, ki to, kar počnejo, počnejo s srcem in dušo ... skratka s svojo glasbo opisujejo to, kar čutijo, in to, kar so. Zavedamo se, da imamo na slovenski sceni ogromno odličnih glasbenikov, ki ustvarjajo odlično glasbo. Spoštujemo to! ALI RAZMIŠLJATE O ŽENSKI VOKALISTKI? Zaenkrat ženskega vokala še ne potrebujemo, naše dva Tilen in Gašper lahko pojeta kar precej visoko (smeh). KAJ ZA VAS PREDSTAVLJA COVID-19 IN KAKO OMEJUJE VAŠE NASTOPE? Seveda je tako kot za vse druge tudi za nas covid-19 prestavljal omejitev pri samem delovanju in nastopanju. Veseli smo, da smo lahko igrali vsaj toliko, kolikor se je dalo. Da smo zaužili saj delček tega, kar želimo na dolgi rok početi vse življenje. Stati na odru in igrati. ALI NAČRTUJETE KAKŠEN DUET? Glede dueta pa ne vemo … mogoče ja, mogoče ne. Ko bomo začutili, se bo zagotovo zgodil.
Oblikovanje: Alina Lamovšek in Tia Hvastija
23
Alina Lamovšek, Sara Dragan
osebni arhiv
ŠTUDIJ V TUJINI
- NAJBOLJŠA ODLOČITEV Intervju z učiteljico Iris Bečaj Iris Bečaj je učiteljica glasbene umetnosti na Osnovni šoli Mokronog. Prihaja iz občine Trebnje. Z glasbo je povezana že od otroštva. Po končani srednji šoli je šla na Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, nato pa na študij v Južno Kalifornijo. Obožuje svoje delo na šoli. Poučuje tudi pevski zbor. Hitro smo se navadili nanjo in sedaj je pouk glasbe bolj zabaven. Zase pravi, da je delavna, ambiciozna in družabna.
KDAJ STE SE PRVIČ SREČALI Z GLASBO?
KAKO TO, DA STE SE ODLOČILI ZA ŠTUDIJ V TUJINI?
Že odkar pomnim, sem povezana z glasbo. Mami vedno pravi, da sem prej žvižgala kot govorila. Lahko bi se reklo, da sem imela glasbo že od nekdaj »v krvi«. Že v mali šoli sem prisostvovala v pevskem zboru, v okviru katerega sem dobila tudi priložnost, da zapojem solo pri svojih rosnih 6 letih v Kulturnem domu Trebnje. S petjem sem potem nadaljevala v šolskem pevskem zboru, cerkvenem zboru in nenazadnje v pevskem zboru GŠ Trebnje. V GŠ Trebnje sem obiskovala tudi ure synthesizerja, in sicer štiri leta. Kaseneje pa osem let igrala klavir. Nenazadnje sem začela obiskovati tudi ure petja na pobudo ravnateljice GŠ Trebnje, ki ima nedvomno pomembno vlogo na moji glasbeni poti. KJE STE OBISKOVALI SREDNJO ŠOLO?
OSNOVNO
Preko prijateljice sem izvedela, da obstaja štipendija, namenjena Slovencem za študij glasbe na Univerzi v Južni Kaliforniji. Nemudoma sem začela raziskovati univerzo, natančneje program petja, in že sem začela izpolnjevati vlogo za vpis. Seveda mora vsak posameznik prestati nekaj krogov in avdicijo, vendar prisežem, da je vse delo vredno truda. Ko sem izvedela, da sem sprejeta, mi je bila obenem ponujena tudi štipendija. Seveda sem takoj sprejela ponudbo, rezervirala vozovnico v LA in odšla Los Angelesu naproti. KOLIKO LET STE BILI TAM? Sam študij traja štiri leta, v Los Angelesu pa sem preživela zgolj tri leta, kar je posledica epidemije. Zaradi situacije sem se vrnila domov, ker je bilo tukaj varneje, pa tudi vedela sem, da bom preskrbljena, kar težko rečem za ZDA, kjer je vladala panika, zmanjkovalo je hrane, obenem pa nisem imela tam nobenega, ki bi mi lahko pomagal v nepredvidenih situacijah, kot je covid-19.
IN
Osnovno šolo sem obiskovala v Trebnjem, na srednjo šolo pa sem hodila na Gimnazijo Novo mesto, kasneje pa še na Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana.
24
Los Angeles je čudovito mesto, ki ga moraš sprejeti z odprtimi rokami in s pričakovanjem, da te bo vsak dan nekaj na novo presenetilo. Družba je izjemno odprta, kar mi je bilo resnično všeč, gre za popolnoma drugačen »mindset«, ki ga poznamo tukaj v Sloveniji. Sama sem se takoj vklopila v družbo in resnično nisem imela nobenih težav, kar mislim, da bi potrdili tudi moji tamkajšnji prijatelji. KAJ STE PO POKLICU? Po poklicu sem diplomirana glasbena operna pevka. STE VELIKO NASTOPALI IN KATERI JE BIL VAŠ NAJLJUBŠI NASTOP? Nastopov je bilo veliko in vsak od njih je bil nekaj posebnega. V okviru Thornton School of Music sem bila med drugim del koncertnega zbora, kjer sem imela čast nastopati solo, med drugim tudi izvedbo, ki jo je napisal maestro in skladatelj, ki je vodil zbor. Energija, ki jo je bilo moč čutiti med zborom in zborovodjem, je neopisljiva. Gre za čustvo, ki ga je potrebno doživeti. Potem so tu nastopi s komorno operno zasedbo, kjer sem kot operna pevka pridobila največ solo izkušenj tako na pevskem kot tudi igralskem nivoju. Zadnji, zagotovo najbolj poseben nastop, pa je bil nastop v Disney Concert Hall. Gre za veličastno dvorano, kjer nima ravno vsak priložnosti nastopati, zato mi je še toliko bolj v čast, da sem sama imela to priložnost. Zahvaljujeva se vam, da ste si vzeli čas in odgovorili na vprašanja ter sodelovali pri intervjuju. Izvedeli smo veliko zanimivosti o vas.
KAKO BI SE OPISALI S 3 BESEDAMI? Takšno vprašanje je vedno težko, sploh če moraš opisati sam sebe. Kakorkoli, besede s katerimi bi se trenutno opisala, so: delovna, ambiciozna, družabna. KAKO SE POČUTITE V MOKRONOGU? V Mokronogu se počutim super! Tako sodelavci kot učenci so me oziroma ste me sprejeli. Všeč mi je, ker vlada sproščeno in pozitivno vzdušje, ki je ključno za naše medsebojno sodelovanje in tako vaš kot moj osebni razvoj.
Oblikovanje: Alina Lamovšek in Tia Hvastija
25
Ajda Nadrih, Sanja Zupančič
osebni arhiv
V STIKU Z GLASBO
Tomaž Kušar je učitelj tehnike in fizike ter učitelj izbirnih predmetov. Je tudi član ansambla Storžič, v katerem sodeluje že od leta 2005. V ansamblu poje in igra kitaro. Vzel si je čas, da nama je odgovoril na zastavljena vprašanja.
Intervju z učiteljem
Tomažem Kušarjem
KAJ SO VAŠI SKRIVNI TALENTI? Skrivni talenti … ne vem, če so ravno skriti, ampak vedno mi je šlo dobro risanje. Tehnično risanje.
KOLIKO ČASA STE ŽE V ANSAMBLU? Že vse od osnovne šole igram v različnih ansamblih. V ansamblu Storžič igram od leta 2005. Zraven pa igram še v priložnostnih skupinah.
KAKO SE RAZUMETE Z OSTALIMI ČLANI ANSAMBLA?
KAJ VAS JE NAVDIHNILO, DA BI SE PRIDRUŽILI ANSAMBLU?2
Odlično. Zelo dobro vprašanje, ker mislim, da je ena najpomembnejših stvari, da skupina vztraja in dela dolgo časa, ravno to, kako se razumejo člani med seboj. Konec koncev kar veliko časa preživiš z njimi. Pravzaprav to velja za vsako skupino. Tudi v vsakdanjem življenju, v vsaki skupini se morajo člani razumeti, sprejemati kompromise.
Tako je, če se človek ukvarja z glasbo, potem že samo po sebi kliče po tem, da zbereš nekaj prijateljev in imaš skupino. Jaz se že od otroštva ukvarjam z glasbo.
26
KATERA JE VAŠA NAJLJUBŠA PESEM VAŠE SKUPINE?
KAKO STE SE DOGOVORILI ZA IME VAŠEGA ANSAMBLA?
Od naših skladb? Pravzaprav ne vem, mogoče valček Gorske vasice.
Ansambel Storžič je že obstajal, jaz sem se mu priključil. Ime ansambla je nastalo po gori Storžič, saj so vodja ansambla in nekdanji člani izpod Storžiča. Tudi imena mojih prejšnjih ansamblov so povezana s kraji.
KATERE INSTRUMENTE IGRATE? Igram klavirsko harmoniko, z njo sem začel. Igram pa še klaviature in ritem kitaro.
ZAKAJ IGRATE NARODNO-ZABAVNO GLASBO?2
KATERI NASTOP STE SI NAJBOLJ ZAPOMNILI?
Narodno-zabavna glasba mi je bila že od nekdaj všeč, glede na to, da sem igral harmoniko in pel. Zanimajo pa me tudi druge zvrsti, predvsem pop, country in rock.
Zelo veliko jih imam v dobrem spominu. Izpostavil bi recimo igranje za zamejske Slovence v Italiji in Nemčiji, tam je tako res posebno vzdušje. Glasbenike sprejmejo z nekim posebnim vzdušjem. Ni tako kot pri nas, kjer se na zabavah nekaj dogaja. Tam res s srcem poslušajo to glasbo. Zelo zanimiv občutek je to.
KAKO VAM USPE USKLADITI OBVEZNOSTI DO ANSAMBLA?
SLUŽBO
IN
Ansambel je hobi oziroma način preživljanja prostega časa. Ni ga veliko. Dodatno se tempo življenja spremeni potem, ko si ustvariš družino. Potem je časa še manj, ampak si moraš vzeti čas zase, da se z nečim ukvarjaš in tako sprostiš ventile.
Učitelj Tomaž, hvala, ker ste si vzeli čas za naju. Želiva vam veliko uspeha na področju poučevanja in igranja z vašim ansamblom.
27
Nuša Peterle
PRIGRIZKI MED UČENJEM GRANOLA Oreščke sesekljamo in zmešamo s kosmiči. Dodamo stopljeno maslo in med, malo cimeta ter vse skupaj premešamo, da se sestavine zlepijo med sabo. Pekač obložimo s peki papirjem in nanj razporedimo zmes. Nato vstavimo v predhodno ogreto pečico na 180 stopinj. Pečemo od 15 do 20 minut in vmes večkrat premešamo. Granolo ohladimo in postrežemo z jogurtom ali mlekom, po želji lahko dodamo tudi sveže sadje. ZELENJAVA IN HUMUS Humus pripravimo tako, da čičeriko skuhamo ali kupimo že kuhano v konzervi ali kozarcu. Čičeriko splaknemo pod mrzlo vodo in dobro ocedimo. Če želimo bolj kremast humus, čičeriko olupimo. Nato pripravimo česen, olje in vodo. Česen olupimo, limono pa ožamemo. V mešalnik damo česen, čičeriko, limonin sok, arašidovo maslo, vodo in dobro zmiksamo. Dodamo olje in še enkrat vse skupaj zmiksamo. Humus poskusimo in po potrebi dodamo še sol in limonin sok, saj bo humus dober le, če bo dovolj kisel in slan. Narežemo zelenjavo in postrežemo. OVSENA KAŠA Mleku umešamo med in cimet ter ga segrejemo do vročega. Vanj stresemo kosmiče in kuhamo 5 minut oziroma toliko, da se zmes zgosti. Odstavimo in po želji dodamo še malo mleka. Na vrh kaše dodamo banana, borovnice … (sadje po izbiri) in oreščke ter pokapamo z medom.
DOBER TEK!
28
Zala Novak
10 NASVETOV ZA PREGANJANJE DOLGEGA ČASA
Vprašaj starše, babico in dedka, če se spomnijo kakšne zanimive igre iz njihovega otroštva. Odigrajte jo skupaj. Nauči se novega jezika prek telefona in aplikacij (npr. Duolingo). Če ne znaš kuhati, prebrskaj po mamini/babičini kuharski knjigi. Loti se kuharskega izziva in pripravi novo jed. Pojdi na sprehod in zraven uživaj ob dobri glasbi po svoji izbiri.
Napiši zgodbo/dnevniški zapis/pesem, ki govori o tvojem življenju. Sestavljaj puzzle ali meditiraj. Če rad ustvarjaš in imaš doma veliko barvic ali
Naredi si domači kino, speci pokovko in povabi prijatelje k sebi na obisk. Uživajte v kinu.
barvnih flumastrov, se lahko naučiš risati ali pisati s
posebno kaligrafsko pisavo. Lahko pospraviš najbolj
razmetan predal v pisalni mizi svoje sobe.
Pokliči prijatelje in pojdite skupaj na rolanje, na igrišče na košarko ali se pojdite vozit s kolesi.
29
Žana Janežič
Žana Janežič, Zala Novak
MODNI NASVETI ZA PRIHAJAJOČE POLETJE
Punce, za vas smo poiskali modne trende za poletje 2022, ki vam bodo pomagali pri izbiri outfita za na zabavo ...
Kombinezoni so eden najmanj pričakovanih trendov v letošnjem letu in marsikateri se zdi, da to posebno oblačilo pač ni zanjo. Vendar med množico različnih kostimov- od ohlapnejših do oprijetih, od bleščečih do subtilnih, od sproščenih do elegantnih, vsako dekle lahko najde takega, v katerem se bo počutila čudovito.
Bleščice, ki so letos v trendu tudi na področju ličenja, lahko v svoj stil vključite preko najrazličnejših kosov oblačil. Odločite se lahko za bleščeče krilo, bleščeč jopič ali bleščeče čevlje z visoko peto, najbolj pa boste zablestele v svetlikajoči se večerni obleki.
30
Blazer že dolgo velja za elegantno oblačilo, v katerem lahko odličen vtis naredite tako ob prijateljskem srečanju kot tudi na službenem sestanku. Letos pa v trend prihaja prav posebna različica blazerjev: takoimenovani mikro blazerji,ki segajo le do pasu ali pa se končajo nekoliko nad pasom. Tak blazer je popoln, če želite, da do izraza pride vaše krilo ali nove hlače, ujema pa se praktično z vsakim oblačilom.
SMERNICE ZA POLETJE 2022
Ni vam treba skrbeti, vaša črna torbica se še vedno uvršča med brezčasne, klasične kose. Vendar pa lahko vsaj za posebne dogodke ta modni in zelo uporaben dodatek zamenjate za torbico v živih, svetlih barvah. Le-ta je kot izdelana za outfit v črni ali beli barvi, lahko pa ste pogumnejše in si nadenete oblačila v odtenku, v katerem žari vaša torbica.
MINI KRILA IN PREVELIKE SRAJCE Mini krila so začela svoj povratek na modne steze že v lanskem letu, sedaj pa je njihova popularnost še narasla. Ta kos oblačila lahko v trenutku doseže, da se boste počutili bolj igrivo in sproščeno in to je točno tisto, kar trenutno najbolj potrebujemo.
31
Zdi se, da prevelike srajce izražajo lahkotnost in brezskrbnost, kot si želimo biti. Enačba: nizko zapenjanje gumbov na srajci v kombinaciji s širokomi hlačami.
Jure Sedlar, Miha Recelj
UGANKE ZA NAJMLAJŠE
Majhna skleda, drži se dolgega ročaja, lonec polna zapusti, vanj se prazna vrača. Kaj je to?
Kaj si obuješ, ko hodiš po hiši, da noge so tople, korak se ne sliši?
Štiri noge ima, a hoditi ne more, ne zna. Kaj je to?
Mami privabi solze na lica in v jok spravi celo neustrašnega strica. Pa ni ne nesreča, niti krivica, ampak sloveča kuharska kraljica.
Zlatolase deklice, sonca ljubke sestrice. Samo ponoči svetijo, po nebu se sprehajajo, v oblekah zlatih rajajo.
Rdeča, črno pikasta gospodična, med hroščki najlepša, najbolj mična. Beli cvetovi krasijo drevesa, rdeči plodovi pa tvoja ušesa.
Gospodična zelena, na robu bazena, je športnica prava, ki najboljše v prsnem slogu plava. Bela brada in dva roga, štiri noge, na kmetiji je doma.
32
Ajda Nadrih, Sanja Zupančič
KRIŽANKA ZA POLETNE DNI
VODORAVNO
NAVPIČNO
33
Luka Sinur
ŠALE “Imate morda kakšno prazno sobo?” “Žal, vse je zasedeno.” “Kaj pa, če bi prišla angleška kraljica?” “No, potem bi se že kaj našlo.” “Dajte mi torej tisto, kar bi se našlo, kraljice zagotovo ne bo.”
Sedita mož in žena na terasi, pijeta vsak svojo pijačo (pivo in sok) in reče mož: "Ljubim te." Žena ironično nazaj: "A to govoriš ti ali govori pivo iz tebe?" Pa pravi mož: "To govorim jaz pivu."
"Kaj delaš tam zadaj, Boris?" vpraša učitelj učenca. "Verjetno nič pametnega, kajne?" "Res je. Vas poslušam!"
Direktor se pred firmo pripelje s popolnoma novim audijem. V bližini sreča zaposlenega, ki mu reče: “Lep avto.” Direktor pogleda zaposlenega in mu reče: “Delaj trdno, pošteno, naredi veliko nadur in naslednje leto se pripeljem še z boljšim.”
Med evropskim prvenstvom reče srednji napadalec: "Zelo mi je žal, da sem zgrešil zanesljiv gol. Najraje bi samega sebe brcnil v rit!" Trener: "Kar daj. Saj boš tako ali tako zgrešil!"
"Očka mi je obljubil 50 evrov za vsako petico," je povedal Mišo učitelju. "Saj nobene nimaš!" je odvrnil učitelj. "Imam predlog, zapišite mi jih nekaj in denar si bova delila."
Janez se zjutraj zbudi z nasmehom na ustih, dočakal je namreč 90 let. Sede na rob postelje, pogleda svoje noge in jim pravi: "Pozdravljene, moje noge, stare ste 90 let, spomnite se vseh korakov, ki smo jih naredili skupaj!" Potem pogleda med svoje noge: "Dobro jutro, ti moj bingelj! Vidiš, danes bi bil star 90 let, če bi bil še živ!"
Poredni Janezek vpraša mamico: "Mami, kaj si najbolj želiš za rojstni dan?" "Rada bi pridnega otroka." "Joj, potem boš morala čakati, da se vrne očka iz Nemčije."
Žena reče možu: "Najin sin je zelo inteligenten, sigurno je dobil pamet od mene!" Mož odgovori: "Se strinjam, meni je pamet ostala." "Poglej čez cesto! Tam gre moj bivši mož.” “No – in?” “Iz njega sem naredila milijonarja.” “In kaj je bil prej?” “Milijarder.”
"Mamica, poglej, tisti gospod je juho z vilicami." "Tiho!" "Zdaj pije vodo iz vaze z rožami." "Mir!" "Zdaj je začel jesti podstavek za pivo …" "Molči že in mu vrni očala."
Oblikovanje: Alina Lamovšek in Tia Hvastija 34
Jure Sedlar, Miha Recelj
STRIP
35
Literarno-likovni kotiček
Maja Pavlin Geršak, 6. a
MOJ ROJSTNI DAN Zbudila sem se zgodaj, se oblekla, umila in takrat sta me že čakala mami in oči. Bilo je že sončno in oči je rekel, da gremo po moje darilo. Odpeljali smo se v Ljubljano in šli v trgovino po pametno uro. Bilo je zelo vroče in sonce je sijalo zelo močno v oči, zato smo morali po sončna očala. Videla sem trgovino z veliko urami in imeli so točno tisto, ki sem si jo želela. Nato smo šli kupit še torto. Ko smo prišli domov, sta mi starša zapela vse najboljše. Preživela sem čudovit dan. Zarja Rebol, 4. r.
MOJ PRVI ŠOLSKI DAN Pisal bom o mojem prvem šolskem dnevu. To je bilo leta 2018. Na našo šolo nas je prišel obiskat Miha Deželak. Dal nam je steklenico, tortico, zvezek in voščenke. Ko je bilo konec dogodka, so bile na igrišču luže, zato smo se igrali in skakali. Nato smo šli jaz, Nace in najini starši v Paradiž. Zelo sem bil vesel. Sklenil sem, da bom imel dobre ocene in da bom poslušal učiteljico. Tega dne se še vedno rad spominjam. Gal Uhan, 4. r.
MOJE BOŽIČNO-NOVOLETNE POČITNICE Vsako leto je na koncu leta mesec, ki mu marsikdo pravi veseli december. Kot vedno ob koncu decembra, za nas otroke, nastopijo novoletne počitnice. Ker so bili božično-novoletni prazniki, je bila doma zbrana vsa družina. Z mamico in sestrami smo pekle potratno potico in piškote, krasili smo novoletno smreko ter okraševali hišo z lučkami. Jaz sem svoje počitnice veliko časa preživela pred televizijo, z igranjem raznih iger (človek ne jezi se, štiri v vrsto, igrala sem se s kartami). Seveda pa sem morala tudi pomagati staršem pri kmetijskih opravilih, predvsem pri hranjenju živali. Veliko sem pomagala tudi mamici pri kuhanju. Na sveti večer smo imeli božično večerjo. Po večerji pa smo se vsi skupaj zopet družili ter se igrali razne družabne igre in gledali TV. Ko pa je bila toliko ura, se je celotna družina odpravila k polnočnici. Naslednji dan smo šli obiskat naše sorodnike in stare starše. Tako so praznični dnevi hitro minili. Ko pa se je bližalo silvestrovo, sem se pa še bolj veselila, ker sem vedela, da bomo dolgo čuli. In tako je prišla zopet na vrsto silvestrska večerja in razne igre ter gledanje televizije. Ko pa se je bližala ura polnoči, smo si nalili penino in skupaj nazdravili. S sestrami smo bile najbolj navdušene, ker smo dobile otroško penino in gledale ognjemet, ki so ga imeli naokoli. 1. januarja smo dolgo počivali. Naslednji dan pa smo šli zopet obiskat moje stare starše in jim voščili novo leto. In tako so moje počitnice hitro minile. Imela sem se lepo, saj sem bila v krogu družine in najbližjih, ki me imajo radi. Te počitnice mi bodo ostale v lepem spominu.
MEDVEDEK RAZISKOVALEC
Mateja Štamcar, 4. r.
Medvedek Peter je zvečer zaspal in sanjal o super junakih. Zjutraj je vstal, si umil zobe, se preoblekel in zajtrkoval. Odpravil se je v gozd. Tam je videl svojega prijatelja volka. Začelo je deževati, zato je medvedka in volka zelo zeblo. Skrila sta se pod velik hrast, kjer sta čakala, da se je vreme umirilo. Potem sta se odpravila domov. Naslednji dan se je Peter z očetom odpravil do slapa pri potoku. Tam sta ob gozdu videla zapuščeno hišo. Hiša je bila zelo stara in zanemarjena. Iz hladilnika sta vzela hrano in odšla naprej. Srečala sta volka. Medved je želel volku pokazati staro hišo, zato sta se odpravila nazaj proti hiši. Naenkrat sta zaslišala ropotanje bagra. Videla sta, da je začel podirati hišo. Medvedek je bil žalosten, saj je hotel raziskovati notranjost hiše.
Zjutraj se je medvedek Liam oblekel in odšel pozajtrkovat. Pojedel je medeno torto. Medtem ko je jedel, mu je mamica pripravila nahrbtnik. V nahrbtnik mu je dala oblačila, plišasto igračko, kopalke in copate. Odšli so k babici. Liama je tam čakal bazen, ob bazenu pa sta že sedela babica in dedek. Mamica se je odpeljala v službo, Liam pa je takoj oblekel kopalke in čofnil v vodo. Dedek mu je prinesel jagode. Popoldan ga je obiskal prijatelj. Igrala sta se indijance in gledala televizijo. Zvečer je Liam utrujeno zaspal. Naslednje jutro je odšel z babico v trgovino. Ko sta se vrnila, ga je že čakala mamica in ga odpeljala domov.
Jan Miklavčič, 3. r.
Sara Pekolj, 3. r.
MEDVEDKOVE POČITNICE PRI BABICI IN DEDKU
37
SOVICA IN SREČA
MOJ MUCEK
BESEDNI ZAKLAD
Majhna sova, sovica je čez vas stopicala. Hop čez travnik je odšla, mimo hiške kuščarja. Srček bil ji je močno, ko je premagala goro.
Ko je na pomlad pred tremi leti puhasti mucek Dlakec primjavkal na svet, se mi je začelo vse drugače vrtet.
V prvem razredu se naučimo brati, potem se učimo pesmice pisati.
Veliko časa sem z njim preživela in za naloge časa skoraj nisem imela. Skupaj sva se igrala in vsak dan po mačje klepetala.
Sova se v svet poda, glavo vtakne, kjer se da. Še pod zemljo bi odšla, če deževnik bi bila, majhna sova, sovica.
A naenkrat je Dlakec postal odrasel gospod. Podnevi ob topli peči prav sladko spi, v mraku k sosedovi mucki odhiti.
Vsako luknjo, vsak kotiček je sovica preiskala, a zaman je vse bilo. Le kje srečo bi iskala?
Skupaj se zdaj po travnikih podita, zvečer pa lačna domov prihitita. Ko zaslišim njun mačji klic, hitro postrežem jima devet mačjih pic.
Na koncu pa je ugotovila, kako zelo se je motila, ter kje sreča je doma. In da sreča v njenem srčku domek svoj ima.
Ker se imata zelo rada, bosta še to pomlad postala starša mlada.
Neža Šmit, 5. r.
Vita Gregorčič, 5. r.
Dlakec res je moj junak, v vasi nihče mu ni enak.
Berem knjige, rišem, pišem, včasih učiteljico slabo slišim. Pri domačem branju me knjiga mika, naučim se, kje mora stati pika. Imam bogat besedni zaklad, ker imam vse knjige rad. Mia Slinkar, 5. r.
Gaja Janežič, 6. b
Tjaž Jevnikar, 6. b
MROŽ
OSTRŽEK
Bil sem na travniku, kjer duhal sem rože. Tam ob obali, zagledal sem mrože.
Ostržek leseni fantek je bil. Ker je lagal, je kratek nosek za nekaj časa izgubil in dolgega dobil.
Ko stopil sem bliže, takrat sem spoznal, da gre za ostriže.
Kit požrl ga je, a on iz njegovega želodca rešil se je.
V naslednjem trenutku se mi je skala, zazdela kakor korala, v resnici samo manjkajo mi očala.
Na koncu je prišla dobra vila in ga v lepega, pridnega fanta spremenila. Vita Gregorčič, 5. r.
Nejc Penca Kocjan, 5. r. Iza Kos Vovk, 6. b 38
LJUBEZEN
LJUBEZENSKA POT
Ljubezen je lepa, ko jo doživiš, ljubezen je slepa, ko si jo najbolj želiš.
Ljubezen se že v vrtcu zgodi, hitro pride in počasi zbledi. Na šolskem igrišču zraven peskovnika godba na ves glas igra in mladoporočenca zaplešeta.
Ljubezen je del vsakega življenja. Je kot nevihta čustev in človeškega mišljenja.
V prvem razredu do ločitve pride, a do devetega vsaka zamera izgine. Prvi poljub se hitro zgodi, a prva ljubezen pozabljena ni.
Vedno z nekom si jo deliš, a ni nujno, da svoje življenje z njo preživiš.
V prvi letnik ponosno stopim in v fanta v zadnji klopi se zaljubim. Zberem pogum in stopim do njega, da ugotovim, da prostor v njegovem srcu že druga zaseda.
Če pa pride čas nesreče in joka, verjemi, vedno bo posijalo sonce in bo konec stoka.
Končala srednjo šolo in faks sem hitro in ljubezen pravo spoznala potiho. Zdaj glasno razglašam, da poroke je čas in deklici mali pletem kito iz las.
Lia Smerke, 7. b
Kaja Železnik, 8. a
Iza Kostrevc, 1. r.
Alenka Šmit, 7. b
Liam Boljte, 1. r.
Lia Smerke, 7. b
Zarja Sinur, 7. b 39
David Fajfar, 7. b
KNJIGA JE ZAKLAD ZNANJA Knjiga vsakemu pomeni nekaj drugega. Eni jo uporabljajo za kurjenje. Drugi za oporo, podlaganje omar, knjižnih polic, miz. Tretji za okras na policah in »nabiranje prahu na njih«. Četrti za branje, sprostitev in kakovostno preživljanje prostega časa. Peti za študij in jih včasih berejo prav z muko. Šesti pa jih imajo zelo radi in jih »požirajo« dan za dnem. Obstaja več vrst knjig, lahko so pustolovske, ljubezenske, domišljijske, dramatične, zgodovinske, poučne (knjige o vesolju, rastlinah, živalih ...), obstajajo stripi, romani. Za vsakega obstaja prava knjiga, le najti jo mora. Poznamo tudi digitalne knjige, ki jih lahko prebiramo na tablici, telefonu, računalniku. Meni so ljubše tiskane knjige, ker jih lahko nesem vsepovsod in jih lahko berem tudi, če ni elektrike. Če berem knjigo v digitalni obliki, me hitro začnejo peči oči. Tablici se lahko izprazni baterija in potem ostanem brez zgodbe ravno sredi najbolj zanimivega dela. Branje vsakemu pomeni nekaj drugega. Meni pomeni sprostitev, beg od vsakdanjega življenja, preganjanje kratkočasja ob dolgih zimskih večerih. Rada sem jih listala že kot malčica, sploh tiste, kjer je bilo veliko ilustracij. Težko razumem nekoga, ki pravi, da je branje nujno zlo, ker mora brati knjige za bralno značko in domače branje. Da knjiga sploh obstaja, jo mora nekdo napisati. Bralci lahko isto knjigo začutimo in si jo predstavljamo vsak na svoj način. Nekomu je lahko zanimiva, nekomu pa dolgočasna in čudna. Menim, da je knjigo težko napisati, a ko pisatelj spozna, da je naredil pravo mojstrovino, je zagotovo vesel in ponosen. Tudi mi se lahko preizkusimo s pisanjem. Recept za pisanje je ta, da veliko beremo in pišemo. Če nismo zadovoljni s svojimi kreacijami, ne smemo takoj obupati. Ponudimo jo komu, da jo prebere in nam pove svoje mnenje o njej. Popravimo napake in napišemo še bolj zanimivo, tako dobimo nove ideje, bralcem pa bo knjiga bolj zanimiva. Vsak otrok je rad opazoval ilustracije v knjigah, tudi ko še ni znal brati. Ilustracije popestrijo knjigo, zato dodajmo zanimive slike. Tako nastane prava knjiga. Čeprav ljudje mislijo, da je pisatelj dolgočasen poklic, se meni ne zdi tako. Meni je zelo zanimiv in zahteven poklic, saj morajo imeti pisatelji zelo veliko domišljije. Izmišljujejo si dogodivščine in prigode, ustvarjajo junake, dogajalni prostor in čas. Ali bi knjigo napisal tudi ti? Poskusi, mogoče pa boš ravno ti nekdo, o komer bodo otroci v šolah pisali v zvezke, se o njem učili in poslušali njegov življenjepis. Knjige bodo obstajale vedno. Knjige bodo, dokler bodo ljudje. Ker dobra beseda ni nikoli iz mode in je nekaj najlepšega, kar ti lahko nekdo podari. Knjige so zaklad, od koder črpamo znanje, spoznavamo izkušnje drugih ljudi, ki nam bodo prišle prav v življenju. Najpomembnejša knjiga, ki jo piše čisto vsak med nami, pa je naše življenje. Špela Matjašič, 7. a
Nuša Borštnar, 8. b 40
KNJIGA NE BO UMRLA, DOKLER BODO ŽIVELI LJUDJE Knjiga. Začelo se je v Mezopotamiji z glinenimi tablicami. Nadaljevalo se je v Egiptu s papirusi. Prav ti so bili glavni tudi v Grčiji in Rimu, kjer se je začel pergament, kakšnih 200 let kasneje pa papir na Kitajskem. Zapisovanje je bilo in je pomembno od nastanka glinenih tablic pa vse do danes. V 15. stoletju je Gutenberg izumil tiskarski stroj, ki je zelo pripomogel k napredku razvoja tako knjige kot posledično človeka. Leta 1550 smo Slovenci dobili svoji prvi knjigi, in sicer Abecednik in Katekizem. Po tem Trubarjevem dosežku so se prevodi v slovenščino in zapisi novih knjige vrstili, pa vendar se je vse začelo s prvo knjigo. Posamezniki, ki so bili nadarjeni za besedo, so imeli smisel za pisanje in bogato domišljijo, so ugotovili, da lahko ne le berejo, temveč tudi pišejo za druge. Veljavo je dobila poleg govorjene tudi pisana beseda. Ljudske pripovedi tako niso šle le od ust do ust, temveč so se nenadoma znašle v knjigah. Z razvojem tehnologije se je večalo število napisanih in tiskanih knjig. Na ta način so si lahko vsi širili obzorja in postajali vse bolj izobraženi. Vsako obdobje je ljudem prineslo izjemne pesnike in pisatelje. Ti s svojimi deli in pisanimi dosežki pri ljudeh vzbujajo kritično mišljenje, hkrati pa imajo ljudje več priložnosti za branje dobrih knjig in pesniških zbirk. Mnoge zgodbe, ki so zapisane v knjigah, so uprizorili na gledaliških odrih. Tudi na ta način lahko vsebina knjige prodrejo med ljudi. V sodobnem času včasih v družbi prevlada prepričanje, da je knjiga zastarela ter morda celo nepotrebna, saj splet ponuja izjemno veliko informacij ter zvočne in spletne knjige. Vendar je to prepričanje zavajajoče. Knjiga preprosto ne more biti nadomeščena z zaslonom in nekaj kliki. Knjiga ima čisto drugačno energijo. Z domačega kavča se lahko preselimo v pravljično deželo ali v starodavni Egipt, nasploh, kamor koli želimo, in tam ostanemo, kolikor časa se nam zahoče. In tako je tudi prav. Prijateljstvo s knjigo je nepogrešljivo in večno. Pisatelji po celem svetu vsak dan pišejo dobre knjige, ki jih je vredno prebrati. Pesniki prav tako. Na nas pa je, da jih čim več preberemo. S tem damo tudi pisateljem zagon, da s svojim delom nadaljujejo in bogatijo svetovni kulturni prostor in naše knjižne police. Sam knjige obožujem in v roke rad vzamem vsako zanimivo knjigo, za katero menim, da jo je vredno prebrati. Pri prebiranju se včasih zelo glasno zasmejem, včasih čisto tiho, včasih ostanem odprtih ust, drugič zgodbo ostane z mano in ne morem nehati misliti na nek dogodek; vendar so vse knjige, ki jih preberem, odlične. Nekatere preberem celo večkrat. Menim, da bi to morali početi vsi, saj branje bogati. Branje nam pomaga pri ustvarjalnem razmišljanju, lažjem razumevanju sveta, koristnem preživljanju prostega časa, poznavanju pisateljev in njihovih zgodb, v veliko pomoč pa je lahko tudi pri kakšni šolski uri, za katero se nisi pripravljal ali učil, saj lahko uporabiš znanje, ki si ga prebral v kakšni strokovni knjigi. Meni je to že nekajkrat rešilo kožo pri testih. Res je, da nimam najnovejšega telefona in računalnika, saj se staršem zdi nepotrebno zapravljati denar za to, vendar jim nikoli ni žal denarja za dobro knjigo. Tudi police v moji sobi so jih polne, strgal pa sem tudi že kar nekaj platnenih vreč za v knjižnico, ko sem v njih »tovoril« tedensko zalogo iz knjižnice. Izrek, ki sem ga izbral za naslov, prav gotovo drži in mi daje upanje. Prepričan sem namreč, da je na tem planetu še veliko ljudi, ki radi pišejo knjige, in tudi takih, ki imajo knjige tako radi kot jaz. In dokler bodo živeli ljudje, knjige res ne morejo umreti. Benjamin Dolenšek, 7. a
Jože Anzelj, 8. b
41
S KOLESOM V VESOLJE Vedno sem si želel, da bi imel čudežno kolo. Pravijo, da če si nekaj močno želiš, se ti ta želja enkrat izpolni. In to se mi je zgodilo, dobil sem čudežno kolo, ki me je popeljalo v vesolje. Moje čudežno kolo me je pričakalo v moji sobi. To kolo je bilo lepe modre barve in je kar klicalo, da me popelje v vesolje. Na poti v vesolje me je ujela nevihta zvezdnega prahu. Bolj ko sem se trudil iz nevihte, bolj je le-ta postajala močnejša. V daljavi sem zagledal utrinek, ki se mi je zelo hitro približeval. S sunkom svoje hitrosti me je potisnil iz nevihte, in kar naenkrat sem se znašel v vesolju. S svojim kolesom sem raziskal celo vesolje. Na tej poti sem obiskal veliko različnih planetov, ogromno zvezd. Sonce pa je bilo za obisk malo prevroče. Od celotne poti po vesolju je kolo začelo izgubljati svojo čudežno moč. Tako sem se vrnil nazaj domov. Polet v vesolje je bilo zelo lepo doživetje. Želim si ga obiskati spet čim prej. Kevin Kopina, 6. b
S KOLESOM V VESOLJE Nekega dne si je fantek Miha zelo želel poleteti v vesolje. Pravzaprav sploh ni vedel, kaj je vesolje, zato si ga je zelo želel obiskati. Naslednje jutro je mamo vprašal, kaj je vesolje. Odgovorila mu je, da je to velikanski prostor, v katerem so zvezde, planeti in utrinki. Rekla mu je tudi, da obstaja gora blizu vesolja, vendar da je pot daljša, kot si misli. Miha se je odločil, da bo sprejel ta izziv. Naslednji dan se je želel odpraviti, ampak je začel padati dež in nastala je nevihta. Rekel si je, da se bo odpravil naslednje jutro. Zjutraj je razmišljal, s čim bo šel, ker ne more iti kar peš. S seboj je vzel plastenko vode. Med potjo se je nekajkrat ustavil, ker je bil utrujen in žejen. Nato je šel naprej proti gori in vesolju. Razmišljal je, ali mamo skrbi zanj. Čez 3 dni in 3 noči je prišel do gore. Bilo ga je strah, če bo sploh prišel nazaj domov. Tam pa je bil velik grad in na njem je pisalo, da če želiš videti vesolje, moraš vstopiti. Miha je vstopil in videl veliko barvno luknjo. S kolesom je skočil v luknjo in zagledal je planete, utrinke ter zvezde. Videl je tudi marsovce in mačke s tremi nogami. Bilo je preprosto čudovito. Stal je na cesti iz zvezd in pri tem razmišljal, če bi šel sploh še kdaj v vesolje. V vesolju je ostal 1 dan. Počasi ga je preplavil občutek. Pogrešal je že svoja starša in si mislil, da ju skrbi zanj. Po končanem dnevu se je odločil, da se bo odpravil nazaj domov. Vzel je svoje kolo in se poslovil od vesolja. Čez 3 dni in 3 noči je prispel. Mama ga je bila tako vesela, da ga je močno objela. Bil je lačen, zato mu je mama spekla palačinke. Vprašala ga je, kako je bilo. Dolgo v noč sta se pogovarjala o dogodivščinah. Zjutraj, ko se je Miha zbudil, je bil vesel, da je doma. Sklenil je, da se bo še kdaj vrnil v vesolje. Špela Zupančič, 6. b S KOLESOM V VESOLJE Nekega večera, ko sem se odpravljala spat, sem ves čas razmišljala, kako bom odpotovala v vesolje. V šoli smo se pogovarjali o astronavtki Suniti Wiliams. Bila mi je zelo všeč. Zvečer sem gledala zvezde skozi okno in kar naenkrat je mimo mojih oči priletel utrinek in sem si hitro zaželela, da bi odpotovala v vesolje. Zjutraj mi je oči povedal, da se bliža nevihta. Bila je sobota in kot vedno sem šla k prijateljici na obisk, kljub temu, da mi oči ni dovolil, ker se je bližala nevihta. Ampak jaz ga nisem poslušala. Šla sem k prijateljici s kolesom, saj je par ulic stran. Videla sem, kako se bliža nevihta, zato sem pospešila hitrost, žal me je dohitela. Bila sem v sekundi mokra. Kar naenkrat me je neslo proti vesolju. Zelo sem bila začudena, saj se to dogaja samo v filmih. Vse bolj sem se bližala zvezdam in planetom. Ko sem bila v vesolju, sem pogledala nazaj in videla zelenomoder planet. Kar naenkrat me je bilo strah, kaj če več ne bom prišla na zemljo, domov. Spomnila sem se, kako sem si zaželela iti v vesolje, ko je mimo mojih oči priletel utrinek. Upala sem, da bom videla še kakšen utrinek in si spet hitro zaželela, da bi šla domov. Kar naenkrat sem se znašla v svoji postelji čisto, čisto mokra in vse me je bolelo. Očitno sem sanjala. Vesela sem bila da sem sanjala najboljše sanje vseh časov. Maja Saje, 6. b
42
PESEM O SLOVENIJI
SLOVENIJA
Slovenija, naša domovina, tako si lepa, čista in fina, veliko značilnosti imaš, obiskovalce gostoljubno na izlet popeljaš.
Moja domača zemlja pozna me prav do srca. Pozna vsako moje razpoloženje, srečo, žalost in veselje.
Imaš zastavo, grb Triglava, rdeča, bela, modra je zastava, grb tri zvezdice ima, pri nas veliko rek je doma.
Tu je moj rojstni kraj, največji in najlepši raj. Zato tudi, če bom daleč stran, ga bom s seboj nosila vsak dan.
Slovenija, zame si najlepši dom, to ni noben dvom, tu je lepa pokrajina, kjer uspeva zemlja fina.
Zeleni travniki, planjave in gozd, ki jeseni porumeni. Vse to so darovi matere narave, ki jih okoli nas razdeli.
Decembra pred 30. leti si se osamosvojila, še praznik si dobila, dan državnosti si ga poimenovala in junija svečano praznovala.
Hana Kos Vovk, 1. r.
Reke, potoki in širno morje, v njem rib in rakcev mrgoli. Kjer poleti je najbolje, zato veliko ljudi na oddih odhiti.
Trideset let že živiš, na Slovence vsak dan prežiš, z mano rasteš in se staraš, svojih državljanov nikoli ne razočaraš.
Visoki vrhovi naših gora segajo vse do neba. Triglav pa vse druge prehiti z najvišjim vrhom v Sloveniji.
Tvoja mesta vsi poznamo, slavne pesnike imamo, državno himno je zapisal in pod njo se France Prešeren podpisal.
Pri nas pa ni samo prijaznih ljudi, imamo tudi veliko posebnih živali. Poznamo kranjsko sivko, ki daje med, in človeško ribico, ki navdušuje svet.
Katarina Zajc, 7. b
Zjutraj slišimo petje ptic, zvečer pa sovin klic. Čez dan se v gozdu zajci podijo, ob koncu dneva pa črički koncert priredijo. Tako izgleda moja dežela, zelena dežela Slovenija, ki je nikoli druga ne bo prehitela, saj jaz bom vedno tu doma. Ajda Nadrih, 8. a
Žana Hočevar, Lovro Recelj, Nuša Borštnar, Zala Novak, 8. b 43
Anja Kramžar, 7. a