Page 1

»Če pričakujemo več od ljudi, moramo vanje več vlagati. V njihovo znanje, varnost, zadovoljstvo, pripadnost in motivacijo.« Dejan Židan, predsednik Socialnih demokratov

Projekti in dosežki SD

»Dejanja vodijo do zaupanja«

str. 6, 14, 18, 20, 22, 24

Iz Državnega zbora

»Socialni demokrati ostajamo na strani ljudi«

Intervju: Dušan Olaj

Dominika Švarc Pipan

»Večja produktivnost je naloga vodilnih, ne delavcev!« str. 4

str. 8

»Za pravno državo smo odgovorni vsi«

str. 13

Prekolesarimo Slovenijo

»Pripravljeni smo, da prevzamemo vodenje države«

str. 30


2

www.socialnidemokrati.si

Samozavestna Slovenija za p

Boj proti neenakosti je pomembna usmeritev Socialnih demokratov.

Verjamemo, da kot družba napredujemo takrat, ko napredujejo tudi najšibkejši med nami. Zdaj je čas za razvojni preboj. Slovenijo želimo po ključnih kazalcih razvitosti, ki merijo kakovost življenja, enake možnosti, inovativnost in poslovno odličnost, skrb za okolje in drug drugega, umestiti med 10 najboljših držav na svetu. Takšna ambicija zahteva nov družbeni dogovor. Socialni demokrati smo začeli s poglobljeno razpravo z gospodarstvom in sindikati, da okrepimo medsebojno zaupanje in ustvarimo možnosti za uravnotežen razvoj za vse. Vem, da smo skupaj tega sposobni. V Sloveniji prepoznavamo samozavest, ki ima korenine v znanju, inovativnosti in delavnosti naših ljudi, da si drznemo zastavljati visoke cilje. Zgled najdemo med našimi športniki, ki zmorejo iz majhnega naroda narediti svetovnega velikana. Zgled najdemo med uspešnimi gospodarstveniki, ki vedo, da morajo za dosego cilja dati od sebe najboljše. Zgled najdemo med vrhunskimi znanstveniki, ki dosegajo rezultate z veliko požrtvovalnega dela, vztrajnostjo in prodornostjo. In zgled najdemo med tisočerimi

posamezniki, ki z vestnostjo, skrbnostjo in ambicioznostjo uspevajo v domovini in po svetu. Neenakost je ključna ovira Ključna ovira za pospešen razvoj Slovenije med najrazvitejše je naraščajoča neenakost. Mislim na neenakost po dohodkih in premoženju, po možnostih, v regionalnih razlikah, pa tudi korupcijo in klientelizem. Med nami živi 280.000 ljudi v revščini. Četudi smo med državami OECD država z najnižjo stopnjo neenakosti, ta narašča. Razkorak med bogatimi in revnimi je vse večji. V svetu in pri nas. Boj proti neenakosti je pomemben pri našem delovanju. Verjamemo, da kot družba napredujemo takrat, ko napredujejo tudi najšibkejši med nami. Zato zastavljamo takšen nabor ukrepov, da na eni strani izboljšamo javne storitve kot jamstvo enakih možnosti, pomagamo tistim skupinam ljudi, ki jim je najtežje, hkrati pa lajšamo obremenitve srednjega razreda in s tem pospešujemo razvojni zagon.

Dobiček za vse, ki ga ustvarjajo V času izjemne gospodarske rasti rastejo dobički slovenskih podjetij. V letu 2016 so ta ustvarila za 3,2 milijarde evrov dobička, kar 70 % več kot leto prej. To spoštujemo in se zavedamo, da je dobiček podjetij osnova za več vlaganj v nove tehnologije, trge in inovativne produkte. Ni pa prisotno dovolj zavedanja, da so ta dobiček s svojim delom, znanjem, idejami in trudom soustvarjali tudi zaposleni, zato je v sistem udeležbe delavcev pri dobičku vključeno bistveno premalo podjetij. To moramo spremeniti. Tukaj je ključ do boljše produktivnosti in višje dodane vrednosti. Po obeh merilih močno zaostajamo za najrazvitejšimi. Da ta razkorak zmanjšamo, s tem pa ustvarimo več prostora za boljše plače in višje pokojnine, potrebujemo boljšo organizacijo na vseh ravneh, odprtost za nove poslovne modele in najboljše organizacijske pristope. Predvsem pa moramo v vse procese (od vodenja do izvedbe) bolje vključevati zaposlene. Tudi z delitvijo dobička, z

zadružništvom in delavskim lastništvom, z več ekonomske demokracije. Prav to so najboljši pristopi za povečevanje vključenosti, odgovornosti in pripadnosti zaposlenih k podjetju, s tem pa k rasti njihove produktivnosti, kakovosti in uspešnosti. Povsem jasno je: če pričakujemo več od ljudi, moramo v ljudi več vlagati. V njihovo znanje, varnost, zadovoljstvo, pripadnost, motivacijo. Vlaganje v ljudi za vključujočo rast Na drugi strani potrebujemo za večjo dodano vrednost boljše produkte, prepoznavnejše blagovne znamke, več znanja, zapakiranega v slovenski proizvod in storitve. Zato moramo več vlagati tudi v znanost, v raziskave in razvoj. Po deležu vlaganj v raziskave in razvoj (države in gospodarstva) smo z 2 % BDP najboljši med novimi članicami EU. A to ni dovolj. Pogajanja o nemški vladni koaliciji napovedujejo, da bo Nemčija do leta 2025 v raziskave in razvoj vložila letno 3,5 % BDP. Tudi mi moramo vložiti več in bolje.


3

www.socialnidemokrati.si

preboj med najboljše Socialni demokrati bomo vlagali in krepili tisto, kar lahko najučinkoviteje in najbolj trajnostno prispeva k rasti družbene blaginje in h krepitvi naših konkurenčnih sposobnosti ter trdoživosti slovenskega naroda. Znanost, šolstvo, zdravje, kultura, infrastruktura in energetika za 21. stoletje in strateške gospodarske panoge od turizma do zelenih tehnologij, pridelave hrane in logistike. Pri tem se zavedamo, da bo za boljše javne storitve potrebno močno izboljšati tudi upravljanje državnih institucij. Za naš denar moramo dobiti več, zato bodo nujni posegi tudi v zdravstvu in ostalih javnih podsistemih, da se izkorenini neučinkovitost in korupcijo ter na prvo mesto zopet postavi bolnika, dijaka, gledalca… Torej tiste, ki so jim javne storitve namenjene. Ko smo recimo zdravstveno ministrstvo pred leti vodili Socialni demokrati, smo učinkovito zmanjševali čakalne vrste in pričeli krepiti javno zdravstvo. Želimo odpraviti nepotrebne birokratske ovire, ki po nepotrebnem jemljejo čas ljudem in podjetjem. Zato potrebujemo boljše upravljanje

na vseh nivojih države. Od vlade do upravnih enot. Preboj med najboljše države na svetu ni cilj sam po sebi. S tem hočemo biti razvojno prodorna država, ki z znanjem in inovativnostjo poganja gospodarsko rast, ta pa se enakomerno preliva v večjo blaginjo vseh ljudi, vseh družbenih skupin, vseh slojev in vseh generacij. Biti med tistimi državami, ki znajo zmanjševati družbene razlike, da družba ostaja kompaktna in povezana in da v njej prevladuje zadovoljstvo vseh, z možnostmi za socialno napredovanje. Da niso možnosti rezervirane samo za takšne ali drugačne elite, ampak da imamo v družbi vsi enake možnosti rasti. Biti med najboljšimi zame pomeni razvijati ravnotežje med posameznikom in družbo, med podjetnostjo in človečnostjo, med človekom in naravo. Je kazalnik za to, da kot država vodimo v naprednih naporih človeštva, da za seboj puščamo svet z manj razvojnimi, okoljskimi, socialnimi in varnostnimi problemi. Nov družbeni dogovor To je naša vizija in naš predlog za nov družbeni dogovor. Novi

cilji za prihodnost, ki nas lahko povežejo močneje, kot nas ločujejo razlike med nami. Socialni demokrati vidimo možnost, da nam ta podvig uspe, če bomo znali delati z roko v roki. Gospodarstvo in sindikati, vlada in (civilna) družba, koalicija in opozicija, celotna skupnost. Skupaj. Naša prednost Socialni demokrati smo v preteklosti znali v težkih letih prevzeti odgovornost, ko je bilo potrebno poskrbeti za državo, za izhod iz krize, za stabilnost in za okrevanje. Imamo rezultate. Kar smo obljubili in zapisali v koalicijsko pogodbo, smo uresničili. To je dokaz, da smo verodostojni. Smo tisti, ki smo vedno tukaj. Tudi takrat, ko je treba prevzeti odgovornost. Zato se lahko na nas zanesete. Nismo projekt za ene volitve, ampak znamo teči na dolge proge. Z izkušnjami in znanjem, kako upravljati državo in njene sisteme, kako dosegati male in velike premike, kako spreminjati stvari na bolje. Ker vemo, da je mogoče resnične premike v družbi delati le z vztrajnostjo, s trdim delom in povezovanjem. Prenavljamo

in krepimo se z novo energijo, ki jo v našo sredo prinašajo nove generacije in novi ljudje. Povezuje nas res dobra energija. Zdi se mi, da v stranki in okoli nas vre od ustvarjalnosti, novih idej in tovariškega zagona, pridružujejo se nam novi člani. Novim idejam in ljudem, ki so pripravljeni delati za skupno dobro, so naša vrata vedno odprta. Stranke ne gradimo okoli enega imena, kot to počnejo drugi, ampak ljudi združujemo in povezujemo okrog skupne ideje. Ker lahko samo skupaj dosežemo več. Več za vse ljudi, ne zgolj srečne posameznike oziroma izbrane skupine. Tudi ko hodim po Sloveniji in se srečujem z gospodarstveniki, delavci, znanstveniki, uradniki, učitelji in kmeti, čutim to energijo. Zanos ustvarjanja. Vidim prizadevanje, da v tem, kar vsak zase in skupaj počnemo, postanemo odlični. To daje Sloveniji moč, da napreduje. Ta moč je v ljudeh. S skupnimi močmi za dobro vseh, mag. Dejan Židan, predsednik SD


4

www.socialnidemokrati.si

Socialni demokrati ostajam MATJAŽ HAN, vodja Poslanske skupine SD

Matjaž Nemec o stanovanjski problematiki mladih 29. 9. 2015

Iztekajoči se mandat je bil za Poslansko skupino Socialnih demokratov precej naporen. Kot najmanjša koalicijska stranka smo želeli - in uspeli socialdemokratske vrednote v največji meri implementirati v zakonodajo. Kot vodja Poslanske skupine Socialnih demokratov sem izjemno ponosen na svoji poslanski kolegici in kolega, na njihovo prizadevanje, ki se je - skozi razprave, odločitve in sodelovanje pri pripravi in izboljšavi zakonodajnih predlogov - izrazilo v nizu pomembnih rešitev za izboljšanje življenja vseh naših državljank in državljanov. Prenekatera stranka - tudi koalicijska - je navkljub visokoletečim deklarativnim zavezam za delo v dobro ljudi v zakonodajnem postopku

ravnala ravno nasprotno. Še več, nemalokrat se je izkazalo, da so te zaveze hitro pozabljene, ko je treba ugoditi posamičnim interesom določenih skupin ali pa s populizmom, zgolj v nameri ugajati svoji volilni bazi, brezglavo načenjati politično, finančno, kar pa je za nas najbolj sporno, gospodarsko in socialno stabilnost naše države ter vseh njenih ljudi. Ob tem sem še toliko bolj prepričan – na kar kažejo tudi naše razprave v Državnem zboru – da Socialni demokrati ostajamo branik interesov ljudi. Naše razprave in prizadevanja vodijo do dejanj in rezultatov. To je dokaz, da je naša politika usmerjena v prihodnost, v kateri bo vsakdo imel možnost polnega in kakovostnega življenja.

Matjaž Nemec o strategiji upravljanja kapitalskih naložb države

Ostaja jasno, da je potrebno zagotoviti inkluzivno stanovanjsko politiko, ki se ne bo opredeljevala med različnimi koncepti, temveč bo v duhu sinergije uporabila vsa orodja, ki so ji trenutno na razpolago, da zagotovi dostopnost do kvalitetnih bivanjskih enot, vsem državljankam in državljanom, glede na socialno, ekonomsko in tudi osebno okoliščino, v kateri se morebitni upravljavec nahaja. Zato od resnega zakonodajnega predloga, ki bi vseboval iskreno ambicijo urediti stanovanjsko problematiko pričakujemo uporabo orodij stanovanjskih zadrug, sklada najemniških stanovanj, stanovanjskih skupnosti, bivanjskih enot za izredne situacije ter ukrep zagotavljanja neprofitnih, najemniških in prehodnih stanovanj.

Bojana Muršič o hišniških stanovanjih 29. 9. 2015

Socialni demokrati trdimo, da se je večini najemnikov v hišniških stanovanjih zgodila krivica, ki smo jo tudi v sodelovanju z nekaterimi drugimi poslanskimi skupinami skušali odpraviti že v preteklih mandatih. Res je, hišniki so relativno majhna skupina ljudi, najbrž zato tudi manj zanimiva, medijsko manj odmevna in potisnjena ob stran, pa vendar, če se je neki skupini ljudi zgodila krivica, jo je potrebno odpraviti ne glede na njeno številčnost ali kakšno drugo okoliščino.

13. 7. 2015

V Sloveniji pogosto slišimo, da država ni dober lastnik. Ko smo gradili našo državo in še v prejšnji državi smo imeli toliko samozavesti, toliko poguma, da smo dejansko zgradili ta naša podjetja, a danes, leta 2015 nimamo več tega poguma, nismo več tako samozavestni, da bi sami rekli, da smo Slovenci sposobni. Jaz sem prepričan, da ja. Imamo lahko dobra slovenska podjetja, tudi tista, ki so v pretežni državni lasti, ampak mislim, da je to, ne več toliko stvar ideologije, ampak stvar neke samozavesti, ali smo sposobni še Slovenci sami krojiti svojo usodo.

Marija Bačič o dvigu minimalne pokojnine 25. 4. 2017

S spremembo zakona zagotavljamo minimalno pokojnino v višini 500 evrov vsem, ki so pridobili pravico do starostne in invalidske pokojnine in so dopolnili pokojninsko dobo. S tem ukrepom zajamemo več kot 45.000 upokojencev; 15.000 moških in skoraj 30.000 žensk bo prejelo višjo pokojnino. To je pomemben korak k izboljšanju položaja najbolj ranljive skupine upokojencev. Temu zakonu pa bodo morali slediti tudi drugi ukrepi, ki bodo odpravljali ali vsaj blažili težko materialno stanje najbolj ranljivih skupin upokojencev.


5

www.socialnidemokrati.si

amo na strani ljudi! Matjaž Han o dvigu minimalne plače 16. 1. 2018

Ko se dvignejo plače zdravnikom, direktorjem in vsem, ki dobro živijo, nisem slišal nobenih pripomb. Zato me čudi ves ta »halo« glede predloga, da tisti, ki že tako ali tako iz meseca v mesec težko preživijo, za svoje delo dobijo 638 evrov.

Bojana Muršič o zdravstvu 17. 11. 2015

Nemogoče je pričakovati, da se bo nivo zdravstvenih storitev v javnem zdravstvu ohranjal na istem nivoju, če ne bo podlag, ki predstavljajo nabavo nove opreme, pa tudi investicije v objekte. Tehnološki napredek ter zahteve po vedno višjih standardih zdravstvenih storitev zahtevajo stabilna vlaganja proračunskih sredstev v ohranjanje in posodabljanje celotne zdravstvene infrastrukture tako stavb, kot tudi opreme.

Tudi pravosodje je skrb Socialnih demokratov

JAN ŠKOBERNE, namestnik vodje Poslanske skupine SD

Socialna demokracija v srcu svoje ideje nosi pravičnost, zahtevo po njeni uveljavitvi ter vizijo, kako bomo pravično družbo dosegli. Najprej seveda socialna demokracija govori o družbeni pravičnosti, utemeljeni na solidarnosti, pravici do dela ter enakopravnem dostopu do dobrin, ki iz ustvarjenega dela izhajajo za vse; ne le za tiste, ki so nosilci kapitala, zgodovinskih privilegijev ali srečnega naključja. Zato prav Socialni demokrati še kako razumemo, da boj za enakost, svobodo, delo in solidarnost nujno pomeni tudi boj za delujočo pravno državo. Brez pravne države namreč, v katero lahko ljudje polno zaupajo in verjamejo, da jim bo pravica vselej in ne glede na situacijo in položaj tudi zagotovoljena, namreč ne more biti niti socialne pravičnosti, niti solidarnosti, še najmanj pa socialne demokracije.

Zato smo Socialni demokrati znotraj razdelitev dela v Državnem zboru prevzeli tudi vodenje Odbora za pravosodje, kjer smo se skupaj z resornim ministrom Klemenčičem, v mandatu, ki je počasi za nami, spopadli z izzivom, kako dvigniti ugled pravosodja, reformirati (po vsej logiki) konzervativne strukture, ki ga sestavljajo, ter kako spremeniti zakonodajo na način, da ne bo več mogoče, da bi v naši družbi nekdo za manj kot 100 EUR dolga izgubil stanovanje; kdo drug pa ob očitni kraji več deset, morda sto milijonskega državnega premoženja, ne bi bil primoran niti odpovedati ure igranja košarke. Socialni demokrati namreč razumemo, da morajo ljudje, da bi verjeli v državo, verjeti tudi v sposobnost sodišč, da bodo razsojala pravično za vse, ter v sposobnost tožilstva in policije, da bosta preganjala brez predsodkov in le glede na težo storjenega prekrška ali zločina. Bolj ali manj v medijski tišini, smo tako ob robu številnih popolnoma nezaključenih zgodb, ki ostajajo izziv za naslednjo vlado, socialni demokrati skupaj z ministrom Klemenčičem, korak po koraku sestavljali reformo slovenskega pravosodja, ki se s koncem dela tega sklica državnega zbora, zaključuje v bržkone najobsežnejšo in najradikalnejšo reformo po osamosvojitvi naše države. Pomembno smo preoblikovali

okostenelega varuha javnega interesa in države, ter državno pravobranilstvo spremenili v sodobno državno odvetništvo, ki bo sposobno zastopati interes naše države ne le v sporih pred domačimi, ampak predvsem v vsepogostejših sporih pred mednarodnimi, političnimi ali trgovinskimi tribunali. Posodobili smo Kazenski zakonik z namenom okrepljenega boja proti terorizmu in prestopkom zoper delovno zakonodajo, uvedli sodoben sistem probacij, katerih namen je povečati učinkovitost kaznovalnega sistema in zmanjšati število povratnikov za zapahe zaporov. Z zakonom o kolektivnih tožbah smo izboljšali dostop do sodnega varstva in uresničevanje pravic posameznikov, kršenih v primerih množičnega oškodovanja, pa naj si gre za potrošniške spore ali okoljske spore, kjer so največji onesnaževalci v naši državi potopili ali s trdnimi delci onesnažili celotne doline. In nenazadnje, poleg številnih tehničnih zakonov s področja pravosodja, pa naj si gre za zakon o pravdnem postopku ali zakon o državnem tožilstvu, smo sprejeli tudi zakon o izvršbi in zavarovanju, s katerim preprečujemo možnost, da bi ljudem zaradi majhnih dolgov jemali stanovanja in jih postavljali na cesto brez vsega. Morda ne v centru pozornosti, a Socialni demokrati smo - kar štirje smo se izmenjali na mestu

predsedujoče ali predsedujočega - vodili odbor za pravosodje z iskreno željo posodobiti okosteneli sistem, da bodo naše državljanke in državljani ponovno lahko brez pomislekov verjeli, da je država tu da jim pravico in pravičnost zagotavlja, ne pa da vanjo posega in jim jo krati. Čeprav smo številne napore vložili v dva najpomembnejša zakona, s katerima bi na prste stopili tudi največjim kriminalcem in pohlepnikom v naši družbi, bosta tudi Zakon o kazenskem postopku in Zakon o sistemskih preiskavah projektov državnega pomena, morala počakati na naslednjo vlado. Pri zakonu o kazenskem postopku, ki bi zagotovo prinesel bolj učinkovit pregon, denimo bančnega in gospodarskega kriminala, se nam je namreč v zadnjem branju, skozi amandma NSi in ob podpori SMC prikradel člen, ki bi omogočal rehabilitacijo domobranstva, česar seveda nismo mogli sprejeti. Sistemske preiskave projektov državnega pomena, pa smo tako ali tako brez fige v žepu, od samega začetka obravnave, podpirali samo Socialni demokrati, ker imamo očitno edini, pri vseh zgodbah, takšnih in drugačnih, čisto vest. Tam, kjer pravice nismo uveljavili v tem, jo bomo v naslednjem mandatu.


6

www.socialnidemokrati.si

Konference Socialnih demokr Slovenija. Dobra za 100%

Pravičnejši davki, močnejši srednji razred

Dostojno delo za vse!

Ekonomska demokracija.

Razbremenitev srednjega razreda.

Izhodišča za več ekonomske demokracije, delavskega soupravljanja in solastništva podjetij.

Ekonomski program, uporabljen pri pripravi davčnih sprememb. Realizirano: razbremenitev 13. plače, nov dohodninski razred, povišana olajšava za najslabše plačane.

Ukrepi za zmanjšanje neenakosti na trgu dela, bolj varne zaposlitve in manj prekarnega dela.

PROGRESIVNI PROJEKTI Prihodnost stoji na delavcih: Delavski odkupi Delavski odkup je odkup lastniškega deleža podjetja s strani zaposlenih v podjetju in je eden od pomembnih načinov za povečanje solastništva zaposlenih v gospodarskih družbah. Na podlagi številnih izkušenj, kot so tudi prodaje zasebnih podjetij in različni stečaji, kjer bi bilo potrebno ohraniti zdravo jedro podjetij, smo Socialni demokrati prepričani, da v Sloveniji potrebujemo sistemsko zakonodajo, ki bo uredila postopke in način izvedbe delavskega odkupa podjetij. Zato smo Socialni demokrati pripravili osnutek Zakona o delavskih odkupih (ZDO) v katerem želimo zagotoviti ustrezen mehanizem, ki bo omogočil načine in pogoje, pod katerimi bo država lahko tudi spodbujala delavske odkupe podjetij. Slovenska zakonodaja namreč trenutno učinkovito ne ureja delavskih odkupov. V skoraj vseh primerih, ko se pojavi interes za delavski odkup, povezanih s podjetji v težavah ali celo v stečaju, so bili delavci prisiljeni iskati načine, kako

bi z nadaljevanjem dejavnosti obdržali tudi svoja delovna mesta. V vseh teh primerih pa časa za oblikovanje programa finančne participacije in dolgoročno varčevanje za odkup lastniških deležev, preprosto ni bilo na razpolago. Ključno vprašanje delavskih odkupov je tako – ob očitni nezainteresiranosti bank, da bi kreditirale takšne odkupe – odsotnost finančnega podpornega okolja za njihovo izvedbo. To se je žal izkazalo tudi pri različnih primerih v preteklosti, kot npr. pri podjetjih

Dokument Dostojno delo za vse.

delavcem pri sami izvedbi. Seveda mora zakon ustrezno definirati same delavske odkupe in predpisati pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da so delavci lahko upravičeni do uporabe predvidenih finančnih inštrumentov za podporo odkupu in do strokovne pomoči pri njegovi pripravi ter končni izvedbi. Zato naš osnutek zakona kot poglavitno rešitev uvaja model delavske odkupne zadruge, to je zadruge, ki jo ustanovijo delavci zaradi delavskega odkupa, in katere člani so lahko izključno delavci, ki imajo po določbah tega zakona pravico sodelovati v delavskem odkupu.

Konoplja in kanabis zdravje, znanost, varnost

Fructal, Novoles in Arlam. Poglavitni cilj predloga zakona Socialnih demokratov o delavskih odkupih je zagotovitev pogojev za uspešno izvajanje delavskih odkupov takrat, ko do pobude za takšne odkupe pride. To pomeni, da je potrebno zagotoviti učinkovito finančno podporno okolje za izvajanje delavskih odkupov in ustrezno strokovno pomoč

Celovito regulacijo konoplje, ki bo ustrezala današnjemu času ter dognanjem znanosti in medicine, smo si Socialni demokrati zastavili v volilnem programu leta 2014; aprila 2015 smo jo ob predstavitvi osnovnega koncepta predstavili kot eno od političnih prioritet. Pričeli smo s projektom Legalizator, katerega namen je bil identificirati na tem pomembnem področju in pripraviti predloge za zakonsko ureditev. V treh letih smo pripravili več analiz in predlogov, s katerimi želimo doseči premik naprej.

V svojih izhodiščih smo si za cilj postavili celovito regulacijo tega področja, da bi tako v celoti zagotovili uporabo konoplje. Ob začetku sedanjega mandata je Slovenija še vedno omejevala celo prehransko uporabo t.i. industrijske konoplje; hkrati pa je celotno rastlino uvrščala med droge, ki se jih ne uporablja v medicini. V vsem tem času smo prisluhnili mnogim argumentov zagovornikov, nasprotnikov in skeptikov. Vseskozi smo dopolnjevali in izpopolnjevali svoje predloge. Vseskozi nas je vodila želja, da dosežemo vsaj minimalen napredek. Zato nas je že posebej razočaralo, da so politični partnerji zavračali razpravo o konkretnih in praktičnih rešitvah, in to ne le na področju osebne uporabe, temveč celo o medicinski uporabi in proizvodnji. Razprava o celoviti regulaciji, za katero v celotni politični javnosti ni bilo zanimanja, pa seveda zanima splošno javnost, v kateri se krepi zavedanje, da ni mogoče več vztrajati pri represiji in prohibiciji. Vlada je sicer marca lani naredila korak naprej in “konopljo” razvrstila med droge, ki se lahko uporabljajo v medicini. Formalnih ovir za medicinsko uporabo torej ni več, dejanska medicinska dostopnost pa ostaja minimalna in je v celoti odvisna od uvoženih preparatov.


7

www.socialnidemokrati.si

kratov: Od besed k dejanjem Varna starost vseh generacij

Evropa za ljudi

Samozavest za Slovenijo

Ustanovitev in delovanje Demografskega rezervnega sklada za dostojne pokojnine vseh generacij.

Povrnitev zaupanja v evropsko povezovanje & vloga EU pri uresničevanju socialnih pravic.

Izhodišča za vladni program 2018-2026

Deklaracija za ustanovitev Demografskega rezervnega sklada.

Politični in gospodarski okvir za okrepitev dela SD na področju evropskih integracij in socialne Evrope.

Slovenija namreč še vedno omejuje gojenje konoplje samo na industrijske in prehrambene namene, prepoveduje pa njeno gojenje z namenom pridobivanja drog za zdravila, zato so bolniki in zdravniki odvisni od dragih in uvoženih preparatov. Vse razprave o morebitni legalizaciji osebne uporabe nimajo veliko smisla, če bolnikom in zdravnikom ne zagotovimo dostopa do varnih zdravil. Ljudje vse težje razumejo, zakaj vsaj na področju medicinske proizvodnje ni mogoče narediti koraka naprej, niti na področju, ki ne pomeni tveganja za javno zdravje in bi slovenskim bolnikom in zdravnikom omogočil dostop do zdravil, domačemu znanju in industriji pa dostop do pomembnih trgov. Nasprotovanja medicinski uporabi kanabisa in drugih drog iz konoplje, če poteka pod nadzorom zdravnikom in je mogoče zagotoviti varnost produkta, praktično ni. Socialni demokrati zato ocenjujemo, da je v tem mandatu potrebno poskrbeti vsaj za minimalne

zakonske spremembe, ki bodo končale nerazumno prepoved gojenja konoplje za proizvodnjo zdravil. To je razlog, da je poslanska skupina SD januarja letos vložila predlog Zakona o gojenju konoplje in pridobivanju kanabisa v medicinske namene. Prepričani smo, da je ob vsej deklarativni podpori medicinski uporabi konoplje in kanabisa zdaj čas, da končamo odvisnost od uvoza in omogočimo proizvodnjo zdravil iz konoplje v Sloveniji. Vredno je narediti ta napor, četudi ob koncu mandata. Majhne spremembe lahko naredijo velike razlike. Kjer je volja, je tudi pot.

Kako do stanovanja? Da bi začeli z nujno potrebno javno razpravo, smo konec lanskega leta v Ljubljani organizirali posvet o stanovanjski politiki, na katerega smo med drugimi gosti povabili tudi poznavalce z Dunaja, ki slovi kot mesto z izjemno dobrimi praksami reševanja problema nastanitve. Socialni demokrati že dolgo opozarjamo na nujnost celovite nacionalne ureditve stanovanjskega vprašanja. Slovenija namreč vse od osamosvojitve naprej stanovanjsko politiko v veliki meri prepušča trgu in tako zmanjšuje oz. zanemarja vlogo, ki bi jo morala imeti. Majhnost države, velik vpliv podeželja

Ocena stanja in opredelitev ciljev za prihodnjih osem let razvoja Slovenije.

in privatizacija stanovanj v preteklosti se danes odražajo tako, da imamo veliko število lastnikov stanovanj in hiš (daleč nad EU povprečjem), ki torej imajo kapital v nepremičnini, a le-te zaradi prenizkih prihodkov ne morejo vzdrževati, stanovanja propadajo in izgubljajo vrednost. Poleg tega veliko ostarelih ljudi živi v prevelikih stanovanjih, veliko stanovanj je tudi praznih. Po drugi strani pa imamo mlade družine in posameznike ter socialno ogrožene, ki do bivališča vse težje dostopajo. Na posvetu smo predstavili načela in cilje, h katerim se na področju stanovanjske problematike zavezujemo Socialni demokrati. Naši glavni vodili bosta sodelovanje in vzajemna pomoč. Omogočili bomo sogradnjo in sobivanje ter zagnali pospešen program gradnje neprofitnih stanovanj. Razvijali bomo stanovanjske zadruge in prehodna stanovanja za mlade, poskrbeti pa je treba tudi za ugodna posojila, pravičnejšo metodologijo izračuna najemnine ter za spremembe davčne zakonodaje, ki bo bolj prijazna do kupcev in najemnikov stanovanj. CILJI Socialnih demokratov STANOVANJSKA POLITIKA 1. V Sloveniji bomo v naslednjih 5 letih povečali obseg sredstev za izvajanje

2. 3.

4. 5.

6.

stanovanjske politike, da bomo dosegli vsaj 1/10 EU povprečja oziroma 0,4 % BDP (sedaj 0,045 %; povprečje EU je 4 % BDP); Povečali bomo število najemnih stanovanj; Kot pomoč pri plačilu najemnine bomo uvedli stanovanjski dodatek, ki bo temeljil na pravičnosti in socialni varnosti za vse državljane; Zagotovili bomo večjo varnost najemnikov in najemodajalcev; Povečali bomo obnovo obstoječega stanovanjskega fonda, oživljanje degradiranih območij, gradnjo energetsko učinkovitih stanovanj, pri tem pa upoštevali druge strateške interese države in spodbujali uporabo domačih surovin – les. Stanovanjska politika bo postala prioriteta tudi drugih ministrstev (stanovanjski svet pri Vladi RS, ustanovitev direktorata za stanovanjsko politiko).


8

www.socialnidemokrati.si

»Večja produkt je nalog vodilnih delavce

In

Kako se podjetnik, inovator, za nekatere “kapitalist”, odloči razglasiti, da je aktiven pripadnik socialne demokracije? Eno je posel, drugo so osebna prepričanja. Jaz ti zadevi absolutno ločim. Jasno je, da ljudje, ki niso bili nikoli v poslu

Globoko v duši smo vsi ljudje pravzaprav enaki. In to je tisto, kar imam v sebi ves ta čas, to je socialna demokracija.

ali v podjetništvu, pogosto presojajo na način: »aha, poglej ga, vozi tak avto, takšen je...«, toda globoko v duši smo vsi ljudje pravzaprav enaki. In to je tisto, kar imam v sebi ves ta čas, že od začetka devetdesetih, to je zame socialna demokracija. Kar pa se tiče politične aktivnosti: nikoli nisem razmišljal o tem, da bom “aktiven”. Če si pasiven, se ti ni treba javno izrekati o svojih prepričanjih. Jaz pa sem že v nekaj intervjujih, leto ali dve nazaj, povedal, da se umikam iz posla. Zato, ker sem v svojem podjetju dosegel svoj maksimum. Preprosto, moji kolegi so postali boljši od mene, jaz v ospredju nimam več kaj početi.

Je mogoče uveljavljati socialdemokratske vrednote enakosti v poslu? Zakaj pa ne? Saj posel sam po sebi ni antisocialnodemokratski. Če le vlada spoštovanje. Vedno poudarjam: marsičemu se moram zahvaliti, ker sem bil v mladosti igralec šaha. Filozofija šaha temelji na tem, da nikoli ne podcenjuješ nasprotnika, da spoštuješ človeka na drugi strani, da ga imaš za enakega, da je vse stvar premisleka, da preprosto ne moreš z eno potezo narediti vsega, je neka osnova, ki te potem pelje. In predvsem v poslu zasledujemo win – win. Tako kot socialna demokracija. In to je to. In tu smo že blizu.

Je tudi v poslu prostor za demokracijo? Odvisno kaj pomeni demokracija v poslu. Na primer pravico, da delavci sooodločajo, ker so ljudje in ne zato, ker so lastniki kapitala ali pa, da so udeleženi na dobičku, ker so ga soustvarjali in ne zato, ker so lastniki osnovnih sredstev? Poglejte, to so večna vprašanja o katerih se lahko pogovarjamo. Govorim lahko iz lastnih izkušenj. Ena od prednosti Duola je, da se v Duolu posel igramo. Mi sicer smo globalizirano, razvojno podjetje, kdo bo rekel “vau, uspelo jim je, kot po maslu jim gre,” a za tem je vse kaj drugega. Udeležba delavcev pri dobičku je seveda


9

www.socialnidemokrati.si

pa razberem, da si bolj želijo drugih stvari?

ktivnost ga h, ne ev!« Intervju: Dušan Olaj Pogovarjal se je: Gorazd Prah

možna. Toda: ko sem svoje sodelavce vprašal kaj želijo – ali želijo stimulacijo ali želijo fiksno plačo – se je devet od desetih odločilo za fiksno plačo! Ne za možnost, da imajo malo nižji osnovni del, pa malo višji stimulativni del. To sicer ni konkretno vprašanje soudeležbe pri dobičku, je pa podobno. In če bi se spraševali o tem, ali so ljudje s tem zadovoljni? Duol nima fluktuacije kadrov. Vsi tisti, ki pridejo, ostajajo v Duolu, marsikdo si želi priti v Duol. Očitno marsikaj delamo dobro. Ne rečem pa, da je čisto vse v redu. Ta podatek me rahlo preseneča. Običajno od poslovnežev slišiš, da ljudje želijo tekmovati, želijo biti nagrajeni po učinku. Iz tega

Biti nagrajen po učinku pomeni, da boš, če tega učinka ne boš imel, nosil domov bistveno manj, kot bi nosil sicer. Slovenci so v veliki meri ziheraši in to je dejstvo. Je to nekaj na čem bi mi morali graditi ali je to cokla za razvoj? Pa saj to ni zdaj vprašanje. Vprašanje sodelavcev je, da jaz imam pristop k temu, da ljudi ne morem spreminjati. Spremeni sebe in spremenil boš ljudi okoli sebe. In tudi ni nujno, da boš vsakemu našel tudi takoj iz prve njegov prostor v podjetju, njegovo delovno mesto in tako naprej. Vse to je proces prilagajanja, razumevanja in to je osnova.

Spremeni sebe in spremenil boš ljudi okoli sebe. Če očitno nismo takšni da bi se pehali za »nekaj več«, kaj kot družba imamo? Imamo kakšne primerjalne prednosti? To je težko vprašanje, ker ne vem s kom bi nas primerjal. Zelo težko primerjaš ta trenutek Slovenca ali pa državljana Slovenije, z državljanom Nemčije ali skandinavskih držav. Vse te primerjave so nehvaležne. Mi moramo razumeti, da se je Sloveniji ob razpadu Jugoslavije zgodilo nekaj, kar se praktično ne zgodi nikomur v življenju. Povprečen tujec, recimo povprečen Anglež, v konzervativni Angliji se rodi in v je bistvu že določen. Njegova pot do konca dni je določena. Pri nas pa se je z razpadom Jugoslavije preprosto zgodila možnost. Dana nam je bila možnost čez noč spremeniti svoje življenje. Ne uspeti, spremeniti. Dana nam je bila možnost, da iz sivega povprečja zlezemo višje. To, kar pravzaprav v nekih urejenih družbah, ki niso imele pretresov kot naša, ni bilo možno. Vendar ta možnost spremeniti si življenje za vse ni pomenila poti navzgor. Za vse to ni bila pot navzgor. Za nekatere na začetku je bila, zatem pa zelo strma pot navzdol. Nenadna priložnost uspeha za nekatere, z vsemi posledicami, ki jih to prinese, je svojevrstna izkušnja, ki je

mnogi drugi nimajo. Naučila nas je - ali vsaj upam, da nas je lekcije iz pomena enakosti.

Naša tranzicija je bila lekcija iz pomena enakosti. V sistemu z malo zmagovalci, je večina poražencev; ljudi, ki jim, iz takšnih in drugačnih razlogov, ni uspelo. Kakšno pa je njihovo mesto v tej družbi? Če pogledava prva leta, ko je večina - prosto po Darwinu - menila, da preživijo najmočnejši, je bil to pač divji zahod. Kot družba smo potrebovali čas, da smo sploh razumeli to našo državnost, kaj imamo, kaj so naši problemi in kako jih reševati. Še danes v celoti ne čutimo, da smo državljani ene države, da bi znali ob vseh naših praznikih izobesiti zastave, ali pa vsi skupaj zapeti Zdravljico; ne samo na nogometnih tekmah, še na kakšnem drugem dogodku. Če skupaj preživimo težke čase, nas to poveže. Šele takrat ugotovimo, da si moramo pomagati, ker bomo tudi mi nekoč potrebovali pomoč. Čas je tisti, ki celi rane, čas je tisti, ki nas bo naredil takšne, kot moramo biti. V vsem tem času pa bodo anomalije, toda mislim, da jih bo vedno manj. Svoje bo naredila tudi tehnologija, tehnika, razvoj. Tisto, kar bo navsezadnje v svetu merljivo, je – poslušal sem lastnika Alibabe v Davosu – sreča. Toda kot končni cilj, ne kot sredstvo. Omenjate avtomatizacijo, spremembe na trgu dela… marsikdo se sprašuje, kaj bomo sploh še delali, če bodo stroji prevzeli. Ali so debate, recimo o skrajšanju delovnega časa na 35 ur realne, smiselne, ali bi morali z njimi zaključiti? Ne vidim nobene ovire v tem. Tudi nekatere razvite zahodne družbe prehajajo na 35 urni delavnik. Tudi v Duolu ga imamo. V Duolu nimamo niti registratorja delovnega časa, imamo odprt delovni čas. Imamo torej obvezne ure, ko je zahtevana prisotnost, ves ostali čas je gibljiv. Smo materam prijazno podjetje, vsakdo lahko dopoldne opravlja vse tiste obveznosti, ki jih ne more

opraviti v popoldanskem času. Mogoče se temu reče družbena odgovornost, ali pa razumevanje do delavca. Daš mu možnost, in potem lahko prosiš - ne zahtevaš! - prosiš, da tudi on stori tisto, kar je potrebno. Toda ljudje večinoma trdijo, če hočeš stvari spraviti v red, potrebuješ več nadzora, več kontrole. Ne drži. Vsak pritisk je pritisk in ta dela nasprotnika, nasprotno stran, rigidno in togo. Jaz pa sem zagovornik svobodnega gibanja, komuniciranja in izmenjave mnenj. Več zaupanja, manj nadzora. Ob branju nekaj drugih vaših intervjujev - pa tudi zdaj - me je prešinilo: morda bi morali postati minister za šolstvo. Je to dobra ali slaba ideja? Hotel sem samo dobre vile [smeh]. V bistvu niti nisem hotel biti noben minister, ampak ideja se mi zdi zanimiva. Pravzaprav je eno od mojih poslanstev, glede na to, da sem “50+”, da poskušam vse, kar sem se naučil ali pa me je posel naučil, predajati drugim. Pri vsem tem sem dobil neke izkušnje, znam biti zanimiv, znam biti poučen, ampak se mi zdi, da ne toliko zaradi tega, ker sem to jaz, temveč zato, ker je to moja zgodba, oziroma naša zgodba. Precej namreč pišete in govorite o tem, da bi moral šolski sistem “proizvesti” več kreativcev in reševalcev problemov. Obstaja tudi kakšen načrt ali pa predlog za to? Šolski sistem je ena čudna zadeva. Vedno pravim: ko ugotoviš, da nekaj ne »špila«, začneš iskati rešitev. Ko jo najdeš in jo skušaš implementirati v ta sistem, ponavadi ugotoviš, da je problem že izginil sam od sebe in da je potrebno v bistvu reševanje popolnoma neke druge zadeve. Svet se preprosto vrti prehitro in danes biti pameten, biti v bistvu vizionar, kako postaviti šolski sistem ter postaviti celotno izobraževanje, se mi zdi vsaj osebno zame, misija nemogoče. Poznam finske modele, finski model »odprtega šolstva« itn., toda vse to je danes, ko v bistvu niti ne vemo, kako bo izgledalo delovno mesto čez deset ali petnajst let, izjemno težka naloga. Očitno imamo v vseh sistemih in podsistemih problem, da se nam svet spreminja hitreje kot


10

zmoremo uvajati spremembe. Drži? Tako je. Jaz mislim, da nam je svet ušel iz vajeti in ta trenutek ga lovimo. Pa ga lahko ujamemo? Zaenkrat se ga še držimo. Ali ga lahko ujamemo? Ujameš vedno nekaj tako, da si hitrejši od tistega kar je pred tabo. To je čisto enostavna filozofija.

Svet nam je ušel z vajeti in ta trenutek ga lovimo. Ujamemo ga lahko, če bomo hitrejši od tistega, ki je pred nami. Čisto enostavna filozofija. Vsi govorite, da potrebujemo tehnične kadre. Kje je zdaj vloga družboslovcev in humanistov v tem? Eno stvar je treba razumeti. Bral sem študijo dr. Marka Kosa, mislim, da je bil naslov »Slovenija, izgubljena priložnost«, ali nekaj takega. Šokiralo me je eno, 90% menedžerjev v Nemčiji in Ameriki je inženirjev, v Sloveniji jih je 30%. Inovativnost, razvoj, tveganja... to so odlike inženirja, nikoli odlika ekonomista. Če gleda inženir široko, gleda ekonomist ozko, ne obratno! Zato nas je leta 2008 kriza toliko bolj udarila kot druge. Tudi zaradi tega. Zato, ker smo v Sloveniji pravzaprav ubili tehnično znanje. Osnova moderne znanosti in tehnike, pa tudi gospodarstva, je sodelovanje. Morda moramo manj predalčkati znanja. Če se spomnim svojih gimnazijskih let konec devetdesetih, so nam skoraj branili, da bi zašli v tehnične vode… Kako to zdaj obrniti? Čisto enostavno. Korekcija, razpis novih študijskih mest tehničnih programov, tehničnih profilov, tehničnih kadrov, uvedba dualnega sistema izobraževanja. Se pravi šest mesecev šola, šest mesecev praksa in tako dalje. Vse življenje, ne le v mladosti.

www.socialnidemokrati.si

Torej vztrajno delaj nekaj časa in rezultati bodo prišli? Takoj je nemogoče karkoli narediti. Edina bližnjica je imigracijska politika. Se pravi odpreti meje in pripeljati v Slovenjo tuj kader s takšnimi znanji, s tehničnimi znanji. Kaj pa tretja opcija, kot jo v tujini uporabljajo, da delodajalci sami vzgojijo kader, ki dela zanje? Saj to delamo. Ampak, to je naravni prirastek, ki ga delaš zase. To je približno tako, kot če bi imel sto kmetov, pa bo imel vsak svojo njivo samo zase, jaz pa še vedno nisem nahranil mesta. Če moram nahraniti mesto, sem se dolžan s problemom ukvarjati na nivoju njegove velikosti. Samo tako ga lahko rešim. Za takšne naloge imamo politiko. Od sto tisoč podjetij imamo 1200 izvoznikov. Želite si jih več; v nišah, ki jih zdaj še ne poznamo. Ugotavljate, da povečini nismo lačni česa novega, boljšega. Kaj lahko storimo, da se to spremeni? Ali preprosto čakamo na to, da bodo ti ljudje uspeli vsemu navkljub? To je v ljudeh samih. Potreben je sprožilec. Sprožilec in vprašanje, kako ga aktivirati. Izvoz je zame eden od velikih problemov slovenskega gospodarstva ta trenutek. Ne glede na to, da izvoz drži pokonci BDP, bistveno bolj kot kakršnakoli poraba. Izvažamo, toda žal izvaža relativno malo podjetij. Izvažajo ista podjetja, vsa se počasi pregrevajo, in težava jutrišnjega dne je, kaj bo, ko bomo v recesiji? Da ne govorimo o tem, da naš izvoz v veliki večini ni namenjen končnim kupcem, ampak je del v veliki dobaviteljski verigi. To pomeni, da te bo v krizi nekdo odrezal. In vse te težave je potrebno rešiti, ko jih zaznaš. Kako pa jih rešiti? Zagotovo ne tako, da boš tretjem razredu ali pa v prvem letniku faksa dodal predmet analitična metoda in tako naprej, ker boš potreboval osem, deset alidvanajst let, da boš spet ustvaril nekoga z bazičnim znanjem, pa brez izkušenj. Od tu moja teza, da je potrebno potencial, ki ga ta trenutek imamo v Sloveniji - to pa je vsaj sto tisoč podjetij, ki vegetira in družbi ne prinaša ničesar - da je njih potrebno nekako aktivirati, jih dvigniti in jih narediti za izvoznike pojutrišnjem. Kako to narediti,

to je že druga zgodba. A vendarle so konkretne stvari nekaj, kar bo ljudi zanimalo. Če govoriva o aktivaciji teh sto tisoč podjetij za izvoz, ta trenutek ni problem samo nek razvojni denar, tukaj je potrebno urediti - vsaj zame - eno bolečo točko: slovensko internacionalizacijo. Z njo se trenutno ukvarja sedem, osem, devet inštitucij. Kar pomeni, da pršimo denar, s tem razpršenim denarjem pa ne more nobena od teh devetih inštitucij nič pametnega narediti. Če bi koncentrirali vse to v eno točko, iz ene točke peljali slovensko internacionalizacijo, kot to počnejo recimo Avstrijci, kot to izjemno učinkovito počnejo Finci, Danci, potem bi vsa ta naša zgodba izvoza in internacionalizacije bila bistveno bolj uspešna. Je to povezano tudi s tako opevano večjo “produktivnostjo”? Kakorkoli merite produktivnost, to pomeni narediti nekaj, kar se da prodati, za to dobiti denar in iz tega pobrati dobiček. Zelo na grobo sem povedal, to niti ni pravilno po definiciji. Ali je potrebno zvišati produktivnost, ni kategorija sama po sebi,

učinkovito ali pa drugače! Poti do tega je veliko. In da ne bo nesporazumov, to ni naloga tistih, ki delajo, to je naloga tistih, ki vodijo! Moja temeljna izkušnja je, da napisane knjige in narejene zgodbe nima smisla ponavljati. Zato, ker jih je na tisti poti že ogromno. Če želiš uspeti, moraš iti po svoji poti. Po smereh, kjer še nihče ni bil. Nekaj let nazaj sem bil govorec na podelitvi diplom na eni od visokih šol. Takrat sem povedal diplomantom, da je diploma, ki jo držijo v roki stvar, na katero morajo v tistem trenutku pozabiti. Vse znanje, ki so se ga naučili, naj pozabijo. Kajti edini namen diplome in znanja je, da vedo, kako razmišljajo njegovi kolegi ali kolegice okoli njega; on pa, če želi uspeti, mora razmišljati drugače. Težava tega kolektivizma učenja - bazičnega ali kakršnegakoli drugega znanja - nas dela stereotipne, enake v načinu razmišljanja. Če si danes enak v nekem razmišljanju… Tam, kjer so vsi, tam ni nič. Če želiš uspeti, moraš iti po svoji poti. Če želiš nekoga prehiteti, ne moreš hoditi po njegovih stopinjah.

Če želiš uspeti, moraš po svoji poti. Če želiš nekoga prehiteti, ne moreš hoditi po njegovih stopinjah. Tam, kjer so vsi, tam ni nič. temveč je povezana z nečim drugim. Če želimo kot družba trošiti toliko kot trošimo, potem tega ne moremo pri teh obratih, ki jih imamo zdaj, potem moramo preprosto dodati še nekaj več – z drugimi besedami, dvigniti moramo produktivnost. To ne pomeni, da je potrebno več delati. To lahko pomeni, da je potrebno spremeniti trg ali izdelek, morda je potrebno poceniti kak proces ali nabavni del ali … Ne več in za manjšo nagrado, delati bo treba bolj

Kaj je po vašem mnenju največja težava gospodarskega sistema v Sloveniji? Prvo, kar je treba vedeti: gospodarski sistem v Sloveniji je šel skozi obdobje, ki ga druga gospodarstva niso spoznala. Govorim o obdobju tranzicije. Dolga leta se je ubadalo s tem, kaj lastnina sploh je. Z osnovno definicijo, kaj je tisto, kar je bilo olastninjeno, kako s tem upravljati. In v vsem tem obdobju tranzicije velja: če nimaš tradicije, ti tudi znanja


11

www.socialnidemokrati.si

ne pomagajo. Znanja so sicer dovolj, toda izkušnje so tiste, ki jih implementiraš in ti potem nekaj dajo. Ko se je potem to vse zmešalo še s krizo leta 2008 in naprej, smo preprosto prišli do tega, pri čemer smo sedaj. Toda jaz gledam na to zadevo izjemno tolerantno. Sloveniji je ta trenutek komaj 26 let. Če danes pogledaš 26 let starega mladeniča, ki je prišel s fakultete, tudi od njega ne moreš zahtevati vseh znanj in vse umetnosti tega sveta. Preprosto, potreben je čas. Čas je tisti, ki bo tudi slovensko gospodarstvo naredil takšno, kot mora biti. Morali smo skozi učno dobo in tudi v prihodnje bo tako. Druga cokla ta trenutek je krepko premalo poguma, zaplankanost. Še vedno imam občutek, da se za veliko večino slovenskih podjetij svet konča na hrvaški meji, italijanski, madžarski meji ali na morju in to je to. In tisti ne upajo, ne znajo, ne zmorejo iti v svet ali pa živijo v tisti osnovni coni udobja, ko si rečejo »čemu

Čas je tisti, ki bo tudi slovensko gospodarstvo naredil takšno, kot mora biti. je tega meni sploh treba, saj imam tukaj dovolj; dovolj mi je, ne potrebujem več«. Torej ne iščejo nekaj več. Tisto kar imajo, kar jim omogoča to preživetje, pa pustiva zdaj preživetje na kakšni ravni, s tistim so zadovoljni. Pri šestindvajsetih nismo nezreli, zelo zreli pa tudi ne... kaj je bila najbolj pomembna življenjska lekcija za tega 26-letnika? Preživel je. To je ta trenutek bistvo in na tem je potrebno graditi. Preživel je, ima izkušnje in zdaj se je treba soočiti z realnostjo tega trenutka in preprosto iti naprej. Ne dvomim, da to zmore. Omenili ste odnos do lastnine. Kakšen je vaš odnos do naše skupne lastnine? Na morebitno privatizacijo državnega premoženja? Vprašanje vsake lastnine je povezano s tem, ali sploh razumeš, kaj to je. Pa ne govorim o definiciji iz

učbenikov. Govorim o odnosu do lastnine. Tako, kot to razumem jaz, bom rekel, kot kapitalist: kar si ustvaril, je tvoje in s tem upravljaš, kot da je tvoje. V Sloveniji se žal politika še vedno preveč vpleta v to menedžeriranje premoženja, zato pa smo tam, kjer smo. Mi smo absolutno neodgovorni lastniki. Če nameravamo taki ostati, potem sem svoje stališče tudi nekajkrat zapisal v kolumnah: potem je bolje, da nimamo premoženja! Dajmo se najprej navaditi, bolje da ga prodamo in tisti denar porabimo za kaj drugega, ustvarimo tam in potem zopet kupimo, ko bomo bolje razumeli, kaj lastnina je. Ali pa, seveda, korenito spremenimo način upravljanja premoženja, to pomeni, da se do njega začnemo obnašati odgovorno. Potem ga pa seveda lahko imamo. Ste lahko tu bolj konkretni, kje na kakšen način smo se izkazali kot neodgovorni lastniki, če govorimo o nas kot o kolektivu, državi? Če pogledamo upravljanje - konkretno ne bom govoril o nobenem podjetju - če pogledamo donose državnih podjetij, kaj se je dogajalo z našimi bankami, kaj se je dogajalo z nekaterimi velikimi državnimi podjetji... Mislim, da ni potreben noben komentar. To ni posledica krize ali pa recesije na svetovnem trgu. To je posledica neodgovornega upravljanja podjetja. Menedžer, ki pravi, da ga je neka stvar presenetila, zame ni menedžer. Dober menedžer je tisti, ki lahko predvidi, ne ravno vse, ampak skoraj vse situacije. Saj zato vendar obstaja! Potrebujemo torej dobre menedžerje. Kako do njih? Čas. Ne moremo se naučiti tega. Tudi učbeniki ne pomagajo. Učbeniki in izkušnje - s storjenimi napakami vred - je enako tradicija, je enako uspeh. Če bi skušal strniti vaše sporočilo: v življenju ni bližnjic? Ne. No, mislim, seveda obstajajo bližnjice v življenju, saj smo jim bili priča v teh 25 letih… a povečini vidimo tudi, kako so se končale. Počasi in “ziher” je torej boljša pot? Tako je. Vsaj to je moja filozofija. Pač verjetno enemu od stotih, ne enemu od desetih bo ta bližnjica uspela. In ponavadi gledamo

Seveda obstajajo bližnjice v življenju, saj smo jim bili priča v teh 25 letih… a povečini vidimo tudi, kako so se končale. tistega enega, ne vidimo pa tistih devetindevetdeset, ki jim ni uspelo. Tudi sicer imamo sistem, v katerem želijo vsi biti zmagovalci, a teh je malo, nihče pa se ne ukvarja s poraženci. Kdo naj se ukvarja s poraženci? Priznati si moramo: v svetu je tako, da so prepuščeni sami sebi. To je to. Zato moramo iskati nove možnosti, da razširimo krog zmagovalcev in sklenemo več win-win dogovorov. Zato socialna demokracija. Ker stalno išče dogovore, v katerih ne bi bilo poražencev. Je trenutna višina minimalne plače primerna ali neprimerna? Bi se morala povišati, znižati?... To je socialno in politično vprašanje. Osebno me nič ne moti, ker so plače v Duolu krepko višje od minimalnih. Mislim, da morata biti v tej državi že po ustavi vsakomur dani pravica in možnost do dostojnega življenja. Če je to povezano z dvigom minimalne plače, potem jaz o tem sploh nimam nobene dileme. Tudi velika večina mojih kolegov, ki ne izhajamo iz tranzicijskih podjetij ali pa olastninjenih podjetij, ampak smo sami ustvarili premoženje, te stvari v celoti razume. Mi na splošno tudi nimamo problemov s plačevanjem davkov, razumemo tudi, če je potrebno davke dvigniti, to ni naša osnovna težava. Tisto, kar nas moti, vse skupaj, kako se porablja z davki zbrani denar. To je težava, ki jo imamo mi. Neodgovorna poraba denarja zbranega z davki. To je večja težava kot pa višina davkov. Je pa treba vedeti, da je za nekatera podjetja, ki so velika, ogromna, ki ne zmorejo na

trgu ustvarjati, ki ustvarjajo minimalni dobiček, je lahko takšna zahteva po dvigu minimalne plače problematična. Zdaj pa, ali bomo takšna podjetja rezali ali dopustili, da propadejo, ker ne zmorejo tega ali ne, je pa zopet vprašanje, o katerem je potreben širši družbeni konsenz. Poglejte, če imate vi podjetje, s pet tisoč zaposlenimi - karikiram in ne govorim o nobenem slovenskem podjetju - ki zaradi dviga minimalne plače ne bo zmoglo izplačevati takšnih plač, kar pomeni, da je jutri nelikvidno, da bo šlo v stečaj, torej boš ti jutri imel zaradi tistih 25 evrov, pet tisoč delavcev na cesti. Moje vprašanje je zdaj, kaj je večja pravica zdaj? To ali to? Samo to je vprašanje. Če že mora pasti ta odločitev, ali imamo podjetje z nizkimi plačami ali pa ga nimamo, ker povišanja ne bi zmoglo, kaj je bolje? Ga imeti ali ne? Ne imeti. Preprosto, zame kot gospodarstvenika je tukaj odločitev popolnoma enostavna. Bolje, kot vleči s seboj potencialno rizična podjetja, je da takšna podjetja umrejo, da se razformirajo, da se iz njih naredijo manjša podjetja in da začne tak sistem ponovno rasti. Ker ne moreš v nedogled peljati takšne zgodbe, nemogoče je. V bistvu sem proti temu, ker je že prestrukturiranje podjetja zame neka čudna kategorija. Ti loviš trg. Ko ga ne moreš več loviti, ko nisi več konkurenčen, potem je s tabo konec in prestrukturiranje in razne druge pomoči, to niso ravno gospodarne odločitve. Torej na točki, ko ne gre več naprej, bi bilo po vašem mnenju bolje začeti neko novo zgodbo? Delavski odkup? Tudi delavski odkup, če je


12

to opcija, ki je delavcem omogočena. Če je izvedljivo, ne vidim nobene težave. Tudi taki načini, delavski odkupi, zadružni načini reševanja problemov, so v redu, vendar pa je za to vedno potreben konsenz vseh družbenikov. Tako kot je v normalnih podjetjih z več družbeniki potreben konsenz med družbeniki za vsako odločitev, je potem enako tudi v tem primeru. Preprosto, vloži se denar, vloži se kakršnokoli premoženje v to in se potem pelje zgodba naprej. So kakovostna delovna mesta posledica tega, da podjetje dobro dela ali so pogoj za dobro delo? Jaz mislim, da so posledica. To je težko: ko podjetje raste, ko se razvija, se vse skupaj razvija z njim. In tudi če pogledamo Google, tudi oni niso prišli do tega na začetku. Vsa njihova prva delovna mesta so bila v temačnih proizvodnih halah, in šele potem, z rastjo, s kvaliteto, lahko ustvarjaš. Enako je bilo pri meni v podjetju. Mi smo dolga leta funkcionirali v majhnih, zanemarjenih, temačnih prostorih, da smo lahko ustvarili. Ko govorimo o kakovostnih delovnih mestih, si jaz predstavljam bele mize, široka okna, vrtec za otroka, kuhinja, kavica kadarkoli želim... za kaj takega

www.socialnidemokrati.si

mora podjetje najprej nekaj akumulirati. Ne moreva se najprej boriti za minimalno plačo, da jo bova zvišala, na isti točki pa zahtevati še to zraven, če podjetje ne zmore niti prve, bo verjetno še toliko manj zmoglo to drugo zahtevo. S kakovostnimi delovnimi mesti sem mislil bolj na varne zaposlitve, kjer se dogovori spoštujejo. Zelo dobro poznam tuje trge, saj Duol ustvarja na petdesetih trgih, tudi v Skandinaviji. Delovna zakonodaja je tam izjemno liberalna. Delavca lahko odpustiš v enem tednu, toda dogovor med tabo in delavcem, o plači, o vseh ostalih zadevah, je svet! To bi nam moral biti zgled in usmeritev. Zgrešeno je preprečevati, da se delavcu zahvališ za sodelovanje, saj tega ne delaš zato, ker ga želiš šikanirati, temveč obstaja razlog. Zdaj pa ravno ta rigidna zakonodaja povzroča vse te anomalije prekarnosti. Ko potrebujem deset novih delavcev, za določen čas enega ali dveh mesecev, ker potem ne bom več imel dela zanje... Če pa se to preprečuje, potem pa greš v najem in vse ostale oblike prekarnega dela. To je težava, zato pravim: stalno zategovanje uzd in pravil igre, to je tisti

problem, ki ustvarja začarani krog dodatnih anomalij. Torej na eni strani preveč zategnemo pravila in posledično udari ven problem z vsemi temi deviacijami. Zelo velik problem v Sloveniji je prekarnost: ta dvojnost ali pa trojnost trga dela, ki jo mnogi izpostavljajo kot eno izmed naših problemov. Ukvarjati se ali pa govoriti o preteklih politikah poslovanja, o ustvarjanju s.p.-jev s katerimi smo umetno zniževali brezposelnost, je nesmiselno. Zame je trg dela trg, ki se mora sam urediti. In ta trenutek se s konjukturo zelo dobro ureja. Konjuktura pomeni, da nimam, ne morem dobiti delavca in če ga želim dobiti, ga moram jaz iskati, ne da on išče mene. Drugič, plačati ga moram, ne toliko kot jaz hočem, ampak toliko, kot on hoče, da ga imam, če ga želim imeti. To je zame naravna oblika regulacije. V mojem podjetju, ki je mednarodno in proizvodno podjetje, so vsi redno zaposleni, in zmoremo. Zato težko razumem potrebe po obstoju nekih alternativnih oblik zaposlitve, če je mogoče stvari urejati v okviru delovnih razmerij.

Ne bi pretirano zaostroval delovne zakonodaje. V Skandinaviji je delovna zakonodaja izjemno liberalna. Delavca lahko odpustiš v enem tednu, ampak je dogovor med tabo in delavcem o plači in o vseh ostalih zadevah svet!

Za pravno dr

DR. DOMINIKA ŠVARC PIPAN

Kot se pogosto poudarja, pravna država resnično deluje le v družbi, v kateri je prisotno prepričanje, da ta deluje. A raven splošnega zaupanja v državne in pravosodne institucije v Sloveniji je alarmantno nizka. Ko smo pred dobrega četrt stoletja v ustavo zapisali načelo “pravne države” ter vanjo vtkali njene temeljne postulate kot so “ustavnost in zakonitost”, “pravičnost”, “enakost pred zakonom”, “človekove pravice” in “neodvisnost sodstva”, je iz teh pojmov velo neko skorajda ezoterično, slovesno upanje. Danes pa ugotavljamo, da smo se v procesu graditve samostojne države premalo posvečali vsebinski napolnitvi in uresničevanju teh aspiracij, ki ostajajo bolj sintagma na papirju kot družbena realnost. Njihovo omenjanje pri ljudeh vse pogosteje vzbuja srd in odpor, so eden najočitnejših simptomov globokega razočaranja nad lastno državo in družbo. Vlada prepričanje, ki žal ni povsem neutemeljeno, da pravo ter državne in pravosodne institucije ne izpolnjujejo tiste funkcije, ki bi jo v zreli ustavni demokraciji morali – zagotavljanje pravičnosti in dostojanstva vseh ljudi, temveč postajajo orodje interesov ozkih političnih in gospodarskih elit na račun povprečnih, depriviligiranih državljanov. Vzroki in dejavniki za takšno dojemanje stanja pravne države pri nas so izrazito večplastni, zapleteni in medsebojno soodvisni. Deloma gotovo izhaja iz dejanskih sistemskih pomanjkljivosti in anomalij, vendar ga dodatno (in znatno) stopnjuje vse bolj iracionalni


13

www.socialnidemokrati.si

državo smo odgovorni vsi politični, medijski in javni diskurz. Premišljena in celovita analiza ter konstruktivno reševanje sistemskih težav so vsekakor nujni, če želimo ozdraviti in okrepiti načete temelje pravne države. V prvi vrsti je ključno zagotoviti jasno, notranje in sistemsko skladno, pregledno, razumno in razumljivo zakonodajo ter njeno pravično, predvidljivo in učinkovito izvajanje in uresničevanje pravic s strani državnih in sodnih organov. Z vidika namena pravne države je nesprejemljivo, da se pod pritiskom (ali izgovorom) neugodnih ekonomskih razmer osnovne socialne pravice diskriminatorno in nesorazmerno zmanjšujejo ali celo odpravljajo. Nesprejemljivo je tudi, da se državljani (celo pravniki, kaj šele laiki) komajda znajdejo v hiperinflaciji zapletenih in stalno spreminjajočih se predpisov, četudi le-to vsaj delno pogojujejo zunanji dejavniki, kot so vključenost v različne evropske in mednarodne institucije in bliskovito spreminjanje globaliziranega gospodarskega, tehnološkega in širšega družbenega okolja. Brez stabilnega in kakovostnega zakonodajnega okvira, utemeljenega v osnovnih ustavnih in demokratičnih načelih, nenazadnje tudi od državnih in pravosodnih organov ne moremo pričakovati pravične, stabilne, in predvidljive pravne prakse. Ob zagotavljanju tega osnovnega pogoja je krepitev delovanja državnih in pravosodnih organov nujna tudi v številnih drugih sistemskih, organizacijskih, postopkovnih in – nenazadnje – vrednotnih vidikih. Kljub spodbudnim izboljšavam v zadnjih letih je še vedno preveč zbirokratiziranosti, netransparentnosti in vpletanja izvršne v sodno vejo oblasti. Preveč je primerov očitnih in elementarnih postopkovnih in vsebinskih napak, ki dostikrat nepopravljivo vplivajo na življenje in dostojanstvo posameznikov in ki se enostavno ne bi smele zgoditi.

Preveč je sodnih zaostankov in sodb Evropskega sodišča za človekove pravice, ki opozarjajo na sistemske anomalije. Četudi so te in druge napake verjetno pogosteje plod človeške zmotljivosti ali nesposobnosti kot malomarnosti ali celo korupcije in zlorabe, je situacija nesprejemljiva, še potencira pa jo za stanje kolektivnega duha pri nas značilno kronično nesprejemanje odgovornosti. In nenazadnje, preveč je formalističnega črkobralstva in mehaničnega izvajanja pravnih predpisov, ki jih je za smiselno uresničevanje pravne države nujno potrebno razlagati in izvrševati v duhu njenih temeljnih načel in poslanstva zaščite človekovega dostojanstva. Ob vsem tem pa nizek ugled prava in pravne države pri nas močno pogojuje in stopnjuje tudi vse bolj iracionalno kritizerski politični, medijski in javni diskurz, ki se močno oddaljuje od premišljene in konstruktivne kritike kot dobrodošlega in nujnega elementa reševanja temeljnih družbenih vprašanj. Učinke tega diskurza še stopnjuje sodobna komunikacijska realnost, v kateri dopuščamo, da razpravljanje o tako resnih in temeljnih temah razvodeni v nekajsekundnih komentarjih in enovrstičnem razmišljanju na družabnih omrežjih. Med katerimi (vsaj pri zaskrbljujoče obsežnem delu populacije) največjo popularnost praviloma dosežejo teorije zarote in iluzije resničnosti, še posebej kadar so sočno začinjene z vulgarnim pljuvanjem (ali pač navijaštvom) po liniji delitve na “leve” in “desne”, “naše” in “vaše”. V tem okviru je seveda odgovornost politikov za spoštovanje prava in pravne države prvovrstna. S svojimi odločitvami, retoriko in ravnanjem morajo biti za vzgled in vir občutka varnosti, ne pa vedno novih frustracij in občutka, da sta politična moč in medsebojno obračunavanje pomembnejša od dostojanstva in dobrobiti državljanov. Podobno velja za številne medije, ki vsebino, resnico in dejstva vse bolj zapostavljajo na

račun forme, poenostavljanja in spektakularnosti. V tem kontekstu je pomembna tudi vloga pravnih strokovnjakov, zlasti tistih, ki imajo (lahko) velik vpliv na ustvarjanje javnega mnenja in veliko odgovornost pri soustvarjanju družbenih procesov. Vse preveč je takih, ki se izpostavljanju v javnem diskurzu izogibajo bodisi v strahu pred političnonazorskim etiketiranjem, bodisi zato, ker jim v obdelovanju lastnih vrtičkov enostavno ni dovolj mar za stanje pravne države in življenje drugih. Navsezadnje pa mora v tem diskurzivnem ozračju svoj del odgovornosti prevzeti tudi splošna javnost. Mora se upreti političnim in medijskim konstrukcijam realnosti, ki žalijo inteligenco in se izogibati slepemu sledenju teh konstrukcij, s katerim jih le povratno napaja in krepi.

osnovna državljanska odgovornost. Četudi bi nam v nekem utopičnem scenariju uspelo vzpostaviti popoln zakonodajni okvir ter nezmotljivo in suvereno sodstvo, bomo od resnične pravne države vselej neogibno odmaknjeni za toliko, kolikor bomo do prava in sodišč sami nespoštljivi ter jih dojemali predvsem kot orodje - ali pač oviro - za uresničevanje lastnih osebnih ali političnih interesov. Dokler bodo brezobzirno kritiziranje pravosodja, iskanje lukenj v pravnih predpisih in pravdanje za vsak centimeter mejnega zidu nacionalni šport, nam polnovredne pravne države pač ne more pričarati nihče. Za njeno uresničitev smo v končni fazi kolektivno odgovorni vsi.

»Državljani moramo preseči tudi razmišljanje, da bodo vse naše težave in spore reševala sodišča, in ga nadomestiti z zavestjo, da je potrebno spoštovati obstoječi pravni red.« Državljani moramo preseči tudi razmišljanje, da bodo vse naše težave in spore reševala sodišča, in ga nadomestiti z zavestjo, da je potrebno spoštovati obstoječi pravni red. Za tak miselni premik je v prepletenem součinkovanju dejavnikov in akterjev pravne države seveda nujna tudi že omenjena vzpostavitev resnično kvalitetnega zakonodajnega okvira in ustreznega delovanja državnih in sodnih organov. Pa vendarle, kakor so oblastne institucije nedvomno odgovorne državljanom za ravnanje v skladu s temeljnimi načeli pravne države, je ravnanje v skladu s temi načeli tudi

Brez resnično delujoče in učinkovite pravne države ne moremo kakovostno delovati niti kot posamezniki niti kot družba. Vendar premika v tej smeri ne bomo dosegli, če bomo v žalostno pregovorni slovenski maniri v nedogled polemizirali o krivdi in prelagali odgovornost eden na drugega, namesto bi svoj omejeni čas in energijo posvetili konstruktivni kritiki in iskanju rešitev. Dokler bomo na težave gledali skozi to prizmo, bomo ostali v krču mržnje in apatije, ki je najmočnejše orožje v boju proti družbenim spremembam.


14

www.socialnidemokrati.si

Plače poklicnih gasilcev nam je uspelo izboljšati, čas je tudi za izboljšanje statusa vojakinj in vojakov

ANDREJA KATIČ, ministrica za obrambo

Maja leta 2015 sem si po prevzemu funkcije ministrice za obrambo zadala več ključnih ciljev. Zavedala sem se odgovornosti položaja in dejstva, da je obrambni resor v preteklem obdobju zaradi gospodarske krize utrpel velik upad sredstev. Zato je bilo nujno sprejeti odločitev za povečanje obrambnih izdatkov države. Seveda se je potrebno zavedati, da dvig sredstev ne bo samodejno takoj izboljšal obrambne sposobnosti in da je za pozitivne premike potrebnih nekaj let. Vsekakor pa menim, da so dodatna finančna sredstva temelj, ki omogoča zagon modernizacije Slovenske vojske ter številčno povečanje kadra v Slovenski vojski. Pogoj za to pa so sistemske spremembe. Gre za izjemno pomembno vprašanje, saj gre za varnost vsakega od nas in družbe kot celote. S sodelavci smo na Ministrstvu za obrambo zato pripravili dva ključna predloga zakonov Zakon o obrambi in Zakon o službi v Slovenski vojski. Gre za izjemno pomembno zakonodajo, ki jo prvič celovito prenavljamo po dvajsetih letih. Posodobila bo slovenski obrambni sistem ter omogočila njegov razvoj. Pomembno bo tudi izboljšala status vojakov, k čemur stremim tudi kot socialna demokratka. Določene izboljšave statusa vojakov smo sicer že dosegli s postopnim odpravljanjem restriktivnih ukrepov, uvedenih v obdobju največjega varčevanja. Predvidene rešitve

v novi zakonodaji pa bi imele tudi pomemben finančni učinek v smislu izboljšanja plač ter s tem pravičnejšega plačila za poslanstvo, ki ga pripadnice in pripadniki Slovenske vojske opravljajo. Najnižje plačani vojakinje in vojaki bi ob uveljavitvi obeh zakonov tako v posameznem letu prejeli skupaj skoraj 3.000 evrov bruto. Z novo zakonodajo bi pripadniki Slovenske vojske pridobili tudi dodatne ugodnosti po dopolnjenem 45. letu starosti. Po upoštevanju pripomb in predlogov, ki smo jih prejeli od nekaterih posameznikov in organizacij ter številnih napornih usklajevanjih, je Vlada zakona potrdila. V

»Še naprej se bom borila za boljši status vojakinj in vojakov. To, da imajo prepoved stavke, jih ne sme postaviti v slabši položaj.«

parlamentarni obravnavi sta prestala prvo obravnavo. Podporo glavnim izhodiščem ob začetku priprave zakonodaje so nam zagotovile vse parlamentarne stranke. Članice in člani Odbora za obrambo pa so nato kljub temu ob drugi obravnavi predloga zakona izglasovali sklep, da se pred nadaljnjo obravnavo pripravi javna predstavitev mnenj, kar skrajšuje čas, ko je pred zaključkom mandata sploh še mogoče sprejeti zakona v Državnem zboru. Videti je kot da nekatere politične skupine ne želijo sprejeti zakonodaje v tem mandatu kljub zatrjevanju, da je treba narediti več za izboljšanje statusa pripadnikov Slovenske vojske. Zato nas na Ministrstvu za obrambo izredno preseneča stališče nekaterih političnih skupin, ki zavlačujejo s proceduro sprejemanja zakonodaje. Sklepamo, da se kljub drugačnim obljubam nočejo opredeliti do predlaganih rešitev. Vojakinje in vojaki Slovenske vojske ne smejo ostati edina velika poklicna skupina z največjimi sindikalnimi omejitvami s svojim socialnim položajem na isti ravni, na

»Plače poklicnih gasilcev nam je po izjemno zahtevnih pogajanjih uspelo izboljšati. Aneks h kolektivni pogodbi smo podpisali januarja.« kateri so danes. Zato se bom še naprej borila za boljši status vojakinj in vojakov. To, da imajo prepoved stavke, jih ne sme postaviti v slabši položaj. Ob vsem tem pa sem zadovoljna, da nam je po izjemno zahtevnih pogajanjih uspelo odpraviti plačne anomalije in izboljšati plače poklicnih gasilcev. Aneks h kolektivni pogodbi smo podpisali januarja. Zdaj je zadnji čas za sprejem obrambne zakonodaje ter za z njo povezano izboljšanje statusa vojakinj in vojakov.


15

www.socialnidemokrati.si

Dvig minimalne plače je upravičen in dosežen! Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anja Kopač Mrak je s 1. februarjem letos uveljavila dvig minimalne plače za 4,7%. Bruto znesek se bo dvignil na 842,79 EUR, neto znesek pa bo s 638,42 EUR za skoraj 25 EUR višji.

Pomoči za invalide in ranljive 1. januar 2016: ƒƒ osnovni znesek minimalnega dohodka se je zvišal na 288,81 evrov, kar pomeni, da so se ustrezno povišale tudi redne in izredne denarne socialne pomoči (pogrebnine in posmrtnine ter cenzus za varstveni dodatek) S 1. januarjem 2017: ƒƒ uveljavljene spremembe Zakona o socialno varstvenih prejemkih, ki so omilile vračila v postopkih dedovanja in izbris zaznambe. Za tiste upravičence, ki imajo v lasti nepremičnino (stanovanje, hiša), v kateri živijo in katere vrednost ne presega 120.000

»Naš predlog za povišanje minimalne plače je maksimalen v okviru zakona. Ta nas zavezuje, da upoštevamo ne le inflacijo, temveč tudi pozitivne gospodarske razmere, gibanja plač in rast zaposlenosti. Prepričana sem, da je dvig upravičen, da ga slovensko gospodarstvo zmore, slovenski delavci pa si ga zaslužijo.«

DUŠAN SEMOLIČ

V kakšni družbi bomo živeli? Ali bodo ljudje živeli bolje? Bo manj krivic in revščine? Da - odgovore na ta in mnoga druga vprašanja moramo iskati v odgovoru na vprašanje, ali bomo Socialni demokrati zmogli uveljaviti alternativo agresivnemu neoliberalizmu?

Ljudje zahtevajo, da ustvarimo razmere, da ko nastopi bolezen, dobi vsakdo v javnem zdravstvu takojšnjo pomoč, ne

ƒƒ Nadomestilo za invalidnost se je zvišalo iz 288,89 evrov na 370,86 evrov, dodatek za tujo nego in pomoč se je zvišal iz 165,07 evrov na 206,03 evrov. Opravljen poračun za nazaj, zneska se bosta letno usklajevala z rastjo povprečne plače.

ƒƒ Evropska kartica ugodnosti za invalide za enotnejšo obravnavo pri uveljavljanju ugodnosti na področju prometa, kulture, športa, turizma in prostega časa

ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

Zato moramo socialni demokrati ne le ohranjati, pač pa krepiti tisto nujno občutljivost na razmere, v katerih so se znašli mnogi ljudje in ki zahtevajo spremembe na bolje; razmere, v katerih bo več pravičnosti in solidarnosti. Razmere, v katerih bodo delavke in delavci spoštovani, imeli dobre plače; delali v pogojih, v katerih bo na delovnem mestu zaščiteno njihovo zdravje in jim bo delovni čas omogočil tudi kvalitetno družinsko življenje. Razmere, ki bodo omogočile mladim zaposlitve na kvalitetnih delovnih mestih, ki bodo učinkovito zaščitena s pomočjo delovnopravne zakonodaje.

ƒƒ Transferji, namenjeni preživetju posameznika s spremembo Zakona o izvršbi in zavarovanju niso predmet izvršbe in v celoti ostanejo posameznikom.

ƒƒ Osebni asistenti, ki nudijo pomoč več kot 1000 uporabnikom.

dr. ANJA KOPAČ MRAK,

Socialna demokracija

EUR, so zaznambe na nepremičninah ukinjene, za nazaj pa bodo izbrisane. Dedičem teh upravičencev, ki bodo pomoč prejeli po uveljavitvi sprememb, pa tudi ne bo več potrebno vračati prejetih sredstev državi.

glede na svojo premoženjsko stanje; da imajo njihovi otroci možnost šolanja ne glede na premoženjsko stanje svojih staršev. Da imajo ljudje - ko se upokojijo - dostojne pokojnine. Ali je vse to dosegljivo? Odgovor na to je odgovor na vprašanje, kakšne vrednote bodo prevladale v naši družbi. In prav Social demokratska Slovenija bo in mora biti na čelu uveljavljanja takšnih vrednot. Zavzemamo se za razvoj v katerem delavske in socialne pravice, dostojne pokojnine, ne morejo biti nasprotnik gospodarskega razvoja – nasprotno, so predpogoj stabilnega gospodarskega razvoja. Zavzemamo se za razvoj, v katerem se ne bo v imenu tržnih zakonitosti, konkurenčnosti in vse večjih dobičkov uničevalo socialne države.

Ker delavske in socialne pravice niso večne, niso podarjene, moramo biti prav Socialni demokrati v Sloveniji glavni branik razvoja družbe, v katerem bo ustvarjeno bogastvo pravičnejše porazdeljeno na vse prebivalce Slovenije, tako da bo vse manj revščine in socialne negotovosti. In še na nekaj moramo biti pozorni. Smo del Evropske unije, ki mora soustvarjati pogoje za boljše življenje vseh prebivalcev Evropske unije. Toda nevidna, močna in vplivna roka kapitala še vedno obvladuje mnoge evropske ustanove, ki branijo predvsem interese kapitala in finančnih elit. Evropska unija se mora spremeniti. Zavreči mora vrednote neoliberalizma in postaviti v ospredje vrednote socialno tržnega gospodarstva, solidarnosti in socialne pravičnosti.


16

www.socialnidemokrati.si

O vredno(s)ti dela in prerazporeditvi ustvarjenega – premik v socialnem dialogu za nov plačni model v Sloveniji

PETER POGAČAR, državni sekretar na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

V zadnjem mesecu smo bili zopet tako kot zdaj že tradicionalno v mesecu januarju priča burni razpravi o uskladitvi zneska minimalne plače. Predlog ministrice za delo dr. Anje Kopač Mrak, da naj se minimalna plača uskladi za 4,7 odstotka, kar je precej nad zakonskim minimumom, je po pričakovanjih naletel na burne odzive na vseh straneh. Na eni strani predstavnikov delojemalcev, ki so se zavzemali za bistveno višji znesek uskladitve minimalne plače in na drugi strani predstavnikov delodajalcev, ki so opozarjali na skorajda katastrofične posledice takšnega dviga minimalne plače na zaposlenost. Predlog uskladitve zneska minimalne plače je bil deležen izjemne medijske pozornosti, razprava na pristojnem delovnem telesu v Državnem zboru je potekala kar nekaj ur. V čem je razlog za takšno pozornost javnosti določitvi zneska minimalne plače, še zlasti, če upoštevamo dejstvo, da je zakonsko določen znesek minimalne plače edina intervencija države na področju politike plač? Namen zakonske ureditve minimalne plače je v vseh državah, kjer imajo z zakonom določeno minimalno plačo, da navkljub urejanju politike plač s kolektivnimi pogodbami med delodajalci in sindikati, država določi minimalni znesek plačila delavcu za opravljeno delo, kot ekonomsko in socialno kategorijo. V okviru posvetovanja o uskladitvi minimalne plače je bil večkrat v javnosti

spregledan podatek o številu prejemnikov minimalne plače med vsemi zaposlenimi ter obsegu povečanega stroška v sredstvih za plače zaradi uskladitve minimalne plače. Glede na letni obseg sredstev gospodarskih družb za plače predstavlja povišanje teh sredstev za prejemnike minimalne plače v privatnem sektorju manj kot 0,3 odstotka celotnih sredstev za plače, znesek uskladitve minimalne plače pa se nanaša na manj kot 0,5 odstotka zaposlenih. Pomeni, da je uskladitev zneska minimalne plače izjemnega pomena za prejemnika in njegovo družino, saj preprečuje revščino zaposlenih, z vidika gospodarstva pa to pomeni relativno malo. Na podlagi navedenega bi lahko zaključili, da je razprava o minimalni plači glede na delež v celotni masi plač bolj simbolnega pomena kakor kaj drugega. Menim, da je bolj zaskrbljujoč podatek o zaostajanju rasti povprečne plače v obdobju gospodarske rasti tako za gospodarsko rastjo kakor tudi za rastjo produktivnosti dela. V zadnjih petih letih (2013-2017) je tako realna rast BDP skupaj znašala 11,2 odstotka, realna rast povprečne plače pa zgolj 3,2 odstotka. Pomeni, da se je v rast plač prenesel zgolj manjši del gospodarske rasti in manjši del rasti produktivnosti dela. Delavci v povprečju večletno zaporedno gospodarsko rast, h kateri so izdatno prispevali tudi sami, v veliki meri občutijo zgolj na račun zmanjšanja brezposelnosti in rekordno visoke zaposlenosti, kot bistveno zmanjšano tveganje izgube zaposlitve oziroma brezposelnosti, s čimer se krepi tudi občutek varnosti posameznika. Gospodarska rast in rast produktivnosti dela pa se po podatkih sodeč ni v zadostni meri prerazporedila v rast vseh plač, s čimer bi se okrepilo tudi t.i. srednji razred in nenazadnje v večji meri spodbudilo zasebne potrošnjo. Ustrezna rast minimalne in povprečne plače je za posameznika pomembna ne

samo z vidika dostojnega življenja delavca, ampak je nujni predpogoj za preprečevanje revščine med zaposlenimi ter ustrezno prerazdelitev rezultatov gospodarske rasti. Obenem pa ne smemo pozabiti, da je višina dohodka v aktivnem obdobju ključnega pomena za zagotavljanje ustrezne socialne varnosti v obdobju neaktivnosti (brezposelnost, upokojitev, ipd). Razprava o višini pokojnin v Sloveniji, bi se vedno morala začeti z razpravo o višini plač, kajti višina pokojnine je vedno posledica višine plače v obdobju aktivnosti. Zaostajanje rasti povprečne plače za gospodarsko rastjo lahko verjetno pripišemo negotovosti glede gospodarskega okrevanja v začetnem obdobju gospodarske rasti, ki ima za posledico, da delodajalci v začetku gospodarskega okrevanja zaradi nepredvidljivosti trajanja le tega, niso pripravljeni na hkratno dvigovanje plač. Menim, da je to lahko tudi posledica odsotnosti splošnega dogovora o politiki plač med socialnimi partnerji, ki bi tako za delodajalce kakor tudi zaposlene predstavljal predvidljivost rasti plač oziroma stroškov dela v vsaj srednjeročnem časovnem obdobju glede na stanje na trgu dela – gospodarsko rast, rast produktivnosti dela, rast inflacije, … Na podlagi navedenega lahko sklepamo, da so zahteve po dvigu vseh plač lahko upravičene, saj rast povprečne plače ni sledila gospodarski rasti in rasti produktivnosti dela. Vendar zgolj zahteva po višjih plačah ne zadošča. Razprava o dostojnem plačilu za delo ni in ne sme biti le razprava o višjih plačah, ampak o kvalitetnih delovnih mestih in usposobljenih delavcih, v katere se vlaga skozi celotno kariero. Politika plač mora biti vedno predmet in rezultat dialoga med delom in kapitalom, predvsem pa njunega medsebojnega zaupanja. Ampak zgolj zahtevati

višje plače v socialnem dialogu ni dovolj, saj so višje plače lahko vedno le posledica boljših, kvalitetnih delovnih mest, ki nastanejo kot posledica ustrezne gospodarske politike in predvsem vlaganja v izobraževanje in delovne pogoje zaposlenih in pripravljenosti zaposlenih na pridobivanje novih znanj ter ustreznega vnaprejšnjega dogovora o delitvi rezultatov ustvarjenega, predvsem pa morajo biti višje plače posledica. V času gospodarske krize je bila vloga države v sprejemanju protikriznih ukrepov, katerih osnovni namen je bil ublažiti posledice gospodarske krize na najranljivejše skupine prebivalstva. V času gospodarske krize je bila vloga države v sprejemanju ukrepov za zmanjševanje brezposelnosti, dvig stopnje delovne aktivnosti vseh skupin na trgu dela ter ukrepov za zagotavljanje dostojnega dela. Nizka stopnja brezposelnosti ter dejstvo, da je danes v Sloveniji zaposlenih skoraj 80.000 ljudi več kot v začetku gospodarskega okrevanja ter podatki o stopnji tveganja revščine, kažejo, da so bili ukrepi učinkoviti. Slovenija v zadnjem obdobju beleži gospodarsko rast in tudi napovedi za prihodnji dve leti so izjemno pozitivne. Menim, da je sedaj prišel čas, ko potrebujemo premislek o tem, kako naprej, tudi na podlagi izkušenj iz preteklosti. Potrebujemo nov dogovor med socialnimi partnerji, v okviru katerega se bo potrebno dogovoriti o skupnih ciljih, o tem kaj bo posamezni deležnik na trgu dela (delodajalci, delojemalci in država) prispeval k doseganju skupnih ciljev. Vsak deležnik v socialnem dialogu bo moral prisluhniti drugi strani in prevzeti svoj del odgovornosti za dosego skupnih ciljev. Potem bo tudi razprava o delitvi ustvarjenega bistveno lažja. V Sloveniji imamo podjetja, ki so z vlaganjem v zaposlene in ustrezno delitvijo ustvarjenega, dosegla in dosegajo izjemne rezultate. Mar je izkušnjo teh podjetij res tako nemogoče prenesti na nacionalno raven?


17

www.socialnidemokrati.si

Izobraževanje, znanost in šport v tem mandatu katero bi jasno uredili razmerja med financiranjem javnega in zasebnega šolstva, predvsem pa financiranja ne bi več prepuščali takšnim ali drugačnim interpretacijam. Jasno smo zagovarjali kakovostno šolstvo za vse, ne samo za nekatere.

DR. JERNEJ PIKALO, predsednik sveta SD za izobraževanje, znanost in šport

Socialni demokrati imamo na področju izobraževanja, znanosti in športa najbolj prepoznavno politiko od vseh političnih strank v samostojni Sloveniji. Naša stališča so jasna in jih ne spreminjamo pod vplivom dnevne politike, te ali one vlade že več kot četrt stoletja. Smo najjasnejši in najglasneši zagovornik kakovostnega javnega šolstva v Sloveniji, ker se predobro zavedamo, da je samo javno šolstvo v interesu vseh državljank in državljanov ter v interesu razvoja Slovenije. Zavedamo se pomembnosti kakovostnega izobraževanja od vrtca do univerze, pri tem pa ne popuščamo nobeni družbeni skupini ali lobiju, ki bi želel javno šolstvo kakorkoli obrniti v smer privatizacije, slabljenja njegovega ugleda ali položaja ter seveda nižanja kakovosti. Smo najbolj konsistentni zagovorniki znanosti in raziskovanja, kajti zavedamo se, da bomo vsi lahko bolje živeli le, če bomo sredstva davkoplačevalcev vlagali tako v bazične kot v aplikativne raziskave, v tehnološke in teoretske rešitve, v vse znanstvene vede enakomerno. In smo tisti, ki ustvarjamo pogoje za pomembne premike v športu, da je danes Slovenija velesila na športnem področju, tako pri vrhunskem športu kot pri športu za vse. V mandatu pretekle vlade smo se na področju izobraževanja, znanosti in športa soočali z velikimi izzivi. Po tem, ko je Ustavno sodišče decembra 2014 z večino komaj enega glasu odločilo, da je treba izenačiti financiranje javnih in zasebnih šol, smo vložili pobudo za spremembo ustave, s

Na žalost se nekateri naši partnerji z največ glasovi v parlamentu niso znali odločiti ali podpreti pobudo za spremembo ustave in s tem jasno postaviti razmerja med javnim in zasebnim, kar je vodilo v takšna ali drugačna nepotrebna politična preigravanja. Na novo sprejeti zakon o vajeništvu je prinesel nekatere nepopolne rešitve, zaradi katerih vajeništvo ne bo zaživelo, kot bi lahko. Delovanje vajeniškega sistema je postalo odvisno od evropskih sredstev, ki pa ne bodo vedno na voljo, kar pomeni, da sistem vajeništva ni dolgoročno stabilen, predvsem pa se bo na način težko razvijal in krepil. Na področju visokega šolstva smo bili glavni promotorji sprejetja celovitega zakona o visokem šolstvu, ki bi univerzam in drugim visokošolskim ustanovam omogočil, da bi zadihale z bolj polnimi pljuči, bile kakovostnejše in še bolj vpete v mednarodni prostor. Na žalost smo, kljub našemu vztrajanju, dobili le večkratne minimalne popravke zakona, ki niso prinesle potrebnih sprememb, financiranje visokega šolstva, ki pa je trenutno najbolj zaskrbljujoče, pa raztegnile na naslednjih petnajst let. Podobno velja za novi zakon o raziskovalni in razvojni dejavnosti, ki do danes še ni ugledal luči sveta, pa čeprav smo ga, ko smo vodili Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, pripravili in ob prenosu oblasti tudi predali naslednji ekipi. Enako velja za zakon o visokem šolstvu. Na splošno bi lahko rekli, da je ta mandat zaznamovalo pomanjkanje vizije, poguma in ambicije s strani najbolj odgovornih, da bi naredili razvojni korak naprej in tako Slovenijo popeljali na pot celovitega in odgovornega družbenega razvoja. Prvošolčki, ki danes vstopajo v šolo, bodo odrasli in pripravljeni na samostojno življenje šele

čez petnajst, najverjetneje pa čez 20 let. Do takrat bo v družbi ogromno sprememb, ki bodo vplivale na to kako živimo. Povečini si teh sprememb danes še ne znamo predstavljati. Nastalo bo veliko poklicev, ki jih danes še ni in si jih še ne znamo zamisliti, obenem pa jih bo kar nekaj tudi ugasnilo, saj bodo postala zaradi tehnološkega in siceršnjega razvoja nepotrebna ali globalizacijskih trendov preseljena v druge dele sveta. Ko razmišljamo kako primerno opremiti generacije, ki vstopajo v šolo, moramo vedno razmišljati 20 do 30 let vnaprej. Kar bomo danes sejali, bomo čez 20 do 30 let želi. Zato je razmislek o šolskem sistemu vedno razmislek o prihodnosti. V naravi izobraževalnega sistema je, da ga je potrebno stalno izboljševati in nadgrajevati ter prilagajati na prihodnje izzive. Pogledati moramo 20-30 let v prihodnost, predvideti glavne smeri razvoja, predvsem pa analizirati sedanje slabosti, ki bi jih bilo v bodoče potrebno popraviti ali nadgraditi. Izobraževalni sistem, tako kot mnogi drugi, namreč zahteva veliko načrtovanja, analiziranja trendov, usklajenega delovanja z drugimi podsistemi, predvsem pa daljnovidnost, ambicije in nekaj drznosti v razmišljanju.

Ta mandat je zaznamovalo pomanjkanje vizije, poguma in ambicije s strani najbolj odgovornih, da bi naredili razvojni korak naprej. Izobraževalni sistem moramo razvijati v smeri, da bo zagotavljal enake življenjske možnosti za vse. Nesprejemljivo je, da npr. otroci iz šibkejših socialnih okolij ali določenih delov Slovenije nimajo enakih izobraževalnih možnosti kot njihovi vrstniki, vrstnice. Razlike bodo vedno obstajale, a sistem mora sprejemati ukrepe,

s katerimi se bodo razlike zmanjševale, ne povečevale. Vsakemu in vsaki mora biti omogočeno, da razvije njene ali njegove talente do maksimuma njenih ali njegovih sposobnosti. V katero smer bo posameznica ali posameznik razvijal svoje talente, je njena oz. njegova stvar, naloga sistema je, da ga za to maksimalno dobro opremi. Ni dovolj, da je vrhunsko izobražena samo peščica – v populaciji dveh milijonov je dragocen vsak talent, na kateremkoli področju že. Nobena država, ki želi izboljšati svoj položaj v globalnem gospodarskem sistemu, si ne more in ne bi smela privoščiti zanemarjanja človeških potencialov, sploh ne majhne oziroma (pol)periferne države. Prehod Slovenije iz (pol) periferne države v visoko razvito državo je odvisen od uspešnega vlaganja v razvoj lastnega prebivalstva (sposobnosti, talentov, znanja). Samo sistem javnega šolstva je tisti, ki lahko zagotovi kakovostno izobrazbo za vse, ne glede na to iz kakšnega socialnega ali lokalnega okolja prihajajo. Če želimo dvig kakovosti izobraževanja, moramo dati več avtonomije učiteljem in učiteljicam, da znotraj izobraževalnih programov dosegajo in presegajo začrtane cilje. Pri tem naj bodo avtonomni, a za svoje delo tudi odgovorni ter primerno nagrajeni. S krepitvijo avtonomije se bo tudi okrepil ugled učiteljskega poklica v družbi. V študij za učiteljski poklic moramo privabiti najboljše iz srednjih šol, kajti to je zagotovilo, da se bo znanje kakovostno prenašalo naprej in se nadgrajevalo. Znanje je in mora ostati javna dobrina, do katere bi moral imeti dostop vsaka in vsak ne glede na materialne zmožnosti in starost. Pristop k znanju kot javni dobrini je tisti, zaradi katerega se naš izobraževalni sistem po mnogih raziskavah uvršča med petnajst najboljših na svetu. Da bi ga takega tudi ohranili, je zato treba misliti danes vnaprej, ne pa zgolj za en mandat novoporajajočih se strank.


18

www.socialnidemokrati.si

Večgeneracijski center aktivnosti na Koroškem: Dogaja se! Z malimi koraki vztrajno in uspešno do zastavljenih ciljev Leta 2017 smo bili v Radljah ob Dravi skupaj s projektnim partnerjem, Društvom Koroški medgeneracijski center (KMC) Ravne na Koroškem, uspešni na javnem razpisu ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter polni elana začeli z izvajanjem petletnega projekta Dogaja se! Centra aktivnosti Koroške, ki omogoča tri zaposlitve in raznovrstne brezplačne dejavnosti,

vključevanje ter tako preprečiti zdrs v socialno izključenost in revščino.

prilagojene potrebam lokalnega prebivalstva. Vreden je 600.000 evrov, poleg Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Evropske unije pa ga sofinancirajo še koroške občine Radlje ob Dravi, Podvelka, Ravne na Koroškem, Prevalje, Mežica in Črna na Koroškem. V okviru projekta se izvajajo raznovrstne vsebine, katerih cilj je dvigniti kakovost življenja, povečati socialno

»Vseh brezplačnih preventivnih aktivnosti, predavanj, posvetov, neformalnega druženja, informiranja uporabnikov, razbremenilnih in svetovalnih razgovorov pa ne bi bilo, če ne bi bilo volje in podpore s strani ministrice za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, dr. Anje Kopač Mrak, ki se ji iskreno zahvaljujem, saj je vloga in pomen tega projekta za lokalno okolje neprecenljiva in odločilno vpliva na povezanost znotraj regije, med občinami, različnimi inštitucijami, posamezniki ter generacijami.«

V večgeneracijskem centru Dogaja se! Centru aktivnosti Koroške so po letu dni delovanja zelo zadovoljni, saj so presegli zastavljene cilje. Skupaj s projektnim partnerjem, so tako izvedli več kot 5400 ur aktivnosti, ki se jih je udeležilo preko 2900 uporabnikov. Pod okriljem projekta so pripravljali delavnice za kvalitetno preživljanje prostega časa in krepitev samopodobe, delavnice za osebno nego in zdrav življenjski slog, ustvarjalne delavnice, počitniške aktivnosti za otroke, dejavnosti za otroke s posebnimi potrebami, učno

ALAN BUKOVNIK,

»Vesela sem, da imamo v Radljah toliko brezplačnih in kvalitetnih delavnic v okviru katerih se veliko naučimo, ustvarjamo, zabavamo in družimo. Vzdušje v centru je sproščeno in prijetno.« IVANKA KUS,

zadovoljna uporabnica

Lokacije, kjer večgeneracijski centri izvajajo dejavnosti 3. 14. 13.

7. 1.

10.

2. 9. 8.

11.

4.

15.

Vedno večje število zadovoljnih udeležencev, ki se obračajo na zaposlene in se v prostorih centra vse pogosteje družijo tudi takrat, ko ni organiziranih aktivnosti, dokazuje, da je bila odločitev o uvedbi večgeneracijskega centra, ki je usmerjen v nudenje podpore pri izboljšanju kvalitete življenja, širjenju socialne mreže in pomoči pri vključevanju v delo in življenje v skupnosti, prava poteza.

župan občine Radlje ob Dravi

Večgeneracijski centri

6.

pomoč, terapevtske urice z živalmi, organizirali so več skupin za samopomoč, delavnice učenja slovenščine in tujih jezikov, v sodelovanju s CSD Radlje ob Dravi izvajali program krepitve družin ter mnoge druge aktivnosti.

12.

5.

MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO, SOCIALNE ZADEVE IN ENAKE MOŽNOSTI JE V LETU 2017 NAMENILO 9 MILIJONOV EVROV ZA SOFINANCIRANJE 15 VEČGENERACIJSKIH CENTROV PO SLOVENIJI.

1. Ljudska univerza Kranj 2. Zasavska ljudska univerza 3. Slovenska filantropija - združenje za promocijo prostovoljstva (Večgeneracijski center Pomurja) 4. Zavod Znanje Postojna 5. Slovenska filantropija - združenje za promocijo prostovoljstva (Marela - Večgeneracijski center Dolenjske in Bele krajine) 6. Javni zavod Cene Štupar - Center za izobraževanje Ljubljana 7. Andragoški zavod Ljudska univerza Velenje 8. Ljudska univerzi Krško 9. Zveza prijateljev mladine Ljubljana Moste - Polje 10. Javni zavod Socio Celje 11. Ljudska univerza Nova Gorica 12. Razvojno izobraževalni center Novo mesto 13. Dom Danice Vogrinec Maribor 14. Javni zavod ŠKTM za šport, kulturo, turizem in mladino Radlje ob Dravi 15. Zveza društev upokojencev Mestne občine Koper


19

www.socialnidemokrati.si

Vsem družinam prijazna družba

Socialna demokracija je zgodba o napredku in progresivnih idejah. Ni ključno le, da ohranjamo standarde, ki smo jih že dosegli v preteklosti. Ključno je, da stvari premaknemo naprej ter da našim najmlajšim dajemo priložnost za zdrav razvoj. Dvig kakovosti življenja vseh otrok in različnih oblik družin je za nas prednostna naloga. Marca 2017 smo z Družinskim zakonikom po 41 letih prenovili naše družinsko pravo v novo moderno družinsko zakonodajo.

Otrok je tisti, ki ustvarja družino. Družina je definirana kot življenjska skupnost otroka, ne grede na njegovo starost, z obema ali enim od staršev ali z drugo odraslo osebo, če ta skrbi za otroka in ima do otroka obveznosti in pravice. Osnovni cilj je zagotavljanje učinkovitejšega izvajanja načela varovanja koristi otroka in izboljšanje pravne varnosti na področju odločanja v zakonskih in družinskih sporih. Zato se pristojnosti za odločanje o ukrepih za varstvo koristi otroka prenašajo iz centrov za socialno delo na okrožna sodišča. Ne le socialna, temveč

družinska politika Pod družinsko politiko razumemo celoto socialnih, ekonomskih, pravnih, pedagoških, zdravstvenih in drugih ukrepov, ki jih država izvaja za večjo kakovost življenja družin in posameznih družinskih članov. Z Resolucijo o družinski politiki 2018-2028 je bil narejen ključen premik od transferjev k podpornim storitvam za otroke in družine. Družinska politika je v okviru resolucije prepoznana kot samostojna politika in ne več kot del socialne politike.

»Družinski zakonik se osredotoča na otroka in varstvo njegovih koristi, iz tega pa izhaja opredelitev družine.« MARTINA VUK,

državna sekretarka na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

Po 24 letih od zadnjega strateškega dokumenta smo pogledali naprej in opredelili usmeritve njenega razvoja. Vključuje vse vrste družin, upošteva pluralnost družinskih oblik in različnih potreb. Zasleduje cilj vzpodbudnega okolja za odločanje za otroke. Za dosego tega cilja je ključno varno in stabilno okolje, ki

ga predstavlja Slovenija ter družinam prijazna družinska politika, ki promovira ukrepe za lažje usklajevanje poklicnega in družinskega življenja. Socialni demokrati smo absolutni zagovorniki otrokovih pravic. Za nas je pravna urejenost nasilja nad otroki v družini pomemben pokazatelj odnosa družbenega in kulturnega okolja do nasilja. Zato je ključno, da smo z novelo Zakona o preprečevanju nasilja v družini prepovedali telesno kaznovanje otrok. Slovenija je ratificirala tudi Istanbulsko konvencijo o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini.

»Družinski zakonik največ prinaša prav otrokom in ponuja številne izboljšave na področju družinskega prava. Zame je to eden najpomembnejših zakonov, ki smo jih sprejeli v tem mandatu.« MARIJA BAČIČ, poslanka SD


20

www.socialnidemokrati.si

MISLIMO GLOBALNO, DELUJEMO LOKALNO Občine, ki jih vodijo županje in župani iz vrst socialne demokracije, z dejanji dokazujejo, da so vredni zaupanja svojih občank in občanov. Vlaganja v ljudi in razvoj, ki jih poganjajo energija, vizija in povezanost z občani, so rezultat tega zaupanja. Tadej Beočanin Ajdovščina

Valter Mlekuž Bovec

2.

1.

Branimir Strojanšek

RA OB

JESENICE

Braslovče

VEL

BOVEC

Saša Likavec Svetelšek

BRASLOVČ

3.

Hrpelje-Kozina

6.

Bojan Sever

MORAVČE

Idrija

MOKRONOG-TREBELNO

Emil Rojc

IDRIJA

Ilirska Bistrica AJDOVŠČINA

Tomaž Tom Mencinger Jesenice

Lilijana Butina

4.

5.

Kostel

HRPELJE-KOZINA

Joško Manfreda

PIRAN

ILIRSKA BISTRICA

KOSTEL

Lovrenc na Pohorju

Darko Zevnik Metlika

Bojan Borovnik Mislinja

1. BOVEC: znova oživljeno smučišče Kanin

2. JESENICE: obnovljena lokalna cesta Lipce - Gorje

3. IDRIJA: novi defibrilatorji na številnih lokacijah v občini

4. AJDOVŠČINA: otroško igrišče, financirano iz participatornega proračuna; nova osnovna šola in investicije v delovna mesta

5. HRPELJE - KOZINA: večgeneracijski center Ruj in obnovljena OŠ Dragomirja Benčiča

6. MORAVČE: nizkoenergetska podružnična OŠ Vrhpolje; nov vodovodni sistem in zagotovitev pogojev za širitev največjega delodajalca v občini

7. V tri n pitn s 13 stan pov Sm cen cen


21

www.socialnidemokrati.si

13.

7. 9.

RADLJE OB DRAVI

MURSKA SOBOTA

PODVELKA

Anton Maver

LOVRENC NA POHORJU

RIBNICA NA POHORJU

Mokronog-Trebelno

Martin Rebolj

MISLINJA

Moravče

VELENJE

10.

OVČE

dr. Aleksander

11.

ŽALEC

E

Murska Sobota

Tomaž Režun Radeče

RADEČE

ELNO

Jevšek

Peter Bossman Piran

Anton Kovše

8.

Podvelka

Alan Bukovnik

METLIKA

Radlje ob Dravi

EL

Srečko Geč

12. 7. VELENJE: tri naprave za filtracijo pitne vode; nov objekt s 132 neprofitnimi stanovanji in poslovnimi površinami; obnovljen Smučarsko-skakalni center in podjetniški center - SAŠA inkubator

8. METLIKA: novo vodovodno omrežje

9. RADLJE OB DRAVI: novo kopališče z biološkim bazenom

10. ŽALEC: fontana Zeleno zlato

11. RADEČE: nova občinska tržnica, poslovilni objekt na pokopališču; rekreacijski park Savus

12. KOSTEL: obnova gradu Kostel, posodobitev ceste Potok Štajer

Ribnica na Pohorju

13. MURSKA SOBOTA: oživitev Soboškega jezera in exPano, prenova mestnega središča

Bojan Kontič Velenje

Janko Kos Žalec


22

www.socialnidemokrati.si

Svetovni dan čebel: mednarodni ugled in nove priložnosti za Slovenijo

MAG. TANJA STRNIŠA, državna sekretarka na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Predsednica Sveta SD za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Ko je 20. decembra 2017 Generalna skupščina Združenih narodov 20. maj razglasila za Svetovni dan čebel, se je prvič v zgodovini zgodilo, da je Slovenija uspela s predlogom, ki je dobil soglasno podporo vseh 193 članic. Na ta dosežek smo resnično lahko ponosni! To nam ne bi uspelo, če ideja ne bi v sebi nosila univerzalnega sporočila in če v prizadevanjih za njeno uresničitev ne bi združili moči in bili enotni. Ideja za svetovni dan čebel je nastala v Čebelarski zvezi Slovenije, jeseni 2014 jo je sprejel in podprl minister za kmetijstvo, mag. Dejan Židan, ki je nato skupaj s čebelarji in ob podpori Vlade prehodil dolgo pot pridobivanja podpore pri domačih in evropskih institucijah, pri prijateljskih evropskih državah in tretjih državah ter nato skozi vse formalne postopke, v okviru Organizacije Združenih narodov za hrano in kmetijstvo ter Generalne skupščine Združenih narodov, dosegel končno razglasitev. Kaj je tisto tako dobro in posebno, da nas je slišal ves svet? Že od samega začetka, pred tremi leti, je namreč naš poziv za skrb za čebele in druge

opraševalce, ki jih pogosto ogrožajo človekove dejavnosti, bolezni, škodljivci, degradirano okolje in podnebne spremembe, naletel na razumevanje in podporo vseh, na katere smo se obrnili. V tej pobudi je čebela simbol skrbi za naravo in človeštvo. Čebele nam dajejo med in druge pridelke, še veliko bolj pomembno pa je, ker z opraševanjem rastlin skrbi za tretjino pridelkov hrane. Ker je cilj v svetovnem merilu odprava revščine in lakote, je ves svet in še posebej tisti del, kjer trpijo zaradi pomanjkanja hrane, to idejo sprejel za svojo, saj v čebelarstvu vidijo možnost dodatnega dohodka za družine, pa tudi za večje pridelke hrane. Slovenija je s pobudo za Svetovni dan čebel v nekaj letih postala prepoznavna kot vodilna na področju čebelarstva in skrbi za ohranjanje čebel in drugih opraševalcev. Kot vodilna čebelarska država smo se odločili, da ustanovimo tudi slovensko čebelarsko akademijo, na kateri bomo usposabljali ljudi, ki bodo učili čebelarstva druge, tako v tretjem svetu kot pri nas v Evropi. Gre za neformalna izobraževanja, skozi katera se bodo prenašala naša bogata znanja na tem področju. Ob čebelarjih bodo, s tem, priložnost dobili tudi izdelovalci opreme za čebelarstvo. Če bomo naše znanje prenašali po svetu, bo s tem vzpodbujeno tudi zanimanje za našo čebelarsko opremo in matice. Na drugi strani pa je to tudi priložnost za slovenski turizem. Že zdaj opažamo, da Slovenska turistična organizacija, pa tudi druge organizacije prepoznavnost Slovenije po čebelah in dolgo tradicijo čebelarjenja navajajo v svoji ponudbi. Slovenci imamo namreč kranjsko sivko in čebelarstvo zapisano visoko v svoji zgodovini in kulturi. Kranjska sivka je eden od slovenskih simbolov, tradicionalni čebelnjaki in panjske končnice so del podobe slovenske pokrajine, bogata čebelarska dediščina je del naše identitete, čebelarjenje je deset tisočim Slovencem način življenja.

Svetovni dan čebel pa je nenazadnje tudi rezultat dolgoletnega razvoja slovenskega čebelarstva in priznanje za uspešno udejstvovanje slovenskih čebelarjev. Slovenski čebelarji, združeni v številna ljubiteljska čebelarska društva in krovno Čebelarsko zvezo Slovenije, so nosilci čebelarskega izročila, organizacije številnih dogodkov, usposabljanja in ozaveščanja čebelarjev in širše javnosti, zlasti otrok in mladine. Dejavnosti slovenskih organiziranih čebelarjev so tako raznovrstne in številne, da se najbrž z njimi ne morejo primerjati nikjer po svetu. Zato so deležni velike pozornosti in priznavanja odličnosti v čebelarskih mednarodnih strokovnih in stanovskih organizacijah. Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je z

uresničitvijo pobude za Svetovni dan čebel tudi simbolno začrtal smer, v katero se naj razvija kmetijstvo in pridelava hrane v prihodnosti: to je pridelava hrane visoke kakovosti in dodane vrednosti ter kmetijstvo, odgovorno do naravnih virov in potrošnika. Slovenija je kot pobudnica svetovnega dne čebel tudi njegova skrbnica. Naša odgovornost je, da trajno ozaveščamo najširšo domačo in mednarodno javnost o pomenu čebel za naravo in človeštvo ter naše znanje, izkušnje in dobre prakse čebelarstva in varstva čebel širimo v svet. Tako lahko kot majhen narod veliko prispevamo k ohranjanju narave ter odpravi lakote in revščine po svetu. Na ta način se tudi uresničuje moja misel, ki so jo vzeli za svojo tudi slovenski čebelarji: »Čebele združujejo Slovence in povezujejo svet«


23

www.socialnidemokrati.si

Slovenska hrana vedno bolj zaželena na krožnikih slovenskih in tujih potrošnikov

NEJC PERHAVEC, strokovni sodelavec v kabinetu ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Vrhunska vina, izbrano bučno in oljčno olje, tradicionalni proizvodi iz sadja in zelenjave, kvalitetni mlečni in mesni proizvodi, sladoled, vrhunski med in svetovno prepoznani proizvodi iz medu. Slovenska hrana in prehranski proizvodi postajajo zaradi čistega okolja, v katerem so nastali, inovativnosti in drznosti slovenskih podjetij, prvorazredni in svetovno prepoznani. Temu pritrjujejo tudi številne svetovne nagrade slovenskim »Chef-om«, ki za svoje izdelke uporabljajo lokalno hrano in čedalje večje povpraševanje svetovno znanih restavracij po slovenskih prehranskih produktih. Izvoz slovenskih podjetij predstavlja več kot 70 odstotkov vrednosti bruto družbenega proizvoda Slovenije, zato je odpiranje poti slovenskim podjetjem na tuje trge ena ključnih aktivnosti, ki bo pripomogla k hitrejši in predvsem stabilni ter trajnostni rasti slovenskega gospodarstva. V zadnjih letih je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) z ministrom mag. Dejanom Židanom na čelu, vzpostavilo pristne politične in prijateljske stike z voditelji in državniki številnih držav po svetu, in s tem odprlo vrata slovenskim podjetjem, ki so hitreje prišla do poslovnih partnerjev in začela uspešno izvažati slovenske proizvode. LR Kitajska je eden takih trgov, kjer so se še pred nekaj leti slovenska podjetja srečevala s številnimi birokratskimi težavami pri prodaji svojih proizvodov na ta velikanski

trg. Po številnih potovanjih ministra mag. Dejana Židana na Kitajsko in bilateralnih srečanjih v Sloveniji, danes, na primer, slovenske mlekarne preko koprskega pristanišča intenzivno izvažajo mlečne proizvode na Kitajsko, kar je bilo za slovenske mlekarne pred kratkim še nepredstavljivo. Posebna zgodba je tudi Hong Kong, kjer ministrstvo s slovenskimi vinarji že dve leti piše zgodbo o uspehu na največjem vinskem sejmu v Aziji. Na razstavnem prostoru Slovenije se je predstavilo devet slovenskih vinarjev, ki so v treh dneh poželi veliko uspeha. Ruska federacija je še ena svetovna velesila, s katero je MKGP v tem mandatu navezalo zelo dobre politične odnose in odprlo vrata številnim podjetjem, ki so februarja 2017 sklenila več milijonske pogodbe tudi na področju kmetijske proizvodnje in mehanizacije. Živilska podjetja potrebujejo alternativne prodajne poti, med drugim zaradi rasti podjetij ali pa zaradi lažjih in boljših dogovorov z domačimi trgovci. Za vrhunske rezultate pa je potrebno dvigniti in predvsem obdržati kakovostne proizvode. To lahko dosegamo z visokimi zahtevami do proizvajalcev, spodbujanjem ekološke pridelave, ki beleži stalno rast in je v letu 2016 po podatkih MKGP zavzemala že več kot 9 odstotkov kmetijskih zemljišč v državi.

V podporo lokalni in kvalitetni proizvodnji je MKGP v tem mandatu pripravilo tudi novo nacionalno shemo kakovosti - Izbrano kakovost Slovenije, kjer se na podlagi Zakona o promociji promovira sedem pomembnih prehranskih sektorjev: sadje in zelenjava, med, oljčno olje, mleko, meso in grozdje za vino. Izbrana kakovost Slovenija, katere promocija poteka pod sloganom »Naša super hrana«, je namenjena predvsem spodbujanju potrošnikov k

uživanju več lokalne, kvalitetne hrane, ki ne potuje od daleč in ima višjo kvaliteto. To pa prinaša koristi za razvoj in ohranjanje podeželja, zaščito okolja in številne prednosti za družbo kot celoto. Poleg čiste narave, ki je eden glavnih pogojev, je torej tudi politika prehranskega sektorja tista, ki spodbuja lokalno in tudi ekološko pridelano hrano, po kateri povprašuje in posega čedalje več ljudi doma in v tujini.

»Kot človeka, ki je odgovoren za proizvodnjo hrane in na nek način tudi za okolje, me posebej veseli, da so v Rusiji slovenski proizvajalci procesne tehnike postali zelo pomembni. Uspešna primera sta Rikova pogodba o gradnji inovativne tovarne, ki temelji na slovenskem znanju in slovenskih proizvajalcih strojne industrije ter podjetje Duol, ki je podpisalo pogodbo za izgradnjo rastlinjakov v vrednosti 20 milijonov evrov.«


24

www.socialnidemokrati.si

Državni gozdovi v dobrih rokah sonaravnem upravljanju gozdov, skrbi za kulturno-zgodovinske objekte v gozdovih, nenazadnje pa tudi pri pomoči ob naravnih nesrečah v gozdovih.

MAG. MARJAN PODGORŠEK, državni sekretar na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter predsednik Sveta SD za finance in gospodarski razvoj

SiDG je prvo proizvodno podjetje, ki ga je država ustanovila od osamosvojitve. V prvih 18 mesecih od ustanovitve je skoraj potrojil povprečni donos nekdanjih koncesionarjev, država pa bo - glede na podatke iz leta 2017 - vsako leto prejela vsaj 20 milijonov EUR več, kot v prejšnji ureditvi. Od prenosa državnih gozdov v upravljanje podjetja Slovenski državni gozdovi d.o.o. (SiDG) je minilo 18 mesecev, kar je že dovolj dolgo obdobje za analizo delovanja novega sistema in na podatkih usmerjenega pogleda za naprej. Zakon, na podlagi katerega je bilo SiDG ustanovljen, je obljubil precej več, kot je bilo pred tem možno dobiti iz sistema, ki ga je prej obvladovalo preko 20 koncesionarskih podjetij. Poleg večjega donosa za državo iz gospodarjenja z lastnim lesom, se je želelo skozi lastno upravljanje zagotoviti tudi večji vpliv države pri prepotrebnem izboljševanju stihijskega trga gozdno-lesnih sortimentov,

»V primerjavi s koncesionarji uspeva SiDG les prodati precej dražje, ob tem pa precej ceneje graditi gozdne ceste in vlake, ter opraviti sečnjo in gojenje.«

Če podrobneje pogledamo preliminarna poročila SiDG o poslovanju v letu 2017, je slika glede doseganja ciljev vsekakor pozitivna, saj kaže precejšno preseganje ambicioznih načrtov. V primerjavi s koncesionarji uspeva SiDG les prodati precej dražje, ob tem pa precej ceneje zgraditi ceste in vlake, ter opraviti sečnjo in gojenje. Neto donos SiDG na kubični meter prodanega lesa je v letu 2017 znašal 30,9 EUR in se je glede na doseženo dolgoletno povprečje koncesionarjev, ki je znašalo 10,6 EUR, skoraj potrojil. Ob posekanih in prodanih 1,14 mio kubičnih metrih v letu 2017 znaša skupni letni donos SiDG 35,3 mio EUR, kar pomeni, da bo država prejela vsako leto najmanj 20 mio EUR več, kot bi ga skozi prejšnji sistem. To je tudi velik razlog za jezo in pritisk s strani nekdanjih koncesionarjev in njihovih podpornikov na Socialne demokrate in njihovega predsednika, ki je bil tvorec novega sistema.

V različnih fazah realizacije so tudi številne naloge s področja nature in vzdrževanja kuturno-zgodovinskih objektov. Tu so aktivnosti običajno multidisciplinarne, vanje so vključene raznolike organizacije z drugih področij, odprtih projektnih nalog, ki običajno trajajo več let je precej, kratkoročno gledano velja tu pohvaliti napredek pri obnovi objektov v Kočevskem rogu, kjer se lahko v kratkem

nadejamo odpravo dolgoletnih težav z vzdrževanjem objektov. V sodelovanju z Ministrstvom za kulturo, se po uspešnem zaključku aktivnosti v Kočevskem rogu po podobnem modelu načrtuje tudi prenova nekaterih drugih kulturnih kompleksov, ki so stacionirani v državnih gozdovih. Močnejši vpliv, ki ga ima država skozi lastno podjetje, ki je daleč največje gozdno podjetje v državi, pa se že kaže tudi pri drugih vidikih, ki so sicer manj opazni, a zato za delovanje gozdarske (in lesarske) branže

nič manj pomembni. Kot primer lahko navedemo temeljito prenovljeni Pravilnik o merjenju in klasifikaciji lesa, ki sicer velja samo za državni les, vendar je zaradi velikosti državnih gozdov postal referenca tudi za vse ostale in uvedel red pri merjenju, kjer je pred tem marsikdaj veljal zakon močnejšega. Takih primerov je še več. Na tem mestu velja omeniti še najbolj aktualnega, ki je povezan z odpravo posledic vetroloma, ta je prizadel

Slovenijo v začetku Decembra 2017 in polomil preko 2,2 mio kubičnih metrov lesa. Skozi iniciativo s strani Vlade bo SiDG prevzel aktivno vlogo v sanaciji, ki presega njegovo osnovno poslanstvo, s ciljem, da v zelo kratkih rokih poleg gozdov, ki so pod njegovim upravljanjem, pomaga sanirati tudi gozdove zainteresiranih zasebnih lastnikov. Razlika glede na situacijo ob žledu, ko država ni imela v rokah nobenega vzvoda, saj so koncesionarji zasledovali zgolj lastne cilje, je tu več kot očitna.

Ob snovanju zakona je bilo na podlagi analize izkušenj iz več držav pri uvajanju sistemov državnega upravljanja z lastnimi gozdovi, večkrat izpostavljeno, da so rabili za uvedbo sistema približno tri leta. Glede na navedeno, lahko za konec ugotovimo, da gre slovensko uvajanje novega sistema, ki ga uvajamo skozi SiDG, po dobri poti končnemu uspehu nasproti.


25

www.socialnidemokrati.si

Izvajanje koalicijske pogodbe na področju zdravstva

MILENA KRAMAR ZUPAN, predsednica Sveta SD za zdravje

V iztekajočem se mandatu je bilo količinsko sprejetih kar nekaj zakonov s področja zdravstva (Zakon o lekarniški dejavnosti, Tobačni zakon, Zakon o zdravniški službi, novela Zakona o zdravstveni dejavnosti, Zakon o pacientovih pravicah, Zakon o sanaciji bolnišnic, itd.). Žal ni bil sprejet glavni zakon iz koalicijske zaveze, Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki naj bi prvenstveno reševal podfinanciranost zdravstvenega sistema. Zakon je sicer v drugem (že popravljena različica) usklajevanju, vendar je malo možnosti za njegovo sprejetje, saj smo že močno zakorakali v predvolilno obdobje, kjer je sprejemanje tako pomembne zakonodaje, kot je ZZZVZ zelo oteženo.

Največji problemi slovenskega zdravstva, to je podfinanciranost sistema, neprimerna mreža in zastarelo upravljanje in vodenje tako ostajajo tudi po tem mandatu. Pritisk pacientov na zdravstvo je vse večji zaradi staranja judi, na drugi strani pa zdravstvo zelo draži razvoj medicinske in farmacevtske stroke. Zdravstvena blagajna v zadnjem desetletju ni sposobna zagotavljati zakonsko določenih obveznosti, naložene javnim zdravstvenim zavodom, niti plačati preseženih zdravstvenih storitev, ki jih bolnišnice naredijo zaradi potreb ljudi. Zato bolnišnice vztrajno poslujejo z izgubami. Poleg tega so javni zdravstveni zavodi slabo upravljani in vodeni, saj delujejo po preživetem Zakonu o zavodih, ki so za sodobni kapitalistično tržni sistem popolnoma neprimerni. Tudi zdravstvena mreža je neprimerna, saj le ta že dolgo ne odraža dejanskih potreb ljudi. Dodatno so jo razgradile nesistemsko, netransparentno, po domačijsko podeljevane koncesije in zdravstveni programi na željo posameznih izvajalcev. Žal se je ta praksa nadaljevala tudi v tem mandatu. Zaradi kroničnega nereševanja navedene problematike je dostopnost do zdravstvenih storitev v državi vse slabša.

Čakalne dobe za veliko zdravstvenih storitev ostajajo in postajajo vse večji problem za ljudi. Tako ostajajo še naprej ključni razvojni izzivi slovenskega zdravstva: ƒƒ zagotovitev večjega deleža javnih sredstev za zdravstvo (povečanje prihodkov iz proračuna), ƒƒ zakonska opredelitev košarice zdravstvenih storitev, ƒƒ določitev meril in kriterijev ter določitev mreže javne zdravstvene dejavnosti, ƒƒ določitev preglednih meril in kriterijev za plačevanje zdravstvenih storitev,

ƒƒ uvedba sistema upravljanja v smeri, večje avtonomije in odgovornosti vodstev javnih zavodov, ƒƒ izvedba stimulativnega nagrajevanja zdravstvenih delavcev. Vsi ti ključni izzivi naj bi izboljšali dostopnost do kakovostne in varne zdravstvene oskrbe vsem državljanom, kar konkretno pomeni, da ljudje dobijo kakovostne zdravstvene storitve pravočasno, brez nesprejemljivo dolgih čakalnih vrst… Na drugi strani pa naj bi omogočili primerljiv razvoj slovenskega zdravstva z razvitimi evropskimi državami.


26

www.socialnidemokrati.si

Vprašanja starejših in upokojencev so pomembna za nadaljnji celovit razvoj družbe. Socialni demokrati smo z ustanovitvijo Foruma starejših SD še dodatno okrepiti naše sodelovanje s starejšo generacijo. Menimo, da so vprašanja starejših in upokojencev v Sloveniji prav tako zelo pomembna za nadaljnji celovit razvoj družbe.

Samo skupnost, ki ji je mar za slehernega državljana in državljanko, bo znala vključiti vse njihove potenciale in ideje. Samo vključujoča skupnost bo zmogla stopati naprej do našega skupnega cilja – bolj povezane in razvite družbe, v kateri je sodelovanje vseh posameznikov in skupin najbolj pomembno za prihodnost države in vseh njenih ljudi. Tudi znotraj organov stranke je forum starejših s svojimi predstavniki močno prisoten. Z zadovoljstvom opažamo, da tudi ugledni posamezniki vidijo priložnost, da stvari obrnejo na boljše. Področja, s katerimi se forum ukvarja so denimo utrjevanje socialne države, uresničevanje pravic starejših in izboljševanje njihove kakovosti življenja, posebno poglavje pa bo vseživljenjsko učenje in prenašanje delovnih navad in spodbud s starejših na mlajše. Prednostna naloga Foruma starejših SD je tudi področje dolgotrajne oskrbe. Zakon o dolgotrajni oskrbi je nujen, saj se število odvisnih od 24urne oskrbe povečuje in je že preseglo 30.000. Forum starejših si bo nadalje prizadeval za skrajševanje čakalnih vrst v zdravstvu, saj so največje žrtve takšnih razmer prav starejši.

V prvem mandatu delovanja foruma starejših smo največ pozornosti namenili čakalnim vrstam v zdravstvu, demografskemu skladu in pokojninam. Forum sta zaposlovala tudi vprašanje dolgotrajne oskrbe in problem nasilja nad starejšimi.

Upokojenci ne smemo biti rezervna armada za raznorazne varčevalne ukrepe. Slovenska družba se vse bolj stara, obenem pa se starejšim znižuje kakovost življenja. Največ k temu prispevajo nizke pokojnine in dolge čakalne vrste v zdravstvu, ki so za starejše še posebej velik problem. Teme, ki so zaznamovale prvi mandat delovanja Foruma starejših SD, ostajajo aktualne tudi v prihodnje, dokler nekatere ne bodo rešene v korist starejše populacije. Pripravili smo tudi precej odmevno javno tribuno o

dostopnosti do zdravstvenih storitev, na kateri so sodelovali nekdanji ministri za zdravje in direktorji Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Eden najbolj pogostih pozivov sodelujočih pa je bil poziv k reorganizaciji vodenja v zdravstvu. Starejši smo še posebej zainteresirani, da se uredijo problemi, ki so povezani z dostopnostjo do zdravstvenih storitev. Ti niso povezani le z dolgimi čakalnimi vrstami, ampak tudi z drugimi težavami in vzroki. Dolge čakalne vrste so eden od ključnih kazalnikov za oceno organiziranosti zdravstvenih zavodov, razporeditve zmogljivosti oz. mreže, stanja zdravstvene informatike, predvsem pa za oceno operativne usposobljenosti zdravstvenih institucij, splošnega razpoloženja in zaupanja do sistema zdravstvenega varstva. Dostopnost do zdravstvene storitve, še zlasti takrat, ko jo nujno potrebujemo, je eden od ključnih dejavnikov za ocenjevanje kakovosti zdravstva, njegove učinkovitosti in kakovosti življenja. V Forumu starejših Socialnih demokratov smo se zato odločili, da izpostavimo to težavo, da ocenimo in presodimo ali nova zakonodaja in aktivnosti, ki jih izvajajo državne institucije s področja zdravstva, ponujajo

prave rešitve, in da povemo, kaj je po našem mnenju prav in kaj je narobe. V prvem mandatu foruma smo ustanovili 11 območnih forumov starejših, ki precej dobro pokrivajo področje celotne Slovenije. Aktualno zelo tvorno sodelujemo z Ženskim forumom in Mladim forumom tudi pri omizjih na temo zakona o dolgotrajni oskrbi, ki potekajo po Sloveniji. Decembra 2017 pa smo sprejeli končna izhodišča programa foruma za volilni program SD, z namenom, da se upoštevajo pri pripravi volilnega programa stranke Socialnih demokratov. Forum starejših bo imel 21. marca letos, volilno konferenco, na kateri bomo izvolili novo vodstvo in si zastavili dodatna programska izhodišča za naše delovanje v prihodnje. Kot Forum starejših Socialnih demokratov bomo storili vse, da starejši ne bomo razumljeni le kot breme družbe, temveč kot aktivni državljani, ki smo s svojim preteklim delom kot davkoplačevalci in plačniki vseh prispevkov zagotavljali primerne pogoje za generacije pred nami, pa tudi šolanje sedanjih generacij, ki so glavni odločevalci o naših pravicah. Mi smo svoje delo opravili pošteno in zagotovili mlajšim ustrezne razmere, enako pričakujemo mi od njih.


27

www.socialnidemokrati.si

Naše rešitve, ki izboljšujejo položaj žensk Kakovost življenja ljudi merimo tako z objektivnimi (stopnja tveganja revščine in socialne izključenosti, stopnja zaposlenosti, dostopnost do javnih dobrin itd.) kot subjektivnimi kazalniki (samoocena splošnega zadovoljstva z življenjem). Realna slika je mešanica obojega, zato je zelo pomembno, kako kakovost življenja ljudi obravnava država in kakšne ukrepe sprejema. V Ženskem forumu Socialnih demokratov verjamemo, da pozitivni gospodarski in finančni kazalci niso sami sebi namen. Njihove učinke morajo občutiti ljudje. Tudi na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) pod vodstvom ministrice dr. Anje Kopač Mrak smo v zadnjih letih, kljub velikim finančnim omejitvam in težkim koalicijskim usklajevanjem, sprejeli vrsto ukrepov, ki izboljšujejo položaj ljudi. Predsednica Ženskega foruma SD in državna sekretarka na MDDSZ Martina Vuk v nadaljevanju izpostavlja tiste rešitve, ki vplivajo na boljši položaj žensk. 1. Znižanje revščine starejših Okoli 83.000 upokojencev živi pod pragom tveganja revščine (podatki na podlagi dohodkov iz leta 2015), od tega je revnih starejših žensk 2-krat več kot moških. Da bi zmanjšali revščino med starejšimi, smo sprejeli dva pomembna ukrepa: Uvedba minimalne pokojnine 500 evrov za vse »s polnimi pogoji za upokojitev« pomeni, da od oktobra 2017 višjo pokojnino prejema več kot 45.000 upokojencev, med temi sta dve tretjini žensk. Od leta 2017 varstveni dodatek (enako velja za denarnosocialno pomoč) ni več vezan na prepoved razpolaganja s premoženjem (t.i. plombe na nepremičnine) in ni več poplačila iz dediščine (t.i. vračilo po smrti). Te spremembe so povečale število prejemnic in prejemnikov varstvenega dodatka za 5000 (kar je 50 odstotkov več); večina med njimi so ženske.

2. Preprečevanje nasilja nad ženskami in v družini Nasilje nad ženskami in v družini ne povzroči »samo« (fizičnega, psihičnega, ekonomskega in drugega) trpljenja žrtev, temveč vpliva na vse segmente življenja in ustvarjanja posameznic in skupnosti. Da bi še bolj zaščitili in opolnomočili žrtve (v veliki večini gre za ženske in otroke) smo dosegli: ƒƒ sprejem novele Zakona o preprečevanju nasilja v družini, ki omogoča boljšo zaščito žrtev (podaljšanje ukrepov prepovedi približevanja, omogočanje spremljanja pri vseh postopkih, izselitev povzročitelja brez nadomestila in možnost obvezne napotitve v programe, prepoved telesnega kaznovanja otrok, obvezna usposabljanja za strokovno osebje in drugi pomembni ukrepi, ki so bili oblikovani na podlagi potreb iz prakse). ƒƒ ratifikacija Istanbulske konvencije – Konvencija Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima je bila dosežena leta 2015. ƒƒ ozaveščevalna kampanja Vesna – živeti brez nasilja je bila namenjena strokovnemu osebju na eni strani in splošni javnosti na drugi strani in je pokrivala tri ciljne skupine – deklice, ženske v aktivni dobi in starejše ženske. Glavno sporočilo kampanje je bila ničelna toleranca do nasilja, ki jo lahko dosežemo le z jasno reakcijo celotne skupnosti. 3. Višja zaposlenost Kljub postopnemu izhajanju iz krize, se je brezposelnost žensk zmanjševala počasneje od brezposelnosti moških, zlasti je bilo to opazno pri mlajših, izobraženih ženskah. Poleg doslednega nadzora inšpekcije za delo glede prepovedi poizvedovanja delodajalca o osebnih okoliščinah (načrti glede družine, nosečnosti ipd.) so na višjo zaposlenost (zlasti

težje zaposljivih) pomembno vplivali ukrepi aktivne politike zaposlovanja (javna dela, paket Jamstvo za mlade, ukrepi za starejše brezposelne in nizko izobražene). Večjo vključenost izobraženih, mlajših žensk pa smo dosegli z zaposlovanjem pripravnic in pripravnikov (zlasti s področja socialnega varstva) ter s posebnim programom za podjetništvo žensk. 4. Usklajevanje poklicnega in zasebnega Slovenija se lahko pohvali z zelo visoko stopnjo zaposlenosti žensk v starosti 30 – 54 let in to za poln delovni čas. Smo v samem vrhu Evropske unije. Med najboljšimi v EU smo tudi po ureditvi predšolskega varstva in starševskega varstva. Vendar pa je porazdelitev bremen glede skrbi za otroke in gospodinjskih opravil še vedno zelo neenakomerna. Večino t.i. neplačanih del še vedno opravijo ženske. Da bi se ta bremena bolje porazdelila, smo predlagali:

Dodatnih 15 dni plačanega očetovskega dopusta od 1.1.2018 dalje, ki jih bo koristil samo oče. Za boljši položaj družin ponovno uvajamo (z ZUJF-om ukinjeno) pomoč ob rojstvu otroka za vse družine in otroški dodatek za 7. in 8. dohodkovni razred. Predlagamo tudi prenos izterjav neplačane preživnine na FURS, kar bo omogočilo večjo izterjavo in posledično povečalo plačila preživnine. S kampanjama Aktivni očka in Aktivni.vsi = Pridobimo.vsi, smo spodbujali večjo porazdelitev skrbstvenih in gospodinjskih opravil med partnerja in razbijali stereotipe o t.i. ženskih in moških delih. Če vemo, kakšni so naši cilji, potem lahko pripravimo ukrepe, ki korak za korakom vodijo k tem ciljem. Socialne demokratke in socialni demokrati vemo, da je pravi napredek dosežen šele takrat, ko ga občutijo ljudje – preko objektivnih kazalnikov in po lastnem občutku večjega blagostanja.

Sonja Lokar, ustanoviteljica Ženskega foruma SD, neustavljiva borka za enakost in enakopravnost žensk, reformatorka in prava socialdemokratka, je prejela plaketo Socialnih demokratov 2017.


28

www.socialnidemokrati.si

Mladi forum SD - globalna socialna demokracija Mladi forum Socialnih demokratov združuje mlade socialne demokratke in socialne demokrate med 15. in 32. letom starosti. Mladi se zavedamo, da je socialna demokracija mednarodno in svetovno gibanje, ki ga lahko razumemo in v njem sodelujemo le, če se povežemo s tovarišicami in tovariši iz vsega sveta. Junij 2017, Berlin: izobraževanje “Mladi ljudje v akciji”

Več kot 150 delegatk in delegatov izvolilo novo vodstvo Mladega foruma 28. 11. 2017 je v Ljubljani potekal 22. Kongres Mladega foruma SD pod sloganom: “Mladi, zdaj!”, kjer je bilo izvoljeno novo vodstvo. Kongresa se je udeležilo več kot 150 članov lokalnih klubov Mladega foruma, zaznamovala pa ga je tudi močna mednarodna udeležba. Predsednik je postal Andrej Omerzel, podpredsednica in podpredsednik pa Maja Čuk in Luka Goršek, izvoljeno je bilo tudi 8-člansko predsedstvo. Ustanovitev SD9 - mednarodne organizacije socialnodemokratskih podmladkov. Ob robu kongresa je potekalo srečanje vodilnih predstavnikov sestrskih mladinskih političnih organizacij Zahodnega Balkana. Dolgoletna prizadevanja Mladega foruma SD za vzpostavitev organizacije, ki bo združevala socialnodemokratske politične podmladke s področja nekdanje Jugoslavije, so obrodila sadove. Uspešno srečanje je botrovalo k uradni ustanovitvi nevladne mednarodne oranizacije SD9 s sedežem v Ljubljani in slavnostnemu podpisu sporazuma o sodelovanju. Mladi Forum je izjemno ponosen, da so bili storjeni ključni koraki za nadaljnjo uspešno delo.

Avgust 2017, Radlje ob Dravi: oživitev Lolipopa - tradicionalnega festivala Mladega foruma SD

Februar 2018, Črna Gora: 33. Svetovni kongres IUSY (Mednarodna zveza socialistične mladine). Med več kot 300 delegatkami in delegati iz 100 držav sveta je bila tudi petčlanska delegacija Mladega foruma SD.

Oktober 2017, Stockholm, Švedska: globalni seminar Mednarodne zveze socialistične mladine in obeležitev 110. obletnice njenega delovanja.


29

www.socialnidemokrati.si

Kroženje možganov ki se bomo težko izognili. Vsekakor pa bi morala biti naša prioriteta, da vzpostavimo vse potrebne vzvode, da se mladi ne bi izseljevali zaradi družbenoekonomskih razlogov, temveč zaradi želje po novih izkušnjah v tujini.

JERNEJ ŠTROMAJER, strokovni sodelavec Poslanske skupine Socialnih demokratov

Strah pred begom možganov v tujino je upravičen in z njim se vsekakor mora soočiti slovenska družba. Samo v zadnjih letih se je iz Slovenije vsako leto izselilo skoraj 8.000 Slovenk in Slovencev, največ med njimi je bilo mladih starih med 25 in 34 leti, med njimi pa so največji delež predstavljali visoko izobraženi. Slovensko javno šolstvo je torej te mlade pripeljalo do diplome ali magisterija, ti pa so se nato iz različnih razlogov, odločili za odhod v tujino. Seveda ni skrivnost in tudi ne čudno, da je največje število tistih, ki so se odločili za selitev v tujino to storilo v času, ko so bili brezposelni. Ampak tudi sedaj, ko se zaposlitvena struktura v Sloveniji izboljšuje, ni videti znakov, da bi se beg mladih v tujino kaj preveč ustavljal. Zavedati se moramo, da so selitve v globaliziranem svetu realnost,

Konec leta sem se, potem ko sem večino lanskega študijskega leta v okviru svojega doktorskega študija kot Fulbright štipendist preživel na ameriški Univerzi WisconsinMadison, udeležil sprejema za v tujini izobražene Slovence. Vsi skupaj smo ugotavljali, da ti študij v tujini da neverjetno širino in omogoči veliko boljše razumevanje in delovanje sodobnega sveta. Zavedati se je potrebno, da je svet postal globalna vas in da se moramo, če nočemo postati zaplankana podalpska vas, ne le ekonomsko, ampak tudi kot družba odpreti v svet. V povprečju se le okoli 2.000 slovenskih študentk in študentov (od okoli 80.000) vsako leto odloči za odhod na študijsko izmenjavo v tujino. Če temu prištejemo še nekaj sto slovenskih študentov, ki redno študira v tujini, lahko vidimo, da se mnogo več mladih izseli iz Slovenije, kot pa se jih odloči samo za izobraževanje v tujini. Ta trend moramo obrniti! Sicer si je že Evropska unija zastavila cilj, da bo povečala mobilnost mladih in da bi se moralo do leta 2020 že

20 odstotkov študentov udeleževalo študijskih programov v tujini. Vendar od 2.000 do 20% od 80.000 je še dolga pot. A to je izziv in priložnost, ki jo Slovenija mora izkoristiti. Še več, naš cilj bi moral biti, da bi prav vsak študent del svojega študija preživel v tujini. S tem bi ne le pridobil nova znanja in boljše razumevanje sveta, ampak tudi potencialne osebne stike in povezave z ljudmi, ki ti lahko koristijo čez vse življenje. Če nočeš biti zgolj prvi na vasi, se pač moraš kdaj tudi odpraviti v mesto. Je pa nujno, da Slovenija za vse mlade, ki se iz takšnih in drugačnih razlogov odpravijo v tujino – sploh pa za tiste, ki se tja odpravijo za del ali za celoto svojega študija – omogoči ustrezne pogoje za vrnitev v tujino. Saj veste, »povsod je lepo, ampak doma je najlepše«. Predvsem si pa nikakor ne želimo, da bi tudi za Slovenijo začelo veljati, kot prepevajo v bosanski skupini Dubioza kolektiv: da bi pošiljali »mlade v diasporo, da bi za tujce kopali kanale in farbali fasade« ali, da bi kot cenejša tuja delovna sila počeli kakšno drugo sicer višje kvalificirano delo, za katerega jih je izobrazilo slovensko javno šolstvo, namesto da bi vse svoje potenciale lahko realizirali doma. Na mladih svet stoji, ali kako že, mar ne? Zato moramo

narediti vse, da bo Slovenija mladim diplomantom, ki so končali šolanje doma ali v tujini omogočila, da si bodo lahko v Sloveniji ustvarili družino in življenje. S tistimi, ki pa se iz takšnih in drugačnih razlogov vendarle odločijo, da zapustijo Slovenijo, pa moramo negovati stike, mladi ljudje odprtih glav so namreč lahko najboljši ambasadorji Slovenije. Hkrati pa morajo vedno imeti odprta vrata in možnost, da se vrnejo. Za začetek moramo mladim predvsem dati priložnost, da ne bodo čutili potrebe po selitvi v tujino, ker njihovega znanja v Sloveniji ne znamo ustrezno izkoristiti. Zaupati jim moramo tudi najtežje naloge v družbi, pa naj bo to na univerzi ali v najnaprednejših podjetjih. Vzpostaviti moramo transparenten sistem zaposlovanja mladih v vseh delih družbe, ki bo temeljil na pozitivni selekciji in na meritokraciji, kjer bo pomembno kaj veš in znaš in ne, koga poznaš ali kdo je tvoj oči. Naša razvojna, demografska in migracijska politika mora temeljiti na kroženju možganov, sodelovanju in iskanju sinergijskih učinkov, ne pa na tekmi vseh proti vsem. Morda se bo pod takšnimi pogoji v Slovenijo vrnil tudi moj prijatelj, ki je sicer doma iz Idrije, trenutno pa dela doktorat iz medicinske fizike v Wisconsinu.

Dobimo se v soboto, 5. maja 2018, na parkirišču Tržaška cesta 134, Ljubljana, kjer se bomo udeležili pohoda Pot ob žici, s štartom na vstopni točki KT-1.

PRIDITE V ČIM VEČJEM ŠTEVILU!

PRAZNUJNO PONOSNO


30

www.socialnidemokrati.si

Socialni demokrati smo pripravljeni, da prevzamemo vodenje države. bistvo je enako kot pred 150. leti: vsak mora imeti možnost, da s svojim znanjem, delom in ustvarjalnostjo uspešno sobiva v skupnosti. Da lahko uresniči svoje potenciale in prispeva k razvoju naše družbe. Ponosen sem, da delim to idejo, da sem del te družine.

DEJAN LEVANIČ, glavni tajnik Socialnih demokratov

Kljub temu, da smo pred šestimi leti dosegli najslabši volilni rezultat in so nam napovedovali izginotje iz političnega prostora, smo vztrajali. Za ljudi. Naprej nas žene ideja socialne demokracije, katere

Zaradi te ideje se socialna demokracija krepi. V občinskih in območnih organizacijah srečujem ljudi, združene v ambicijo po spremembah na bolje. Mladi, starejši, vsi, ki s svojim zanosom krepijo temelje enakopravnosti, solidarnosti in strpnosti.

Naša skupna naloga pa je, da to idejo širimo naprej. Med prijatelje, sosede, znance. To, kar čutimo, to kar živimo. Socialno demokracijo. Zavedamo se odgovornosti do ljudi, zato je naše temeljno vodilo, da z vsakim našim ravnanjem izkazano zaupanje vedno znova upravičimo.

Slovenija danes potrebuje napredek na vseh področjih.

Težko na papir prelijem občutke, ki me prevevajo, ko v vaših očeh

SOCIALNI DEMOKRATI SMO SE ODLOČILI PREKOLESARITI SLOVENIJO. PRIDRUŽI SE NAM NA KATERI IZMED ETAP NA PRIMORSKEM, GORENJSKEM ALI V OSREDNJI SLOVENIJI.

22. MAR

1. etapa: DOBROVO-VIPAVA Dobrovo - Šmartno - Kojsko - Solkan - Nova Gorica Šempeter - Vrtojba - Miren - Bilje - Renče - Volčja Draga Vogrsko - Šempas - Črniče - Ajdovščina - Vipava

MAR

2. etapa: OPATJE SELO - HRPELJE Opatje selo - Kostanjevica na Krasu - Vojščica - Gorjansko - Komen - Štanjel - Dutovlje - Tomaj - Sežana - Lipica Divača - Rodik - Hrpelje

24.

3. etapa: KOZINA - PIRAN Kozina - Črni kal - Dekani - Bertoki - Koper - Izola Strunjan - Lucija - Portorož - Piran

29.

4. etapa: KRANJSKA GORA - KRANJ Kranjska Gora - Mojstrana - Jesenice - Vrba - Lesce Radovljica - Naklo - Kranj

23.

MAR

MAR

MAR

5. etapa: KAMNIK - VRHNIKA Kamnik - Volčji Potok - Radomlje - Domžale - Šentjakob - Črnuče - Ljubljana - Brezovica - Podpeč - Borovnica Vrhnika

31.

6. etapa: LOGATEC - PIVKA Logatec - Laze - Rakek - Podskrajnik - Cerknica - Dolenja vas - Rakov Škocjan - Postojna - Prestranek - Pivka

3.

7. etapa: KOČEVJE - IVANČNA GORICA Kočevje - Ribnica - Žlebič - Velike Lašče - Male Lašče Rašica - Videm - Grosuplje - Višnja Gora - Ivančna Gorica

4.

8. etapa: VAČE - HRASTNIK Vače (GEOSS) - Spodnji Hotič - Litija - Zagorje ob Savi Bevško - Trbovlje - Hrastnik

30.

MAR

MAJ

MAJ

Naš pogum, da zagrizemo v izzive, ki so pred nami, opogumlja ljudi, da se nam pridružujejo. Pripravljeni so prispevati svoje znanje, ideje in energijo za samozavestno in uspešnejšo Slovenijo. Zato nam bo uspelo.

PRIDI. UŽIVAJ. REKREIRAJ SE Z NAMI.

vidim pripravljenost na zmago in iskreno željo, da uspemo. Zame je to navdih in motivacija, da vsak dan znova z ekipo peljem stranko naprej. Zato me do vas veže odgovornost, da dane obljube izpolnim. Smo stranka tradicije in stranka progresivnih in smelih načrtov. Prinašamo idejo, ambicijo in ekipo. Pripravljeni smo, da prevzamemo vodenje in Slovenijo popeljemo naprej. Pot ne bo lahka. A imamo vodjo z ekipo in načrtom. Dejan Židan je kos tem izzivom. Ima vizijo, ima energijo, je organizator sprememb na bolje. Ponosen sem, da lahko te spremembe in to pot do zmage tlakujem skupaj z vami.


www.socialnidemokrati.si

31


32

www.socialnidemokrati.si

Mednarodna dejavnost Socialnih demokratov

Stranka Socialnih demokratov kot polnopravna članica mednarodne politične skupine, Stranke evropskih Socialistov in Demokratov (PES) in v okviru Skupine Socialistov in Demokratov (S&D) v Evropskem parlamentu, aktivno deluje pri oblikovanju politik socialne demokracije. Med našimi prioritetami je sodelovanje s sestrskimi strankami in organizacijami. Sodelovanje na Zahodnem Balkanu se nadaljuje, dejavni smo v podpori državam Zahodnega Balkana na njihovi poti k Evropski uniji, pomagamo pri krepitvi političnega in gospodarskega sodelovanja ter stikov med ljudmi, še posebej med mladimi. Hkrati krepimo stike s socialdemokratskimi strankami Nemčije, Avstrije, Italije in Francije ter Švedske in Velike Britanije. SD je med drugim zelo dejavno sodelovala pri oblikovanju PES in S&D politik Jamstvo za mlade, Davku na finančne transakcije, borbi proti davčnim utajam, reindustrializaciji Evrope, naložbenem načrtu za

Izdajatelj: Socialni demokrati, Levstikova 15, SI-1000 Ljubljana zanj: mag. Dejan Levanič Letnik 3/št. 1 februar 2018 Odgovorni urednik: Gorazd Prah Fotografije: Denis Sarkić, Miha Damiš, Marko Gorenc, arhiv SD

DTP: Tadej Ekart Tisk: Delo, d.o.o. Tiskarsko središče Dunajska 5, 1509 Ljubljana Naklada: 12.000 izvodov

gospodarsko rast in delovna mesta v Evropi, celoviti migracijski in azilni politiki, enakosti spolov, pravicah istospolnih partnerjev in zaščiti ranljivih skupin. Med dosežke lahko Socialni demokrati štejemo tudi soglasno podporo priznanju države Palestine in poziv slovenski vladi, naj sproži vse postopke za njeno priznanje kot edini pravi korak k miru in sožitju narodov na Bližnjem vzhodu. Delegacije Socialnih demokratov so se med drugim udeležile Kongresa PES v Pragi, mednarodne konvencije Progresivnega zavezništva v Berlinu in zasedanja Sveta PES v Lizboni ter imele več bilateralnih srečanj, tako doma kot v tujini, v okviru katerih smo krepili partnerske odnose s sestrskimi strankami in izmenjevali dobre primere dobrih praks Tanja Fajon, evropska poslanka in mednarodna sekretarka SD

Naprej #3 - Časnik socialne demokracije  

Tretja številka Naprej, časnika socialne demokracije.

Naprej #3 - Časnik socialne demokracije  

Tretja številka Naprej, časnika socialne demokracije.

Advertisement