MED NAMI
Rafaelova družba
Argentinski utrinki – 2. del
Že v prejšnji številki revije smo pisali o čudovitem potovanju Lenarta, Jasmine, Andreja, Urške, Dejana, Lucije, Simone in Damjane po Argentini. Pred vami je še nekaj zapiskov, Argentinski dnevnik pa lahko v celoti preberete na naši spletni strani http://rafaelovadruzba.rkc.si, kjer je objavljenih tudi več fotografij. Mihela Zaveljcina
17. dan, sobota, 22. oktober
Jasmina: Osrednji namen naše današnje poti je bil obisk društva beneških Slovencev v San Martinu, ki so vključeni v zvezo Slovenci po svetu in tesno sodelujejo z Renzom Matelligem (z njim smo se srečali na nedavni ekskurziji Rafaelove družbe po Terski dolini). Večina Benečanov se je sem priselila leta 1927, nekateri tudi 1949., da bi ubežali revščini. Danes je v društvu v San Martinu šest družin iz Terske doline, Barda in okolice, njihova častna predsednica je gospa Irene Landaro, ki nas je gostoljubno sprejela na svojem domu, kjer tudi sicer potekajo društvena srečanja. Člani društva – razen dveh - pripadajo drugi in tretji generaciji, ki slovenskega jezika ne govori več. Kljub temu pa ohranjajo zavest, da so Slovenci in se še vedno se spominjajo, da so njihovi stari starši prišli v Argentino s strahom pred govorjenjem slovenskega jezika, ki so jim ga v medvojnem času vcepljale italijanske oblasti.
20. dan, torek, 25. oktober
Andrej: Na cilj v Tucuman smo prispeli že v večernih urah. Pričakal nas je g. Jože Žakelj, nečak Vinka Žaklja, ki je najbolj zaslužen, da imamo na Višarjah tudi Slovenci svoj dom - Erlichov dom. Pri njemu doma, v Tafi Viejo, smo tudi preživeli ta večer in noč. Izredno prijetno gostoljubje Žakljevih, ki se je razpotegnilo v noč, nam je dalo vedeti, da so tu doma dobri, pošteni in srčni ljudje … V Tucumanu sicer živi še nekaj slovenskih družin. Od tod je tudi znani hribolazec Dinko Bertoncelj, ki je kot prvi Slovenec plezal v Himalaji.
22. dan, četrtek, 27. oktober
Zapustili smo Cafayete in se odpeljali proti severu, v smeri proti
kus, čarango, keno in kitaro predstavili množici obiskovalcev.
28. dan, sreda, 2. november
Salti. Take pokrajinske raznolikosti v enem dnevu človek zlepa ne vidi. Z našim mini busom in šoferjem Leonardom za volanom smo za seboj puščali vinorodne predele, polja ožgane trave in kaktusov, se peljali skozi grmičasto pokrajino, pokrito s peščenimi dunami, ki jih na svojevrsten način ustvarja veter, ter slednjič stopili v puščavski svet nacionalnega parka Los Quebrados. Dolina z različno širokim dnom, kjer je med mogočnimi skalnimi stenami prostora za široko rečno strugo s komaj opazno rečico in vijugasto, z napisi dobro označeno cesto, na razdalji nekaj deset kilometrov ponuja lepote, ki jih človek s preprostimi besedami ne zna povzeti. Tu se namreč odvija veličastna igra vsemogočih reliefnih oblik in barv … Najmogočnejše so ogromne skalne gmote, ki se bohotijo v značilni rdeči barvi, z najrazličnejšimi položaji kameninskih skladov nakazujejo milijone let oblikovanja zemeljske površine in sledove različnih faz orogeneze. Pred očmi se rišejo številne oblike teh gmot, na kar nas opozarjajo tudi napisi ob cesti: gradovi, okna, obeliski, lisjak, papige,
žaba, duhovnik… Še posebej nas je navdušil amfiteater, ki je s ceste komaj opazna razpoka v steni, ko se približaš, pa se znotraj mogočnih sten odpre čisto pravi amfiteater z odlično akustiko. Z navdušenjem smo prisluhnili fantom skupine Los Quebrados, ki so se v času našega obiska s pesmijo in igranjem na si-
Urška: Ker nas tu pa tam že kdo povpraša, kdaj zapuščamo Argentino, nas že malo začenja preganjati misel na odhod domov. Kaj vse bi še radi tu doživeli! Na kosilo smo bili povabljeni k Finkovim. Pričakali so nas oče Božidar in mama Valentina ter sinova Andrej in Marko. Kakšna imenitna družba! Čeprav dolgo kosilo je ob tej ali oni temi s tega ali onega dela sveta minilo kot bi mignil! Kot plesna navdušenka sem nestrpno pričakovala tudi zaključek dneva, ko smo šli na tango show. Okrepljeni z domačini – Veroniko, Pavlom in Andrejko, Marjanko in še enim Pavlom smo preživeli prijeten večer v lepem ambientu s pogledom na Puerto Madero. Žal me argentinski tango ni preveč navdušil. A pomembno je bilo naše druženje – zabavno kot vedno! Oh, kako lepo je biti turist v dobri družbi!
ZIMSKI VIŠARSKI DNEVI MLADIH Od četrtka, 16., do sobote, 18. februarja 2012 na Svetih Višarjah. Vabljeni mladi Slovenci iz domovine in tujine! Program: smučanje (dobrodošli tudi »nesmučarji«), ob večerih srečanja z gosti, debata, duhovnost, druženje in petje. Starostna omejitev: od 20 do 35 let. Pohitite s prijavo! Več informacij na tel. +386 (0)1 438 30 50 ali prek e-pošte rafaelova.druzba@siol.net
29