Page 1

TURISTIČNO OGLEDALO Slovenska turistična organizacija

Raziskave in razvoj

www.slovenia.info/raziskave

Številka 1

*

Julij, 2009

nezaposlenosti na ključnih emitivnih trgih. Negativni trend v turizmu, ki se je začel kazati v drugi polovici 2008, se je v letu 2009 nadaljeval in okrepil. Po podatkih Svetovne turistične organizacije (UNWTO) so mednarodni turistični prihodi na svetovni ravni v prvih štirih mesecih upadli za 8 %. Stopnja zmanjševanja povpraševanja po letalskih prevozih se je po podatkih inštituta Oxford Economics (OE) v drugem četrtletju 2009 upočasnila na 7 do 8%.

TURISTIČNO OGLEDALO

TURISTIČNO OGLEDALO

Vsebina I.Turistični promet v prvi polovici leta II.Trendi in napovedi III.Indeks turističnega zaupanja Slovenska turistična organizacija ● IV.Konkurenčnost slovenskega turizma V.Tekoče raziskave

Raziskave in razvoj

Uvod

www.slovenia.info/raziskave

Največji izzivi, s katerimi se sooča globalni turizem, so globalna gospodarska kriza, katere vplive je v nekaterih regijah poglobil še izbruh nove gripe, dolgoročne obveznosti do podnebnih sprememb in blaženje revščine.

Rast mednarodnih tur. prihodov, svet, 2008-2009 Poslanstvo Slovenske turistične organizacije (STO) na področju raziskav je pridobivanje, analiziranje in posredovanje informacij o turizmu v podporo učinkovitejšemu razvoju in trženju turizma. Na poslovnih spletnih straneh STO objavljamo mesečne statistične podatke ter rezultate aktualnih analiz in raziskav (profile trgov, produktne raziskave itd). Da bi intenzivnejše informirali naše partnerje, smo se odločili za posredovanje informacij tudi preko periodičnih novic z imenom Turistično ogledalo. Turistično ogledalo vsebuje aktualne podatke o turističnem prometu v Sloveniji, v Evropi in svetu ter informacije o tekočih analizah in raziskavah s področja turizma. Predvidoma ga bomo pripravili trikrat letno. Več informacij s področja raziskav boste našli na www.slovenia.info/raziskave. Veseli bomo vaših komentarjev in predlogov k prvi številki na elektronski naslov raziskave@slovenia.info ali telefon 01 5891 860.

I.Turistični promet v prvi polovici leta 2009 1. Svet (-8 %), Evropa (-10 %) Mednarodni turizem je pod velikim pritiskom globalne gospodarske krize, ki vpliva na zmanjševanje razpoložljivega dohodka in povečevanje stopnje Slovenska turistična organizacija

Raziskave in razvoj

40,0% 20,0% 0,0% -20,0%

Q1

-40,0%

Q2

Q3

Q4

Q1

Jan

2008

Feb

Mar

Apr

2009

Svet

Evropa

Azija in Pacifik

Južna in severna Amerika

Afrika

Bližnji vzhod

Vir: UNWTO Tourism Barometer, junij 2009

V Evropi je mednarodni turizem v prvih štirih mesecih upadel celo za 10 %, (v Centralni in Vzhodni Evropi za 13, v Južni in Mediteranski Evropi pa za 10). Upad je bil 7-odstoten v januarju, 13-odstoten v februarju, 18-odstoten v marcu in 3-odstoten v aprilu. Najboljše rezultate v regiji Zahodna Evropa je imela v prvih mesecih Avstrija (-3 %), predvsem zaradi izrednega povečanja aprilskih rezultatov (+42 %). Države, katerih turisti največ zapravijo, poročajo o zmanjševanju njihove potrošnje v prvih mesecih letošnjega leta (npr. Nemčija za 2 %, Italija za 2 %, ZDA za 9 %, Francija za 10 %, Japonska za 5 %, Velika Britanija za 13 %). Hotelska industrija v Evropi opaža nadaljnji upad prihodka na sobo (v petih mesecih je upadel za 20 %). Nekoliko boljšo sliko kaže stopnja hotelske zasedenosti, ki je v prvih petih mesecih upadla za 10 %. ●

www.slovenia.info/raziskave

1


TURISTIČNO OGLEDALO TURISTIČNO OGLEDALO

Julij, 2009 Julij, 2009

Rast mednarodnih tur. prihodov, Evropa, 2008-2009 10,0%

prenočitev. Prihodov domačih turistov je bilo za 2 % manj kot junija lani, ustvarili so 3 % več prenočitev.

5,0%

Rast turističnih prihodov, Slovenija

Zahodna E.

Osrednja/vzhodna E.

Južna E.

junij*

Severna E.

junij*

Evropa

april

-25,0%

maj*

-20,0%

maj*

2009

marec

2008 -15,0%

januar

-10,0%

30,0% 20,0% 10,0% 0,0% -10,0% -20,0% -30,0% februar

Apr

2008

Mar

1/2 leta*

Feb

2007

Jan

2006

Q1

2005

Q4

2004

Q3

2003

Q2

2002

Q1

2001

-5,0%

2000

0,0%

Vir: UNWTO Tourism Barometer, junij 2009 Na področju turizma evropske destinacije ukrepajo v smislu intenzivnejše promocije, finančnih spodbud in kreditnih ugodnosti. Spremenjenemu povpraševanju je treba prilagoditi ponujane programe in pri tem ne pozabiti na dolgoročne cilje na področju trajnostnega in konkurenčnega razvoja.

Leto

Meseci 2009

Skupaj

Domači

Tuji

Vir: SURS, *začasni podatki

Rast turističnih prenočitev, Slovenija Več o globalnem turističnem prometu si oglejte na www.slovenia.info/raziskave.

30,0% 20,0% 10,0%

2. Slovenija (- 7 % skupnih prihodov)

0,0% -10,0%

Prihodov tujih turistov je bilo v prvih šestih mesecih za 12 % manj kot lani v tem obdobju, ustvarili so 11 % manj prenočitev. Število prihodov domačih turistov ostaja v prvih šestih mesecih enako kot v istem obdobju lani, število njihovih prenočitev pa se je povečalo za 2 %. Po podatkih Banke Slovenije so tuji turisti v prvih petih mesecih v Sloveniji potrošili več kot 600 milijonov evrov (natančneje 620.245.000). Izvoz turističnih potovanje se je glede na enako obdobje lani zmanjšal za 15%. Januarja letos smo še zabeležili 1% povečanje prihodov tujih gostov in 11 % povečanje domačih, februarja smo že beležili 25 % zmanjšanje tujih in 13 % domačih, marca 12 % upad tujih in 10 % povečanje domačih, aprila je bilo 1 % več tujih in 4 % več domačih gostov (zaradi velikonočnih praznikov), maja pa smo zopet zabeležili 20 % upad prihodov tujih in 8 % upad domačih gostov.

-20,0%

Skupaj

april

marec

januar

Leto

februar

1/2 leta*

2008

2007

2006

2005

2003

2002

2001

-30,0% 2000

Gospodarska kriza se je v prvi polovici leta 2009 močno odrazila tudi na slovenskem turizmu. V prvih šestih mesecih je bilo za 7 % manj prihodov in 5 % manj prenočitev turistov kot v istem obdobju lani.

Meseci 2009 Domači

Tuji

Vir: SURS, *začasni podatki Med turističnimi prenočitvami je bilo v juniju 2009 56 % tujih prenočitev, od tega jih je bilo največ iz Nemčije (16 %), sledili so turisti iz Italije (14 %), Avstrije (13 %), Združenega kraljestva (7 %) in Ruske federacije (5 %). Spodbudnu je dejstvo, da se ponovno povečuje število prenočitev iz tradicionalno pomembnih trgov (iz Avstrije 10 %, Nemčije 7 % in iz Italije 2 %).

V juniju 2009 je bilo v Sloveniji po začasnih podatkih Statističnega urada RS za 11 % manj prihodov in 4 % manj prenočitev turistov kot junija lani. Prihodov tujih turistov je bilo v juniju 15 % manj kot pred enim letom, ustvarili so 8 % manj Slovenska turistična organizacija

Raziskave in razvoj

www.slovenia.info/raziskave

2


TURISTIČNO OGLEDALO TURISTIČNO OGLEDALO

Julij, 2009 Julij, 2009

Delež top 10 držav po prenočitvah med vsemi turisti, prva polovica leta 2009

15,0% 10,0% 5,0%

Romunija

Malta

Danska

Slovenija

-10,0% Italija 11,4%

Hrvaška

-5,0%

Domači 47,0%

Avstrija 8,2%

Srbija

0,0% Madžarska

Hrvaška 4,5% Nemčija 5,7%

Madžarska Srbija Nizozemska 1,2% 1,7% Francija 1,7% 1,0%

Norvaška

Ruska federacija 2,0% Združeno kraljestvo 2,6%

Rast prenočitev avstrijskih turistov v izbranih državah, 2009

-15,0% Ostali tuji 13,0%

-20,0%

Vir: TourMIS, *podatki od januar-marec/maj

Vir: SURS, *začasni podatki

V juniju 2009 je bilo v Ljubljani zabeleženih za 13 %, v gorskih krajih pa za 17 % manj prenočitev turistov kot lani. V obmorskih krajih je bilo za 4 % več prenočitev turistov, v zdraviliških krajih pa za 9 % več. V hotelih je bilo v juniju 2009 zabeleženih za 5 % manj prenočitev turistov kot junija lani.

Nemčija

Avstrija

Iz Nemčije beležimo v juniju sicer za 1 % manj prihodov turistov, vendar so ti ustvarili kar za 7 % več prenočitev glede na isti mesec lani in s tem dosegli največji, 16 odstotni delež tujih prenočitev junija letos. Po letu dni bistveno zmanjšanih povpraševanj iz nemškega trga je to razveseljiv podatek, ki pa žal še ne more nadoknaditi upada prenočitev v prvih mesecih letošnjega leta. V prvi polovici leta se je število nemških gostov zmanjšalo za 17 %, njihove prenočitve pa za 16 %.

Iz Avstrije beležimo v juniju za 7 % več turistov, ki so ustvarili za 10 % več prenočitev, kar je deloma posledica praznikov, ki so bili letos v Avstriji junija. V prvi polovici leta se je število avstrijskih gostov zmanjšalo za 5 %, njihove prenočitve pa za 4 %.

Pričakujemo, da se bo v prvi polovici leta zmanjšano število nemških gostov do konca leta popravilo, vendar glede na razmere na trgu in spremembe trendov v turizmu, čudežev ne moremo pričakovati.

Za leto 2009 pričakujemo med 5 in 7 % zmanjšanje prihodov in med 2 in 4 % zmanjšanje prenočitev Avstrijcev.

Za leto 2009 napovedujemo med 12 in 15 % zmanjšanje prihodov in prenočitev Nemcev. V nadaljevanju lahko vidimo negativno rast nemških turistov pri večini držav, za katere podatki so trenutno na voljo (TourMIS, julij 2009).

2.1. Pomembnejši emitivni trgi

V nadaljevanju lahko vidimo, kakšno rast avstrijskih turistov beležijo države, katerih podatki so trenutno na voljo (TOURMIS, julij 2009). Od teh držav beleži največjo rast avstrijskih gostov v prvih mesecih Norveška, najmanjše rasti pa Romunija, Malta in Danska.

Slovenska turistična organizacija

Raziskave in razvoj

www.slovenia.info/raziskave

3


TURISTIČNO OGLEDALO TURISTIČNO OGLEDALO

Julij, 2009 Julij, 2009

Rast prenočitev nemških turistov v izbranih državah, 2009 Malta

Slovenija

Madžarska

Romunija

Hrvaška

Danska

Srbija

Austrija

-5,0%

Norveška

0,0%

-10,0% -15,0% -20,0%

Oddaljeni trgi Turistični promet na evropski ravni najbolj upada iz oddaljenih trgov, v glavnem zaradi dražjih letalskih prevozov. Število Američanov v Evropi je v prvih mesecih upadlo za 10 %, Azijcev pa za 11 %. Tudi število Japoncev upada, čeprav japonski organizatorji potovanj pričakujejo v naslednjih mesecih že boljše rezultate. Vse evropske države so imele v prvih mesecih dvomestni upad prometa turistov iz Japonske, Slovenija je med redkimi državami, ki zaznava rast z japonskega trga (v prvih šestih mesecih 7 odstotno povečanje prenočitev).

-25,0% -30,0%

2.2. Slovenska naravna zdravilišča

Vir: TourMIS, *podatki od januar-marec/maj

Italija Iz Italije beležimo v juniju za 7 % manj turistov, ki so ustvarili za 2 % več prenočitev, kar je po več mesecih zmanjševanja prenočitev vzpodbudna novica. V veliki meri gre povečanje nočitev pripisati terminu italijanskega praznika, ki je letos potekal v juniju sredi tedna, zaradi česar se je marsikateri italijanski turist odločil za podaljšanje počitnic. V prvi polovici leta se je število italijanskih gostov povečalo za 1 %, njihove prenočitve pa za 2 %. Za italijanski trg napovedujemo v letu 2009 enako število prihodov kot leta 2008 in do 2 % več prenočitev. za kar bosta ključna naslednja dva meseca. Na počitnice se po razpoložljivih podatkih odpravlja celo nekaj več Italijanov kot lani. Večina jih bo ostala v Italiji, vendar je precejšnje zanimanje tudi po bližnjih destinacijah. V nadaljevanju lahko vidimo, da največje upade rasti italijanskih turistov beležijo Romunija, Norveška in Avstrija (med državami, za katere podatki so trenutno na voljo) (TOURMIS, julij 2009).

Slovenska naravna zdravilišča v prvih 6 mesecih opažajo pozitivne indekse (1 % več prihodov in za 2 % več prenočitev). Med tujimi gosti so še vedno najštevilnejši gostje iz Italije, ki so dosegli isto število prenočitev kot lani (130.150), medtem ko so Avstrijci po številu prihodov zopet na drugem mestu, vendar z največ ustvarjenimi prenočitvami (139.650), kar je sicer za 6 % manj kot lani. Razlogi za dobre rezultate so predvsem v zelo velikem investicijskem ciklusu v zadnjih nekaj letih in s tem pridobitvah novih modernih kapacitet, tako v nastanitvenih kompleksih kot v wellneški ponudbi. Kljub temu je potrebna previdnost pri napovedih statističnih podatkov do konca leta, saj večjo rast opažajo le pri domačih gostih (prihodi + 6,5 %; prenočitve + 5 %). Pri tujih gostih je opazen padec (prihodi -6,5 %, prenočitve -2,9 %), kar ob zaostrovanju gospodarskih razmer v Sloveniji in nadaljevanju krize v tujini niso prav dobri obeti.

Prenočitve v zdraviliščih, indeks, januar – junij 2009 160 120 80 40

Rast prenočitev italijanskih turistov v izbranih državah, 2009

Romunija

Norveška

Avstrija

Malta

Hrvaška

Slovenija

Madžarska

-15,0%

Srbija

-5,0% -10,0%

Danska

0,0%

Ostali

ZDA

Izrael

Druge evr. države

5,0%

Ruska federacija

Nizozemska

Švica

Hrvaška

Italija

Nemčija

TUJI

Avstrija

10,0%

DOMAČI

SKUPAJ

0

DRŽAVE jun

jan - jun

Vir:SSNZ

-20,0% -25,0%

Vir: TourMIS, *podatki od januar-marec/maj Slovenska turistična organizacija

Raziskave in razvoj

www.slovenia.info/raziskave

4


TURISTIČNO OGLEDALO TURISTIČNO OGLEDALO

Julij, 2009 Julij, 2009

Na Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč pričakujejo, da bodo rezultati na koncu leta ostali pozitivni. Obenem pa se zavedajo dejstva, da zaradi izredno močnih pritiskov na cene in posledično dinamičnega prilagajanja cen, ne bo mogoče doseči lanskih dobrih finančnih rezultatov. K temu bodo žal prispevale tudi slabše vremenske razmere za zunanja kopališča, predvsem v začetku kopalne sezone. (Več o gibanju turističnega prometa v Sloveniji si lahko ogledate na www.slovenia.info/raziskave, statistični podatki.)

Napoved rasti mednarodnih turističnih prihodov 4,0% 2,0% 0,0% -2,0% -4,0% -6,0% -8,0% -10,0% Svet

Azija

Afrika 2009

II. Trendi in napovedi

Evropa

Južna in severna Amerika

Bližni vzhod

2010

Vir: OE

1.Svet (-4 do -6 %), Evropa (-5 do -8%) Zaradi nadaljevanja gospodarske krize se neugodno stanje na področju turističnih rezultatov nadaljuje z možnostjo rahlega izboljšanja proti koncu leta, kar pa je odvisno od povrnitve zaupanja potrošnikov in gospodarstva. Nezaposlenost na ključnih emitivnih trgih še vedno narašča, gibanje tečajev povzroča dodatno negotovost. Napoved svetovnega bruto družbenega proizvoda (BDP) za leto 2009 je upad za 2,7 % (za Evropo 4,6 %) (OE). Še vedno ni jasno, ali je kriza dosegla dno. Dodatno negotovost, kot že omenjeno, povzroča izbruh nove gripe, katere razsežnosti v tem trenutku še ni mogoče definirati. Če bo jeseni virus mutiral in se razširil, bo to po mnenju UNWTO močno vplivalo na gospodarstvo v obdobju, ko se s težavo pobira zaradi posledic kreditnega krča. Aktualne napovedi UNWTO za leto 2009 so slabše kot na začetku leta. Na UNWTO ocenjujejo, da bo mednarodni turizem upadel za 4 do 6 %. V obdobju od maja do avgusta bi naj upadel za 4 do 6 % in nekoliko manj od septembra do decembra ( od 3 do 5 %). Za Evropo se napoveduje upad mednarodnega turizma med 5 in 8 % (število mednarodnih prihodov naj bi bilo enako številu iz leta 2006). Potrebni bosta torej najmanj dve leti, da dosežemo številke iz leta 2008.

Premik k potovanjem v bližnje destinacije in šibkejši evro naj bi sicer vnesel v evropski prostor nekaj stabilnosti (čeprav bo še šibkejši funt prizadel potovanja Britancev v druge evropske države). Trenutni žarki optimizma naj bi pomagali obdržati turistično potrošnjo čez poletno sezono, vendar obeti za turistično potrošnjo na daljši rok po napovedih OE niso najboljši. Dejstvo pa je, da kriza različno vpliva na posamezne države oziroma na potovanja njenih prebivalcev. Nasprotno se za ameriški trg pričakuje, da si bo hitro in močno opomogel. Strokovnjaki opozarjajo, da je v obdobju krize čas za preučitev strategij. Visoke rasti v preteklih letih so vodile tudi do špekulacij glede cen nepremičnin in v takšnih razmerah je bilo težko zagotavljati trajnost destinacij. Prav tako je treba krizo izkoristiti za pridobivanje novih znanj, ki bi razumela post recesijsko obnašanje potrošnikov in podprla razvoj inovativnih produktov ter morebitno prestrukturiranje podjetij. Raziskave kažejo, da gredo trendi v smeri zahtev potrošnikov po preprostosti, po etičnosti v upravljanju podjetij, po ekonomičnosti in zeleni potrošnji. UNWTO si prizadeva za prioritetno vključitev turizma v splošne gospodarske spodbude.

2.Slovenija (-4 do -6 % skupnih prihodov) V Sloveniji se je v prvem četrtletju gospodarska kriza poglobila, predvsem zaradi upada izvozne in investicijske aktivnosti. Inflacija na mesečni ravni je v juniju znašala 0,5 %. Letna je na ravni 0,3 %. V prvem četrtletju se je raven BDP-ja zmanjšala za 8,5 %. Po podatkih Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) se število brezposelnih še povečuje, vendar se rast umirja. Poprečna bruto plača je v aprilu znašala 1.423,19 EUR (neto: 920,67 EUR). Banke so v prvih petih mesecih odobrile kredite v višini četrtine vrednosti kot v enakem obdobju lani. Zasebna

Slovenska turistična organizacija

Raziskave in razvoj

www.slovenia.info/raziskave

5


TURISTIČNO OGLEDALO TURISTIČNO OGLEDALO

Julij, 2009 Julij, 2009

potrošnja je stagnirala. (Več o tekočih gospodarskih gibanjih na www.umar.gov.si.) Glede na napoved upada BDP na večjih emitivnih trgih, ki se giblje med 4 in 7 % in glede na trende v povpraševanju, ocenjujemo zmanjšanje prihodov turistov v letu 2009 za 4 do 6%. Končni rezultati bodo odvisni od razpleta krize na največjih emitivnih trgih, od prilagodljivosti slovenskih ponudnikov, ker se turisti odločajo za počitnice v zadnjem hipu, ter od trženjskih aktivnosti ter ukrepov konkurenčnih držav. V letu 2009 je pričakovati večjo negativno rast turističnega prihodka kot turističnih prenočitev.

izbira nastanitve) odgovorili z da, 19,8 % zmanjšalo število nočitev, 20,5 % anketirancev pa bo izbralo cenejšo nastanitev. Podoben odstotek (20,3) anketirancev meni, da kriza vpliva na izbiro destinacije njihovega potovanja oziroma izleta. Vpliv svetovne gospodarske krize na potovalne namere, 2009 80,0% 70,0% 60,0% 50,0% 40,0% 30,0%

3.Potovalne namere, junij-avgust

20,0% 10,0%

V raziskavi potovalne namere Slovencev (junij, 2009) je 50 % sodelujočih izrazilo, da se bodo v juniju, juliju ali avgustu odpravili na potovanje (lani 56 %).

Največ (46 %) anketirancev bo dopust poleti preživelo na Hrvaškem, kar je manj kot lani (52 %). Nekoliko manj (24 %) jih bo tudi v Sloveniji (lani 29 %), 7% pa jih bo v Grčiji in prav toliko v Italiji. Predviden znesek porabe za potovanje oz. izlet na osebo v povprečju je 550 EUR (lani 450 EUR). Namera o odhodu na počitnice v obdobju junij, avgust, primerjava med letoma 2008 in 2009 60% 50% 40% 30% 20% 10% 0% daljše potovanje (več kot 3 nočitve)

krajše potovanje (1 do 3 nočitve)

krajši izlet (brez nočitve)

da

jun.-avg. 08 (n=827)

ne

ne vem

jun.-avg. 09 (n=771)

...izbiro destinacje

...dolžino potovanja

Ne

Ne

Da, izbral bom št.nočitev cenejšo nastanitev Da, izbral bom št.nočitev dražjo nastanitev

Ne

...na proračun potovanja

Da, zmanjšal-a št.nočitev bom št. nočitev Da, povečal-a št.nočitev bom št. nočitev

Da, povečal-a bom proračun

Letos namerava le 38 % anketirancev oditi na daljše potovanje z več kot tremi nočitvami (lani 48 %), nekoliko več kot lani se jih bo odpravilo na krajše potovanje z do tremi nočitvami (7 %).

Da, zmanjšal-a bom proračun

Ne

Da

0,0%

...izbiro nastanitve

Vir: Potovalne namere – poletna sezona 2009

III. Indeks turističnega zaupanja1 Glede na dramatični padec zaupanja med potrošniki in gospodarskimi subjekti ter glede na negativni trend v mednarodnih turističnih rezultatih, je 300 strokovnjakov iz 100 držav svetovni turizem v prvih štirih mesecih ocenilo s 57 točkami (od 200), kar je najslabša ocena do zdaj. UNWTO-jev indeks zaupanja je torej za to obdobje najmanjši od njegovega nastanka leta 2003. Nekoliko manj

Vir: Potovalne namere – poletna sezona 2009

Večina vprašanih meni, da svetovna finančnogospodarska kriza ne vpliva na izbiro destinacije (79,8 %), na proračun (71,3 %), na dolžino potovanja (79,6 %), njenega učinka po mnenju večine (78,9 %) ni čutiti niti pri izbiri nastanitve (glej graf). Zaradi svetove finančno-gospodarske krize jih bo izmed tistih, ki so na vsaj eno izmed tematik (izbira destinacije, proračun potovanja, dolžina potovanja, Slovenska turistična organizacija

Raziskave in razvoj

1 Indeks turističnega zaupanja izračunava Svetovna turistična organizacija (UNWTO) od leta 2003. Indeks meri mnenje strokovnjakov o pretekli uspešnosti turizma in njihova kratkoročna pričakovanja o uspešnosti turizma. Zaupanje v razvoj slovenskega turizma meri slovenski Indeks turističnega zaupanja, ki ga izračunava Inštitut za turizem Ekonomske fakultete v Ljubljani v sodelovanju s STO.

www.slovenia.info/raziskave

6


TURISTIČNO OGLEDALO TURISTIČNO OGLEDALO

Julij, 2009 Julij, 2009

pesimistični so strokovnjaki za obdobje maj–avgust (69 točk), čeprav jih veliko meni, da je najhujše še pred nami.

V. Konkurenčnost slovenskega turizma

Indeks turističnega zaupanja za Slovenijo Indeks dosegel dno? turizma Zaupanje v razvoj slovenskega turizma je upadlo skoraj med vsemi akterji slovenskega turizma in vse napovedi še vedno ustrezajo recesijskim pričakovanjem ter so pod 100, ki označuje normalno poslovanje. Vendar lahko zaznamo prve znake optimizma, saj so napovedi za prihodnje štiri mesece višje od ocen za pretekle štiri mesece (razlika 9 točk ITZ) in skoraj izenačene z napovedmi iz četrtega kroga anketiranja (razlika 3 točke ITZ). Panel slovenskih turističnih strokovnjakov ocenjuje obdobje januar–april 2009 boljše (66), kot ga ocenjuje UNWTO-panel turističnih strokovnjakov na ravni sveta (57) in Evrope (51). Da se slovenski turizem bolje sooča z gospodarsko krizo, kaže tudi napoved za obdobje maj–avgust 2009, ki je prav tako višja pri panelu slovenskih turističnih strokovnjakov (75) kot UNWTO-panelu turističnih strokovnjakov na ravni sveta (68) in Evrope (59). Napovedi za obdobje maj–avgust 2009 so na vseh treh ravneh višje kot ocene obdobja januar–april 2009. Indeks turističnega zaupanja (Slovenija, Evropa, svet), 2007-2009 150

konkurenčnosti

slovenskega

Slovenija se je v letu 2008 po skupni oceni konkurenčnosti za razvoj turističnega sektorja, ki so jo med 133 državami izvedli za Svetovni gospodarski forum, uvrstila na 35. mesto in tako od leta 2007 napredovala za eno mesto višje. Konkurenčne prednosti Slovenije glede na razvrstitve v pod-indekse so še vedno največje na področju poslovnega okolja in infrastrukture, kjer lahko izpostavimo turistično infrastrukturo, kopensko transportno infrastrukturo in informacijsko tehnologijo ter na področju varnosti in trajnostnega razvoja okolja. Še posebej se je konkurenčnost Slovenije izboljšala na področju stroška odpiranja novih podjetij. Manj smo konkurenčni – tako kot v preteklih dveh letih - na področju letalske infrastrukture in po konkurenčnosti cen v turizmu (94. mesto, lani 102. mesto). Glede na indeks prioritete države za turizem v primerjavi z drugimi dejavnostmi smo položaj sicer nekoliko izboljšali, vendar glede na nekatere sosednje države – Avstrijo in Hrvaško – na tem področju še vedno zaostajamo za konkurenco. Veliko dela nas čaka tudi pri izboljšanju letalske infrastrukture in povezav. Uvrstitve Slovenije po področjih konkurenčnosti, na katerih se uvršča med prvih 30 držav LETO 2007 2008

125 100 75

Kvaliteta naravnega okolja

21

27

50

Okoljska zakonodaja

22

25

Krepitev okoljske zakonodaje

24

23

Ogrožene vrste

33

26

Okoljske pogodbe

5

10

Dostop do čiste pitne vode

1

1

Cene hotelskih sob

28

24

Strošek ustanovitve podjetja

48

2

Uporabniki interneta

12

14

25 Sept.–dec. Jan.–apr. Jan.–apr. Maj–avg. Maj–avg. Sept.–dec.Sept.–dec. Jan.–apr. Jan.–apr. Maj–avg. 2007 2008 2008 2008 2008 2008 2008 2009 2009 2009 (ocena) (napoved) (ocena) (napoved) (ocena) (napoved) (ocena) (napoved) (ocena) (napoved)

Slovenija

Evropa

svet

Vir: Indeks turističnega zaupanja 2, 2009; UNWTO

Glavni dejavnik upada turističnega povpraševanja je po mnenju panela turističnih strokovnjakov gospodarska kriza, ki se kaže v manjšem številu zgodnjih rezervacij in krajšanju dolžine potovanj. Glavni protidejavniki pa so prilagojena turistična ponudba, izboljšana promocija, novi proizvodi, novi trgi in povečano število domačih gostov. (Več o Indeksu turističnega zaupanja lahko preberetewww.slovenia.info/raziskave, ITZ).

Slovenska turistična organizacija

Raziskave in razvoj

Št. bančnih avtomatov, ki i 7 sprejemajo VISA-kartico Prisotnost glavnih podjetij rent- 1 a-car VIR: Lastna obdelava, WEF

7 1

(Poročilo Travel & Tourism Competitiveness Report 2009 si lahko ogledate na www.weforum.org.)

www.slovenia.info/raziskave

7


TURISTIČNO OGLEDALO TURISTIČNO OGLEDALO

Julij, 2009 Julij, 2009

Slovenski turistični menedžerji kot ključne izzive, s katerimi se srečujejo, navajajo zadržanje tržnega deleža, cenovno konkurenco, razvoj novih turističnih produktov, preusmeritev na nove tržne segmente in pridobivanje finančnih virov (IER, 2009). Velik pomen dajejo vključevanju lokalnih posebnosti v ponudbo. Med ključnimi primerjalnimi prednostmi navajajo lokacijo v povezavi z umeščenostjo v neokrnjeno naravo ali z dostopom do ciljnih skupin kupcev, tradicijo, ugled, dostop do naravnih virov (zdravilne vode, kakovostna zemljišča itn.). Redkeje pa kot konkurenčno prednost navajajo posebna znanja, sposobnosti ljudi, inovativne organizacijske strukture ali inovativni razvoj produktov. (Raziskava bo objavljena na www.slovenia.info/raziskave novembra, po vključitvi delnih rezultatov Travel & Tourism Competitiveness Report 2010, ki ga pripravlja Svetovni ekonomski forum).

VI. Tekoče raziskave V nadaljevanju navajamo raziskave STO ter nekatere zanimive študije drugih institucij, objavljene v letu 2009 na www.slovenia.info/raziskave.

Indeks turističnega zaupanja 1 Slovenski Indeks turističnega zaupanja od leta 2008 izračunava Inštitut za turizem Ekonomske fakultete (ITEF) Univerze v Ljubljani v sodelovanju s Slovensko STO. Prvo poročilo v letu 2009 vsebuje rezultate četrtega kroga anketiranja. Na leto izidejo tri poročila (januar, junij, november).

Zeleni turizem kot priložnost Na srečanju držav G20 aprila v Londonu je UNWTO poudarila pomen turizma kot vodilne panoge, ki bo lahko pripomogla k uveljavljanju zelene ekonomije ter prevzela eno vodilnih vlog v boju proti podnebnim spremembam ter krepitvi potrošniškega zaupanja, zato naj bo uvrščena v ekonomske programe vzpodbud (finančne, pravne, trženjske). Investicije v zeleni turizem bodo obrodile sadove in posredovale pozitivne signale potrošnikom po svetu. Raziskave (PhoCusWright, 2009) kažejo, da postajajo potrošniki vedno bolj okoljsko ozaveščeni in da jih vedno več upošteva vprašanje ravnanja z okoljem pri odločanju o počitnicah. Nedvomno nastaja precejšen trg za dodatne dobičke iz naslova zelenih potovanj (zelenega turizma), zato bo postopno prodiranje zelenih družbenih vrednost zagotovo vplivalo na uspešnost in konkurenčnost podjetij. Brez konkretnega odnosa do okolja podjetja v naslednjem obdobju ne bodo mogla uspešno poslovati. V Sloveniji je zeleni turizem nesporno velik potencial, kjer lahko izkoristimo priložnosti, če bodo seveda oblikovani ustrezni zeleni produkti in destinacije, ki se bodo znale razlikovati od drugih. Več o zelenem turizmu si oglejte na www.slovenia.info/razvoj.

Slovenska turistična organizacija

Raziskave in razvoj

Indeks turističnega zaupanja 2

Slovenski Indeks turističnega zaupanja od leta 2008 izračunava Inštitut za turizem Ekonomske fakultete (ITEF) Univerze v Ljubljani v sodelovanju s STO. Drugo poročilo v letu 2009 vsebuje rezultate petega kroga anketiranja.

Tržni profil ZDA Tržni profil ZDA je pripravljen na osnovi sekundarne analize turističnega trga ZDA. Zajema profil države, značilnosti potovalnih navad Američanov, organizatorje potovanj in obseg prometa s Slovenijo.

www.slovenia.info/raziskave

8


TURISTIČNO OGLEDALO TURISTIČNO OGLEDALO

Julij, 2009 Julij, 2009

Slovenski turizem v številkah 2008

Poročila drugih institucij

Zloženka Slovenski turizem v številkah vsebuje podrobne turistične statistične podatke prejšnjega leta in pomembnejše izsledke nekaterih raziskav opravljenih v preteklem letu. Zloženka izhaja enkrat letno, predvidoma konec marca.

Na spletnih straneh STO najdete tudi raziskovalne študije ETC-ja, in sicer študijo Kitajske, Rusije in Indije.

Potovalne namere Slovencev – poletna sezona 2009

Raziskava potovalnih namer Slovencev, ki se izvaja dvakrat letno (v poletnem in zimskem obdobju), napoveduje potovalno obnašanje slovenskih turistov v prihajajočem obdobju. Prvo poročilo v letu 2009 napoveduje potovalne namere za junij, julij in avgust.

Kmalu na voljo V naslednjih mesecih bodo objavljene raziskave STO in drugih institucij: •

• • • Analiza povpraševanja po elementih kulturnega turizma v Sloveniji

Raziskava ugotavlja potrebe in hotenja potencialnih gostov kulturnega turizma v Sloveniji. Raziskava predstavlja temelj za oblikovanje ključnih smernic kulturnega turizma.

Analiza turistične wellneške ponudbe v Sloveniji

Raziskava preučuje stanje welllneške ponudbe v Sloveniji. Pridobljene informacije so koristne za nadaljnje aktivnosti na področju oblikovanja in trženja slovenske turistične wellneške ponudbe.

Slovenska turistična organizacija

Raziskave in razvoj

naslednje

Anketa o tujih turistih v Sloveniji v letu 2009 – vplivi krize na obnašanje turistov v Sloveniji (SURS v sodelovanju s STO) Raziskava med turisti v specializiranih pohodniških hotelih (STO) Študije trgov: Japonska (ETC) Raziskava o potovanjih prebivalcev Evrope v letu 2009 (Eurobarometer) (EC, 2009)

Kratice BDP - Bruto domači proizvod EC – European Travel Commission ETC - European Tourist Commission IER - Inštitut za ekonomska raziskovanja ITEF – Inštitut za turizem Ekonomske fakultete ITZ – Indeks turističnega zaupanja OE – Oxford Economics STO – Slovenska turistična organizacija SURS – Statistični urad RS TourMIS - Marketing-Information-System for tourism managers UNWTO – World Tourism Organisation UMAR – Urad RS za makroekonomske analize in razvoj WEF – World Economic Forum

www.slovenia.info/raziskave

9


Turisticno ogledalo 1  

Turisticno ogledalo so periodicne elektronske.

Read more
Read more
Similar to
Popular now
Just for you