Issuu on Google+

Marec 2010

TURISTIČNO OGLEDALO

TURISTIČNO OGLEDALO Slovenska turistična organizacija

Raziskave in razvoj

www.slovenia.info/raziskave

Številka 3

Vsebina - Svet, Evropa - Slovenija

II. Trendi in napovedi za leto 2010 III. Izsledki aktualnih raziskav - Indeks državnih znamk - Globalni indeks varnosti - Raziskava o odnosu managerjev v slovenskih turističnih podjetjih ter tujih turistov v Sloveniji do podnebnih sprememb in zelenega turizma - Raziskava med turisti v specializiranih pohodniških hotelih - Anketa o tujih turistih v Sloveniji v letu 2009 (začasni podatki)

Uvod Leto 2009 se bo zapisalo v zgodovino kot leto največje gospodarske recesije od sredine tridesetih let prejšnjega stoletja. Kljub temu, da so se znaki okrevanja v nekaterih državah začeli kazati po prvi polovici lanskega leta, bo rast počasna in težavna, posebej v Evropi. Tudi za področje turizma je leto 2009 eno najslabših let v zadnjih desetletjih. Na globalni ravni se je leto končalo s kar 4,3% upadom rasti mednarodnega turističnega prometa, na evropski ravni je upad še večji. Kriza, ki se je pričela negativno odražati v turističnem prometu že v drugi polovici leta 2008, je najbolj prizadela poslovni turizem. Turisti so potovali bližje domu, potovali so manjkrat, za manj časa, na potovanjih so manj trošili. V Sloveniji beležimo podoben upad prihodov tujih turistov in prihodkov kot v Evropi.

Marec, 2010

K ugodnejšemu skupnemu rezultatu pa so prispevali domači turisti, ki so v letu 2009 ustvarili v Sloveniji več prenočitev kot v 2008.

I. Turistični promet v letu 2009

Slovenska turistična organizacija

|

Če pojmujemo okrevanje kot točko, od katere se stvari nehajo slabšati, lahko ugotovimo, da so se na globalni ravni na področju turizma prvi znaki okrevanja pričeli kazati v zadnjih mesecih prejšnjega leta, čeprav je treba pri tem upoštevati primerjavo z nizkimi osnovami v letu 2008, ko se je kriza začela odražati v turizmu. Kljub temu, da so trenutne napovedi glede rasti turizma za leto 2010 bolj pozitivne kot pred nekaj meseci, bodo počasno gospodarsko okrevanje, šibko zaupanje potrošnikov in visoka stopnja nezaposlenosti vplivali na počasno okrevanje na področju turizma, ki bi si naj ne opomogel prej kot leta 2012. Sposobnost turističnega gospodarstva, da bo v teh razmerah ponudilo trendom prilagojene produkte in skušalo okrepiti cenovno pozicijo, je zagotovo eden pomembnejših dejavnikov na poti do okrevanja. Po napovedih turističnih strokovnjakov (ITZ, 2010-1) bo slovenski turizem okreval počasneje kot na svetovni ravni. V letu 2010 strokovnjaki vidijo priložnosti razvoja predvsem v oblikovanju novih, inovativnih turističnih produktov ter učinkovitem trženju, še vedno pa obstaja negotovost zaradi morebitnega nadaljevanja gospodarske krize in posledično upada turističnega povpraševanja (predvsem po kratkih počitnicah) ter verjetnost povečanega pritiska na cene. Vsekakor smo v obdobju, ko je potreben temeljit premislek o trenutnih aktivnostih zaradi preživetja in dolgoročnih razvojno trženjskih izzivih, ki bodo zagotavljali konkurenčnost slovenskega turizma na dolgi rok. V tretji številki TURISTIČNEGA OGLEDALA lahko preberete o rezultatih turističnega prometa na svetovni in evropski ravni ter v Sloveniji v letu 2009, ter se seznanite z napovedmi za leto 2010.

Raziskave in razvoj

www.slovenia.info/raziskave

1


Marec 2010

TURISTIČNO OGLEDALO

V nadaljevanju podajamo nekatere začasne rezultate ankete o tujih turistih, ki jo je SURS izvedel v letu 2009, izsledke aktualnih trženjskih raziskav STO ter napovedi raziskav v naslednjih mesecih. Naslednja številka TURISTIČNEGA OGLEDALA bo objavljena avgusta 2010.

I. Turistični promet v letu 2009 1. Svet (-4,3 %), Evropa (-5,6 %) Na svetovni ravni beležimo v letu 2009 po podatkih Tourism Economics 2.1 % upad BDP, v Evropi v evro območju in EU-27 4.0 %. V letu 2010 in 2011 se za svet napoveduje rast BDP za 2.8 in 3.5 odstotne točke. Stopnja inflacije je na svetovni ravni v letu 2009 dosegla 2.2 % raven, v Evropi v evro območju 0.2 %. Gospodarska kriza je vplivala na velik upad mednarodnega turističnega prometa v letu 2009. Število prihodov tujih turistov je po ocenah UNWTO (Tourism Barometer, 1/2010) na svetovni ravni v letu 2009 upadlo za 4,3 % na 880 milijonov. Z izjemo Afrike (+5,1 %) so vse regije sveta v letu 2009 doživele upad prihoda tujih turistov. Kot je razvidno na sliki, sta jo najslabše odnesla ravno Evropa in Bližnji Vzhod s 5,6 % upadom v primerjavi s preteklim letom, pri čemer je Evropa je z 52 % še vedno na prvem mestu po deležu prihodov tujih turistov (460 mil.). Prihodi mednarodnih turistov, svet (% sprememba)

Vir: UNWTO World Tourism Barometer; SURS

manj mednarodnih turističnih prihodov kot leta 2008. Največji upad prihodov tujih turistov je bil zabeležen v Osrednji/Vzhodni Evropi, delno zaradi ukinitve mnogih letalskih povezav. Zaradi krize se je povečala cenovna konkurenca predvsem v državah z večjim upadom turističnega prometa, s čimer so si poslabšali pogajanja za leto 2010. Po pričakovanjih sta krizo najbolje prenesli Zahodna Evropa (-4,3 %) in Južna/Mediteranska Evropa (-4,7 %). V Južni/Mediteranski Evropi, kamor je po klasifikaciji UNWTO uvrščena tudi Slovenija, je bil upad števila mednarodnih turistov 4,7 %. Prihodi mednarodnih turistov, Evropa (% sprememba)

Vir: UNWTO World Tourism Barometer; SURS

Na svetovni ravni se je izboljšanje začelo kazati v zadnji četrtini leta 2009, ko je bila po 14 mesecih negativne rasti zabeležena rast števila prihodov tujih turistov, predvsem na račun rasti prihodov v Aziji in Bližnjem Vzhodu v drugi polovici leta. Padcem rasti v prvih treh četrtinah leta za 10 %, 7 % in 2 % je sledila rast števila tujih turistov za 2 % v zadnji četrtini. V Evropi so bili padci rasti bolj izraziti in negativni v vseh mesecih, v prvi četrtini leta kar 13 %, v drugi 8 %, v tretji 3 % ter v zadnji 1 %. V zadnjih mesecih se kaže izboljšanje v Južni in Zahodni Evropi, medtem ko Severna in Osrednja/ Vzhodna Evropa beležijo še nadaljnji upad mednarodnih turistov. V Sloveniji se je kriza začela odražati z zamikom, padci rasti pa so bili bolj izraziti v prvi polovici leta 2009, v poletni sezoni so bili manjši od evropskega povprečja, v mesecu decembru je bil padec prihoda tujih turistov (-1 %) enak kot na ravni cele Evrope.

V Evropi je število tujih turistov upadlo za 5,6 % (v prvi polovici leta celo za 10 %). V absolutnih številkah to pomeni, da beleži Evropa v letu 2009 za 27 milijonov

Slovenska turistična organizacija

Raziskave in razvoj

www.slovenia.info/raziskave

2


Marec 2010

TURISTIČNO OGLEDALO

Mesečna rast prihodov tujih turistov v letu 2009

imelo močan vpliv tudi na turizem v Sloveniji, še močnejšega pa na turizem v drugih državah bivše Jugoslavije. Hotelska dejavnost

Vir: UNWTO World Tourism Barometer, SURS

Turistični prihodki običajno sledijo trendom števila prihodov turistov in v času krize je običajno opaziti večji vpliv le-te na prihodke kot na število prihodov turistov. Mednarodni turistični prihodki bi se naj po ocenah UNWTO v letu 2009 zmanjšali za 6 %, kar je razočaranje za turistično dejavnost, navajeno kontinuirane rasti. Gre za posledico obdobja globalne gospodarske krize, za katerega se ocenjuje 12 % padec izvoza. Nekaj destinacij beleži v enakem obdobju dvoštevilčno pozitivno rast turističnih prihodkov (Tajvan, Švedska, Avstralija). Število prihodov tujih turistov je na svetovni ravni od leta 1995 poraslo za 60 %, nekoliko manjša stopnja rasti je bila zabeležena v Evropi (+46 %), v Sloveniji pa je bila v tem petnajst-letnem obdobju zabeležena kar 127 % rast prihoda tujih turistov. Poleg trenutne gospodarske krize je največji upad števila prihodov tujih turistov opaziti v letu 1999, kar je posledica vojaške operacije sil zveze NATA proti Srbom na Kosovu, to je Rast prihodov tujih turistov od leta 1995 do leta 2009

Hotelska dejavnost je po podatkih UNWTO (Barometer, 1/2010) v letu 2009 v večini držav sveta doživela upad stopnje zasedenosti, prav tako se je v vseh delih sveta zmanjšal prihodek na sobo. Stopnja zasedenosti je v evropski hotelski dejavnosti v obdobju med januarjem in novembrom upadla za 4,6 odstotne točke na 61,9 %, kar je enaka stopnja zasedenosti kot je bila dosežena na območju Bližnjega Vzhoda. Višja stopnja zasedenosti je bila izmerjena le v Severni Afriki (+67,1 %), ki pa je v primerjavi z enakim obdobjem leta 2008 doživela padec stopnje zasedenosti za 8,8 %. Stopnja zasedenosti v Južni Afriki je bila v obdobju med januarjem in novembrom 2009 59,8-odstotna (-8,7 % glede na leto 2008), v Aziji in Pacifiku 60,6 % (-5,4 %), Severni Ameriki 56,2 % (-5,7 %) in v Centralni in Južni Ameriki 60,3 (-6,6 %). Večina evropskih mest poroča o upadu prihodka na sobo. V mestih Atene, Düsseldorf, Madrid in Moskva je bil zabeležen celo 25 % padec prihodka. Stopnja zasedenosti je upadla v večini evropskih mest (npr. Berlin -1.4 %; Dunaj -5.6 %; Rim -3.0 %; Madrid -7.5 %; Stockholm -2.9 %; Amsterdam -7.5 %; Bruselj -6.1 %; Bratislava -17.2 %; Budimpešta -10.3 %: Praga -7.4 %; itd.). Redka izjema je bil London z 0,4-odstotnim povečanjem zasedenosti. Letalski promet V letu 2009 je letalski promet po začasnih podatkih International Civil Aviation Organization (ICAO) na svetovni ravni upadel za 3,1 %. Najbolje se je odrezalo območje Bližnjega Vzhoda, ki je zabeležilo rast tako tujega kot domačega prometa za 10 odstotkov. V Evropi je prihod vseh turistov, tako domačih kot tujih, upadel za 4,8 %. Promet tujih turistov (-4,0 %) je upadel v manjši meri kot promet domačih turistov (-10,5 %). Število tujih in domačih turistov je v primerjavi s preteklim letom doživelo največji upad v Afriki (-8,9 %, -13,4 %). Tudi na področju letalskega prometa lahko v zadnjih mesecih leta 2009 opazimo pozitivne številke.

Vir: UNWTO World Tourism Barometer, SURS

Slovenska turistična organizacija

Raziskave in razvoj

www.slovenia.info/raziskave

3


Marec 2010

TURISTIČNO OGLEDALO

Združenje Evropskih letalskih prevoznikov je v letu 2009 zabeležilo 20 milijonov oz. 4,5 odstotkov manj potnikov kot v preteklem letu in še večji, 5,8 %, upad števila prijava potnikov (op. passengers boarded). Največji upad so v letu 2009 evropske letalske družbe doživele v domačem prometu. Le-ta je upadel kar za 6,3 %. Promet znotraj meja Evrope je upadel za 5,3 %, na relaciji Evropa-Severni Atlantik za 5,6 %, najvišji upad letalskega prometa pa je bil zabeležen med Evropo in Daljnim Vzhodom/Avstralijo (-5,9 %). Rast letalskega potniškega prometa Združenja Evropksih letalskih prevoznikov v letu 2009

zadnjem lanskem četrtletju nadaljevalo poslabševanje razmer, saj se je medletni upad zaposlenosti (-4 %) še povečal. V celem letu 2009 je bila zaposlenost za 2,2 % nižja kot leta 2008. V letu 2009 je bilo v Sloveniji povprečno registriranih 86.354 brezposelnih oseb, konec februarja 2010 pa je število prijavljenih brezposelnih oseb doseglo že 99.784, kar je 0,2odstotka več kot januarja in 29,3-odstotka več kot v enakem obdobju lani. Po podatkih Ministrstva za gospodarstvo se je število zaposlenih v gostinstvu in turizmu v letu 2009 povečalo za 1.200, kar pomeni, da deluje sektor turizma na trgu delovne sile blažilno. Na področju turizma je bilo v letu 2009 v turističnih nastanitvenih objektih evidentiranih 2.722.002 prihodov turistov in 8.302.231 prenočitev. Skupno število turistov je bilo v letu 2009 manjše za 2 %, njihovih prenočitev pa je bilo za 1 % manj kot v letu 2008. Število domačih turistov in njihovih prenočitev se je povečalo za 6 %, število tujih turistov pa zmanjšalo za 6 % (njihovih prenočitev pa za 7 %. Povprečna doba bivanja je bila v letu 2009 3,1 dni (pri tujih turistih 2,7, pri domačih 3,6). Turistični prihodi v Sloveniji

Vir: AEA

2. Slovenija V letu 2009 je BDP v Sloveniji upadel za 7,8 % (v evrskem območju za -4 %). Po podatkih Eurostata je bilo med članicami EU večji padec zaznati samo še v Romuniji (-8,0 %), v Litvi (-18,1 %), v Latviji (-18,0 %), Estoniji (-13,7 %) in na Irskem (-7,5 %). Tudi raven inflacije (0,9 %) je bila v Sloveniji v letu 2009 med najvišjimi v evrskem območju. V zadnjem lanskem četrtletju smo v Sloveniji (v primerjavi s prejšnjim četrtletjem) zabeležili 0,1-odstotno rast BDP, medletni padec gospodarske aktivnosti (-5,5 %) je bil pričakovano manjši kot v predhodnih četrtletjih. Glede na podatke Eurostata je bila rast BDP v zadnjem četrtletju v Sloveniji enaka kot v povprečju držav evrskega območja. Na UMAR pravijo (Ekonomsko ogledalo, 2010/1), da relativno skromna rast gospodarske aktivnosti v zadnjem četrtletju kaže, da bo okrevanje slovenskega gospodarstva, ki se je sicer začelo v drugem lanskem četrtletju, podobno kot v EU, nestabilno in postopno. Na trgu dela se je, po podatkih UMAR, tudi v Slovenska turistična organizacija

Vir: SURS, obdelava podatkov STO

Med turističnimi prenočitvami je bilo v letu 2009 dobra polovica (55 %) tujih prenočitev, kar je za 3 odstotne točke manj kot v letu 2008. Od tega so največ prenočitev prispevali turisti iz Italije (21 %), sledili so turisti iz Avstrije (14 %) in iz Nemčije (11 %). Med državami z največjim številom ustvarjenih prenočitev beležijo največjo rast turisti iz Srbije (+10 %) in Italije (+4 %). Največji upad beležimo pri turistih iz Nemčije (-11 %) in Hrvaške (-14 %).

Raziskave in razvoj

www.slovenia.info/raziskave

4


Marec 2010

TURISTIČNO OGLEDALO

Turistične prenočitve v Sloveniji

Največje število prihodov in prenočitev je bilo v letu 2009 zabeleženo v zdraviliških krajih (675.726), kar je za 1 % več kot v letu poprej. Za enak delež se je povečalo tudi število prenočitev, ki jih je bilo v letu 2009 2.786.586. Po številu prenočitev so na drugem mestu obmorski kraji s 2.053.144 prenočitvami (+1 %). Največji upad rasti prenočitev beležijo v letu 2009 Ljubljani in drugih turističnih krajih (-3 %, -9 %). Število in rast prenočitev v Sloveniji po vrstah krajev

Vir: SURS, obdelava podatkov STO

Prvih 10 držav po številu tujih prenočitev, 2009 Država

Prenočitve 2009

Indeks 09/08

Delež med tujimi turisti (%)

1.

Italija

939.782

104

21

2.

Avstrija

613.069

100

14

3.

Nemčija

519.949

89

11

4.

Hrvaška

250.516

86

6

5.

Nizozemska

220.863

96

5

6.

Velika Britanija

214.973

77

5

7.

Ruska federacija

160.203

100

4

8.

Madžarska

131.962

93

3

9.

Srbija

119.249

110

3

112.392

93

2

10. Francija

Vir: SURS, obdelava podatkov STO

Vir: SURS, obdelava podatkov STO

Med dvanajstimi statističnimi regijami v Sloveniji je v letu 2009 največ prenočitev, 2.121.167 oz. 25,5 % vseh, beležila Obalno-kraška regija. Gorenjska regija 1.360.742 (16,4 %) in Savinjska regija 1.241.233 (15 %). Regija Jugovzhodne Slovenije je v lanskem letu beležila najvišjo rast števila prenočitev (+ 11,9 %), največji padec rasti je bil zabeležen v Notranjsko-kraški regiji (- 24,2 %).

Število in rast prenočitev v Sloveniji po statističnih regijah

Vir: SURS, obdelava podatkov STO Slovenska turistična organizacija

Raziskave in razvoj

www.slovenia.info/raziskave

5


Marec 2010

TURISTIČNO OGLEDALO

V januarju 2010 se je, po začasnih podatkih SURS-a, skupno število turistov povečalo za 7 %, njihovih prenočitev pa je bilo za 5 % več kot v januarju 2009. Število domačih turistov se je povečalo za 10 %, njihovih prenočitev pa za 5 %. Število tujih turistov se je povečalo za 6 %, njihovih prenočitev pa za 5 %. Po podatkih Banke Slovenije se je izvoz turističnih potovanj v letu 2009 zmanjšal za 7 %. Tuji turisti so v letu 2009 v Sloveniji skupaj potrošili skoraj milijardo in tri četrt € (natančneje 1.722.057.000). Vrednost potrošnje Slovencev v tujini v letu 2009 znaša skoraj 800 milijonov € (natančneje 774.991), kar je za 21 % več kot v enakem obdobju lani.

več prihodov kot leta 2008. Lani so tako ustvarili 21 % delež v tujih prenočitvah, kar je za 2-odstotni točki več kot v letu 2008. S tem so turisti iz Italije zaustavili trend zmanjševanja rasti od leta 2006. Po podatkih italijanskega statističnega urada Istat je lani potovalo kar 8 % manj Italijanov, kar daje rezultatom Slovenije še posebno težo. Kot pravijo na predstavništvi v Milanu je k dobremu rezultatu nedvomno pripomogla tudi močno povečana promocija, predvsem v severni in severo-vzhodni Italiji, pa tudi oglaševalska akcija, ki jo je STO izvedla lani spomladi v Milanu, Rimu in mestih SV Italije skupaj s proizvajalcem fotografske opreme Nikonom.

Delež skupnih učnikov turizma v Sloveniji na BDP bi naj po ocenah World Travel & Tourism Council v letu 2009 znašal 12,3 %. Prispevek turizma k BDP v širšem smislu naj bi po napovedih znašal 4.883 mil €.

Slovenija je zaradi naravne in kulturne dediščine, zaradi bližine ter zaradi ugodnega razmerja med kvaliteto in ceno za italijanskega gosta zelo privlačna turistična destinacija. V letošnjem letu se pričakuje podoben pozitiven trend.

2.1. Pomembnejši emitivni trgi

Na spodnji sliki je prikazana rast turistov iz Italije v letu 2009 v izbranih evropskih državah, za katere so na voljo podatki. Italijani so največje rasti prenočitev ustvarili na Danskem in Norveškem.

Med tujimi turističnimi prenočitvami so v letu 2009 največ delež prenočitev prispevali turisti iz Italije (21 %), ki so ustvarili 4 % več prenočitev kot v letu 2008, sledijo turisti iz Avstrije (14 %), ki so ustvarili enako število prenočitev kot leto poprej in iz Nemčije (11 %), kjer beležimo upad prenočitev za 11%.

Rast prenočitev italijanskih turistov v letu 2009*

Italija Italijani so v letu 2009 prispevali največ (939.782) tujih turističnih prenočitev, kar je 4 % več prenočitev in 5 % Prenočitve turistov iz pomembnejših emitivnih trgov v zadnjih 10 letih

Vir: TourMis, obdelava podatkov STO; *države, za katere so bili podatki na voljo

Avstrija Avstrijci so v letu 2009 ustvarili 613.069 turističnih prenočitev, kar je enako kot leta 2008, ko beležimo v Avstriji 8 % upad prenočitev. Lani so tako ustvarili 14 % delež v tujih prenočitvah, kar je za 1-odstotno točko več kot v letu 2008.

Vir: SURS, obdelava podatkov STO

Slovenska turistična organizacija

Raziskave in razvoj

www.slovenia.info/raziskave

6


Marec 2010

TURISTIČNO OGLEDALO

Na predstavništvu na Dunaju menijo, da bi bilo število avstrijskih gostov še višje, če ne bi bilo sistema vinjet. K pozitivni ničli je v kriznih razmerah prispevalo večje število promocijskih dogodkov ter oglaševalske akcije v Avstriji.

Rast prenočitev nemških turistov v letu 2009*

Na spodnji sliki je prikazana rast turistov iz Avstrije v letu 2009 v izbranih evropskih državah, za katere so na voljo podatki. Avstrijci so največje rasti prenočitev ustvarili v Srbiji, Hrvaškem in na Danskem. Rast prenočitev avstrijskih turistov v letu 2009*

Vir: TourMis, obdelava podatkov STO; *države, za katere so bili podatki na voljo

Beneluks (Belgija, Nizozemska, Luksemburg) Turisti iz držav Beneluksa so v letu 2009 ustvarili 326.259 turističnih prenočitev, kar je 11 % manj kot leta 2008, ko so ustvarili 365.879 nočitev. Belgija, Nizozemska in Luksemburg so tako v letu 2009 ustvarile 7 % delež v tujih prenočitvah. Vir: TourMis, obdelava podatkov STO; *države, za katere so bili podatki na voljo

Nemčija Nemci so v letu 2009 ustvarili v Sloveniji 519.949 turističnih prenočitev, kar je 11 % manj kot v letu 2008. V zadnjih dveh letih so z 11 % deležem v tujih prenočitvah na tretjem mestu po ustvarjenih prenočitvah v Sloveniji. V letu 2009 se tako nadaljuje trend negativne rasti nemških turistov, z izjemo v letu 2007, ko smo beležili 3 % rast. Na predstavništvo v Münchnu dosežene rezultate ocenjujejo kot odraz celotne situacije v turizmu in na nemškem trgu. Brez številnih aktivnosti na predstavništvu bi bil upad števila turistov višji. Pozitivnejša slika se kaže za leto 2010, saj je povpraševanje po dopustovanju v Sloveniji v prvih treh mesecih leta višje kot je bilo v istem obdobju lani.

Po navedbah predstavništva v Bruslju je bil upad belgijskih gostov v lanskem letu pričakovan zaradi predsedovanja Slovenije Svetu Evropske unije v letu 2008. Upad prihodov iz Nizozemske se giblje v okviru evropskih povprečij. Nizozemska je turistično med bolj zanesljivimi trgi, četudi se gospodarstvo še ni v celoti izvilo iz krize. Na upad so blažilno vplivali predvsem nekateri večji projekti v letu 2008 in lansko okrepljeno sodelovanje z največjimi organizatorji potovanj. Na nizozemskem trgu v letu 2010 pričakujemo približno pet-odstotno rast, ki pa bi po prvih predvidevanjih lahko bila še večja zaradi povečanega obsega pojavljanja Slovenije v promocijskih katalogih. Oddaljeni trgi Iz oddaljenih trgov beležimo v letu 2009 rast prenočitev japonskih turistov (+14 %) kitajskih turistov (+11 %), turistov iz drugih azijskih držav (+19 %) ter iz drugih držav Južne in Srednje Amerike (+3 %).

Na spodnji sliki je prikazana rast turistov iz Nemčije v letu 2009 v izbranih evropskih državah, za katere so na voljo podatki. Nemci v večini držav dosegajo negativne rasti, z izjemo Hrvaške in Srbije. Slovenska turistična organizacija

Raziskave in razvoj

www.slovenia.info/raziskave

7


Marec 2010

TURISTIČNO OGLEDALO

2.2. Slovenska naravna zdravilišča V letu 2009 so po podatkih SSNZ v slovenskih naravnih zdraviliščih zabeležili za 1 % več prihodov in prenočitev gostov, izraženo v številkah, 654.429 gostov in 2.772.072 prenočitev. Med tujimi gosti so najštevilčnejši gostje iz Italije (86.702 prihodov, +2 %), ki so dosegli za 1 % več prenočitev. Avstrijski gostje tudi v letošnjem letu ohranjajo primat v najvišjem številu doseženih prenočitev, 305.763, čeravno se je njihovo število zmanjšalo za 2 % v primerjavi s preteklim letom. Njihov delež med vsemi tujimi turisti, 28,3 %, v letošnjem letu ostaja na ravni preteklega leta. Avstrijski gostje skupaj z italijanskimi predstavljajo kar 56 % delež gostov med vsemi tujimi turisti. V strukturi gostov z okoli 60 % prevladujejo domači gosti. Rast prenočitev v slovenskih naravnih zdraviliščih

Vir: SSNZ, obdelava podatkov STO

nekoliko zmanjšanje obiska gostov iz Slovenije glede na rekordno leto 2009. Ob realnem padcu domačega trga (ocena 2 - 3%) bo ob deležu 60 % domačih in 40 % tujih gostov, predvideno manjše število domačega gostov zelo težko nadomestiti. Na SSNZ napovedujejo odstotek ali dva rasti tujih gostov, vendar bo skupno število gostov verjetno malo po ravnijo leta 2009 (ocena -1 do -2 %).

2.3. Hotelska dejavnost V Sloveniji imamo čez 200 hotelov, v njih je skoraj 17.000 sob in 32.000 stalnih ležišč. V preteklem letu je v naših hotelih bivalo 1.743.213 gostov, ki so ustvarili 5.153.855 prenočitev, kar je 62 % vseh prenočitev. Po mnenju Turistično gostinske zbornice je zaskrbljujoč upad prenočitev za 2 %, še posebej ob dejstvu, da so se hkrati povečale hotelske kapacitete za 10 %. Hotelska dejavnost se v zadnjem obdobju močno razvija, zgolj v letu 2009 je pridobila 1.500 novih sob. Povprečna zasedenost ležišč je upadla na 150 dni oziroma 41 %. Hotelske zmogljivosti so bile najbolj zasedene v zdraviliščih, najmanj pa v mestih in v gorskih krajih, kar povezujemo z velikim upadom poslovnega in kongresnega turizma ter upada obiska tujih gostov sploh. Nove kapacitete ter hkratni upad obiska tujih turistov, zaradi vpliva svetovne gospodarske krize, zahtevajo še intenzivnejšo in ciljno usmerjeno promocijo, na drugi strani pa oblikovanje produktov in storitev, ki bodo zadovoljili ali presegli pričakovanja sodobnega gosta.

2.3. Letalski promet Najbolj občuten padec pri prenočitvah v zdraviliščih še naprej beležimo pri gostih iz Izraela (-33 %), Hrvaške (-17 %) in iz Nemčije (-12 %), medtem ko so gostje iz Rusije prispevali 9 % več prenočitev kot v enakem obdobju lani. V petnajstih naravnih zdraviliščih so tudi v januarju 2010 zabeležili zelo dober obisk gostov iz tujine, ki jih je bilo za 3 % več kot v januarju preteklega leta. Ob enakem številu domačih gostov se je skupni obisk povečal za 2 %. Dober obisk tujih gostov se odraža tudi v doseženih prenočitvah, saj so zabeležili 84.800 tujih prenočitev. V strukturi gostov je sicer razmerje še vedno v prid domačemu gostu (53 % domačih, 47 % tujih). Pozitiven trend se po prvih ocenah nadaljuje tudi v mesecu februarju 2010. Na SSNZ pričakujejo v letu 2010 Slovenska turistična organizacija

Prvih deset mest po številu potnikov v katera potujejo potniki iz letališča Jožeta Pučnika

Vir: Aerodrom Ljubljana, *London vsebuje podatke za dve letališči (London Gatwick in London Stansted)

Raziskave in razvoj

www.slovenia.info/raziskave

8


Marec 2010

TURISTIČNO OGLEDALO

Na letališču Jožeta Pučnika so v letu 2009 zabeležili 1.433.855 potnikov. Število vseh čarterskih potnikov je bilo 239.677. Največje število potnikov je potovalo v London (133.220), Istanbul (117.139) in Pariz (112.753).

II. Trendi in napovedi

Na območju Azije in Pacifika se pričakuje najvišja rast (+5 % do +7 %), medtem ko se bo število tujih turistov v Evropi vračalo počasneje. Vsekakor pa je pričakovati večjo rast na področju fizičnih kazalnikov poslovanja (prenočitve, prihodi) kot turističnih prihodkov.

2. Slovenija

1. Svet, Evropa Kljub temu, da so se znaki okrevanja v nekaterih državah začeli kazati po prvi polovici leta 2009, bo rast po navedbah UNWTO počasna in težavna, posebej v Evropi. Počasno gospodarsko okrevanje, šibko zaupanje potrošnikov in visoka stopnja nezaposlenosti bodo vplivali na počasno okrevanje tudi na področju turizma. Gospodarstvo Vzhodne Evrope se sooča s strukturnimi težavami, v drugih državah (Velika Britanija, Irska, Grčija, Španija) pa se soočajo s potrebo po občutnem povečanju obdavčitev in zmanjševanju javne porabe. Za Kitajsko, Indijo in ostale azijske destinacije s hitro stopnjo rasti se pričakuje, da bodo v letu 2010 dosegale višjo rast kot v letu 2008. Priložnosti se kažejo v številnih dogodkih po svetu, ki bodo privabili obiskovalce (med drigim olimpijske igre v Kanadi, svetovno nogometno prvenstvo v Južni Afriki in Expo v Šangaju). Sposobnost turističnega gospodarstva, da bo v teh razmerah ponudilo trendom prilagojene produkte in skušalo okrepiti cenovno pozicijo, je zagotovo eden pomembnejših dejavnikov na poti do okrevanja. Določeno tveganje še vedno obstaja na področju varnosti in možnosti pandemije gripe.

V Sloveniji je pričakovana gospodarska rast po podatkih Eurostata v letu 2010 in 2011 1,3% in 2,0 %, kar je nekoliko nad ravnijo povprečja skupin držav EU-27 (0,7% in 1,6%) in Evro 16 (0,7% in 1,5 %). Glede na pričakovano postopno okrevanje na pomembnejših emitivnih trgih in napovedi o rasti turističnega prometa na evropski ravni ter glede na napovedi slovenskih turističnih strokovnjakov o počasnejšem okrevanju slovenskega turizma kot turizma na svetovni ravni pričakujemo umirjanje rasti števila domačih turistov in 1-3% rast števila tujih turistov.

3. Indeks turističnega zaupanja* Napoved indeksa turističnega zaupanja (2010-1) za Slovenijo za obdobje jan.-apr. 2010 je višja kot ocena obdobja sept.-dec. 2009 ter tudi kot napoved za to obdobje v šestem krogu anketiranja. Višanje napovedi kaže na postopno izboljševanje gospodarske klime v sektorju turizma na ravni Slovenije. Kljub temu je Štirimesečni ITZ in štirimesečni indeksi prenočitevfffff turistov za Slovenijo

Po napovedih UNWTO-ja se bo število prihodov tujih turistov na svetovni ravni v letu 2010 povečalo za 3-4 %, kar je popravek napovedi iz oktobra 2009, ki je kazala 1-3 % rast. Popravljena napoved je posledica rasti prihoda tujih turistov za 2 % v zadnji četrtini leta 2009. Napoved rasti prihoda tujih turistov v letu 2010 Svet 2010 3-4 %

Evropa

Azija in Amerike Afrika Pacifik

1-3 % 5-7 %

2-4 %

Vir: UNWTO World Tourism Barometer

Slovenska turistična organizacija

4-7 %

Bližnji vzhod 5-9 %

Vir: ITZ (2010-1) *Indeks turističnega zaupanja izračunava Svetovna turistična organizacija (UNWTO) od leta 2003. Indeks meri mnenje strokovnjakov o pretekli uspešnosti turizma in njihova kratkoročna pričakovanja o uspešnosti turizma. Zaupanje v razvoj slovenskega turizma meri slovenski Indeks turističnega zaupanja, ki ga preračunava Inštitut za turizem Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani v sodelovanju s STO.

Raziskave in razvoj

www.slovenia.info/raziskave

9


Marec 2010

TURISTIČNO OGLEDALO

državo ali atributov držav ter povezavo obojega s preferiranjem države. Pri tem so uporabili hierarhični model odločanja (op. Hierarchical Decision Model), ki izraža splošno poznavanje preko asociacij, preferenc in priporočanja države. Združene države Amerike so v dveh izmed sedmih glavnih komponent** zasedle prvo mesto (»poznavanje« in »zanimanje za obisk«), v komponenti »ozaveščenost« pa so si delile prvo mesto s Francijo. V nadaljevanju so prikazane najvišje uvrščene regije, kjer so do ocen prišli z združitvijo ocen držav, ki so del posamezne regije.

Štirimesečni UNWTO ITZ za Evropo in svet

Razvrstitev regij

Vir: iITZ (2010-1)

Primerjalna analiza ocen in napovedi panela slovenskih turističnih strokovnjakov in panela UNWTO za Evropo in svet je kazala večji pesimizem strokovnjakov na evropski in svetovni ravni. To pa se je v sedmem krogu anketiranja spremenilo, panel slovenskih turističnih strokovnjakov je bolj pesimističen od panela UNWTO na evropski in svetovni ravni, tako pri ocenah obdobja sept.-dec. 2009 kot tudi pri napovedih za obdobje jan.apr. 2010. To lahko nakazuje, da bo okrevanje v slovenskem turizmu relativno počasnejše kot na drugih trgih. Več o sedmem poročilu Indeksa turističnega zaupanja preberite v poročilu na www.slovenia.info/raziskave.

Uvrstitev regije

1.mesto

2.. mesto

3. mesto

1. Zahodna Evropa

Francija

Italija

Velika Britanija

2. Azija-Pacifik

Avstralija

Nova Zelandija

Japonska

3. Karibi

Bermuda

Aruba

Bahami

ZDA

Kanada

Mehika

Egipt

Izrael

Mauricius

Kenija

Bolgarija

Hrvaška

4. Amerike 5.

Bližnji vzhod, severna Afrika

6.

Podsaharska Afrika

Združeni Arabski Emirati Južna Afrika

7.

Centralna/ vzhodna Evropa

Češka Republika

Vir: 2009 Country Brand Index

III. Izsledki aktualnih raziskav 1. Indeks državnih znamk V že peti letni študiji FuturBranda 2009 »Country Brand Index«, v kateri merijo moč države kot tržne znamke, je tokrat sodelovalo največ (102) držav do sedaj. Slovenija se v regiji Osrednje/Vzhodne Evrope uvršča na peto mesto, za Češko Republiko, Bolgarijo, Hrvaško in Madžarsko. Med sodelujočimi državami so bile kot vodilne tržne znamke prepoznane (po vrstnem redu od prve do desete): ZDA, Kanada, Avstralija, Nova Zelandija, Francija, Italija, Japonska, Velika Britanija, Nemčija in Španija. Sodelujoče države so merili na podlagi devetindvajsetih* v naprej navedenih asociacijah na Slovenska turistična organizacija

*Pristnost; zgodovina; umetnost in kultura; letovišča in nastanitev; dostopnost; varnost; počitek in sprostitev; naravne lepot; plaža; nočno življenje; nakupovanje; izbrana gostinska ponudba; šport in rekreacija na prostem; prijazni domačini; družine; kakovost po ugodni ceni; obetavne novosti; življenjski standard; idealno za posel; omogoča najlažje poslovanje; nova država za poslovno dejavnost; kongresi; podaljšajte poslovno potovanje; politična svoboda; priljubljeno kot stalno bivališče; kakovostni izdelki; želja po (ponovnem) obisku; napredna tehnologija; varstvo okolja. Vir: 2009 Country Brand Index **1. Ozaveščenost (Ali ključne skupine vedo, da država obstaja? Kako spontan je njen priklic?), 2. Poznavanje (Kako dobro ljudje poznajo državo in kaj ponuja?), 3. Asociacije (Kakšne značilnosti pridejo ljudem na misel, ko pomislijo na državo?), 4. Všečnost (Kako visoko ljudje cenijo državo? Ustreza njihovemu okusu?), 5. Zanimanje za obisk (Ali je to ena izmed držav, ki bi jo kdaj obiskali?), 6. Odločitev/obisk (V kakšni meri se ljudje dejansko odločajo za obisk države?), 7. Priporočanje (Ali obiskovalci državo priporočajo družini, prijateljem in sodelavcem?). Vir: 2009 Country Brand Index

Raziskave in razvoj

www.slovenia.info/raziskave

10


Marec 2010

TURISTIČNO OGLEDALO

2. Globalni indeks varnosti Po indeksu varnosti (Global Peace Index), ki ga meri Inštitut za Ekonomijo in mir v sodelovanju z Economist Intelligence Unit se je Slovenija v letu 2009, skupaj s Finsko, uvrstila na 9. mesto (v letu 2008 na 18. in v letu 2007 na 15. mesto), kar nas uvršča med redke države, ki so v letu 2009 izboljšale uvrstitev. V regiji Osrednje in Vzhodne Evrope zasedamo prvo mesto. Takoj za nami se uvrščata Češka Republika (skupno 11. mesto) in Slovaška (skupno 24. mesto). V skupni razvrstitvi se z izjemo Avstrije, ki se uvršča na 5. mesto, bližnje države uvrščajo slabše od Slovenije (Nemčija 16. mesto, Madžarska 27. mesto, Italija 36. mesto, Hrvaška 49. mesto, Bosna in Hercegovina 50. mesto, Srbija 78. mesto, Črna Gora 91. mesto). V letu 2009 se je na prvo mesto, kot najbolj varna država, uvrstila Nova Zelandija, v letu 2008 Islandija in v letu 2007 Norveška. Drugo mesto si v razvrstitvi leta 2009 delita Danska in Norveška. Metodologija izbora najvarnejše države sveta temelji na triindvajsetih kazalcih*, izbranih s strani skupine strokovnjakov, ki se razdeljeni v tri osnovne kategorije: merila tekočih domačih ali mednarodnih sporov, merila varnostni in zaščite v družbi ter merila militarizacije.

3. Raziskava o odnosu managerjev v slovenskih turističnih podjetjih ter tujih turistov v Sloveniji do podnebnih sprememb in zelenega turizma Podnebne spremembe so dejstvo, zaradi katerih se spreminjajo potrošniki, njihove vrednote in vedenje. Zaradi naraščajočega t.i. zelenega trga, se spreminja in prilagaja tudi ponudba. V decembru 2009 je bila izvedena raziskava o odnosu managerjev v slovenskih turističnih podjetjih ter tujih turistov v Sloveniji do podnebnih sprememb in zelenega turizma. Raziskava je bila prvič predstavljena v decembru 2009 na 12. Slovenskem turističnem forumu v Radencih. Namen raziskave je bil ugotoviti, kako razmišljajo slovenski turistični managerji o podnebnih spremembah in zelenem turizmu ter kakšne aktivnosti izvajajo na tem področju ter kakšen je odnos tujih turistov v Sloveniji do okoljske problematike. Slovenski turistični managerji Anketirani slovenski turistični managerji (96 %) menijo, da podnebne spremembe vplivajo na njihovo podjetje. Kar 70 % managerjev meni, da s svojim ravnanjem lahko vplivajo na podnebne spremembe. Vpliv podnebnih sprememb na vaše podjetje

*Percepcija kriminalitete v družbi; število oseb, zadolženih za notranjo varnost, in policistov na 100.000 prebivalcev; število umorov na 100.000 prebivalcev; število oseb v zaporih na 100.000 prebivalcev; preprostost dostopa do orožij manjšega uničenja; raven organiziranega konflikta (notranjega); verjetnost nasilnih demonstracij; raven nasilnih zločinov; politična nestabilnost; spoštovanje človekovih pravic; obseg prenosov velikih klasičnih orožij (kot uvoznik/prejemnik) na 100.000 prebivalcev; možnost terorističnih dejanj; število smrti v organiziranih konfliktih (notranjih); vojaški izdatki kot odstotek BDP; število pripadnikov oboroženih sil na 100.000 prebivalcev; financiranje mirovnih misij ZN; skupno število težkih orožij na 100.000 prebivalcev; obseg prenosov velikih klasičnih orožij (kot izvoznik/ dobavitelj) na 100.000 prebivalcev; vojaška sposobnost/opremljenost; število razseljenih oseb kot delež prebivalstva; odnosi s sosednjimi državami; število zunanjih in notranjih konfliktov: 2002 -07; število mrtvih v organiziranih konfliktih (zunanjih).

Slovenska turistična organizacija

fffff

Vir: Raziskava o odnosu managerjev v slovenskih turističnih podjetjihfffff ter tujih turistov v Sloveniji do podnebnih sprememb in zelenega turizma (STO, 2009).

Vsaj polovica jih je dobro seznanjena z vzroki in s posledicami podnebnih sprememb. Večina slovenskih turističnih managerjev že izvaja določene ukrepe,

Raziskave in razvoj

www.slovenia.info/raziskave

11


Marec 2010

TURISTIČNO OGLEDALO

vendar jih večina meni, da se ukrepa premalo, tako na ravni podjetja kot na ravni turistične dejavnosti. Največ turističnih obratov/podjetij skrbi za blaženje podnebnih sprememb z zmanjšanjem porabe energije (89 %) ter vode (80 %). Sledijo ukrepi za regulacijo temperatur v sobah in ločevanje odpadkov. Manj je strateških in celovitih ukrepov, redka so podjetja, ki se ponašajo z okoljskimi certifikati. 9 % anketiranih managerjev navaja, da ima njihov turistični obrat/ podjetje ekološki znak, 7 % da imajo okoljski ISO standard. Znak EU Marjetico - kot najbolj poznan okoljski znak v Sloveniji (ki pa ga vendarle ima le en nastanitveni obrat) - pozna le 48 % slovenskih turističnih managerjev. 60 % managerjev je dejalo, da nameravajo ekološki znak EU Marjetica pridobiti v prihodnje, tudi polovica (24 %) tistih, ki znaka ob anketiranju niso poznali. Najpogostejši ukrep prilagajanja je razširitev trženja produktov čez celo leto in oblikovanje novih produktov, predvsem na področju rekreacije in priprave naravne oz. ekološke hrane. Večina (79 %) bi si želela bolj ukrepati na področju blaženja in prilagajanja podnebnim spremembam; k ukrepanju pa bi jih po mnenju 42% vprašanih spodbudila finančna pomoč ter ozaveščenost ljudi. Kar 68 % managerjev si želi dodatne informacije o vplivih in ukrepanju na področju podnebnih sprememb. Zgolj tretjina managerjev navaja, da imajo strategijo trajnostnega razvoja. Rezultati raziskave kažejo na razkorak med želeno in dejansko okoljsko odgovornostjo managerjev. Kljub temu, da je prisotnih manj pomislekov glede finančnih koristi iz naslova okoljskega ravnanja podjetij kot leta 2004, ko je bila izvedena prva raziskava med managerji, pa med ukrepi prednačijo tisti, ki prinašajo gospodarske prihranke že na kratek rok. Turisti v Sloveniji Večina anketiranih tujih gostov v Sloveniji (76 %) meni, da je problem podnebnih sprememb pomemben. Večina jih pravi, da na izbiro počitniškega kraja najbolj vpliva sproščujoče ozračje, neokrnjeno in urejeno okolje ter aktivnosti v naravi. Pomembna je ponudba ekološke pridelane hrane. Več kot dve tretjini gostov je pripravljeno plačati več za okolju prijazne turistične nastanitvene obrate.

Slovenska turistična organizacija

Polovica gostov je dejala, da je ekološki znak že vplival na izbor nastanitvenega obrata. Da bi v večji meri izbirali okolju prijazne počitnice, je po njihovem mnenju potrebno povečati možnosti izbire okolju prijaznih potovanj, ki naj ne bi bil dražja ter ponuditi več informacij o okolju prijaznih potovanjih. Več o raziskavi si lahko preberete na www.slovenia.info/ raziskave; več o podnebnih spremembah, zelenem turizmu in spremembah na trgu pa na www.slovenia. info/zeleniturizem.

4. Raziskava med turisti v specializiranih pohodniških hotelih Slovenska turistična organizacija od leta 2006 podeljuje certifikate za specializirane pohodniške hotele in druge obrate. Namen raziskave, ki je bila izvedena jeseni leta 2009, je bil ugotoviti, kako gostje specializiranih nastanitev za pohodništvo oziroma pohodniki zaznavajo ponudbo specializiranih nastanitev, pohodniške poti, organiziranost vodnikov ipd. ter njihovo zadovoljstvo s posameznimi elementi ponudbe. Največ, tako domačih (39 %) kot tujih (46 %) anketirancev, ki so v okviru svojih počitnic že obiskali pohodniško pot oziroma so kot glavni motiv zadnjega počitnikovanja navedli pohodništvo, na pohodniških potovanjih najpogosteje biva v hotelu oziroma motelu. Druga najpogosteje izbrana nastanitev na pohodniškem potovanju je specializirana nastanitev za pohodnike. Da v času pohodniškega potovanja biva v hotelu, penzionu oziroma apartmaju za pohodnike, je navedlo 30 % domačih in 23 % tujih anketirancev. Večina, tako domačih (76 %) kot tujih (69 %) anketirancev, si za lokacijo bivanja torej ni namenoma izbrala pohodniškega hotela. Po pričakovanjih je izbira pohodniškega hotela povezana z obiskom pohodniške poti. Med tistimi, ki so pohodne poti že obiskali, je pohodniški hotel namenoma izbralo 35 % domačih in 41 % tujih anketirancev. V povprečju so tako domačim kakor tudi tujim anketirancem pri izbiri pohodniške nastanitve še najbolj pomembne informacije o pohodniških turah in nočitvah v planinskih kočah. Kot pomembno pri izbiri nastanitve ocenjujejo tudi možnost nakupa pohodniških in

Raziskave in razvoj

www.slovenia.info/raziskave

12


Marec 2010

TURISTIČNO OGLEDALO

Zadovoljstvo z zadnjim pohodniškim počitnikovanjem

Vir: Raziskava med turisti v specializiranih pohodniških hotelih (STO, 2009)

planinskih kart. Pri izbiri pohodniške poti je anketirancem najbolj pomembna označenost poti ter dolžino in zahtevnost poti. Domačim anketirancem je bolj kot tujim pomembno, da pot poteka v zavarovanem območju. Največ, 62 % domačih anketirancev si na pohodniških potovanjih izbira enodnevne pohodne ture v gričevnatem svetu; skoraj polovica pa enodnevne pohodne ture v sredogorju. Za nordijsko hojo pa se v okviru enodnevnega izleta odloči 40 % domačih anketirancev. Enodnevne pohodne ture so najbolj zanimive tudi za tuje anketirance. Več kot polovica anketirancev si na pohodniškem potovanju nikoli ne

sposodi pohodniške opreme. Na pohodniškem potovanju vodnika nikoli ne najemata več kot dve tretjini anketirancev. Zadovoljstvo z zadnjim pohodniškim potovanjem izkazujejo tako domači kot tuji anketiranci. V povprečju so bili oboji še najbolj zadovoljni z osebjem v nastanitvenem objektu in vodnikom, najmanj pa z možnostjo nakupa pohodniške opreme, vendar vrednost povprečne ocene še vedno nakazuje, da so bili tudi s tem prej zadovoljni kot ne. Več o raziskavi preberite na www.slovenia.info/ raziskave.

Pomembnost posameznih dejavnikov pri izbiri pohodniške nastanitve

Vir: Raziskava med turisti v specializiranih pohodniških hotelih (STO, 2009)

Slovenska turistična organizacija

Raziskave in razvoj

www.slovenia.info/raziskave

13


Marec 2010

TURISTIČNO OGLEDALO

5. Anketa o tujih turistih v Sloveniji v letu 2009 Statistični urad Republike Slovenije je v preteklem letu v izbranih hotelih in kampih izvedel anketo o tujih turistih v Sloveniji. Objavljamo nekaj začasnih informacij na podlagi zbranih podatkov v dveh izmed treh obdobij anketiranja (aprila in v obdobju med junijem in avgustom leta 2009). Med anketiranimi turisti je bilo največ turistov iz Italije (22,7 % oz. 126.510), sledijo turisti iz Nemčije (12,8 %), Avstrije (10,6 %) in Velike Britanije (7,7 %). Glede pomembnosti posameznega motiva za obisk Slovenije, je največji delež anketirancev (90 % oz. 362.675) kot »zelo pomemben« (52 %) oz. »pomemben« (38 %) motiv pri odločitvi za obisk Slovenije označilo motiv »naravnih lepot«, z 83odstotki (»zelo pomembno« 49 %, »pomembno 34 %)

anketirancem »sploh nepomemben« in 19 % »nepomemben«. »Priročnost ali cenovna ugodnost letov v državo« je »sploh nepomemben« motiv za 46 % in »ne pomemben« za 15 % anketirancev. Velika večina anketirancev (81,7 %), je odgovorila, da »svetovna gospodarska kriza ni vplivala na spremembo načrta potovanja«. Med tistimi, ki so odgovorili, da je »svetovna gospodarska kriza vplivala na spremembo načrta potovanj«, jih je 20,4 % odgovorilo, da bi »odpotovali v kakšno drugo državo«, če krize ne bi bilo. Na vprašanje »kam boste odšli na potovanje v letu 2010« je 43,8 % anketiranih turistov izbralo odgovor »v Slovenijo«. V prihodnjih mesecih bo SURS objavil končno podatke ankete o tujih turistih 2009. Slovenska turistična organizacija bo podrobneje analizirala podatke za nekatere izbrane države in pripravila profile turistov teh držav. Poročila bodo objavljena na naših spletnih straneh www.slovenia.info/raziskave v maju 2010.

Pomembnost posameznega motiva za obisk Slovenije*

Vir: SURS, obdelava podatkov STO

sledi »možnost za počitek in sprostitev«. Motiv »varnosti med bivanjem« je »zelo pomemben« za 35odstotkov in »pomemben« za 40-odstotkov anketirancev. Kot »sploh nepomembna« in »nepomembna« motiva« za obisk Slovenije izstopata dva motiva. Motiv »iger na srečo« se 53 % Slovenska turistična organizacija

*Manj natančna ocena - previdna uporaba (M). Odgovori »sploh ni pomembno« pri motivih: osebna varnost med bivanjem; kulturne znamenitosti in prireditve; podnebne spremembe; možnosti za počitek in sprostitev. Odgovori »sploh ni pomembno« pri motivih: naravne lepote; možnosti za počitek in sprostitev. Za objavo premalo natančna ocena (N). Odgovor »sploh ni pomembno« pri motivu: naravne lepote. Seštevki se zaradi zaokroževanja ne ujemajo vedno.

Raziskave in razvoj

www.slovenia.info/raziskave

14


Marec 2010

TURISTIČNO OGLEDALO

Pravkar objavljena tuja poročila

ODDELEK ZA RAZISKAVE IN RAZVOJ

1. ReiseAnalyse 2010

Poslanstvo oddelka za raziskave in razvoj je zagotavljanje raziskovalno-razvojne podpore za razvoj in trženje slovenskega turizma.

Raziskovalna agencija FUR je pravkar objavila prve podatke o raziskavi potovanj ReiseAnalyse 2010, ki je že 40. po vrsti. 2. Eurobarometer Evropska komisija je objavila nov Eurobarometer Anketa o potovanjih Evropejcev - drugi val. Kratice AEA - The Association of European Airlines; BDP - Bruto domači proizvod; ETC - European Travel Commission; IER - Inštitut za ekonomska raziskovanja; ICAO International Civil Aviation Organization; ITEF - Inštitut za turizem Ekonomske fakultete, Univerza v Ljubljani, ITZ - Indeks turističnega zaupanja; SURS - Statistični urad RS; SSNZ - Skupnost slovenskih naravnih zdravilišč; TourMIS - Marketing-Information-System for tourism managers; UMAR - Urad RS za makroekonomske analize in razvoj; UNWTO - World Tourism Organization. Viri 1. 2009 Country Brand Index. FuturBrand. 2. Banka Slovenije 3. Eurostat. The European Commission. 4. Ekonomsko ogledalo (januar, februar 2010). Urad RS za makroekonomske analize in razvoj. 5. European Tourism in 2009: Trend & Prospects (Q4 2009). European Travel Commission. 6. Global Peace Index. Vision of Humanity. 7. Indeks turističnega zaupanja. Inštitut za turizem. Ekonomske fakulteta. Univerza v Ljubljani. 8. Raziskava med turisti v specializiranih pohodniških hotelih. STO. 9. Raziskava o odnosu managerjev v slovenskih turističnih podjetjih ter tujih turistov v Sloveniji do podnebnih sprememb in zelenega turizma. STO. 10. Statistični urad Republike Slovenije 11. Skupnost slovenskih naravnih zdravilišč 12. Travel&Tourism: Economic Impact (Montenegro). World Travel&Tourism Council. 13. The Global Economy and Implications for European Tourism (januar 2010). Tourism Economics. 14. TourMIS. Austrian National Tourist Office. 15. UNWTO World Tourism Barometer. UNWTO.

Slovenska turistična organizacija

Na področju raziskav oddelek skrbi za pridobivanje, analiziranje in posredovanje informacij o turizmu v podporo učinkovitejšemu razvoju in trženju. Na oddelku se pripravljajo mesečni statistični podatki, najrazličnejše analize in raziskave s področja turizma (profili trgov, produktne raziskave itd.) ter periodične novice (Turizem v številkah, Turistično ogledalo). Enkrat letno oddelek pripravi tudi strokovni seminar (Seminar trženjskih raziskav v turizmu), na katerem sodelujejo priznani domači in tuji strokovnjaki na področju trženjskega raziskovanja v turizmu. Razvojne aktivnosti oddelka zajemajo predvsem pripravo strateških dokumentov na državni ravni (to so Strategija razvoja in trženja slovenskega turizma ter produktne strategije) ter spodbujanje dviga kakovosti slovenske turistične ponudbe s trženjskimi standardi, usposabljanjem in informiranjem ponudnikov. S svojo politiko razvoja in trženja produktov spodbuja k sodelovanju med ponudniki, k horizontalnemu povezovanju oz. mreženju v okviru produkta. Oddelek si prizadeva tudi za pospeševanje vključevanja turističnega sektorja v evropske programe in vodi evropski projekt EDEN - European Destinations of ExcelleNce, ki je eden izmed ključnih strateških projektov STO. V okviru projekta s pomočjo evropskih sredstev predstavnike slovenskega turističnega gospodarstva spodbuja k razvoju zelenega turizma temelječega na načelih okoljske, družbene in kulturne trajnosti. TURISTIČNO OGLEDALO. Periodične elektronske novice Slovenske turistične organizacije. Izdaja Slovenska turistična organizacija, Oddelek za raziskave in razvoj, Dimičeva 13, 1000 Ljubljana. Tel. 01/5898 563, e-mail: raziskave@slovenia.info. Glavna in odgovorna urednica: mag. Maja Pak. Pomočnica urednice: Polona Černič. Recenzija: dr. Sonja Sibila Lebe. Oblikovna predloga: AV studio d.o.o. Oblikovanje besedila: Polona Černič. Glasilo je brezplačno. Naročila sprejemamo na STO, Oddelek za raziskave in razvoj, na polona.cernic@slovenia.info.

Raziskave in razvoj

www.slovenia.info/raziskave

15


Turisticno ogledalo 3