Issuu on Google+

November 2009

TURISTIČNO OGLEDALO

TURISTIČNO OGLEDALO Slovenska turistična organizacija

Raziskave in razvoj

www.slovenia.info/raziskave

Številka 2

Vsebina

|

November, 2009

Več informacij s področja raziskav boste našli na www. slovenia.info/raziskave, s področja razvoja pa na www. slovenia.info/razvoj in www.slovenia.info/zeleniturizem.

I. Turistični promet v letu 2009

Oddelek za raziskave in razvoj Slovenska turistična organizacija

II. Trendi in napovedi III. Konkurenčnost turističnega IV. Primerjava cen in prihodkov v mestih

I. Turistični promet v letu 2009 januar - september

VI. Vplivi podnebnih sprememb na

1. Svet (-7 %), Evropa (-8 %)

gospodarstva EU

turizem V. Tekoče raziskave

Uvod Slovenija se ni izognila vplivom svetovne gospodarske krize, ki je z vidika nazadovanja gospodarske rasti, zmanjšanja kupne moči prebivalstva in povečanja brezposelnosti negativno vplivala tudi na konkurenčnost slovenskega turističnega gospodarstva. Kot glavni posledici te krize sta občutno zmanjšanje likvidnosti podjetij in zaustavitev naložb celo v dobro delujočih gospodarskih družbah. Vendar je gospodarska kriza na turizem v Sloveniji vplivala manj kot na turizem na evropski in svetovni ravni zaradi ustreznih kadrovskih, cenovnih in produktnih prilagajanj na strani podjetij, dodatnih promocijskih aktivnosti na strani države ter povečanja števila domačih turistov. Strokovnjaki ocenjujejo, da je globalna kriza sicer dosegla dno, vendar hkrati napovedujejo počasno okrevanje, predvsem v turizmu.

Mednarodni turizem je pod velikim pritiskom globalne gospodarske krize, ki vpliva na zmanjšanje razpoložljivosti dohodka in povečanje stopnje nezaposlenosti na ključnih emitivnih trgih, čeprav jo je odnesel bolje kot mnogi drugi sektorji. Na zmanjšano povpraševanje je vplival še izbruh gripe H1N1. Negativni trend, ki se je začel kazati v drugi polovici leta 2008 in se v začetku leta 2009 še okrepil, je po pričakovanjih analitikov dosegel dno. Po podatkih UNWTO so mednarodni turistični prihodi v obdobju od januarja do julija upadli na svetovni ravni za 7 %. V mesecu juliju so se mednarodni prihodi turistov na svetovni ravni zmanjšali za 4 %, kar je mnogo bolje v primerjavi z znižanjem prihodov v mesecu juniju (-7 %) in maju (-11 %) (Slika 1). Slika 1: Mednarodni turistični prihodi - spremembe po mesecih

Poleg gospodarske krize vplivajo na spremenjeno turistično povpraševanje vedno bolj podnebne spremembe. Turistično gospodarstvo se usmerja v prilagajanje ponudbe, ki se kaže predvsem v oblikovanju gospodarsko, okoljsko in družbeno trajnostne ponudbe. V drugi številki Turističnega ogledala lahko preberete o aktualnem turističnem prometu na svetovni in evropski ravni ter v Sloveniji in se seznanite z napovedmi za leto 2009 in 2010. V nadaljevanju predstavljamo ključne ugotovitve pomembnejših študij in raziskav s področja globalnih trendov, konkurenčnosti evropskega turističnega gospodarstva in zelenega turizma. Naslednja številka bo objavljena meseca marca 2010.

Slovenska turistična organizacija

Vir: UNWTO Tourism Barometer, september 2009, *ocena

Raziskave in razvoj

www.slovenia.info/raziskave

1


November 2009

TURISTIČNO OGLEDALO

V Evropi so mednarodni turistični prihodi v obdobju od januarja do julija upadli za 7 %. V tej regiji je v drugem četrtletju mogoče opaziti manjši (-7 %) upad turističnih prihodov v primerjavi s prvim četrtletjem letošnjega leta (-13 %). V obdobju od januarja do julija 2009 beleži največji upad turističnih prihodov Centralna/Vzhodna Evropa (- 11 %), sledita ji Severna Evropa (- 8 %) in Južna Evropa (- 8 %), najmanjši upad pa beleži Zahodna Evropa (-7 %).

Hotelska industrija v Evropi je v prvih osmih mesecih leta zabeležila upad prihodka na sobo za nekaj manj kot 20 %. Nekoliko boljšo sliko kaže upad hotelske zasedenosti, ki je upadla za nekaj manj kot 10 %. Kot je razvidno iz Slike 3 so najvišji upad zabeležili hotelski nastanitveni objekti v vzhodni Evropi. Prihodek na sobo se je zmanjšal za več kot 35 %. Slika 3: Rast hotelske industrije v Evropi, januar - avgust 2009

Slika 2: Mednarodni turistični prihodi po evropskih regijah

Vir: OE, The Financial Crisis and Implications for European Tourism

Vir: UNWTO World Tourism Barometer, september 2009, *ocena

Še bolj kot prihodi so se znižali turistični prihodki zaradi krajših počitnic, počitnic v bližje destinacije in zaradi manjše porabe na počitnicah. Domači trg, ki so ga mnoge države spodbujale v času krize, se je odrezal bolje, vendar ni mogel nadomestiti izgub na mednarodnem trgu. V raziskavi Europeans and Tourism (september, 2009), ki je potekala v 27. članicah EU, je 35 % anketiranih izjavilo, »da so letos že bili na potovanju ali imeli krajši oddih«, 22 % pa jih je »že bilo na potovanju ali so si vzeli krajši oddih ter si ga nameravajo v letu 2009 še vzeti«. Med anketiranci iz Slovenije je bilo letos na potovanju 36 %, 34 % anketiranih pa je letos »že bilo na potovanju in tudi še nameravajo iti«. Pri Avstrijcih je »na potovanje že odšlo« 37 % anketiranih , 31 % jih je »že odšlo in v letošnjem letu tudi še namerava iti«. Pri italijanskih gostih jih v letošnjem letu 36 % že »odšlo na dopust«, 8 % pa jih že »odšlo in jih tudi še namerava«. Na Madžarskem jih je »na potovanje v letošnjem letu že odšlo« 29 %, 12 % pa jih »še namerava iti«. Nekaj manj kot polovica anketirancev iz EU (48 %), ki so letos že odšli na dopust ali pa bodo še odšli, jih je dopustovala v domači državi. Slovenija ima daleč najvišji delež anketiranih, ki so v letu 2009 dopustovali izven meja EU (58 %) saj je kar 46 % anketiranih svoj glavni dopust preživelo na Hrvaškem. Med 27. državami so anketiranci v 23. izmed njih izjavili, da so glavni dopust preživeli v lastni državi, med njimi tudi Italijani (70 %), Nemci (37 %), Avstrijci (23 %). Slovenski anketiranci so dopust v Sloveniji postavili na drugo mesto z 19 %.

Slovenska turistična organizacija

Za prihodnje obdobje - vse tja v začetek leta 2010 - se napoveduje, da bodo cene ostale na enaki ravni dokler se stopnja hotelske zasedenosti ne izboljša. Več informacij o turističnem prometu najdete na www. slovenia.info/raziskave.

2. Slovenija (-2 % skupnih prihodov) V prvih osmih mesecih leta 2009 je bilo zabeleženo za 2 % manj prihodov in 1 % manj prenočitev turistov kot v enakem obdobju preteklega leta. Prihodov in prenočitev tujih turistov je bilo v prvih osmih mesecih za 7 % manj. Število prihodov in prenočitev domačih turistov pa se je povečalo za 7 %. Medtem, ko smo še januarja letos zabeležili 4 % rast števila prenočitev in 5 % povečano število prihodov, smo februarja beležili padec števila prenočitev za 6 % in prihodov za 7 %. V skladu s poglobitvijo splošne finančne in gospodarske krize ter njenim vplivom na globalni, evropski in slovenski turizem je bil padec števila tujih gostov in njihovih prenočitev v marcu pričakovan, vendar hkrati tudi večji kot po prvih ocenah. V marcu je bilo v turističnih nastanitvenih objektih zabeležen 7 % manj prenočitev kot marca leta 2008, število prihodov turistov pa se je v primerjavi z marcem 2008 zmanjšalo za 8 %. Statistični podatki za mesec april so kazali pozitivnejšo sliko v primerjavi s prvimi tremi meseci (prihodi +2 %, prenočitve +4 %), v maju je sledil ponoven upad števila prihodov in prenočitev turistov (prihodi -11 %, prenočitve -11 %). V juniju se je začelo kazati izboljšanje (prihodi -11 %, prenočitve -11 %), ki se je nadaljevalo tudi v mesecu juliju (prihodi -7%, prenočitve -2 %) in avgustu (prihodi +1 %, prenočitve -1 %) (Slika 4, Slika 5).

Raziskave in razvoj

www.slovenia.info/raziskave

2


November 2009

TURISTIČNO OGLEDALO

Slika 4: Rast turističnih prihodov, Slovenija

Med tujimi turisti je bil v osmih mesecih najvišji delež turistov iz Italije (20 %), sledijo turisti iz Avstrije (12 %) in Nemčije (11 %) (Slika 6 ). Delež vseh tujih turistov med vsemi turisti znaša 54 %. V septembru 2009 je bilo po začasnih podatkih SURS-a v turističnih nastanitvenih objektih zabeleženih za 5 % manj prihodov kot septembra 2008, ki so ustvarili za 4% manj prenočitev. Prihodov tujih turistov je bilo za 7 %, domačih pa za 1% manj kot pred enim letom. Tuji turisti so ustvarili za 7 % manj prenočitev kot septembra lani, domači pa za 2 % več prenočitev. Med turističnimi prenočitvami je bilo v septembru 61 % tujih prenočitev. Od tega so največ prenočitev prispevali turisti iz Nemčije (16 %), sledili so turisti iz Avstrije (15 %) in Italije (15 %). Število prenočitev turistov se je v hotelih v primerjavi s septembrom lani zmanjšalo za 5 %.

Vir: SURS, obdelava podatkov STO

Po podatkih Banke Slovenije so tuji turisti v prvih osmih mesecih v Sloveniji potrošili nekaj več kot milijardo evrov (natančneje 1.242.308 evrov). Izvoz turističnih potovanj se je glede na enako obdobje lani zmanjšal za 8,4 %. Vrednost potrošnje Slovencev v tujini v osmih mesecih leta 2009 znaša več kot 600.000 milijonov evrov (natančneje 645.885.000 evrov), kar je za 6,3 % več kot v enakem obdobju lanskega leta. Slika 5: Rast turističnih prenočitev, Slovenija

V zdraviliških krajih je bilo v septembru 2009 zabeleženih 32 % vseh prenočitev, v obmorskih krajih 27 %, gorskih 21 % in v Ljubljani 10 % vseh prenočitev. Število prenočitev turistov v zdraviliških krajih je bilo za 2 % manjše kot septembra lani. V isti primerjavi se je v obmorskih krajih število prenočitev turistov zmanjšalo za 5 %, v Ljubljani pa za 2 %.

2.1. Pomembnejši emitivni trgi Avstrija Iz Avstrije beležimo v avgustu enako število prihodov in prenočitev kot v istem obdobju preteklega leta. Skupni indeks za prvih osem mesecev kaže upad prihodov kot tudi prenočitev za 3 %.

Slika 7: Rast št. prihodov in prenočitev turistov iz Avstrije, 2009

Vir: SURS, obdelava podatkov STO

Slika 6: Delež top držav po prenočitvah med tujimi turisti januar - avgust 2009

Vir: SURS, obdelava podatkov STO

Vir: SURS, obdelava podatkov STO Slovenska turistična organizacija

Raziskave in razvoj

www.slovenia.info/raziskave

3


November 2009

TURISTIČNO OGLEDALO

Slovenija kljub krizi ostaja zanimiva destinacija za turiste iz Avstrije, k čemur pripomore bližina. Kot poročajo iz predstavništva na Dunaju, se je v septembru povečal predvsem prihod turistov z avtobusi. Ne dolgo nazaj je bila med 250 ponudniki avtobusnih storitev izvedena raziskava, ki je pokazala, da nas avstrijski ponudniki avtobusnih storitev uvrščajo med bolj zanimive države. Uvrstili so nas na 4. mesto za Avstrijo, Nemčijo in Italijo (pred Madžarsko, Hrvaško in Češko). Za naslednje leto napovedujejo do 20 % povečanja prevozov v Slovenijo (Vir: PVT, Avstrija).

Število prenočitev nemških turistov je v letu 2009 upadlo v večini držav za katere imamo podatke, izjemi sta Hrvaška in Srbija (Slika 9). Slika 10: Rast prenočitev nemških turistov v izbranih državah, 2009*

Rast avstrijskih turistov v letu 2009 v izbranih državah, za katere so na voljo podatki, je razvidna na Sliki 8 Slika 8: Rast prenočitev avstrijskih turistov v izbranih državah, 2009*

Vir: TourMIS oktober 2009, obdelava podatkov STO, *podatki od junija/julija/avgusta

Italija Iz Italije beležimo v avgustu 8 % povečanje turistov, ki so ustvarili 6 % povečanje števila prenočitev. V prvih osmih mesecih se je tako število prihodov turistov iz Italije povečalo za 5 %, število prenočitev pa za 4 %. Vir: TourMIS oktober 2009, obdelava podatkov STO, *podati od januarja do junija/julija/avgustak

Slika 11: Rast št. prihodov in prenočitev turistov iz Italije, 2009 prenočitev turistov iz Italije, 2009

Nemčija Turisti iz Nemčije so v mesecu avgustu ustvarili za 7 % manj prihodov in le 2 % manj prenočitev kot v enakem obdobju lanskega leta. To pomeni povečanje njihovega števila v primerjavi s preteklimi meseci, izjemi sta meseca april in junij, ko smo beležili upad nemških turistov za več kot 10 %. Tako je število prihodov nemških turistov, kot tudi število njihovih prenočitev v osmih mesecih leta upadlo za 12 %. Slika 9: Rast št. prihodov in prenočitev turistov iz Nemčije, 2009 Vir: SURS, obdelava podatkov STO

Slovenija se je, tudi po zaslugi povečanega obsega marketinških akcij, uspela v severni in severovzhodni Italiji pozicionirati kot privlačna za preživljanje kratkih počitnic, saj narašča število gostov, ki prihajajo v Slovenijo na kratke, dvoali trodnevne počitnice, tako imenovane »city breaks«. Prebivalci obmejnih pokrajin Slovenijo vse bolj dojemajo kot destinacijo, ki bi lahko zadovoljila njihova pričakovanja in potrebe, ob tem pa je še blizu in cenovno relativno dostopna. Ob tem se je letos v Italiji ponovno povečalo zanimanje za termalni turizem, kar postavlja dobro osnovo za ponudbo palete slovenskih proizvodov na italijanskem trgu.

Vir: SURS, obdelava podatkov STO Slovenska turistična organizacija

Raziskave in razvoj

www.slovenia.info/raziskave

4


November 2009

TURISTIČNO OGLEDALO

Slika 12: Rast prenočitev nemških turistov v izbranih državah, 2009

V osmih mesecih je bilo za 24 % manj prihodov in za 20 % manj prenočitev turistov iz Belgije. Najmanjše število turistov se beleži iz Luksemburga. V prvih osmih mesecih je število njihovih prihodov upadlo za 53 %, prenočitev je bilo še nekaj manj (-67 %). Statistični podatki iz avgusta nakazujejo, da se bodo turistični trgi Belgije, Nizozemske in Luksemburga izboljšali v drugi polovici leta. Slovenski turistični urad Benelux iz Bruslja je tako prepričan o veljavnosti turističnih napovedi iz začetka leta, ki so napovedovale, da bo prva polovica leta negativna, druga pa pozitivna. V letu 2009 se tako pričakuje indeks okoli 100.

Oddaljeni trgi Vir: TourMIS oktober 2009, obdelava podatkov STO, podatki od januarja do junija-avgusta

Med državami, za katere imamo na voljo podatke, najvišjo rast turistov iz Italije beležijo na Danskem, Norveškem in v Srbiji (Slika 12).

Benelux (Belgija, Nizozemska, Luksemburg) Turisti iz držav Beneluxa so v mesecu avgustu ustvarili za 6 % več prihodov in 10 % več prenočitev kot v enakem obdobju lani. V mesecu avgustu je bila v letu 2009 prvič zabeležena pozitivna rast turistov. V obdobju osmih mesecev je prirast števila turistov razumljivo še vedno negativen, tako na strani prihodov (-13 %) kot prenočitev (-12 %) (Slika 13).

Iz oddaljenih trgov beležimo v prvih osmih mesecih rast števila prihodov in prenočitev iz drugih držav Južne in Srednje Amerike (prihodi +11 %, prenočitve +23 %), Kitajske (prihodi + 6 %, prenočitve + 4 %), drugih azijskih držav (prihodi +6 %, prenočitve + 4 %) in iz Japonske. Iz Japonske beležimo najvišje povečanje prihodov (+19 %)in prenočitev (12 %). Slika 14: Rast št. prihodov in prenočitev turistov iz Japonske, 2009

Slika 13: Rast št. prenočitev turistov iz držav Beneluxa, 2009

Vir: SURS, obdelava podatkov STO

2.2. Slovenska naravna zdravilišča Slovenska naravna zdravilišča v prvih devetih mesecih opažajo pozitivne indekse. Zabeležili so za 1,7 % več prihodov gostov in za 1,8 % več prenočitev oziroma prenočitev oziroma, izraženo v številkah, 497.103 gostov in 2,172.662 prenočitev, kar zdravilišča še vedno predstavlja kot najuspešnejši zaokroženi turistični produkt v Sloveniji.

Vir: SURS, obdelava podatkov STO

Pozitivna rast prihodov in prenočitev v mesecu avgustu je zabeležena predvsem zaradi povečanega števila turistov iz Nizozemske. V avgustu je bilo turistov iz Nizozemske za 18 % več kot lani, njihovih prenočitev pa 21 %. V osmih mesecih je upad na strani prihodov za 5 %, na strani prenočitev pa 6 %. Iz Belgije smo v avgustu zabeležili 13 % manj turistov in 14 % manj prenočitev. Slovenska turistična organizacija

Med tujimi gosti so najštevilnejši gostje iz Italije (63.500 prihodov - 2 % več kot lani), ki so dosegli tudi za en odstotek več prenočitev in pri tem prvič prehiteli avstrijske goste, ki so vse do sedaj (tudi v preteklih letih) vedno dosegali največ prenočitev. Italijanski gostje so prispevali 228.836 prenočitev, kar predstavlja 27 % v skupnem deležu tujih nočitev (Slika 15).

Raziskave in razvoj

www.slovenia.info/raziskave

5


November 2009

TURISTIČNO OGLEDALO

Slika 15: Rast prenočitev v slovenskih naravnih zdraviliščih, januar - september 2009

ll. Trendi in napovedi 1. Napovedi za svet in Evropo Zadnji podatki in napovedi nakazujejo na počasen začetek konca gospodarske krize. Kljub temu je pričakovati, da bo imela kriza dolgoročne posledice na svetovno gospodarstvo predvsem zaradi nadaljevanja rasti stopnje brezposelnosti. Rast se bo v zadnjem četrtletju stabilizirala, nekatere države bodo celo beležile rast, tudi zaradi nižje osnove v zadnjih mesecih leta 2008. Nadaljeval se bo trend krajših počitnic bližje domu. Na povpraševanje bo vplivala tudi negotovost glede izbruha ptičje gripe, ki je že načela zaupanje do potovanj v nekatere destinacije. Tako za celotno gospodarstvo kot za turistično povpraševanje obstaja tveganje nadaljnjega padca rasti v obliki krivulje W.

Vir: SSNZ, obdelava podatkov STO

Avstrijci so po številu prihodov zopet na drugem mestu (54.156, padec se je glede na prejšnje mesece občutno znižal, vendar ostaja še vedno na ravni -3% ), prenočitev pa so ustvarili za 5 % manj kot lani (Slika 15). Slika 16: Delež prenočitev tujih turistov med tujimi turisti v slovenskih naravnih zdraviliščih, januar - september, 2009

UNWTO ohranja junijske napovedi rasti mednarodnega turističnega prometa, in sicer upad rasti med 4 in 6 % v letu 2009. Kljub temu, da nekatere regije beležijo rasti v zadnjih mesecih letošnjega leta, to ne bo zadoščalo za nadomestitev dosedanje izgube. Pričakuje se negativna rast za vse regije, razen za Afriko. Po ocenah OE bo število prihodov Nemcev, ki bodo v letu 2009 potovali izven svoje države, 5 % manjše kot leta 2008, leta 2010 pa naj bi se njihovo število povečalo za 3 %. Število Italijanov bi naj bilo letos prav tako za 5 % nižje kot lani, naslednje leto pa naj bi ostalo enako kot letos. Avstrijcev bi naj letos potovalo 6 % manj, v letu 2010 pa se pričakuje

1.1. Potovalne namere za 2010 Kar 60 % sodelujočih v raziskavi Europeans and Tourism 2009 (Evropska komisija, september, 2009) je izrazilo namero o potovanju v naslednjem letu. Med tistimi, ki so izrazili veliko verjetnost, da si bodo naslednje leto potovanje lahko privoščili, je bil najvišji delež mladih (72 %), izobraženih (74 %) in zaposlenih (74 %).

Vir: SSNZ, obdelava podatkov STO

Najbolj občuten padec pri prenočitvah še naprej beležimo pri gostih iz Hrvaške (- 17 %) in Nemčije (- 12 %), medtem ko so gostje iz Rusije prispevali 5 % več prenočitev kot v enakem obdobju lani. K zelo dobrim rezultatom letošnjega leta pa so nedvomno največ prispevali gostje iz Srbije in Črne gore, ki so zabeležili 35 % rasti pri prihodih in kar 50 % pri ustvarjenih prenočitvah. Jesenska bera je ob slabših rezultatih v septembru sicer že pokazala trend zmanjševanja obiskanosti in posledično nočitev (- 2,2 %) ter vplive gospodarske klime v državi, vendar kot pravijo na Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč, prve napovedi za oktober kažejo, da se je trend ponovno obrnil v pozitivno smer, saj so bili nekateri centri predvsem ob vikendih polno zasedeni. Ob zelo intenzivnih trženjskih aktivnostih in naporih posameznih zdravilišč na Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč pričakujejo, da bodo rezultati do konca leta ostali v okvirih sedanjih in ne bo pridobili negativnega predznaka. Slovenska turistična organizacija

Le v petih državah so anketiranci izrazili močno namero, da si bodo potovanje lahko privoščili: Danska (74 %), Finska (65 %), Luksemburg (58 %), Švedska (57 %) in Nizozemska (55 %). V Latviji (9 %), Bolgariji, Madžarski in Romuniji (pri vseh) 12 %, Malta in Litva po 15 % so imeli najnižji delež anketirancev, ki si bodo potovanje v prihodnjem letu lahko privoščili. V Sloveniji je tako odgovorilo 34 % anketiranih, enak delež kot v Nemčiji, v Avstriji je bil ta delež nekoliko višji (47 %), v Italiji pa nekoliko nižji (24 %). Da si počitnic ne bo moglo privoščiti, pa je odgovorilo 14 % anketirancev iz Slovenije in Italije, 16 % nemških in 7 % avstrijskih anketirancev. 32 % nemških, 27 % avstrijskih, 20 % slovenskih in 18 % italijanskih gostov izraža namero, da bo v letu 2010 imelo dopust, na katerem bodo zaporedoma prenočili več kot 13 krat. Namera po krajših potovanjih ni tako izrazita, kar se lahko razloži s potovalnimi navadami običajnih posameznikov, ki se za krajša potovanja z manj nočitvami odločajo bolj spontano in v zadnjem trenutku.

Raziskave in razvoj

www.slovenia.info/raziskave

6


November 2009

TURISTIČNO OGLEDALO

Tako je le 10 % avstrijskih, 6 % slovenskih in italijanskih ter 4 % nemških anketirancev izrazilo namero po dopustovanju v dolžini 1-3 nočitev v letu 2010.

Slika 17: Štirimesečni ITZ za Slovenijo in UNWTO ITZ za svet

2. Napovedi za Slovenijo Zaradi posledic mednarodne gospodarske in finančne krize letos pričakujemo 7,3-odstotni realni padec BDP-ja. Upad gospodarske aktivnosti v letu 2009 je ob veliki vpetosti slovenskega gospodarstva v mednarodne trgovinske tokove predvsem posledica močnega upada izvoza blaga in storitev , ki se bo letos skrčil za skoraj 18 % Tabela 1: Aktualni gospodarski podatki 2009

2010 2011 Jesenska napoved 2009 Napoved Napoved Napoved BDP (realni, %) Stopnja registrirane brezposelnosti Inflacija, konec leta

-7,3

0,9

2,5

9,1

10,6

10,9

1,9

2,0

2,7

Vir: UMAR, Ekonomsko ogledalo, september 2009, str. 33

Vir: ITZ, 2009-3 Ocene parametrov linearne regresijske funkcije za mednarodne turistične prihode za Slovenijo, Evropo in svet so negativne, oceni parametra za Evropo in svet pa sta manjši od ocene za Slovenijo. Zato sklepamo, da je bila negativna rast mednarodnih turističnih prihodov v Sloveniji nižja kot v Evropi in svetu (Slika 18). Slika 18: Linearni trendi mednarodnih turističnih prihodov na ravni Slovenije, Evrope in sveta - mesečni indeksi, sept. 2007apr. 2009 (enako obdobje predhodnega leta = 100)

Ob počasnem okrevanju v najpomembnejših trgovinskih partnericah Slovenije in šibkih impulzih pri domačem povpraševanju bo gospodarska rast v letu 2010 skromna. Po pričakovanjih se bo BDP realno povečal za 0,9 %, kar bo pod močnim vplivom predpostavljenega skromnega okrevanja v mednarodnem okolju (UMAR, Ekonomsko ogledalo, september 2009). Za leto 2009 pričakujemo 1% upad števila turistov in njihovih prenočitev, v letu 2010 pa enako število domačih turistov in povečanje števila tujih turistov med 1 in 2 % glede na leto 2009. Vir: ITZ, 2009-3

3. Indeks turističnega zaupanja* Primerjalna analiza ocen in napovedi panela slovenskih turističnih strokovnjakov in panela UNWTO za svet za sept. 2007 -avg. 2009 kaže, da so strokovnjaki na svetovni ravni bolj pesimistični pri napovedih prihodnjega indeksa turističnega zaupanja ob upoštevanju omejitev za obdobja, ki bi lahko veljala za predkrizna. Manjši vpliv krize kaže tudi ocena obdobja maj -avg. 2009 v šestem krogu anketiranja, napoved za obdobje sept. -dec. 2009 pa je za 5 ITZ točk nižja kot na svetovni ravni, kar lahko nakazuje, da bo okrevanje v slovenskem turizmu relativno počasnejše kot na drugih trgih (Slika 17). Primerjava mesečnih indeksov mednarodnih turističnih prihodov na slovenski, evropski in svetovni ravni v obdobju sept. 2007 -apr. 2009 (glede na enako obdobje predhodnega leta) kaže manjši negativni vpliv gospodarske krize na slovenski turizem kot na evropski in svetovni turizem (Slika Slovenska turistična organizacija

Po mnenju anketiranih strokovnjakov predstavlja pričakovani upad kratkih potovanj nevarnost za slovenski turizem. Priložnost pa lahko predstavlja osredotočenost na bližnje trge. Pozitivne napovedi za prihodnje štirimesečno obdobje so turistični strokovnjaki utemeljili z naslednjimi navedbami: 1. boljša gospodarska situacija (okrevanje gospodarstva v Nemčiji in Franciji); 2. dvig povpraševanja zaradi posezonskih cen; 3. individualizacija in prilagojenost turistične ponudbe; *Indeks turističnega zaupanja izračunava Svetovna turistična organizacija (UNWTO) od leta 2003. Indeks meri mnenje strokovnjakov o pretekli uspešnosti turizma in njihova kratkoročna pričakovanja o uspešnosti turizma. Zaupanje v razvoj slovenskega turizma meri slovenski Indeks turističnega zaupanja, ki ga preračunava Inštitut za turizem Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani v sodelovanju s STO.

Raziskave in razvoj

www.slovenia.info/raziskave

7


November 2009

TURISTIČNO OGLEDALO

4. povečano trženje in promocija, iskanje tržnih niš; 5. drugo (razvoj trajnostnega in eko turizma; dobro sodelovanje.

III. Konkurenčnost turističnega gospodarstva EU

Nekatere nevarnosti, ki čakajo slovenski turizem v prihodnjem štirimesečnem obdobju pa so po mnenju anketiranih:

EU je s približno 380 milijoni mednarodnih turističnih prihodov v letu 2007 ustvarila 42 % skupnega števila mednarodnih prihodov na svetu oz. za 55 milijonov več kot leta 2000. Kar 70 % mednarodnih prihodov v EU so predstavljali rezidenti EU, preostalih 30 % pa nerezidenti EU, predvsem iz Severne Amerike in Azijsko-pacifiške regije. Poleg mednarodnih turističnih prihodov so rezidenti EU predstavljali tudi 700 milijonov domačih prihodov v letu 2007.

1. vprašljivo nadomeščanje upada mednarodnega turizma z domačim turizmom zunaj sezone; 2. visoka cenovna konkurenca med turističnimi ponudniki; 3. manjša realizacija organiziranih programov turističnih operaterjev; 4. pomanjkanje strukturiranega razvoja destinacij; 5. drugo (manjše število kratkih jesenskih počitnic; nižanje izdatkov za poslovna potovanja in kongresni turizem; pandemija gripe; neugodni menjalni tečaji; slabe vremenske razmere itd.).

4. Globalni trendi (Forum for the Future, 2009) Podnebne spremembe, rast prebivalstva, pomanjkanje goriva in drugih virov bo pomenilo posledice na način, čas in kraj potovanja ter bo v naslednjih desetletjih preoblikovalo turistično industrijo. Prihodnost je težko napovedovati, med bolj verjetne trende, ki bodo vplivali na turizem, pa zagotovo spadajo naslednji: 1. Podnebne spremembe bodo imele različne vplive na različnih območjih sveta. Študija KPMG (Climate changes your business, KPMG, 2008) je uvrstila transport in turizem med najmanj pripravljene sektorje in hkrati najbolj izpostavljene tveganjem, povezanim s podnebnimi spremembami. 2. Suša in pomanjkanje vode - do leta 2025 naj bi skoraj 2 mrd ljudi živelo na območjih z absolutnim pomanjkanjem vode (FAO,UN, 2007). 3. Naraščanje števila turistov - do 2020 se bo število ljudi povzpelo na 8 mrd, rast srednjega razreda v Kitajski in Indiji bo vplivala na prerazporeditev turističnih tokov. 4. Cene virov - posledice podnebnih sprememb in staranja prebivalstva bodo privedle do povišanja cen hrane, gradbenih materialov in energije. 5. Staranje prebivalstva - prišlo bo do novega trga, ni pa nujno, da bo potovanje za to ciljno skupino finančno dostopno. 6. Politična nestabilnost in regionalni konflikti ter terorizem se bodo povečali zaradi naraščanja prebivalstva, omejenih virov in podnebnih sprememb. Manj verjetne so napovedi, kako bodo ljudje gledali na mobilnost in dejansko spremenili vedenje zaradi svojih pogledov na okolje ter kako bodo vladni ukrepi vplivali na obseg potovanj in na kakšni ravni se bodo izvajali (državni, EU ali globalni). Po nekaterih ocenah naj bi se cene letalskih prevozov za petkrat povečale, če bi morali letalski prevozniki plačevati za okoljske stroške. Slovenska turistična organizacija

Čeprav bo širše »evropsko območje« verjetno izgubilo tržni delež v korist drugih svetovnih regij, pa napovedi UNWTO kažejo, da se bo število mednarodnih turističnih prihodov v dveh desetletjih (2000 -2020) skoraj podvojilo. Evropska komisija je septembra 2009 objavila Študijo o konkurenčnosti turističnega gospodarstva EU. Turistično gospodarstvo je zelo kompleksna panoga z zelo razdrobljeno verigo vrednosti. V študiji je bilo ugotovljeno, da v nastanitvenem sektorju in v sektorju organizacije turističnih potovanj deluje približno 340.000 podjetij, ki so leta 2006 zagotavljala delovna mesta za skoraj 2,8 milijona oseb. To predstavlja 1,2 % skupne zaposlenosti v EUsedemindvajseterici. Oba sektorja sta ustvarila promet v višini približno 290 milijard EUR. Ker več kot 90 % teh podjetij zaposluje manj kot 10 oseb, tvorijo »mikropodjetja« hrbtenico te panoge. Turistično gospodarstvo EU je postalo zelo pomemben sektor evropskega gospodarstva kot celote. V zadnjem desetletju je število ustvarjenih delovnih mest v turističnem gospodarstvu EU presegalo povprečje gospodarstva EU kot celote. V letu 2006 je celotni realizirani prihodek turizma v EU 586 milijarde EUR, kar pomeni 5 % skupnega BDP EU-27. Za evropski turistični sektor je na splošno značilna nizka stopnja produktivnosti. Poleg tega je razmerje dodane vrednosti v bruto domačem proizvodu (BDP) v turističnem sektorju industrijskih držav države obrnjeno navzdol. Druge industrijske in gospodarske panoge spadajo med bolj produktivne sektorje, zato rastejo hitreje. Slika 19: Povprečna stopnja zasedenost v nastanitvah

Vir: Study on the Competitivnes of EU tourism industry, str. 53

Raziskave in razvoj

www.slovenia.info/raziskave

8


November 2009

TURISTIČNO OGLEDALO

Študija navaja na osnovi preučitve števila dejavnikov prednosti in slabosti EU-turistične industrije v letu 2009. Med prednostmi izpostavlja odličen ugled Evrope kot turistične destinacije, raznolikost, visoko kakovost atrakcij, visoko razvito turistično infrastrukturo, turizem kot motor rasti in ustvarjalec mest tudi za manj usposobljene ljudi, varnost in stabilnost regije itd. Med slabostmi pa navaja visoko sezonsko izkoriščenost infrastrukture in delovne sile, starost turistične infrastrukture, neučinkovito trženje Evrope kot turistične destinacije, razdrobljenost in pomankljivo koordiniranost verige vrednosti, nizko produktivnost dela, slab ugled sektorja kot delodajalca, nizko inovacijsko sposobnost, pomanjkanje kakovstnih podatkov o turizmu, neprožnost v obvladovanju fluktuacij v povpraševanju ter zrelost EU kot emitivnega trga. Ambicija evropskega turističnega gospodarstva je »okrepiti turistično gospodarstvo, da bi to postalo dinamičen in vzdržen sektor, ki želi vsem svojim strankam zagotoviti visokokakovostno potovalno izkušnjo po uravnoteženi ceni/ sorazmerno s kakovostjo.« Študija opozarja na pričakovane spremembe v družbi, ki vedno bolj vplivajo na turistično povpraševanje. Ti t.i. megatrendi so globalizacija, demografske spremembe, dostopnost informacij, ekonomika doživetij, oblikovanje po meri, skrb za trajnostni razvoj, zdravje in dobro počutje ter poslovni modeli z nizkimi stroški. Zgornji trendi podajajo okvir in bolj ali manj vplivajo na bistvene izzive za turistično gospodarstvo. Ti so: 1. okrepitev turističnega gospodarstva EU kot visoko kakovostnega storitvenega sektorja; 2. boljša umestitev Evrope kot glavne turistične destinacije na svetu; 3. vključitev turističnega gospodarstva v gospodarstvo znanja; 4. trajnostni razvoj turizma EU; 5. vključitev turističnega gospodarstva v gospodarstvo znanja; 6. trajnostni razvoj turizma EU;

Podjetja, panožna združenja in vlade morajo združiti moči na vseh ravneh, da zagotovijo redno izmenjavo in analizo pomembnih tržnih informacij. Drugi ukrep pa se nanaša na zagotavljanje zadostnega dostopa do finančnih sredstev. Glede na izrazito nenaklonjenost tveganju, značilno za naložbeni profil finančnih ustanov v težkih gospodarskih razmerah, bi bili potrebni ukrepi na vladni ravni, ki bi podjetjem zagotovili zadostno finančno podporo za (nadaljnji) razvoj v smeri podjetniško naravnanih in inovativnih podjetij, ki jih turistična panoga EU tako zelo potrebuje. Več si preberite v povzetku in celotni študiji na spletni strani: www.slovenia.info/raziskave.

IV. Primerjava cen in prihodkov v mestih V raziskavi Prices and Earnings (UBS, 2009) so se v mednarodni primerjavi 95-ih izdelkov in 27-ih storitev v 73tih svetovnih mestih kot najdražja mesta izkazala Oslo, Zürich, Kopenhagen, Ženeva in Tokio. Košarica preučevanih izdelkov in storitev je v izbranih mestih v Vzhodni Evropi za 35 % cenejša kot v izbranih mestih Zahodne Evrope. Ljubljana se je uvrstila na 40. mesto z 48,2 % nižjimi cenami kot jih ima prvouvrščeno mesto Oslo. V primerjavi cen obeda v restavraciji, nastanitve v hotelu s tremi ali petimi zvezdicami (vključen zajtrk), cen storitev (košarica 27 storitev) ter kratkega oddiha v mestu (košarica* vključuje desetih različnih storitev), v izbranih mestih (slika 20), izstopa Tokio kot tudi sicer eno najdražjih mest, preučevanih v raziskavi (Slika 20). Slika 20: Povprečne cene navedenih storitev v izbranih mestih v letu 2009

Za soočenje s šestimi ključnimi izzivi predlagajo ukrepe na petih pomembnih področjih: 1. podpori turističnemu povpraševanju; 2. spodbujanju inovacij in podjetništva; 3. učinkovitejši rabi razpoložljivih virov; 4. zagotavljanju trajnostnega razvoja turizma ter 5. zagotavljanju spodbud za panogo. Posledice gospodarske krize so zelo občutne v različnih turističnih segmentih (na primer poslovna potovanja) in turističnih tokovih. Zato bi bilo v kratkoročnem obdobju treba posvetiti pozornost predvsem dvema ukrepoma. Prvi se nanaša na obveščenost tržnih udeležencev. Zaradi hitrega spreminjanja razmer v poslovnem okolju so pravočasni podatki in tržne informacije ključnega pomena.

Slovenska turistična organizacija

Vir: Prices and Earnings, USB, 2009

*Košarica med drugim vključuje: prenočitev za dva v hotelu s petimi zvezdicami, večerjo in steklenico vina za dve osebi, vožnjo z taksijem, najem avtomobila za 100 km vožnje, dve karti za v gledališče, uporabo mestnega in primestnega javnega prevoza, in manjše storitve, kot recimo telefonski klici itd.)

Raziskave in razvoj

www.slovenia.info/raziskave

9


November 2009

TURISTIČNO OGLEDALO

V Ljubljani obed v restavraciji s tremi hodi (predjedjo, glavno jedjo in sladico) brez vštete pijače znaša 28$, kar je najnižje med izbranimi mesti. V Sofiji in tudi na Dunaju takšen obed stane 31$. Stroški bruto plače kuharja na letni ravni so v izbranih državah najvišji na Dunaju (48,800$). Sledi Milano, kjer kuharji na teden v povprečju opravijo 40h. Čeprav so v Sofiji cene obeda s tremi hodi na primerljivi ravni z večino drugih mest, so plače kuharjev bistveno nižje. Na letni ravni kuhar v Sofiji za 43-urni delovni teden v povprečju zasluži 9,800$ (Slika 21). Slika 21: Bruto plača kuharja na letni ravni v izbranih prestolnicah v letu 2009

Vir: Prices and Earnings, USB, 2009, str. 40

Med izbranimi mesti imajo najvišje plače v Kopenhagnu, v Zürichu, Ženevi, New Yorku in Oslu. Ljubljana se uvršča na 33. mesto, za Lizbono, ki je 32. Zanimiva analiza višine plač je tudi primerjava s številom ur, ki jih mora zaposleni, s povprečno plačo v posameznem mestu, opraviti za nakup iPod nano (8 GB prostornine). V Ljubljani zaposleni za nakup iPod nano dela 32 ur oziroma štiri osemurne delavnike. V Zürichu ali New Yorku je potrebno delati 9 ur, v Kopenhagnu 11 ur, v Lizboni 19,5 ure, v Helsinkih pa 12,5 ure. Več o raziskavi lahko preberete na www.slovenia.info/ raziskave.

VI. Vpliv podnebnih sprememb na turizem Podnebne spremembe so nov izziv, ki prinaša globalnemu turizmu več tveganja kot priložnosti ter napoveduje regijsko, sezonsko in produktno prerazporeditev turističnih tokov. Turizem bo čutil posledice podnebnih sprememb, saj podnebje pomembno vpliva na izbiro kraja, časa in vrste počitnic ter določa turistično infrastrukturo in ponudbo. Za razliko od drugih kriz v preteklosti, ki so prizadele turizem (terorizem, SARS, vojna na Bližnjem vzhodu), gre pri podnebnih spremembah za dolgoročni vpliv na atraktivnost določenih regij.

Slovenska turistična organizacija

Podnebne spremembe bodo vplivale na turizem na naslednje načine: 1. neposredno (višja temperatura, pomanjkanje vode itd.); 2. posredno prek vplivov na okolje (npr. sprememba biodiverzitete); 3. skozi politike, ki vplivajo na turistično mobilnost (davek na emisije itd.); 4. prek širših družbenih in okoljskih sprememb (npr. naraščajoča revščina, spremembe življenjskega stila itd.). Raziskave kažejo, da postajajo potrošniki vedno bolj okoljsko ozaveščeni. Vedno večje število jih pri odločanju o počitnicah upošteva ravnanje ponudnikov v destinaciji z okoljem ter vpliv potovanja na okolje. Ključno postaja razumevanje odnosa med osebnimi vrednotami potrošnikov in njihovimi dejanskimi zelenimi potovalnimi odločitvami (raziskati t.i. Green Market Gap). Turisti v naslednjih letih ne bodo potovali manj, bodo pa želeli več informacij o vplivu njihovega potovanja na okolje in se skladno s tem odločali za potovanje. Treba je natančno in podrobno proučiti odnos med podnebnimi spremembami in turizmom: kako bodo podnebne spremembe vplivale na turizem, na njegovo ponudbo in povpraševanje, kako in koliko turizem prispeva k podnebnim spremembam in kako blažiti posledice podnebnih sprememb v turizmu (predvsem transport in nastanitve) ter kako turistično ponudbo v podjetjih in destinaciji prilagajati podnebnim spremembam. Nastajajo trajnostno usmerjene, zelene destinacije, prav tako pa tudi organizatorji potovanj razvijajo zelene standarde. Nastajajo številna partnerska združenja agencij, hotelov ipd., katerih cilj je ozaveščanje o pomenu blaženja in prilagajanja podnebnim spremembam, izobraževanje in pomoč prizadetim. Ključni organizatorji potovanj iz Velike Britanije (TUI, Thomas Cook itd.) so na osnovi preučitve vrste scenarijev prihodnosti, podpisali skupno vizijo trajnostnega turističnega poslovanja, na osnovi katere bodo skupaj z vlado razvili ukrepe za vključitev celotne industrije v razvoj trajnostnega turizma. Potrebno bi bilo ukrepati predvsem na treh ključnih področjih: na področju razvoja zelenega turizma*oz.

trajnostnih, zelenih destinacij (ključno je sodelovanje med turistično industrijo in lokalnimi oblastmi v destinaciji), na področju inovacij zniževanja CO2 v turizmu in na področju povečevanja trga trajnostnega turizma s spodbujanjem promoviranja koristi zelenega turizma potrošnikom.

*Zeleni turizem (Green Tourism) zaobjema vse poglede trajnostnega razvoja, ki temelji na štirih osnovnih principih (UNWTO): okoljski, družbeni, gospodarski in podnebni (t. i. »quadraple bottom line« trajnostnega turizma) ter korporativni družbeni odgovornosti (corporate social responsibility, CSR).

Raziskave in razvoj

www.slovenia.info/raziskave

10


November 2009

TURISTIČNO OGLEDALO

V raziskavi Europeans' attitudes towards climate change (Stališča prebivalcev EU do podnebnih sprememb), ki jo je Evropska komisjia izvedla v prvih dveh mesecih letošnjega leta, je 61 % anketiranih iz Slovenije (enak delež kot na Malti in na Madžarskem) menilo, da so podnebne spremembe najresnejši problem, s katerim se trenutno sooča svet. Uvrščamo se na osmo mesto med 27. državami EU. Višje, na 5. in 7. mesto, se uvrščata Nemčija (s 65 %) in Avstrija (s 63 %). Na prvem mestu je Švedska s 83 % anketiranih. Hrvaška in Italija, sta s 46 % oz. 41 % uvrščata pod povprečje EU, ki znaša 50 %. Italija se uvršča na 23. mesto.

VII. Tekoče raziskave V nadaljevanju navajamo raziskave STO ter nekatere zanimive študije drugih institucij, objavljene v letu 2009 na www. slovenia.info/raziskave.

Indeks turističnega zaupanja 3 Objavljamo tretje poročilo Indeksa turističnega zaupanja v letu 2009. Slovenski turistični sektor je v obdobju maj -avg. 2009 posloval boljše, kot je bilo pričakovano, saj je ocena višja od napovedi. V preteklih krogih anketiranja so bile napovedi vedno bolj optimistične od ocen. Slovenski turistični menedžerji so bili torej pri napovedih premalo pesimistični. Šesti krog anketiranja pa kaže drugačno sliko, saj so ocene prvič višje od napovedi.

Da so podnebne spremembe zelo resen problem, je menilo 83 % anketiranih iz Slovenije (slika 22). Višji delež tistih, ki se strinjajo z omenjeno trditvijo je mogoče najti le še na Cipru (92 %) in v Estoniji (94 %). Na ravni EU je takšnih anketiranih, ki pravijo, da so podnebne spremembe zelo resen problem, 67 %. Slika 22: Odnos anketirancev iz Slovenije do podnebnih sprememb

Analiza povpraševanja turizma v Sloveniji

kulturnega

Analiza turistične wellness-ponudbe v Sloveniji Raziskava preučuje stanje welllness-ponudbe v Sloveniji. Pridobljene informacije so koristne za nadaljnje aktivnosti na področju oblikovanja in trženja slovenske turistične wellness-ponudbe.

Več o zelenem turizmu na: www.slovenia.info/zeleniturizem

Slovenska turistična organizacija

elementih

Raziskava ugotavlja potrebe in hotenja potencialnih gostov kulturnega turizma v Sloveniji. Raziskava predstavlja temelj za oblikovanje ključnih smernic kulturnega turizma.

Vir: Europeans' attitudes towards climate change, julij 2009

V raziskavi Europeans and Tourism 2009 (Evropska komisija, september 2009) je bilo ugotovljeno, da okoljske dileme niso vplivale na večino anketirancev pri njihovih odločitvah glede dopustovanja v letu 2009. Vprašanja glede okolja so se dotaknila in vplivala na izbiro dopusta pri 31 % anketiranih. 11 % anketiranih državljanov EU pa je menilo, da bodo okoljska vprašanja vplivala na njihove odločitve glede potovanj v prihodnosti. Pri načrtovanju potovanj okoljska vprašanja že sedaj najbolj upoštevajo na Portugalskem (58 %), v Romuniji (51 %) in Bolgariji (48 %). V Italiji je takšnih 46 %, v Avstriji 43 %, v Nemčiji 36 % in v Sloveniji 35 % anketiranih.

po

Raziskave in razvoj

www.slovenia.info/raziskave

11


November 2009

TURISTIČNO OGLEDALO

Poročila drugih institucij Na spletnih straneh STO najdete tudi: 1. študije ETC-ja o Kitajski, Rusiji in Indiji (ETC). 2. študija Prices and Earnings (UBS). 3. Študija o konkurenčnosti turističnega gospodarstva EU (EC). 4. Raziskava European's attitudes towards climate change (EC). Več informacij o turističnem prometu najdete na www. slovenia.info/raziskave.

Kmalu na voljo 1. Raziskava o percepciji zelenega turizma med menedžerji v slovenskih turističnih podjetjih (STO). 2. Raziskava o percepciji zelenega turizma med tujimi turisti v Sloveniji (STO). 3. Raziskava med turisti v specializiranih pohodniških hotelih (STO). 4. Anketa o tujih turistih v Sloveniji v letu 2009 - vplivi krize na obnašanje turistov v Sloveniji (SURS v sodelovanju s STO).

Kratice BDP

Bruto domači prozvod

BS

Banka Slovenija

ETC

European Travel Commission

EC

European Commission

ITZ

Indeks turističnega zaupanja

OE

Oxford Economics

STO

Slovenska turistična organizacija

SURS

Statistični urad RS

TourMIS

Marketing-Information-System for tourism managers

UNWTO

World Tourism Organisation

UMAR

Urad RS za makroekonomske analize in razvoj

WEF

World Economic Forum

Slovenska turistična organizacija

Raziskave in razvoj

Oddelek za raziskave in razvoj Slovenska turistična organizacija Dunajska 156, 1000 Ljubljana Tel.: 01 5891 860 e-pošta: raziskave@slovenia.info Http://www.slovenia.info/raziskave Http://www.slovenia.info/razvoj

www.slovenia.info/raziskave

12


Turisticno ogledalo 2