Page 1

20 LET TURIZMA SAMOSTOJNE SLOVENIJE Analiza slovenskega turizma od leta 1991 do 2010 www.slovenia.info

20 let turizma samostojne Slovenije

1


Slovenska turistična organizacija (STO) Dimičeva 13, 1000 Ljubljana E-pošta: research@slovenia.info http://www.slovenia.info/rr

Naročnik: Slovenska turistična organizacija (STO) 20 let turizma samostojne Slovenije: Analiza slovenskega turizma od leta 1991 do 2010 Izdelava poročila: Fakulteta za turistične študije Portorož – Turistica Avtorji: Za izvajalca: mag. Tomi Brezovec, dr. Aleksandra Brezovec, Tanja Planinc, Žana Čivre Za naročnika: Polona Černič, Maša Puklavec Recenzija: Boris Bajželj Lektoriranje: Prevajalska agencija Julija d.o.o. Fotografije: Arhiv STO Oblikovanje: Terminal Studio d.o.o. Datum izdaje: december 2011

2

20 let turizma samostojne Slovenije


PREDGOVOR Na novih dvajset uspešnih let slovenskega turizma! Slovenija v letu 2011 obeležuje 20-letnico samostojnosti. V Slovenski turistični organizaciji smo ob tej priložnosti pripravili publikacijo, s katero smo želeli osvetliti zgodbo o dvajsetih letih slovenskega turizma, ki postaja vse pomembnejša panoga slovenskega gospodarstva. Temu v prid govorijo številke, ki smo jih zabeležili v kratki zgodovini od osamosvojitve naprej. Od osamosvojitve je turizem v Sloveniji v primerjavi z gibanji na evropski ravni nadpovprečno rasel in se razvijal. Skupna rast števila turistov se je povečala za več kot 100 odstotkov. Turizem danes s 40 odstotki predstavlja najpomembnejši sektor v izvozu storitev, v skupni delež slovenskega BDP prispeva 12-odstotni delež ter vključuje 12 odstotkov zaposlenih. Zgodbo o uspehu potrjuje tudi kontinuirano vzpenjanje na lestvici svetovne turistične konkurenčnosti. V turizmu pa gre več kot zgolj za številke, saj gre za dejavnost, v kateri so pomembni ljudje in njihove zgodbe. Turizem je treba v prvi vrsti razumeti kot dejavnost, ki bogati življenja prebivalcev države in doživetja turistov. Ugodno vpliva na drugo gospodarstvo, povečuje ugled države in postaja pomemben promotor trajnostnega razvoja. V Slovenski turistični organizaciji se zavedamo, da vse pomembnejša vloga turizma s seboj prinaša tudi veliko odgovornost. V prvi vrsti odgovornost za povečevanje prepoznavnosti Slovenije na ciljnih trgih in odgovornost za oblikovanje atraktivne turistične ponudbe, ki presega pričakovanja turistov. Imamo srečo, da je Slovenija turistična destinacija, ki sodobnemu turistu lahko veliko ponudi. Imamo edinstvene naravne in kulturne vire, znanje in produkte za dobro počutje in zdravje − natanko to, po čemer povpraševanje na globalnem trgu strmo narašča. Pomembno je tudi, da smo se v zadnjih letih v slovenskem turizmu zavezali k trajnostnemu razvoju kot edini razvojni alternativi. Zato trdno verjamem, da se zgodba o uspehu slovenskega turizma lahko nadaljuje tudi v prihodnjih dvajsetih letih. Hkrati z nastajanjem te publikacije smo pripravljali novo strategijo razvoja in trženja slovenskega turizma. Pred nami je težko obdobje z napovedanimi umiritvami rasti mednarodnega turizma. Konkurenčnost na globalnem trgu se zaostruje in prinaša nove izzive. Skupaj z gospodarstvom smo oblikovali ključne strateške usmeritve in definirali ključne ovire na poti do bolj konkurenčnega turizma. In v odpravo teh moramo usmeriti prihodnjo – usklajeno in združeno − energijo javnega in zasebnega sektorja. Prepričana sem, da bomo vsi, ki sta nam zaupana razvoj in trženje slovenske turistične ponudbe, znali nadgraditi uspehe preteklih dvajsetih let in prepoznati izzive, ki jih prinaša prihodnjih dvajset let.

Mag. Maja Pak direktorica Slovenske turistične organizacije

20 let turizma samostojne Slovenije

3


4

20 let turizma samostojne Slovenije


KAzalo 1. 2.

2.1 2.2

2.2.1 2.2.2 2.2.3 2.2.4 2.2.5

Oris stanja turistične dejavnosti in analiza razvoja slovenskega turizma v obdobju 1990–2010

6

Pregled turističnega prometa v obdobju 1991–2010

7

Metodološka pojasnila Razvoj turističnega prometa v Sloveniji Pregled turističnega povpraševanja v Sloveniji

7 8

8 19 21 30 32

Pregled turizma po statističnih regijah Pregled turizma po vrstah krajev Podatki po občinah Obiskanost turističnih znamenitosti in igralnic

2.3

Prihodki iz naslova turizma

34

3.

Razvoj turistične ponudbe

37

3.1 3.2 3.3 3.4

4.

4.1 4.2 4.3 4.4 4.5 4.6

5.

5.1 5.2

Turistična ponudba po osamosvojitvi (1991–2000) Turistična ponudba z novim tisočletjem (2001–2010) Konkurenčnost slovenskega turizma Okoljska usmerjenost slovenskega turizma

37 38 39 40

Organiziranost v turizmu

44

Organiziranost javnega sektorja na področju turizma Slovenska turistična organizacija Organiziranost zasebnega sektorja Razvoj društvene dejavnosti Zakonodaja in strateški dokumenti na področju turizma Razvoj izobraževanja v turizmu

45 46 48 49 49 51

Razvoj trženja

54

Strateški dokumenti trženja slovenskega turizma Tržne znamke Slovenije kot turistične destinacije

54 54

6.

Sklepne misli

58

7.

Priloge

60

7.1 7.2 7.3 7.4

Podatki za Slovenijo Podatki po vrstah krajev oziroma po vrstah občin Obiskanost turističnih znamenitosti Slovenski turistični forumi 1995–2010

60 65 68 71

20 let turizma samostojne Slovenije

5


1.

Oris stanja turistične dejavnosti in analiza razvoja slovenskega turizma v obdobju 1990–2010

Leta 1991 je Slovenija kot samostojna država na svetovni turistični zemljevid na drobno, a poudarjeno izrisala svojih 20.273 kvadratnih kilometrov in 0,2 odstotka mednarodnih turističnih tokov. Malo za svet, veliko za Slovenijo. Turizem je v vseh teh letih ostal za Slovenijo relativno pomembna gospodarska dejavnost. Prispevek turizma v družbenem bruto produktu Slovenije se namreč giblje med 10 in 12 odstotkov, turistično in spremljevalno gospodarstvo pa (po različnih metodologijah) zaposluje tudi tak odstotek vseh zaposlenih v državi. Čeprav Slovenija na mednarodnem turističnem trgu nastopa kot samostojna država šele 20 let, ima slovenski turizem znatno daljšo tradicijo. Nekateri kraji na ozemlju Slovenije so se začeli načrtno ukvarjati z razvojem tujskega prometa oziroma turizma že v prvi polovici 19. stoletja (na primer Bled, Portorož, Rogaška Slatina). Slovenija se je s svojo mlado državnostjo ob koncu 20. stoletja tako znašla v svojevrstnem turističnem paradoksu nove turistične destinacije z več kot stoletno tradicijo. V preteklosti so namreč ti kraji na mednarodnem trgu nastopali pod okriljem, imenom in s tem nekakšno krovno znamko takratnih držav: avstro-ogrske monarhije, Kraljevine SHS, Kraljevine Jugoslavije, Kraljevine Italije, po drugi svetovni vojni in v času najbolj množičnega turizma pa kot del SFR Jugoslavije. Mednarodno turistično uveljavljanje Slovenije kot samostojne državne entitete je pred 20 leti zahtevalo napore, ki se sicer vlagajo v razvoj in promoviranje nove destinacije. Pričujoča analiza predstavlja strnjen pregled dogajanja v slovenskem turizmu v 20 letih samostojne države Slovenije, ki bi ga lahko razdelili na dve obdobji, ki sta odločilno zaznamovali razvoj slovenskega turizma. Slovenija je s svojo turistično ponudbo na srečo že tradicionalno gravitirala k razvitim emitivnim turističnim trgom, zato je tudi po osamosvojitvi nadaljevala prizadevanja za ohranitev obstoječih trgov. Pri tem seveda ni mogla ubrati premočrtne poti. Ob novih promocijskih prijemih se je moral slovenski turizem zaradi novih potreb na strani turističnega povpraševanja tudi repozicionirati, ob tem pa se spopasti tudi z internimi gospodarskopolitičnimi spremembami, ki so zahtevale svoj odsev v prestrukturiranju slovenskega turističnega gospodarstva, z njim pa tudi izobraževanja. Po letu 1995 se je povečala vloga države kot regulatorja v turizmu. Pripravljena je bila vrsta dokumentov, ki so začrtali smer razvoja turizma. Sprejeta je bila strategija razvoja turizma, začelo se je organizirano trženje Slovenije kot turistične destinacije pod okriljem Centra za turistično promocijo Slovenije, ustanovljena je bila prva visoka šola za turizem. Prvo obdobje, ki zajema čas od osamosvojitve do konca devetdesetih let 20. stoletja, je bilo obdobje premagovanja težav notranje gospodarske tranzicije ter premagovanja posledic izgube turističnega povpraševanja in pozicije na mednarodnem turističnem trgu. Težave s prepoznavnostjo nove države na evropskih in drugih trgih je najhitreje in najmočneje občutilo prav turistično gospodarstvo. V tem obdobju je bilo veliko dela in sredstev vloženih v promocijo države in obnovo osnovne infrastrukture. V prvem desetletju 21. stoletja pa je bilo več pozornosti usmerjene v konsolidacijo turističnega povpraševanja in ponudbe ter v prestrukturiranje in dvig kakovosti turistične ponudbe glede na trende in paradigmo trajnostnega razvoja. Leta 1995 sta stopila v veljavo zakon o igralništvu ter zakon o gostinstvu, sprejete pa so bile tudi splošne uzance v gostinstvu. Kategorizacija nastanitvenih obratov je bila uvedena 1997, leto kasneje pa je bil sprejet še zakon o pospeševanju turizma. Regulirano je bilo tudi delovanje agencij in turističnih vodnikov, Gospodarska zbornica Slovenije pa je leta 1999 začela izvajati postopke licenciranja za organizatorje turističnih potovanj in turistične vodnike. Prišlo je tudi do združevanja večjih podjetij, vlaganja v novo in do obnove obstoječe turistične infrastrukture. Tudi zakonodaja s področja turizma je bila deležna prevetritve. Nov krovni zakon je bil sprejet leta 2004, leta 2008 pa je bil sprejet nov pravilnik o kategorizaciji nastanitvenih objektov. V tem obdobju je zabeležena relativno dobra rast turističnega povpraševanja, ki je svoj vrh doseglo leta 2008 s tremi milijoni turistov in 9,3 milijona prenočitev. V primerjavi z letom 1991 je to povečanje števila turistov za 111 odstotkov, prenočitev pa za 82 odstotkov.

6

20 let turizma samostojne Slovenije


2.

Pregled turističnega prometa v obdobju 1991–2010

V pregledu turističnega prometa so prikazani fizični tokovi turističnega povpraševanja v obravnavanem obdobju. Predstavljeni so tako agregatni turistični tokovi na ravni države kot turistično povpraševanje v nekaterih pomembnejših občinah in turističnih krajih. Prikazan je tudi turistični obisk izbranih turističnih znamenitosti. Na ravni države je obseg turističnega povpraševanja prikazan tudi s finančnimi kazalniki. 2.1 Metodološka pojasnila Analiza turističnega prometa v 20-letnem obdobju od 1991 do 2010 sloni na uradnih podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) in Banke Slovenije (BS), ministrstev in drugih organizacij Republike Slovenije. V manjši meri so uporabljeni podatki WTTC ter posameznih turističnih podjetij in drugih organizacij. Statistični urad Republike Slovenije in Banka Slovenije sta najpomembnejši ustanovi, ki zbirata in objavljata podatke o obsegu turističnega prometa. Pri obeh institucijah je bila metodologija zajemanja podatkov o turizmu (v obdobju 1991–2010) večkrat spremenjena, zaradi česar je prišlo do preloma v časovni in posledično do neprimerljivosti (ali omejene primerljivosti) podatkov v celotnem obravnavanem obdobju. V nadaljevanju so predstavljene najpomembnejše spremembe pri zajemanju in objavljanju podatkov SURS-a in Banke Slovenije. a. Statistični urad Republike Slovenije Pri interpretaciji podatkov SURS-a je treba izpostaviti predvsem naslednje spremembe: Število gostov in prenočitev Leta 2010 je SURS spremenil dosedanji obseg zajemanja podatkov. Povečalo se je število poročevalskih enot, saj je SURS oblikoval širšo bazo na osnovi različnih virov in evidenc. Podatki so bili po novi metodologiji revidirani za nazaj do leta 2008, zato prihaja do razhajanj s podatki, zbranimi po stari metodologiji. Podatki, zbrani z novim pristopom, izkazujejo največje odstopanje navzgor v letu 2008, in sicer približno 11 odstotkov pri prihodih in prenočitvah tako domačih kot tujih gostov. V letih 2009 in 2010 so podatki po novi metodologiji prav tako višji, a razlika ne presega 1,6 odstotka. Struktura gostov Zaradi sprememb mej med državami ali sprememb v imenu posamezne države po letu 1991 je prišlo tudi do spremembe pri objavljanju podatkov o gostih in njihovih prenočitvah. Do leta 1991 so tako podatki o gostih z območja drugih republik nekdanje skupne države šteti med domače podatke, od leta 1992 pa med tuje. Podobno je bilo tudi pri nekaterih drugih državah. Tako so na primer do vključno leta 1992 navedeni podatki za Češkoslovaško, od leta 1993 pa ločeno podatki za Češko republiko in za Slovaško. V primeru ZR Jugoslavije se podatki od vključno leta 2005 objavljajo za področje Srbije in Črne gore skupaj, nato pa ločeno za vsako državo posebej. Pri objavi podatkov se je povečalo tudi število držav, za katere se objavljajo individualni podatki, ki so bili prej prikazani skupaj z drugimi državami. Tako so na primer prikazane posamezne baltiške države, Belorusija, Luksemburg, Ukrajina, Turčija in druge, ki so bile pred tem prikazane kot Druge evropske države. Nova metodologija je le minimalno vplivala na razmerje med domačimi in tujimi gosti, saj je v primerjavi s staro metodologijo delež domačih gostov za 0,5 odstotne točke višji leta 2008, kasneje pa je razlika manjša od desetinke odstotne točke. Vrsta krajev Pri podatkih, ki se nanašajo na vrste turističnih krajev, je prišlo do prve spremembe leta 2003, ko se je uvedla nova kategorija Mestne občine in opustila kategorija Drugi turistični kraji, ki se je združila s kategorijo Drugi kraji. Leta 2010 je prišlo do ponovne spremembe. Opustila se je razvrstitev po vrstah krajev, ki jo je nadomestila razvrstitev po vrstah občin (zdraviliške občine, gorske občine, obmorske občine, Ljubljana, mestne občine in druge občine). Ker se nekatere občine lahko razvrstijo v več omenjenih kategorij, so bile pri razvrstitvi sprejete nekatere izjeme. Natančna razvrstitev občin je objavljena na spletnih straneh Statističnega urada RS (Metodološka pojasnila).

20 let turizma samostojne Slovenije

7


Nastanitvene zmogljivosti Z letom 2001 se je spremenila razvrstitev zmogljivosti po vrstah nastanitvenih zmogljivosti. Opuščena je bila delitev na osnovne nastanitvene zmogljivosti, kamor so bili uvrščeni hoteli, penzioni, moteli, apartmaji, prenočišča in gostilne s prenočišči, ter na dopolnilne namestitvene zmogljivosti, v katerih so bili planinski domovi in koče, različni počitniški domovi, kampi, zasebne sobe in vse druge zmogljivosti. Leta 2003 je prišlo do ponovne spremembe, saj je bila uvedena dodatna delitev po kategorijah posameznih vrst nastanitvenih obratov (do 2009). Leta 2010 je SURS spremenil način zajemanja in objavljanja podatkov ter podatke revidiral za nazaj do leta 2008. Mesečni podatki o nastanitvenih zmogljivostih in turističnem prometu po novem zajemajo vse enote (polno zajetje), vendar v teh podatkih niso zajeti turistični nastanitveni objekti, ki imajo v svoji ponudbi manj kot 10 stalnih ležišč. Ta omejitev pa velja le za zasebne sobe, apartmaje in hiše, prenočišča, turistične kmetije ter delavske počitniške domove in apartmaje. Letni podatki pa zajemajo tudi enote, ki razpolagajo z manj kot 10 stalnimi ležišči; zato seštevek mesečnih podatkov o obsegu turističnega prometa ni enak letnemu podatku. Do leta 2009 je bilo pri prikazu nastanitvenih zmogljivosti na letni ravni prikazano stanje na dan 31. avgusta. Z letom 2010 pa je bil uveden prikaz zmogljivosti na letni ravni kot seštevek največjega števila ležišč, ki so bila pri posamezni enoti na voljo turistom vse leto. Podatki po občinah V 20 letih samostojne države je večkrat prišlo do spreminjanja števila občin. Od leta 1991 do 2010 se je število občin povečalo s 60 na 210. To je v nekaterih primerih vplivalo tudi na statistične podatke s področja turizma oziroma onemogočilo časovno primerjavo podatkov za občine, ki so izgubile ali pridobile dele ozemlja druge občine. Obiskanost izbranih turističnih znamenitosti Z letom 2008 se je zaključilo objavljanje podatkov o številu obiskovalcev posamezne znamenitosti, saj je bilo tako objavljanje v nasprotju z načeli statistike, ki ne dovoljuje razkrivanja podatkov posamezne poročevalske enote. Podatki so tako na voljo le za posamezne skupine turističnih privlačnosti skupaj (npr. muzeje, marine, igralnice). b. Banka Slovenije Pri podatkih Banke Slovenije (BS) je prišlo do preloma v časovni vrsti zaradi menjave valut. Podatki o turizmu, ki jih spremlja BS, so v evrih objavljeni od leta 1994. Pred tem obdobjem so podatki objavljeni v tolarjih oziroma v ameriških dolarjih. Do sprememb je prišlo še na nekaterih področjih, na primer v standardni klasifikaciji dejavnosti in sistemu izobraževanja, a te spremembe niso pomembneje vplivale na pričujočo analizo. Veliko podatkov je tudi časovno okrnjenih, saj nekatere institucije ne razpolagajo s podatki za celotno proučevano obdobje oziroma ti niso sistematično zbrani. V takem primeru so pri analizi uporabljeni in prikazani le dosegljivi oziroma posredovani podatki.

2.2 Razvoj turističnega prometa v Sloveniji Pri pregledu turističnega prometa je najprej prikazan pregled agregatnih turističnih tokov za Slovenijo, in sicer na letni in mesečni ravni, ki se nato nadaljuje s pregledom po tipologiji krajev in najpomembnejših turističnih občinah.

2.2.1 Pregled turističnega povpraševanja v Sloveniji Jugoslavija je v času množičnega turizma, značilnega za obdobje 1965–1985, razvijala predvsem obmorski turizem, ki je temeljil na cenenih počitniških paketih in masovnem trženju. Turistična sezona je bila kratka in skoncentrirana v poletnih mesecih. Slovenija s svojo kratko obalo takrat ni bila pomemben turistični dejavnik jugoslovanskega obmorskega turizma. Zdraviliški in gorski turizem, kjer je bila slovenska turistična ponudba najmočnejša, pa takrat nista bila deležna ustrezne promocijske podpore in razvojnih spodbud. Zlasti v osemdesetih letih se je Slovenija odločila, da bo svoj turizem, ki je bil dolgo podvržen razvojni politiki jugoslovanskega turizma, pospešeno razvijala in usmerjala tudi sama. Tako so bili sprejeti različni ukrepi, ki so pomembno pospešili turistično rast. Ta je dosegla svoj vrh leta 1986, ki do danes ni bil presežen. V tem letu je bilo v Sloveniji zabeleženih 2,8 milijona turistov in 9,2 milijona prenočitev. Od tega je bilo milijon gostov iz tujine (36 %), ki so ustvarili 3,7 milijona prenočitev (40 %).

8

20 let turizma samostojne Slovenije


Gostov, ki so prišli iz drugih delov skupne države in so bili šteti kot domači gostje, je bilo 0,98 milijona (35 %), ustvarili pa so 2,6 milijona prenočitev (29 %). Turistični razcvet Slovenije je prekinil začetek jugoslovanske gospodarskopolitične krize leta 1987. Trend števila prihodov in prenočitev se je takrat obrnil navzdol in tak trend se je nadaljeval tudi v naslednjih letih. Kljub temu je bilo še leta 1990 zabeleženih 2,5 milijona turistov in skoraj 8 milijonov prenočitev. Največji padec turističnega obiska se je zgodil leta 1991, saj se je osamosvojitvena vojna začela tik pred glavno turistično sezono, zaradi česar je bila Slovenija za določeno obdobje izbrisana s seznama želenih turističnih destinacij. V 20 letih samostojne države je v Sloveniji skupaj letovalo 41 milijonov turistov, ki so ustvarili 139 milijonov prenočitev. Delež tujih gostov je bil 57 %, delež njihovih prenočitev pa 51 %. Povprečna doba bivanja v obravnavanem obdobju je bila 3,5 dneva, pri čemer je bila povprečna doba bivanja domačih gostov 3,82 dneva, pri tujih pa je znašala le 2,95 dneva. Leta 1991 se je število turističnih prihodov v primerjavi s predhodnim letom skoraj prepolovilo (I91/90 = 56,2). K upadu je največ pripomogel izpad tujih turistov, saj je bilo gostov iz tujine in drugih republik Jugoslavije za 61 % manj. Upad tujih turistov se je nadaljeval tudi leta 1992, ko je bilo zabeleženih 616.000 prihodov, kar je manj kot tretjina vseh tujih gostov (vključno z gosti iz drugih republik nekdanje države), ki so obiskali Slovenijo leta 1990 (I92/90 = 32,7). Ponovna rast števila tujih turistov se je začela leta 1993, a je njihovo število naraščalo počasi, zato je bilo ob koncu desetletja število tujih gostov še vedno za tretjino manjše kot leta 1990. Zaradi politične situacije in vojnih nemirov na področju nekdanje skupne države je hitro upadalo tudi število turistov iz drugih nekdanjih jugoslovanskih republik. V treh letih je število teh gostov padlo s 790.000 (1990) na 50.000 (1993), kjer se je trend ustavil in stabiliziral. Število tujih turistov v Sloveniji se je po letu 1993 začelo povečevati po povprečni 8-odstotni letni stopnji. Rast se je zaustavila leta 1999, ko je bilo zaradi novih političnih nemirov v regiji, tokrat v Srbiji in na Kosovu, zabeleženih 10 % manj tujih gostov kot v predhodnem letu, a so kljub temu ohranili večinski delež (51 %). Upad števila tujih gostov so v času takoj po osamosvojitvi Slovenije delno ublažili domači turisti. Leta 1990 je bilo turistov iz Slovenije 0,65 milijona in so predstavljali dobro četrtino vseh turističnih prihodov (26 %), leta 1991 pa je bil njihov delež 49-odstoten.

Število turistov iz Slovenije se je že leta 1991 povečalo za 5,5 odstotka, rast pa se je z nezmanjšano stopnjo nadaljevala do leta 1995, ko je bilo zabeleženih približno 850.000 prihodov gostov iz Slovenije. To število se je z manjšimi nihanji ohranilo še celo desetletje, nato pa je leta 2006 začelo ponovno rahlo naraščati in doseglo vrh leta 2009 (nova metodologija), ko je število domačih prihodov doseglo 1,16 milijona.

Slika 2.1: Gibanje števila prihodov domačih in tujih gostov, Slovenija, letno, 1991–2010 1

1

Leta 2008 je prišlo do spremembe v metodologiji zajemanja podatkov (prelom časovne vrste). Vir: SURS

20 let turizma samostojne Slovenije

9


Povečanje števila domačih gostov na začetku devetdesetih lahko pripišemo političnim dogodkom in zlasti vojni na Hrvaškem, ki je bila tradicionalna destinacija slovenskih turistov.

Zaradi varnosti so se slovenski turisti izogibali priljubljenim počitniškim krajem v Istri in Dalmaciji ter ostajali v Sloveniji. Na Hrvaško so se v večjem številu vrnili šele leta 1996, ko se je vojna končala. Takrat je tudi prvič zabeležen padec števila domačih gostov v Sloveniji (I96/95 = 97,8). Že takoj naslednje leto so slovenski gostje ustvarili več turističnih prenočitev na Hrvaškem kot v Sloveniji. Po letu 2000 so se začeli turistični tokovi v Sloveniji opazno spreminjati. V nasprotju s predhodnim obdobjem, ko je po začetnem zagonu prišlo do relativno stabilnega povpraševanja, se je po letu 2000 začel hitrejši vzpon turističnega povpraševanja predvsem tujih turistov. Tega leta so tuji gostje prvič po letu 1991 ustvarili več prenočitev kot domači (51 %).

Delež tujskega turizma se je nato nenehno povečeval in dosegel svoj vrh leta 2007 (59 %). Od samostojnosti Slovenije do danes se je število tujih gostov v tem desetletju podvojilo, medtem ko se število domačih gostov ni spremenilo.

Rahel dvig števila domačih gostov, ki je zabeležen po letu 2008, je posledica drugačnega zajemanja statističnih podatkov (nove metodologije) in le v manjši meri posledica dejanskega povečanega povpraševanja domačih gostov.

Slika 2.2: Struktura prenočitev domačih in tujih gostov, Slovenija, 1991–2010 (v %) 1

1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010

Zaradi primerljivosti so turisti iz držav na ozemlju nekdanje Jugoslavije v letu 1991 šteti med tuje turiste. Vir: SURS

1

Podobna gibanja kot pri številu prihodov domačih in tujih gostov opazimo pri številu njihovih prenočitev. Število prenočitev domačih gostov pa se je celo povečalo (I91/90 = 103,75). Posledično se je spremenila tudi struktura Leta 1990 je bilo realiziranih 7,96 milijona vseh prenočitev, od katerih so 2,61 milijona (33 %) ustvarili gostje iz Slovenije. Leta 1991 je bilo opravljenih le 4,88 milijona prenočitev oziroma 39 odstotkov manj. Tuji gostje so opravili 2,18 milijona prenočitev, kar je 60 odstotkov manj kot v predhodnem letu.

prenočitev in delež domačih prenočitev se je povzpel na 55 odstotkov. V naslednjih dveh letih se je zaradi upada števila tujih prenočitev ta delež še krepil in je leta 1993 znašal že 63 odstotkov. Nato se je začel trend povečevanja tujih prenočitev, a je slovenski trg ohranil primat do konca desetletja. Do sprememb je prišlo še na nekaterih področjih, na primer v standardni klasifikaciji dejavnosti in sistemu izobraževanja, a te spremembe niso pomembneje vplivale na pričujočo analizo.

10

20 let turizma samostojne Slovenije


Slika 2.3: Gibanje števila prenočitev domačih in tujih gostov, Slovenija, letno, 1991–2010

Vir: SURS

2.2.1.1 Povprečna doba bivanja Povprečna doba bivanja tujih gostov se v drugi polovici devetdesetih let stabilizira na 3,1 dneva. V novem tisočletju je Povprečna doba bivanja (PDB) gostov se do leta 1995 ni bistveno spreminjala in je z manjšimi nihanji znašala v povprečju 3,7 dneva. Domači gostje so v povprečju ostajali dlje, in sicer 4,1 dneva, medtem ko so tuji gostje običajno ostajali 3,3 dneva.

V drugi polovici desetletja se začne trend padanja povprečne dobe bivanja krepiti. Domači gostje odhajajo v večjem številu na Hrvaško in PDB domačih gostov v Sloveniji pade leta 1996 pod štiri dni, trend padanja pa se je nadaljeval vse do konca desetletja.

število prenočitev raslo z enako stopnjo kot v desetletju prej, kar posledično pomeni, da se je začela povprečna doba bivanja zmanjševati. Od leta 2001, ko je znašala 3,42 dneva, se je do konca desetletja skrajšala kar za pol dneva in je tako znašala le še 2,96 dneva. PDB domačih in tujih gostov se v tem obdobju zmanjšuje skoraj enakomerno. Iz mesečnih gibanj povprečne dobe bivanja je razvidno, da domači gostje v poletni sezoni ostajajo v povprečju en dan dlje kot v zimski, medtem ko pri tujih gostih ni večje razlike v PDB glede na sezono. Po letu 2005 je PDB vseh gostov v poletni sezoni padel pod 3,5 dneva in je skoraj za dan krajši kot v prvih letih po osamosvojitvi.

Slika 2.4: Gibanje povprečne dobe bivanja domačih in tujih gostov, Slovenija, letno, 1991–2010

Vir: SURS 20 let turizma samostojne Slovenije

11


Mesečni podatki razkrivajo tudi razlike med povprečno dobo bivanja domačih in tujih gostov. Tako pri domačih kot tujih gostih je PDB najdaljši v poletnih mesecih, a z razliko, da je PDB domačih gostov v poletnem času približno 1,5 dneva daljši kot povprečna doba bivanja tujih turistov. V zunajsezonskih mesecih je razlika manjša in znaša v januarju manj kot 0,25 dneva.

Ti podatki kažejo na razliko pri preživljanju počitnic v Sloveniji. V poletni sezoni ostajajo domači gostje dlje časa, ker preživljajo v Sloveniji glavne počitnice. Tujci pa se zadržujejo krajši čas, kar potrjuje dejstvo, da je Slovenija destinacija za krajši oddih, in sicer pretežno za goste iz sosednjih držav.

Slika 2.5: Gibanje povprečne dobe bivanja domačih in tujih gostov, Slovenija, mesečno, 1991–2010

Vir: SURS

2.2.1.2 Sezonskost turističnega povpraševanja Stalnica slovenskega turizma je sezonskost povpraševanja. Vrhunec turističnega povpraševanja je poletna sezona, ko v štirih mesecih, od junija do septembra, Slovenijo obišče skoraj polovica vseh turistov v letu (48 %). V tem času je ustvarjenih tudi polovica vseh letnih prenočitev. Največ turistov obišče Slovenijo avgusta, ki ima v povprečju 18-odstotni letni delež med nočitvami. V 20 letih je opazno zmanjševanje deleža avgustovskega turizma na letni ravni.

Leta 1993 je bilo avgusta ustvarjenih 20,4 odstotka vseh letnih prenočitev, leta 2010 pa je delež v avgustu znašal nekaj manj kot 17 odstotkov. Trend padanja sicer kaže na rahlo desezoniranje povpraševanja, a sezonskost ostaja še vedno visoka, saj ima avgust v primerjavi z januarjem, ki je tradicionalno najmanj obiskan mesec, skoraj trikrat več turistov oziroma prenočitev. Najboljši mesec v 20-letnem obdobju je bil po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije avgust 2009, ko je v Sloveniji letovalo 477.203 turistov, ki so ustvarili 1.544.117 prenočitev.

12

20 let turizma samostojne Slovenije


Slika 2.6: Domači in tuji gostje po mesecih, Slovenija, 1991–2010

Vir: SURS

Na drugem mestu po obiskanosti je julij, ki ima v povprečju 15-odstotni letni delež prenočitev, sledita pa junij (10-odstotni delež) in september (9-odstotni delež).

Slika 2.7: Domače in tuje prenočitve po mesecih, Slovenija, 1991–2010

Vir: SURS

Podrobnejša analiza podatkov pokaže razliko med sezonskostjo domačega in tujega povpraševanja. Domači gostje ustvarijo danes v poletnih mesecih manjši delež letnega prometa, kot so ga v preteklosti.

V prvih petih letih po osamosvojitvi je bilo v poletnih mesecih realiziranih več kot polovica vseh letnih prenočitev domačih gostov. Največji delež je bil dosežen leta 1993, ko so turisti iz Slovenije v omenjenih mesecih ustvarili 60 odstotkov vseh svojih prenočitev. To je tudi največji dosežen delež v 20-letnem obdobju razvoja turizma. Iz podatkov lahko sklepamo, da je sezonskost tujega povpraševanja ostala enaka, medtem ko se je izboljšalo stanje v domačem turizmu, kjer se delež zunajsezonskih mesecev povečuje.

20 let turizma samostojne Slovenije

13


Slika 2.8: Delež prenočitev v obdobju junij–september v posameznem letu (v %) 70 60 50 40 30 20 10 0 1991

1992

1993

1994

1995

1996

1997

1998

1999

2000

2001

2002

2003

2004

2005

2006

2007

2008

2009

2010

Vir: SURS

Po letu 1995 začne pomen poletnih mesecev upadati zaradi že omenjenega odhajanja domačih gostov na Hrvaško in zaradi relativnega povečevanja povpraševanja v preostalih mesecih v letu, predvsem od oktobra do marca, ko je obisk tujih gostov na najnižji točki. V tem času je sezona kongresnega in zimskega turizma, ki sta zaradi lokacije privlačnejša za domače goste. Po letu 2000 se v poletnih mesecih realizira približno polovica letnega obsega prenočitev.

2.2.1.3 Pregled po najpomembnejših trgih V prvih petih letih samostojne države je število domačih gostov v Sloveniji presegalo število tujih, nato pa se položaj obrnil. Število tujih gostov je po letu 1996 stalno naraščalo, z izjemo leta 1999, ko je obisk upadel zaradi političnih nemirov in Leta 2010 je bilo 38 odstotkov gostov iz Slovenije, ustvarili pa so 44-odstotni delež prenočitev, kar je toliko kot deset preostalih najpomembnejših trgov skupaj. Med tujimi trgi je italijanski med vsemi prenočitvami na drugem mestu z 11-odstotnim deležem, sledita Avstrija in Nemčija s 7 odstotki ter Hrvaška s 3-odstotnim deležem vseh prenočitev. Vsi drugi trgi imajo manj kot triodstotni delež. vojaških posredovanj na območjih nekdanje Jugoslavije. Ne glede na to je ostal domači trg še vedno najpomembnejši. Ti podatki kažejo na veliko odvisnost slovenskega turizma od domačega trga ter povpraševanja iz sosednjih držav oziroma Nemčije, ki je ena od najpomembnejših emitivnih držav v svetovnem merilu. Odvisnost od omejenega števila trgov ni najboljša, saj lahko že manjše spremembe turističnega povpraševanja pomembno vplivajo na rezultate slovenskega turizma, zato je dobro, da se povečuje število gostov, ki prihajajo tudi iz drugih držav. Današnja struktura povpraševanja še vedno ni na ravni tiste iz leta 1990, a je veliko boljša kot v začetku proučevanega obdobja. Zaradi osamosvojitve in politične krize v začetku 1990 so se turistični tokovi obrnili stran od slovenskega trga. Predvsem to velja za turistično povpraševanje z bolj oddaljenih trgov, ki je skoraj povsem presahnilo.

Tako so gostje iz Velike Britanije, ki so še leta 1990 ustvarili 7 % vseh prenočitev, leta 1991 ustvarili le 143.071 prenočitev oziroma 75 % manj kot v predhodnem letu. Še močnejši upad je bil zabeležen pri nočitvah gostov iz Nizozemske (-93 %), Belgije (-86 %) in Švedske (-95 %), od koder je prihajalo veliko turistov. Manj gostov je bilo tudi z bližnjih, najpomembnejših trgov. Izmed teh držav je bil upad števila prenočitev največji pri nemških gostih (-78 %), sledili pa so jim italijanski gostje (-65 %) in gostje iz Avstrije (-58 %). Kljub velikemu upadu turističnega povpraševanja s treh najpomembnejših trgov so ti trgi okrepili svoj položaj.

14

20 let turizma samostojne Slovenije


Leta 1990 je s teh treh trgov prišla dobra tretjina tujih turistov, leta 1993 pa je njihov delež znašal že 58 % vseh tujih prihodov. Do večanja tržnega deleža teh trgov v naslednjih letih je prišlo tudi zaradi dejansko večjega turističnega povpraševanja, in ne le zaradi zmanjšanja obsega turizma s tradicionalnih trgov, predvsem iz Velike Britanije, Skandinavije, Beneluksa in, kot že rečeno, izgube gostov iz nekdanjih jugoslovanskih republik, predvsem iz Hrvaške, Srbije ter Bosne in Hercegovine. Zaradi vojne na Hrvaškem se je leta 1991 celo povečalo število prenočitev (+6 %), a tega povečanja ne moremo šteti v turistične tokove, saj je bil razlog povečanega obiska predvsem beg pred vojno vihro. Tako se je že leta 1992 število gostov, ki so prišli iz Hrvaške, zmanjšalo za 56 %, njihovih prenočitev pa za 61 %. Med tujimi gosti danes obišče Slovenijo največ italijanskih gostov. Njihovo število je naraščalo od osamosvojitve, z izjemo leta 1999 (vojna v Srbiji). Leta 2010 so italijanski turisti v Sloveniji ustvarili skoraj milijon prenočitev (987.268), kar je skoraj toliko kot nemški in avstrijski turisti skupaj (1.197.521) (glej Tabelo 2.1). Takšno skokovito povečanje števila italijanskih gostov v primerjavi z drugimi trgi je najverjetneje posledica bližine in relativno ugodnih cestnih povezav. Po drugi strani pa je Slovenija kljub meji z Italijo še vedno relativno neznana država, ki postaja na italijanskem trgu vse bolj prepoznavna po svojih zdraviliških storitvah, naravi, kulturi in kulinariki. Seveda pri tem ne gre zanemariti pomena igralniške ponudbe, a ta postaja vse manj pomembna. Tudi turisti iz Nemčije in Avstrije so v prvih desetih letih iz leta v leto povečevali svoje število.

Tabela 2.1: Struktura prenočitev domačih in tujih gostov v izbranih letih PRENOČITVE GOSTOV izbranih trgov Prenočitve skupaj

1991

1995

2000

2005

2010

Število prenočitev

delež (%)

Število prenočitev

delež (%)

Število prenočitev

delež (%)

Število prenočitev

delež (%)

Število prenočitev

delež (%)

4.885.842

100

5.883.046

100

6.718.999

100

7.572.584

100

8.906.399

100

iz Slovenije

2.708.809

55,44

3.447.579

58,60

3.314.901

49,34

3.173.338

41,91

3.909.368

43,89

iz tujine

2.177.033

44,56

2.435.467

41,40

3.404.098

50,66

4.399.246

58,09

4.997.031

56,11

250.017

5,12

387.804

6,59

650.566

9,68

855.796

11,30

987.268

11,08

Italija Avstrija

138.751

2,84

440.749

7,49

526.996

7,84

674.090

8,90

619.259

6,95

Nemčija

165.927

3,40

571.601

9,72

772.833

11,50

693.371

9,16

578.262

6,49

Hrvaška

727.805

14,90

212.751

3,62

251.073

3,74

258.209

3,41

274.380

3,08

Velika Britanija

143.071

2,93

65.762

1,12

152.497

2,27

318.721

4,21

238.468

2,68

Nizozemska

24.992

0,51

83.457

1,42

125.210

1,86

190.971

2,52

208.654

2,34

Ruska federacija

23.029

0,47

84.680

1,44

68.567

1,02

97.060

1,28

208.341

2,34

Srbija/Jugoslavija

215.720

4,42

44.366

0,75

35.966

0,54

81.663

1,08

201.683

2,26

Madžarska

11.780

0,24

58.099

0,99

86.175

1,28

114.370

1,51

144.215

1,62

Francija

34.161

0,70

38.947

0,66

53.300

0,79

112.525

1,49

130.968

1,47

1.735.253

35,52

1.988.216

33,80

2.723.183

40,53

3.396.776

44,86

3.591.498

40,32

TOP 10 skupaj delež TOP 10 v tujih prenočitvah

79,71

81,64

80,00

77,21

71,87

delež Avstrije, Italije in Nemčije v tujih prenočitvah

25,48

57,49

57,30

50,54

43,72

Vir: SURS Ti so že leta 2002 presegli število prenočitev iz leta 1990, leta 2010 pa so z 987.286 nočitvami te številke presegli za dobro tretjino (I = 138,3). Okrevanje nemškega trga je tako mnogo počasnejše, saj Nemci z ustvarjenimi 578.262 prenočitvami še vedno zaostajajo za 23 % za rezultati iz leta 1990.

Po ustvarjenih nočitvah so bili Nemci najpomembnejši gostje vse do leta 2004, ko so jih dohiteli italijanski turisti.

20 let turizma samostojne Slovenije

15


Slika 2.9: Prihodi gostov z izbranih emitivnih trgov, Slovenija, 1991–2010

Vir: SURS Izmed vseh gostov so se avstrijski najhitreje vrnili v Slovenijo. Že leta 1992 je bilo število njihovih prenočitev na ravni iz leta 1990. Do leta 2002 pa so to število podvojili in ohranjali trend do leta 2009. Največ prenočitev so ustvarili leta 2004, in sicer 691.509 oziroma 107 % več kot leta 1990.

Slika 2.10: Prenočitve gostov z izbranih emitivnih trgov, Slovenija, 1991–2010

Vir: SURS

2.2.1.4 Prenočitvene zmogljivosti Iz podatkov o turističnih zmogljivostih po letu 1991 je razvidno, da se je po začetnih nihanjih v obdobju 1991–1996 število ležišč povzpelo na približno 80.000 in ostalo skoraj nespremenjeno v vsem preostalem obdobju. Za razlago podatkov je treba opozoriti, da je pri zajemanju statističnih podatkov o prenočitvenih zmogljivostih prišlo leta 2010 do spremembe metodologije in revidiranja podatkov za nazaj do leta 2008, zato novejši podatki niso primerljivi s podatki iz predhodnih let. Razlika v podatkih je občutna, saj je iz podatkov za leto 2008 razvidno, da je bilo po stari metodologiji v Sloveniji 83.000 ležišč, popravljeni podatki po novi metodologiji zajemanja podatkov pa jih prikažejo kar 110.000 oziroma skoraj eno tretjino več. Podatki, zbrani po novi metodologiji, namreč navajajo največje razpoložljivo število ležišč posamezne vrste prenočitvenega obrata, ki je bilo na razpolago gostom kadarkoli v letu, in ne navaja obsega zmogljivosti na določen dan v letu, kot je bilo po stari metodologiji (31. avgust). V novi metodologiji pa je zajeto tudi večje število objektov, posledično so rezultati višji.tretjino (I = 138,3). Okrevanje nemškega trga je tako mnogo počasnejše, saj Nemci z ustvarjenimi 578.262 prenočitvami še vedno zaostajajo za 23 % za rezultati iz leta 1990.

16

20 let turizma samostojne Slovenije


Slika 2.9: Prihodi gostov z izbranih emitivnih trgov, Slovenija, 1991–2010

Po stari metodologiji je navedeno število zmogljivosti na dan 31. avgust, po novi metodologiji pa je navedeno največje razpoložljivo število zmogljivosti, ki je bilo na razpolago znotraj leta. Vir: SURS

1

Pri analizi podatkov, zbranih po stari metodologiji (pred letom 2009), je razvidno, da se obseg nastanitvenih zmogljivosti po letu 1996 ni bistveno spremenil. Tako je bilo gostom ves čas na voljo približno 80.000 ležišč. Do sprememb pa je prihajalo v strukturi razpoložljivih zmogljivosti. Leta 1991 je bilo v hotelih približno 28.000 ležišč v vseh kategorijah hotelov oziroma 38 % vseh turističnih nastanitvenih zmogljivosti v Sloveniji. Do leta 2009 pa je število razpoložljivih ležišč preseglo 36.000 postelj (40 % delež), kar predstavlja 28-odstotno rast. Najnižje število hotelskih postelj je bilo v obdobju 1999–2003, ko je bilo na trgu manj kot 26.000 ležišč (31 % delež). Ta upad je posledica procesa lastninjenja in večjih investicij v celovito obnovo hotelov, zaradi česar ti niso bili na razpolago gostom. V kampih in pri zasebnikih se število razpoložljivih zmogljivosti ni bistveno spremenilo kljub občasnim nihanjem. V obeh primerih pa je bilo leta 2009 teh zmogljivosti nekaj manj kakor leta 1991. Kampi so imeli leta 2009 18-odstotni delež, pri zasebnikih pa je bilo na voljo 8 % vseh ležišč. Do največje spremembe je prišlo pri zmogljivostih počitniških domov. Ob osamosvojitvi je bilo v počitniških domovih 7.540 ležišč (10 %), do leta 2009 pa se je to število več kot prepolovilo in je znašalo le še 3.056 ležišč oziroma 3 % vseh razpoložljivih postelj. K padcu števila postelj v delavskih počitniških domovih je največ prispeval proces lastninjenja podjetij, saj so bile te počitniške zmogljivosti pogosto lastninjene ločeno od osnovnega kapitala podjetja. Novi lastniki so te objekte večinoma umaknili s turističnega trga.

20 let turizma samostojne Slovenije

17


Tabela 2.2: Število ležišč po vrstah prenočitvenih obratov, Slovenija, 1991–2009 (na dan 31. 8.) Leto

Skupaj

Hoteli

Kampi

Zasebne sobe

Pl. domovi in koče

Delavski poč. domovi

Drugo

1991

74.964

28.274

17.633

8.410

4.220

7.540

8.887

1992

71.761

29.427

16.816

6.957

3.770

6.925

7.866

1993

74.825

29.193

17.261

8.936

4.487

6.493

8.455

1994

75.003

29.319

18.431

6.563

4.160

7.338

9.192

1995

72.853

28.289

16.568

7.739

3.999

7.170

9.088

1996

77.803

27.929

18.591

6.517

5.870

7.405

11.491

1997

79.949

27.894

19.422

8.185

6.062

6.930

11.456

1998

79.504

27.867

19.772

7.328

6.128

6.420

11.989

1999

78.746

26.543

19.268

8.743

5.991

5.895

12.306

2000

79.225

26.682

18.174

9.198

6.052

5.509

13.610

2001

79.893

24.882

14.054

8.311

5.900

4.916

21.830

2002

80.143

25.062

15.672

8.063

6.036

4.608

20.702

2003

80.724

26.618

16.742

8.194

5.399

4.615

19.156

2004

78.654

27.828

16.100

8.239

4.654

3.868

17.965

2005

78.960

28.252

16.324

8.131

4.185

3.694

18.374

2006

80.737

29.353

17.025

8.078

3.820

3.087

19.374

2007

82.515

31.383

15.873

7.515

4.381

3.085

20.278

2008

83.157

32.729

15.846

6.587

4.556

2.915

20.524

2009

91.332

36.212

16.681

7.169

4.688

3.059

23.523

Vir: SURS

Primerjava strukture nastanitvenih zmogljivosti med staro in novo metodologijo ne kaže večjih odstopanj. Tudi po novi metodologiji ostajajo hoteli najpomembnejši objekti, saj je vsaka tretja postelja na voljo v hotelih. Kampi imajo 18-odstotni delež, zasebne sobe pa 13-odstotni. Na četrtem mestu so vsi počitniški domovi skupaj (delavski, otroški in mladinski ter drugi) s 6-odstotnim deležem. Planinske koče so na petem mestu s 6-odstotnim deležem oziroma 7.218 ležišči.

Ti podatki kažejo na relativno veliko koncentracijo ponudbe v hotelih in kampih, saj skupaj predstavljajo več kot polovico vseh namestitvenih zmogljivosti v Sloveniji. Manjši prenočitveni obrati, kot so penzioni, gostišča, mladinski hoteli in podobno, so premalo prisotni, zato velika hotelska podjetja obvladujejo slovenski turistični trg. Povprečen hotel v Sloveniji ima 65 sob (142 ležišč), kar je več kot na primer v sosednji Avstriji, kjer ima povprečen hotel približno 45 sob.

Tabela 2.3: Število ležišč po vrstah prenočitvenih obratov, Slovenija, 2008–2010 (nova metodologija)

Leto

Skupaj

Hoteli

Zasebne sobe, apartmaji, hiše

Pl. domovi in koče

Drugo

2008

110.248

38.425

19.044

15.039

6.541

7.577

23.622

2009

111.985

38.778

18.563

16.117

6.797

7.380

24.350

2010

117.947

39.871

21.448

15.067

7.218

7.519

26.824

Vir: SURS

18

Kampi

Delavski, otroški in mladinski ter drugi počitniški domovi

20 let turizma samostojne Slovenije


2.2.2 Pregled turizma po statističnih regijah Slovenija je razdeljena na 12 statističnih regij, ki se med seboj razlikujejo tako po velikosti in gospodarski razvitosti kot po razvitosti turistične ponudbe in privlačnostih za obiskovalce. Z vidika turističnega prometa je najpomembnejša regija obalno-kraška, v kateri je skoraj četrtina vseh nastanitvenih zmogljivosti. Regija prispeva tudi četrtino vseh prenočitev, obišče pa jo petina vseh turistov v Sloveniji. Sledita ji gorenjska in osrednjeslovenska regija. V teh treh regijah je več kot polovica slovenskih namestitvenih zmogljivosti.

Obalno-kraška regija je tudi turistično najbolj obremenjena, saj je razmerje med številom turistov in lokalnim prebivalstvom 5,5 : 1, medtem ko pride v zasavski regiji le okrog 57 turistov na 1.000 prebivalcev, kar je stokrat manj. Izračun povprečne dobe bivanja pokaže, da se turisti v povprečju najdlje zadržujejo v savinjski regiji, kjer v povprečju ostajajo 4,02 dneva. Sledijo ji prekmurska (3,61), jugovzhodna Slovenija (3,52) in spodnjeposavska regija s 3,51 dneva.

V teh regijah je razvit zdraviliški turizem, za katerega je značilna daljša doba bivanja kot v drugih oblikah turistične ponudbe. Čeprav imajo te regije najdaljšo povprečno dobo bivanja turistov, je pomembno poudariti, da je bila ta leta 2000 v vseh teh regijah za skoraj dan daljša. Padec PDB je nadpovprečen, saj se je v Sloveniji v tem obdobju PDB v povprečju skrajšal za 0,47 dneva. V petih regijah pa se je PDB od leta 2000 povečeval, in sicer najbolj v zasavski regiji, kjer se je povečal za 0,35 dneva. V goriški regiji se je zadrževanje turistov podaljšalo za 0,28 dneva, medtem ko se je v podravski, notranjsko-kraški in koroški regiji povečalo med 0,10 in 0,17 dneva.

Slika 2.12: Povprečna doba bivanja turistov v izbranih regijah, Slovenija, 2000–2010

Vir: SURS

20 let turizma samostojne Slovenije

19


Tabela 2.4: Število prihodov po regijah, Slovenija, letno, 2000–2010 PRIHODI

2000

2001

2002

2003

2004

2005

2006

2007

2008

2009

2010

Pomurska

141.111

166.485

176.024

177.042

181.774

179.078

196.128

199.212

240.515

243.328

248.197

Podravska

86.318

90.788

99.705

106.954

116.202

115.927

127.701

157.291

200.727

193.539

186.597

Koroška

17.861

12.997

11.893

11.922

13.118

13.308

14.552

16.192

24.577

30.377

28.952

Savinjska

202.796

213.587

228.819

239.484

251.986

272.344

282.862

311.529

341.684

322.598

328.378

5.168

5.342

5.239

4.811

4.005

4.391

4.031

4.257

6.062

4.527

2.525

Spodnjeposavska

Zasavska

118.608

129.149

127.886

133.472

139.290

146.013

155.978

162.719

182.749

184.660

183.238

Jugovzhodna Slovenija

63.174

71.395

73.578

72.256

67.826

69.832

66.977

68.285

98.621

104.303

108.387

Osrednjeslovenska

218.470

239.122

253.168

255.678

309.375

356.268

391.545

421.670

448.352

420.077

449.117

Gorenjska

412.671

433.597

455.213

487.668

505.196

499.522

481.688

516.410

585.256

552.535

586.567

Notranjsko-kraška

33.632

33.585

29.310

31.796

29.347

26.157

34.189

40.416

54.036

43.339

36.866

Goriška

141.570

151.355

146.457

156.550

150.477

149.058

165.044

190.846

237.463

236.242

233.127

Obalno-kraška

515.737

538.320

554.668

568.435

572.685

563.112

563.910

592.351

663.671

649.303

614.321

1.957.116

2.085.722

2.161.960

2.246.068

2.341.281

2.395.010

2.484.605

2.681.178

3.083.713

2.984.828

3.006.272

Slovenija

Opomba: Z letom 2008 prelom v časovni vrsti podatkov. Vir: SURS, Mesečno statistično raziskovanje o prihodih in prenočitvah turistov, 2000–2010

Tabela 2.5: Število prenočitev po regijah, Slovenija, letno, 2000–2010 2000

2001

2002

2003

2004

2005

2006

2007

2008

2009

2010

Pomurska

PRENOČITVE

637.779

717.668

741.195

739.717

754.976

749.876

772.651

773.249

885.851

901.101

896.844

Podravska

201.996

214.134

238.468

264.083

294.385

295.473

324.752

382.388

510.660

492.729

468.379

Koroška

48.685

38.887

36.403

35.235

32.713

38.656

47.610

54.845

78.807

82.045

81.802

Savinjska

1.005.306

1.046.634

1.100.906

1.128.056

1.137.301

1.187.807

1.206.043

1.299.597

1.376.649

1.305.060

1.319.037

Zasavska

10.312

13.752

11.667

10.678

9.093

10.248

8.385

10.006

13.203

11.244

5.919

Spodnjeposavska

499.278

522.590

493.532

527.461

555.292

541.405

575.226

591.054

648.454

662.040

643.973

Jugovzhodna Slovenija

272.658

292.846

291.257

287.755

263.989

261.317

260.319

266.687

365.396

381.427

381.204

Osrednjeslovenska

446.582

480.605

502.460

536.382

602.289

647.826

722.585

815.194

911.267

806.823

858.429

1.282.555

1.332.014

1.406.945

1.472.797

1.488.957

1.460.276

1.394.324

1.479.922

1.599.633

1.520.376

1.584.895

49.932

55.270

47.138

47.527

44.553

39.319

50.149

61.622

86.281

65.220

58.980

Gorenjska Notranjsko-kraška

289.711

323.824

308.075

321.884

318.616

325.213

360.852

431.413

576.681

554.117

542.032

Obalno-kraška

Goriška

1.974.204

2.091.378

2.143.015

2.130.994

2.086.573

2.015.168

1.999.371

2.095.331

2.261.156

2.231.591

2.064.905

Slovenija

6.718.998

7.129.602

7.321.061

7.502.569

7.588.737

7.572.584

7.722.267

8.261.308

9.314.038

9.013.773

8.906.399

Opomba: Z letom 2008 prelom v časovni vrsti podatkov. Vir: SURS, Mesečno statistično raziskovanje o prihodih in prenočitvah turistov, 2000–2010

Tabela 2.6: Turistične nastanitvene zmogljivosti (ležišča – vsa), Slovenija, 2000–2010 LEŽIŠČA – vsa

2000

2001

2002

2003

2004

2005

2006

2007

2008

2009

2010

Pomurska

3.747

4.219

4.400

4.474

4.428

4.649

5.719

4.551

6.860

7.163

7.634

Podravska

2.948

3.008

3.171

3.405

3.143

3.075

3.341

4.231

6.848

6.730

7.368

Koroška

1.502

1.300

1.278

1.287

822

930

878

1.015

1.759

2.004

1.935

Savinjska

7.449

7.513

7.984

8.050

7.519

7.880

8.282

8.881

12.191

12.239

13.445

400

371

393

380

321

272

205

296

451

451

440

Spodnjeposavska

Zasavska

4.180

4.167

4.160

4.053

4.286

4.022

4.392

4.405

4.989

5.006

5.067

Jugovzhodna Slovenija

3.552

3.720

3.218

3.052

2.673

2.731

2.180

2.650

5.214

5.327

5.430

Osrednjeslovenska

6.025

5.827

6.021

6.230

6.752

7.620

8.054

8.174

10.073

10.019

11.438

Gorenjska

19.050

20.191

19.633

19.262

19.101

19.197

18.957

18.415

23.903

23.943

25.575

Notranjsko-kraška

1.637

1.649

1.628

1.495

1.405

1.319

1.554

1.608

2.123

2.257

1.851

Goriška

5.219

5.207

5.430

5.388

4.985

4.854

5.260

6.267

9.419

9.939

12.101

Obalno-kraška

23.516

22.721

22.715

23.648

23.219

22.411

21.915

22.022

26.418

26.907

25.663

Slovenija

79.225

79.893

80.034

80.724

78.654

78.960

80.737

82.515

110.248

111.985

117.947

Opomba: Kapacitete na letni ravni so do vključno 2007 stanje na dan 31. 8. Od vključno 2008 na letni ravni prikazujejo kot seštevek največjega števila ležišč, ki so bila na voljo. Vir: SURS, Mesečno statistično raziskovanje o prihodih in prenočitvah turistov, 2000–2007, in SURS, Mesečno statistično raziskovanje o prihodih in prenočitvah turistov, 2008‒2010

20

20 let turizma samostojne Slovenije


2.2.3 Pregled turizma po vrstah krajev Pri podatkih o obsegu turizma po vrstah krajev je prišlo leta 2010 do spremembe metodologije spremljanja podatkov. Podatki se po letu 2008 objavljajo po tipologiji občin (vrste občin), in ne več krajev (vrsta krajev). Ker je pri novem načinu objavljanja podatkov nekaj krajev prešlo v drugo kategorijo, podatki zato niso neposredno primerljivi, kljub temu pa so uporabni za prikaz osnovnih trendov. Zaradi zagotavljanja določene stopnje primerljivosti so bili podatki sicer revidirani po novi metodologiji tudi za leti 2008 in 2009, a se pri tej analizi naslanjamo na prvotne podatke do leta 2009 in dodajamo nove le za leto 2010.

2.2.3.1 Gostje in prenočitve Podatki o celotnem turističnem obisku po vrstah turističnih krajev kažejo, da se je po padcu obiska v letih 1992 in 1993 turizem začel povsod krepiti. V obdobju po letu 1991 se je število gostov enakomerno povečevalo v vseh vrstah krajev. Največ gostov je obiskovalo gorske in obmorske kraje, na tretjem mestu po obiskanosti pa so bila zdravilišča. Leta 1999 je začelo število gostov v zdraviliških krajih hitreje naraščati in leta 2006 se zdraviliški kraji prevzeli primat po obiskanosti pred gorskimi in obalnimi kraji. Pri številu ustvarjenih prenočitev so bila v vsem obdobju najuspešnejša zdravilišča, ki so jim sledili obmorski in gorski kraji. V 20 letih sta se močno spremenili tudi struktura obiskovalcev ter povprečna doba bivanja, ki se je povsod skrajšala. Največji upad povprečne dobe bivanja so zabeležili v zdraviliških krajih, kjer so se leta 2009 gostje v povprečju zadrževali štiri dni (4,07), kar je dva dni manj kot ob osamosvojitvi leta 1991 (6,14 dneva). Takšno stanje izkazujejo tudi podatki, zajeti po novi metodologiji. Zdraviliški kraji Zdraviliški kraji so najpomembnejše destinacije v slovenskem turizmu, saj jih obišče največ turistov. Leta 2010 je v zdraviliških občinah letovala četrtina vseh turistov v Sloveniji (25 %), ustvarili pa so več kot tretjino vseh prenočitev (34 %). Najpomembnejši gostje so bili gostje iz Slovenije (60 %), ki so ustvarili 62 % vseh prenočitev v zdraviliških občinah. Nočitve domačih gostov v zdraviliških občinah predstavljajo slabo polovico (47 %) vseh prenočitev domačih gostov v Sloveniji, kar kaže na pomembnost domačega trga za zdraviliška turistična območja. Zdraviliški kraji (oz. občine) so edini, kjer so domači gostje ves čas številčnejši od gostov iz drugih držav. V prvih letih po osamosvojitvi so gostje iz Slovenije v slovenskih zdraviliških krajih ustvarili približno tri četrtine vsega turističnega prometa. Gostje iz tujine so začeli povečevati svoj delež v letih 2000 (I2000/1999 = 130) in 2001 (I2001/2000 = 122), ko je obisk tujih gostov močno narasel. Trend rasti števila tujih gostov se je nadaljeval s povprečno 10-odstotno letno stopnjo rasti do leta 2008, ko je zaradi gospodarske krize zabeležen rahel upad števila tujih gostov. Leta 2010 so tuji gostje ustvarili 40 % vseh prihodov in prenočitev v zdraviliških občinah.

Slika 2.13: Gibanje števila gostov v zdraviliških krajih, 1991–2009

Vir: SURS

20 let turizma samostojne Slovenije

21


Slika 2.14: Gibanje števila prenočitev v zdraviliških krajih, 1991–2009

Vir: SURS Podobni trendi izhajajo tudi iz podatkov, ki jih spremlja Skupnost slovenskih naravnih zdravilišč (SSNZ), čeprav ta zajema le podatke o turističnem prometu, ustvarjenem v podjetjih, ki so člani združenja. Med 15 članicami SSNZ so vsa najpomembnejša slovenska zdraviliška podjetja, ki ustvarijo večino turističnega prometa v zdraviliških krajih oziroma občinah. Ob tem je treba opozoriti na dejstvo, da se podatki o turističnem prometu med SSNZ in SURS razlikujejo tako, da je v nekaterih letih obseg turističnega prometa po podatkih SSNZ višji od obsega, ki ga je objavil SURS, čeprav slednji zajema podatke tudi pri drugih ponudnikih nastanitvenih zmogljivosti v zdraviliških krajih (občinah). V posameznih letih lahko ta odstopanja dosežejo tudi 10 odstotkov. Gorski kraji V gorskih krajih, ki so v devetdesetih letih ohranjali približno 27-odstotni delež vseh gostov in 24-odstotni delež ustvarjenih prenočitev, se je struktura gostov najbolj spremenila. V obdobju od leta 1991 do leta 1997 so v gorskih krajih prevladovali domači gostje, čeprav je njihovo število iz leta v leto padalo. V istem obdobju je pri tujih gostih zabeležen trend rasti in leta 1997 so tuji gostje po številu presegli domače in zabeležili 51-odstotni delež med prihodi in 57-odstotni delež pri nočitvah. Trend upadanja števila domačih in rast števila tujih gostov se je nadaljeval vse do leta 2006, ko se je število domačih gostov začelo povečevati, oziroma do leta 2008, ko je zabeležen padec števila tujih gostov v primerjavi s predhodnim letom. Tuji turisti v Sloveniji najraje zahajajo prav v gorske kraje. Leta 2010 je bilo zabeleženih 433.760 prihodov tujih gostov (1.215.447 prenočitev), medtem ko je Ljubljano obiskalo 340.175 tujcev (645.540 prenočitev). Na tretjem mestu po obiskanosti med tujimi turisti so obmorske občine z 294.629 prihodi (996.468 prenočitev). Zdraviliške občine, ki so vodilne po obisku domačih gostov, pa so na četrtem mestu z 274.980 gosti, ki so ustvarili 1.058.937 prenočitev. Ob koncu desetletja (2010) je gorske občine obiskalo dvakrat več tujih (66 %) kot domačih gostov (34 %). To je ravno obratno stanje kot ob osamosvojitvi, ko so domači gostje predstavljali dve tretjini vseh obiskovalcev gorskih krajev.

Slika 2.15: Gibanje števila gostov v gorskih krajih, 1991–2009

Vir: SURS Podoben trend je opazen tudi pri ustvarjenih nočitvah, kar posledično pomeni, da se povprečna doba bivanja ni veliko spremenila. Leta 1992 so se turisti v gorskih krajih zadrževali v povprečju 3,1 dneva. V naslednjih letih se je povprečna doba bivanja počasi zmanjševala in je leta 2010 znašala 2,8 dneva.

22

20 let turizma samostojne Slovenije


2.16: Gibanje števila prenočitev v gorskih krajih, 1991–2009

Vir: SURS Obmorski kraji Podobno dogajanje kot v gorskih krajih lahko opazujemo tudi v obalnih turističnih krajih. Tu se je sicer število tako domačih kot tujih gostov povečevalo, a je bila rast prihodov tujih gostov močnejša in leta 1997 so ti po številu prvič presegli domače goste. Tega leta je bilo v obmorskih krajih zabeleženih 242.012 tujih gostov (52-odstotni delež), ki so ustvarili 899.809 prenočitev (47 %). Zaradi vojne na Kosovu leta 1999 je upadlo število tujih gostov in njihov delež je znašal 44 %. Že leta 2001 pa je število tujih gostov ponovno preseglo število domačih, ki so dosegli 48-odstotni delež. Tega leta so tuji gostje tudi prvič ustvarili več kot milijon prenočitev (1.033.896). V naslednjih letih so tuji gostje ohranili večino, razmerja pa se niso bistveno spreminjala.

Slika 2.17: Gibanje števila gostov v obmorskih krajih, 1991–2009

Vir: SURS Leta 2010 so imeli tuji gostje 54-odstotni delež, ustvarili pa so 51 % vseh prenočitev v obmorskih občinah. Iz teh podatkov je razvidno, da tujci v obalnih občinah v povprečju ostajajo manj časa kot domači gostje, a je razlika minimalna. Povprečna doba bivanja se je v obalnih krajih začela krajšati po letu 1995, ko se turisti na Obali ostajali v povprečju 4,5 dneva.

Slika 2.18: Gibanje števila prenočitev v obmorskih krajih, 1991–2009

Vir: SURS Do leta 2010 se je povprečna doba bivanje gostov skrajšala na 3,5 dneva. Padec povprečne dobe je bil večji pri domačih gostih, saj se je ta skrajšala s 5,0 dni (1995) na 3,8 dneva (2010) oziroma za 1,2 dneva. Pri tujih gostih je bil upad manjši, in sicer s 3,9 dneva (1995) na 3,4 dneva (2010). 20 let turizma samostojne Slovenije

23


Ljubljana Skupaj so se prenočitve povečale za 1,8-krat glede na leto 1992, in sicer so tuje prenočitve narasle za 2,1-krat, medtem ko se je število prenočitev domačih gostov razpolovilo. Leta 2002 so tuji gostje prvič presegli 90-odstotni delež tako pri prihodih (91 %) kot pri prenočitvah (91 %). Ta delež se je v kasnejših letih še krepil in je leta 2010 znašal 95 % pri prihodih gostov in 95 % pri njihovih prenočitvah. Ljubljana je od osamosvojitve zabeležila največjo rast števila gostov in prenočitev. Leta 2010 je zabeleženih 393.010 gostov oz. 2,9-krat več kot leta 1992, ko je Ljubljano obiskalo 136.235 gostov. Podobna rast je bila tudi pri ustvarjenih prenočitvah.

Slika 2.19: Gibanje števila gostov v Ljubljani, 1991–2009

Vir: SURS Razlago za upad števila domačih prenočitev je možno iskati v izgradnji avtocestnega omrežja, ki je skrajšalo razdalje med slovenskimi kraji, zaradi česar se je zmanjšala potreba po prenočitvah v Ljubljani. Porast tujih prenočitev pa je lahko rezultat političnega uveljavljanja Slovenije (glavno mesto, diplomacija, predsedovanje Evropski uniji), kot tudi uvedbe nizkocenovnih letalskih povezav. Tudi v Ljubljani je po letu 2008, ko se je začela gospodarska kriza, zaznan padec turističnega prometa.

Slika 2.20: Gibanje števila prenočitev v Ljubljani, Slovenija, 1991–2009

Vir: SURS Tako domači kot tuji gostje v Ljubljani v povprečju ostajajo manj kot dve noči (1,9 dneva). Pri domačih gostih je upad povprečne dobe bivanja večji kot pri tujcih, in sicer se je ta skrajšala s 3,0 dni (1992) na 1,7 dneva (2010), pri tujih pa je padla z 2,9 dneva (1992) na 1,9 dneva (2010), a po letu 1996 ves čas niha v razponu med 1,9 in 2,1 dneva.

Drugi turistični kraji/mestne občine in drugi kraji Pri teh kategorijah krajev je prišlo v 20-letnem obdobju do večjih metodoloških sprememb, ki onemogočajo primerjavo podatkov. Najprej je bila iz »drugih turističnih krajev« izločena Ljubljana, nato pa so se razen mestnih občin izločili še drugi turistični kraji, ki so bili nato prišteti prejšnji kategoriji »drugi kraji«. Kljub temu pa lahko ugotovimo, da so v vsem obdobju v teh krajih turistični promet ustvarjali pretežno tuji gostje. Število domačih gostov in njihovih prenočitev se je v 20 letih gibalo med 20 in 25 %. Povprečna doba bivanja tako domačih kot tujih gostov pa se je ves čas gibala okoli dveh dni.

24

20 let turizma samostojne Slovenije


2.2.3.2 Nastanitvene zmogljivosti Po letu 1995 se obseg nastanitvenih zmogljivosti ni bistveno spremenil in se je gibal okoli 80.000 ležišč, ob koncu drugega desetletja pa se je začelo število zmogljivosti večati. Leta 2009 je bilo gostom tako na voljo 91.332 ležišč. Po novem načinu zajemanja podatkov pa je danes v Sloveniji turistom na voljo 117.947 ležišč v vseh vrstah nastanitvenih objektov skupaj. Razporejenost ležišč po vrsti krajev kaže, da so imeli leta 2009 največ zmogljivosti gorski kraji, in sicer 28.696 ležišč (31 %), sledili so jim obmorski kraji z 21.648 (24 %) in zdraviliški kraji s 17.135 ležišči (19 %). Ljubljana pa je razpolagala s 7.185 ležišči, ki so predstavljala 8 % vseh zmogljivosti. Nova metodologija zbiranja podatkov o nastanitvenih zmogljivostih je neprimerljiva s preteklimi podatki, saj so bili letni podatki do leta 2009 podani na stanje 31. avgusta posameznega leta, medtem ko se po novi metodologiji objavlja največje število razpoložljivih zmogljivosti, ki so bile na voljo v kateremkoli dnevu med letom. Poleg tega se upošteva še razdelitev po vrstah občin, in ne več po vrstah krajev. Kljub temu pa je iz podatkov za leto 2010 razvidno, da je razpršenosti nastanitvenih zmogljivosti ostala precej podobna. Gorske občine imajo še vedno največji delež ležišč z 38.626 ležišči oziroma eno tretjino vseh nastanitvenih zmogljivosti v državi. Sledijo obalne občine s 24.080 ležišči (20 %) in zdraviliške občine z 21.777 ležišči (19 %). V Ljubljani je na voljo 8.186 ležišč (7 %).

V proučevanem obdobju je prišlo do spremembe v strukturi zmogljivosti po vrstah krajev. Zdraviliški kraji in Ljubljana so svoj delež v strukturi močno krepili na račun obmorskih in predvsem gorskih krajev. Od leta 1991 do 2009 so se v zdraviliških krajih namestitvene zmogljivosti povečale za 48 %, v Ljubljani pa celo za 72 %. V obmorskih krajih je zabeležena le 7-odstotna rast števila ležišč, medtem ko se je število ležišč v gorskih krajih celo zmanjšalo za 3 %.

Slika 2.21: Število ležišč v Sloveniji in nekaterih vrstah krajev na dan 31. 8., 1991–2009

1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

Vir: SURS Struktura vrste ležišč po vrstah občin se močno razlikuje. V vseh vrstah občin sicer prevladujejo hotelske nastanitvene zmogljivosti, a se njihov pomen po tipu turizma močno razlikuje.

V zdraviliščih, v Ljubljani in v mestnih občinah je v hotelih približno polovica vseh zmogljivosti. V obalnih občinah predstavljajo hoteli 39 % vseh zmogljivosti, v gorskih krajih pa le petino (22 %) razpoložljivih ležišč, kar je enak delež, kot ga imajo kampi (22 %). Zmogljivosti v kampih so pomembne tudi za zdraviliške občine, saj predstavljajo 20 % vseh zmogljivosti, ter za obmorske občine, kjer je v kampih prav tako na voljo 20 % vseh zmogljivosti. Tudi v Ljubljani in v mestnih občinah so kampi pomembni ponudniki turističnih nastanitev, a s 7 % in 8 % zmogljivosti močno zaostajajo z začasnimi oblikami nastanitev, ki imajo v Ljubljani 28-odstotni delež, v mestnih občinah pa 16-odstotni delež vseh razpoložljivih ležišč. 20 let turizma samostojne Slovenije

25


V zdraviliščih, v Ljubljani in v mestnih občinah je v hotelih približno polovica vseh zmogljivosti. V obalnih občinah predstavljajo hoteli 39 % vseh zmogljivosti, v gorskih krajih pa le petino (22 %) razpoložljivih ležišč, kar je enak delež, kot ga imajo kampi (22 %). Zmogljivosti v kampih so pomembne tudi za zdraviliške občine, saj predstavljajo 20 % vseh zmogljivosti, ter za obmorske občine, kjer je v kampih prav tako na voljo 20 % vseh zmogljivosti. Tudi v Ljubljani in v mestnih občinah so kampi pomembni ponudniki turističnih nastanitev, a s 7 % in 8 % zmogljivosti močno zaostajajo z začasnimi oblikami nastanitev, ki imajo v Ljubljani 28-odstotni delež, v mestnih občinah pa 16-odstotni delež vseh razpoložljivih ležišč.

Tabela 2.7: Ležišča po vrstah krajev, Slovenija, 1991–2009

Leto

SLOVENIJA

Zdraviliški kraji

Gorski kraji

Obmorski kraji

Ljubljana

Drugi turistični kraji

Drugi kraji

ležišča

delež

ležišča

delež

ležišča

delež

ležišča

delež

ležišča

delež

ležišča

delež

ležišča

delež

1991

74.964

100

11.600

15,47

29.568

39,44

20.187

26,93

4.177

5,57

8.379

11,18

1.053

1,40

1992

71.761

100

11.611

16,18

26.694

37,20

19.450

27,10

4.274

5,96

8.799

12,26

933

1,30

1993

74.825

100

12.111

16,19

27.475

36,72

21.867

29,22

3.285

4,39

8.998

12,03

1.089

1,46

1994

75.003

100

12.379

16,50

29.183

38,91

20.315

27,09

3.021

4,03

8.951

11,93

1.154

1,54

1995

72.853

100

11.933

16,38

27.257

37,41

21.800

29,92

2.749

3,77

8.167

11,21

947

1,30

1996

77.803

100

11.808

15,18

29.959

38,51

20.518

26,37

3.296

4,24

10.085

12,96

2.137

2,75

1997

79.949

100

12.260

15,33

30.329

37,94

22.487

28,13

3.826

4,79

9.594

12,00

1.541

1,93

1998

79.504

100

12.035

15,14

30.335

38,16

21.518

27,07

3.748

4,71

10.174

12,80

1.694

2,13

1999

78.746

100

12.388

15,73

29.212

37,10

22.072

28,03

3.328

4,23

9.970

12,66

1.776

2,26

2000

79.225

100

12.843

16,21

28.165

35,55

22.581

28,50

3.751

4,73

9.762

12,32

2.123

2,68

2001

79.893

100

13.381

16,75

28.642

35,85

21.694

27,15

3.750

4,69

9.936

12,44

2.490

3,12

2002

80.034

100

13.593

16,98

28.860

36,06

21.800

27,24

3.918

4,90

9.773

12,21

2.090

2,61

2003

80.724

100

14.143

17,52

27.720

34,34

22.727

28,15

4.290

5,31

9.886

12,25

1.958

2,43

2004

78.654

100

14.108

17,94

26.493

33,68

22.289

28,34

4.715

5,99

9.367

11,91

1.682

2,14

2005

78.960

100

14.544

18,42

26.664

33,77

21.518

27,25

5.801

7,35

8.820

11,17

1.613

2,04

2006

80.737

100

16.321

20,22

25.805

31,96

20.953

25,95

6.123

7,58

9.561

11,84

1.974

2,44

2007

82.515

100

15.503

18,79

27.091

32,83

20.986

25,43

6.214

7,53

10.746

13,02

1.975

2,39

2008

83.157

100

16.382

19,70

26.276

31,60

20.630

24,81

5.484

6,59

11.553

13,89

2.832

3,41

2009

91.332

100

17.135

18,76

28.696

31,42

21.649

23,70

7.185

7,87

12.897

14,12

3.770

4,13

Vir: SURS

Tabela 2.8: Ležišča po vrstah občin, Slovenija, 2008–2010 Leto

SLOVENIJA

Zdraviliške občine

Gorske občine

Obmorske občine

Ljubljana

Mestne občine

Druge občine

ležišča

delež

ležišča

delež

ležišča

delež

ležišča

delež

ležišča

delež

ležišča

delež

ležišča

delež

2008

110.248

100

20.910

18,97

35.471

32,17

24.912

22,60

7.290

6,61

6.835

6,20

14.830

13,45

2009

111.985

100

21.001

18,75

35.605

31,79

25.486

22,76

7.197

6,43

7.046

6,29

15.650

13,98

2010

117.947

100

21.777

18,46

38.636

32,76

24.080

20,42

8.186

6,94

8.001

6,78

17.267

14,64

Vir: SURS Spremembe obsega turističnih zmogljivosti so vplivale tudi na obisk, ki je najbolj porasel prav v zdraviliščih, medtem ko je bila rast števila prenočitev v gorskih in obmorskih krajih počasnejša.

26

20 let turizma samostojne Slovenije


2.3.2.2.1 Prenočitve po vrstah nastanitvenih obratov in po vrstah občin Najpomembnejša oblika prenočitvenega obrata v Sloveniji so hoteli, saj s svojim tretjinskim deležem (34 %) razpoložljivih ležišč ustvarijo 62 % vseh prenočitev (52 % vseh prenočitev domačih gostov in 69 % vseh prenočitev tujih gostov). Podatki po vrstah občin (2010) kažejo ponekod še večjo koncentracijo prenočitev v hotelih. Nastanitveni obrati Hoteli v obalnih občinah imajo največji tržni delež, saj ustvarijo kar 70 % vseh prenočitev. Tržni delež pri domačih prenočitvah je nižji in znaša 59 %, medtem ko tuji obiskovalci v obalnih občinah ustvarijo kar 81 % vseh svojih prenočitev. Kampi, ki so na drugem mestu, ustvarijo 10 % vseh prenočitev obalnih občin, pri čemer pa je tržni delež domačih gostov večji (13 %), tujih pa manjši (7 %). Zasebne sobe, ki so tretja najpomembnejša vrsta nastanitvenih zmogljivosti po ustvarjenih prenočitvah, imajo le 5-odstotni delež pri nočitvah (4 % domačih in 5 % tujih). Drugi prenočitveni obrati ustvarijo zanemarljiv obseg turističnih prenočitev. Podatki tako kažejo na izrazito usmerjenost gostov, predvsem tujih, v hotelske prenočitvene obrate.

Vrste občin V zdraviliških občinah je delež prenočitev v hotelih prav tako visok in znaša 63 % (57 % domačih prenočitev in 73 % tujih prenočitev). Na drugem mestu so kampi z 18-odstotnim deležem ustvarjenih prenočitev (19,8 % domačih prenočitev in 16 % tujih prenočitev), sledijo pa jim apartmajska in počitniška naselja s 14 % vseh prenočitev (18 % domačih in 7 % tujih prenočitev). V preostalih vrstah prenočitvenih zmogljivosti se ustvari malo prenočitev. Tudi v zdraviliških občinah podatki kažejo na izrazito prisotnost hotelskih gostov.prenočitev. Gorske občine se od zdraviliških in obmorskih razlikujejo po tem, da so prenočitve bolj razpršene med različnimi vrstami prenočitvenih obratov, zato je pomen posamezne vrste prenočitvenih obratov manjši. Tudi v gorskih občinah so hotelske zmogljivosti najpomembnejše, a je njihov pomen pri ustvarjanju prenočitev bistveno manjši. Gostje tu ustvarijo 45 % prenočitev (31 % domačih in 52 % tujih prenočitev). Na drugem mestu po ustvarjenih prenočitvah so kampi (17 % prenočitev), pri čemer jih bolj obiskujejo tujci, ki tam ustvarijo 22 % svojih prenočitev, kakor domači gostje (8 % prenočitev). Domači gostje raje kot v kampe zahajajo v počitniške domove, kjer ustvarijo 30 % svojih prenočitev, medtem ko tujcev tam skorajda ni (1 %). V vseh ustvarjenih prenočitvah v gorskih krajih imajo tako počitniški domovi 10-odstotni delež. Zasebne sobe ustvarijo 10 %, penzioni 5 %, apartmajska in počitniška naselja 4 %, planinske koče 4 % in gostišča 2 % vseh prenočitev. Struktura ustvarjenih prenočitev po vrstah prenočitvenih obratov v Ljubljani je podobna kot v obalnih občinah. V hotelih je ustvarjenih 74 % vseh prenočitev (64 % domačih in 75 % tujih). Sledijo zasebne sobe in mladinski hoteli s po 6-odstotnim deležem prenočitev ter kampi, kjer gostje ustvarijo 4 % prenočitev (domači 1 % in tuji 4 %). Ker tudi v preostalih vrstah prenočitvenih obratov turisti ne ustvarijo veliko prenočitev, je tudi za Ljubljano značilna relativno velika koncentracija prenočitev v hotelih. V drugih mestnih občinah je koncentracija prenočitev v hotelih izrazito močnejša kot v Ljubljani, saj imajo hoteli kar 83-odstotni delež pri ustvarjenih prenočitvah, kar je največji odstotek med posameznimi vrstami občin. Delež na domačem trgu je 72-odstoten, na tujem pa kar 86-odstoten. Na drugem mestu so zasebne sobe z 2-odstotnim deležem, na tretjem pa penzioni z 2 % vseh ustvarjenih prenočitev v mestnih občinah. Tudi tu podatki kažejo na pomen hotelskih prenočitev za razvoj mestnega turizma, saj turisti za prenočevanje najraje izberejo prav hotele.

20 let turizma samostojne Slovenije

27


2.2.3.2.2 Zasedenost prenočitvenih zmogljivosti po vrstah krajev Pri analizi zasedenosti prenočitvenih obratov je uporabljen princip bruto zasedenosti, ki predvideva razpoložljivost turističnih zmogljivosti vse leto. Zasedenost vseh nastanitvenih zmogljivosti v Sloveniji se je v obdobju 1991–2009 večinoma gibala med 20 in 25 %, vrh pa je dosegla leta 2008, ko je bila zasedenost ležišč v Sloveniji 28-odstotna. Nadpovprečno zasedenost so imeli zdraviliški in obmorski kraji in Ljubljana. Po letu 2003 se je zaradi spremembe klasifikacije krajev, pri kateri sta se spremenili predvsem kategoriji drugi turistični kraji in drugi kraji, zasedenost močno dvignila tudi v drugih krajih. Zdraviliški kraji Zdraviliški kraji beležijo najvišjo zasedenost prenočitvenih zmogljivosti. Stopnja zasedenosti ležišč se po letu 1992 giblje med 40 in 50 %. Najvišja zasedenost je bila dosežena leta 2007, ko je bila zasedena skoraj polovica vseh zmogljivosti (49 %). Primerjava z gibanjem namestitvenih zmogljivosti v zdraviliških krajih kaže, da se zaradi tega ni spremenila izkoriščenost obstoječih zmogljivosti, kar posledično pomeni, da se je število obiskovalcev povečevalo po enaki stopnji kot število razpoložljivih ležišč.

Slika 2.22: Število vseh ležišč in njihova zasedenost, zdraviliški kraji, 1991–2009

Vir: SURS

28

20 let turizma samostojne Slovenije


Ljubljana Na drugem mestu po stopnji zasedenosti prenočitvenih zmogljivosti je Ljubljana, kjer se zasedenost v vsem obdobju giblje v povprečju med 25 in 30 %, leta 2008 pa je bila dosežena do sedaj rekordna, 40-odstotna zasedenost ležišč. Iz primerjave podatkov o zasedenosti s podatki o razpoložljivih ležiščih lahko sklepamo, da so bile zmogljivosti v novih objektih bolje zasedene, saj se kaže trend dvigovanja zasedenosti prenočitvenih zmogljivosti. V tem obdobju se je v Ljubljani močno dvignilo število hotelskih zmogljivosti, ki so med gosti tudi najbolj priljubljene. V zadnjem desetletju se je namreč število hotelskih ležišč podvojilo s 1.788 (2001) na 3.538 ležišč (2009). Prav tako pa se je razvila ponudba mladinskih prenočišč, ki so pritegnila nov tržni segment gostov.

Slika 2.23: Število vseh ležišč in njihova zasedenost, Ljubljana, 1991–2009

Vir: SURS Obmorski kraji Obmorski kraji beležijo le malo nižjo stopnjo zasedenosti prenočitvenih zmogljivosti kot Ljubljana. Ta se je od leta 1991 do leta 2001 dvignila s 17 na 26 %, nato se je ohranjala na tem nivoju do leta 2007, ko se je začela dvigovati, in je leta 2008 dosegla 27-odstotno zasedenost. Upoštevajoč zmanjševanje razpoložljivega obsega ležišč po letu 2000, predvsem v počitniških domovih, v kampih in pri sobodajalcih, ki so sicer beležili podpovprečno stopnjo zasedenosti, pomeni dvigovanje stopnje zasedenosti dejansko boljše izkoriščanje obstoječih zmogljivosti.

Slika 2.24: Število vseh ležišč in njihova zasedenost, obmorski kraji, 1991–2009

Vir: SURS 20 let turizma samostojne Slovenije

29


Gorski kraji V gorskih krajih je večja zasedenost posledica trenda upadanja števila razpoložljivih ležišč in trenda rasti turističnih prenočitev. V primerjavi z drugimi vrstami krajev je stopnja zasedenosti relativno nizka, a to je predvsem posledica strukture prenočitvenih zmogljivosti, saj je veliko zmogljivosti sezonskega tipa in ne obratujejo vse leto, kar se pri izračunavanju na letni osnovi kaže v nizki stopnji zasedenosti. Od leta 1992 se je zasedenost z 12 % skoraj vsako leto povečevala in je leta 2008 dosegla 20 %, kar je 70-odstotni dvig.

Slika 2.25: Število vseh ležišč in njihova zasedenost, gorski kraji, 1991–2009

Vir: SURS

2.2.4 Podatki po občinah Ob osamosvojitvi je bila Slovenija razdeljena na 62 občin. To število se je zaradi spremembe lokalne samouprave in pogojev za ustanovitev občin v 20 letih večkrat povečevalo, tako da je bilo leta 2010 v Sloveniji že 210 občin. Sprememba teritorialnih enot je povzročila prelome v časovnih vrstah nekaterih statističnih podatkov, saj podatki med seboj niso primerljivi za občine, ki so spremenile svoj teritorij z odcepitvijo ali pripojitvijo novih delov. Seznam občin po obdobjih je v prilogi.

Tabela 2.9: Število občin v Sloveniji, 1991–2010 Leto

1991–1995

1995–1998

1998–2002

2002–2006

2006–2010

Število občin

62

147

192

193

210

Vir: SURS Med občinami, ki so danes najbolj turistično obiskane, so Piran, Bled, Brežice, Moravske Toplice, Kranjska Gora in Ljubljana. Samo občini Piran in Brežice sta med reformami ostali nespremenjeni, medtem ko so preostale občine nastale s preoblikovanjem večjih občin. Z reformo leta 1994 se je na primer Bled odcepil od Radovljice, Kranjska Gora od Jesenic, Moravske Toplice od Murske Sobote in Bovec od Tolmina. Posebej zapletena je bila reorganizacija občine Ljubljana, ki je nastala iz nekdanjih petih ljubljanskih občin. Te reorganizacije so z vidika spremljanja turističnega prometa dodatna težava pri primerjanju podatkov s preteklimi obdobji. Primerjava je pogojno vendarle možna, saj se je na področju novih občin ustvarjal tudi pretežni del turističnega prometa starih občin. Iz pregleda turističnega prometa po občinah je razvidno, da je turistični promet večinoma skoncentriran na področje le nekaj občin. Podatki za leto 2010 kažejo, da je deset najbolj obiskanih občin ustvarilo 62 % vseh prihodov oz. 63 % vseh prenočitev v Sloveniji. V letih neposredno po osamosvojitvi je bil ta delež še večji, saj je takrat deset najbolj obiskanih občin ustvarilo od 65 do 70 % vseh prihodov in od 70 do 75 % vseh prenočitev v Sloveniji.

30

20 let turizma samostojne Slovenije


Podatki za leto 2010 kažejo, da je deset najbolj obiskanih občin ustvarilo 62 % vseh prihodov oz. 63 % vseh prenočitev v Sloveniji. V letih neposredno po osamosvojitvi je bil ta delež še večji, saj je takrat deset najbolj obiskanih občin ustvarilo od 65 do 70 % vseh prihodov in od 70 do 75 % vseh prenočitev v Sloveniji. Tu je treba opozoriti, da je bilo takratnih deset občin večjih. Upoštevati je treba tudi dejstvo, da so po osamosvojitvi imeli poznani turistični kraji več turističnega prometa kot manj znani kraji. Z razvojem turizma se je začel turizem širiti v manjše kraje in posledično se je delež desetih vodilnih občin začel zmanjševati.

Tabela 2.10: Prvih deset občin po številu prihodov in število prihodov po vrstah turistov, letno, 2010 2010

Prihodi

Delež

Prihodi

Delež

Prihodi

Delež

Občina

Skupaj

(%)

Domači

%

Tuji

%

SLOVENIJA

2.963.595

100

1.120.032

37,79

1.843.563

62,21

1

Ljubljana

393.010

13,26

153.284

39,00

372.359

94,75

2

Piran

383.277

12,93

153.284

39,99

229.993

60,01

3

Bled

220.790

7,45

19.321

8,75

201.469

91,25

4

Brežice

171.098

5,77

92.258

53,92

78.840

46,08

5

Kranjska Gora

150.999

5,10

69.799

46,22

81.200

53,78

6

Moravske Toplice

133.709

4,51

76.996

57,58

56.713

42,42

7

Bohinj

104.261

3,52

49.894

47,85

54.367

52,15

8

Podčetrtek

94.848

3,20

67.198

70,85

27.650

29,15

9

Koper

89.942

3,03

55.251

61,43

34.691

38,57

10

Maribor

87.225

2,94

18.941

21,72

68.284

78,28

SKUPAJ 1–10

1.829.159

61,72

756.226

41,34

1.205.566

65,91

Rang

Vir: SURS V začetku devetdesetih let so bile najbolj obiskane občine Piran, Radovljica (Bled), Ljubljana Center in Jesenice (Kranjska Gora). V občini Piran je bilo v prvi polovici devetdesetih let realiziranih približno 16 % vseh prihodov in 18 % vseh prenočitev. Občina Radovljica, ki je zajemala tudi današnjo občino Bled, je bila na drugem mestu s približno 12-odstotnim deležem prihodov in 11-odstotnim deležem prenočitev. Deleži preostalih občin so se gibali v razponu med 3 in 8 % vseh prenočitev oz. prihodov.

Tabela 2.11: Prvih deset občin po številu ustvarjenih prenočitev in število prenočitev po vrstah turistov, letno, 2010 2010 Rang

Prenočitve

Delež

Prenočitve

Delež

Prenočitve

Delež

Občina

skupaj

(%)

domačih gostov

%

tujih gostov

%

SLOVENIJA

8.771.666

100

3.848.403

43,87

4.923.263

56,13

1

Piran

1.314.059

14,98

525.809

40,01

788.250

59,99

2

Ljubljana

739.453

8,43

34.746

4,70

704.707

95,30

3

Brežice

618.987

7,06

352.675

56,98

266.312

43,02

4

Bled

549.590

6,27

40.305

7,33

509.285

92,67

5

Moravske Toplice

494.295

5,64

280.462

56,74

213.833

43,26

6

Kranjska Gora

483.074

5,51

206.856

42,82

276.218

57,18

7

Podčetrtek

357.609

4,08

263.925

73,80

93.684

26,20

8

Izola

349.576

3,99

233.113

66,68

116.463

33,32

9

Koper

317.506

3,62

218.920

68,95

98.586

31,05

10

Bohinj

308.271

3,51

140.337

45,52

167.934

54,48

SKUPAJ 1–10

5.532.420

63,07

2.297.148

41,52

3.235.272

58,48

Vir: SURS

20 let turizma samostojne Slovenije

31


Po reorganizaciji lokalne samouprave in vzpostavitvi novih občin leta 1995 je nova občina Ljubljana dosegla drugo mesto po obiskanosti in prehitela Bled ter Kranjsko Goro, ki sta se izločili iz občin Radovljica in Jesenice. Na petem mestu po obisku se ustali občina Brežice. Teh pet občin ostaja v skoraj nespremenjenem vrstnem redu skozi vse obdobje do leta 2010. Deseterico najbolj obiskanih občin, poleg prej omenjenih, tvorijo še Bohinj, Izola, Koper, Moravske Toplice in Podčetrtek. Le nekajkrat se med najbolj obiskanimi pojavi Nova Gorica, pri občinah z največ prenočitvami pa nekajkrat Rogaška Slatina.

2.2.5 Obiskanost turističnih znamenitosti in igralnic Turistične znamenitosti Podatki o obiskanosti posameznih turističnih znamenitosti in igralnic so dosegljivi do konca leta 2008, saj je kasneje SURS opustil objavljanje podatkov za posamezno znamenitost in ohranil le agregatni prikaz po posameznih skupinah znamenitosti. Najbolj obiskane turistične privlačnosti, za katere je SURS do leta 2008 spremljal obisk, so Postojnska jama, Blejski grad, Lipica, Predjamski grad, slap Savica, Škocjanske jame, Pokrajinski muzej na Ptuju, Savinjski gaj ter Muzej I. svetovne vojne v Kobaridu, Blejski vintgar in Ljubljanski grad z razglednim stolpom. Vsaka od zgoraj omenjenih slovenskih turističnih privlačnosti je v 20 letih samostojne Slovenije pritegnila vsaj milijon obiskovalcev. Največja turistična privlačnost Slovenije je vsekakor Postojnska jama, ki letno pritegne več kot 500.000 obiskovalcev. V zadnjih 20 letih je Postojnsko jamo tako obiskalo približno devet milijonov ljudi, kar je toliko kot Blejski grad, Lipico, Predjamski grad, slap Savico in Škocjanske jame skupaj.

Število obiskovalcev turističnih znamenitosti se je od leta 1991 nenehno povečevalo. Izjema je bilo le leto 1999, ko je zaradi političnih nemirov v balkanski regiji tudi sicer upadel turistični promet v Sloveniji.

Slika 2.26: Število obiskovalcev izbranih turističnih znamenitosti, Slovenija, letno, 1991–20081

SURS od leta 2008 ne objavlja več podatkov o obisku posamezne znamenitosti. Vir: SURS

1

Igralnice in igralni saloni Igre na srečo so bile kot turistična ponudba prisotne na trgu že ob osamosvojitvi. Trg sta leta 1991 obvladovali predvsem podjetji HIT iz Nove Gorice ter Igralnica Casino iz Portoroža, dve igralnici pa sta bili še na Bledu in v Mariboru. Istega leta je začela obratovati tudi nova igralnica v Ljubljani. S sprejemom zakonodaje s področja igralništva (1995) ter strategije razvoja igralniške dejavnosti se je začela rast ponudbe tovrstnih storitev. Leta 1992 je število gostov v igralnicah in igralnih salonih preseglo milijon, leta 1994 pa dva milijona obiskovalcev.

32

20 let turizma samostojne Slovenije


Tabela 2.12: Število obiskovalcev izbranih igralnic, Slovenija, 1991–20031 Casino’

Casino’

HIT

Casino’

Casino’

Portorož

Bled

N. Gorica

Maribor

Ljubljana

1991

320.328

15.072

560.896

31.311

1992

470.969

19.409

829.253

39.341

28.351

1.387.323

1993

511.629

42.081

1.218.806

35.130

41.341

1.848.987

LETO

SKUPAJ 927.607

1994

582.403

60.211

1.620.481

32.715

48.185

2.343.995

1995

569.134

57.854

1.739.854

23.000

66.216

2.456.658

1996

583.400

60.250

1.834.500

19.000

55.000

2.552.150

1997

591.000

59.000

1.842.000

18.800

40.000

2.550.800

1998

590.000

57.000

1.778.000

18.000

32.000

2.475.000

1999

546.000

67.000

1.557.000

21.677

50.000

2.241.677

2000

526.124

69.200

1.528.000

27.697

50.000

2.201.021

2001

525.772

65.980

1.526.000

27.400

50.000

2.195.159

2002

537.450

71.000

1.478.300

38.000

50.600

2.166.200

2003

509.790

66.000

1.469.000

35.151

60.000

2.139.940

Posredovani podatki s strani družb: Za Casino Ljubljana so za leta 1999, 2000, 2001 in 2003 le ocenjene vrednosti. Ker gre za relativno majhne vrednosti, kaže celotna slika še vedno dokaj natančno stanje glede obiska v slovenskih igralnicah v vseh letih od 1991 do vključno 2003. Vir: SURS 2010

1

Trend rasti obiska je nenehno rasel in leta 2004 je bilo zabeleženih skoraj 3,5 milijona obiskovalcev igralnic in igralnih salonov. V tem letu se je začela tudi močna rast igralnih salonov, ki so po številu obiskovalcev leta 2007 presegli igralnice. Leta 2008 je skupno število obiskovalcev igralnic in igralnih salonov preseglo pet milijonov obiskovalcev. Po podatkih Urada za nadzor posebnih iger na srečo je leta 2010 igralnice obiskalo 1,9 milijona obiskovalcev, igralne salone pa 2,6 milijona gostov (skupaj 4,6 milijona). Skupno število obiskovalcev je bilo za 7 % manjše kot leta 2009, ko je igralnice in igralne salone obiskalo 5 milijonov obiskovalcev. Tudi v igralništvu se pozna upad povpraševanja po letu 2008. Število obiskovalcev je leta 2008 sicer še naraščalo, a je njihova potrošnja začela upadati. Tako je prihodek na igralca upadel za 10 %, leta 2009 še za dodatne 3 %, leta 2010 pa je ostal na isti ravni kot leto prej.

Tabela 2.13: Bruto prihodek, število obiskovalcev in prihodek na igralca v igralnicah in igralnih salonih, Slovenija, 2002–2010

LETO

Bruto prihodek od iger, vstopnin in napitnin (v mio EUR) Igralnice

Igralni saloni

Skupaj

It-1

Število obiskovalcev (v 1.000) Igralnice

Igralni saloni

Prihodek na igralca (v EUR)

Skupaj

It-1

Igralnice

Igralni saloni

Skupaj

It-1

2002

203,2

4,2

207,4

-

2173

412

2585

-

93,5

10,2

80,2

-

2003

208,6

33,1

241,7

116,5

2134

697

2831

109,5

97,8

47,5

85,4

106,4

2004

223,1

61,3

284,4

117,7

2157

1256

3413

120,6

103,4

48,8

83,3

97,6

2005

256,1

75,7

331,8

116,7

2362

1497

3859

113,1

108,4

50,6

86,0

103,2

2006

256,6

105,3

361,9

109,1

2296

2036

4332

112,3

111,8

51,7

83,5

97,2

2007

243,8

128,3

372,1

102,8

2301

2528

4829

111,5

106,0

50,8

77,1

92,2

2008

219,0

136,2

355,2

95,5

2384

2745

5129

106,2

91,9

49,6

69,3

89,9

2009

194,9

136,5

331,4

93,3

2177

2740

4917

95,9

89,5

49,8

67,4

97,3

2010

177,2

132,1

309,3

93,3

1914

2651

4565

92,8

92,6

49,8

67,8

100,5

Vir: SURS

20 let turizma samostojne Slovenije

33


2.3 Prihodki iz naslova turizma Zaradi upada turističnega povpraševanja so v devetdesetih letih padli tudi prilivi od turizma, ki so se leta 1991 več kot prepolovili glede na predhodno leto. Šele leta 1994 so turistični prilivi v Sloveniji presegli rezultate iz leta 1990. Upad turističnih prilivov je bil delno posledica političnih nestabilnosti regije, po drugi strani pa moramo pri razlagi upada turističnih prilivov upoštevati tudi vpliv ukrepov Avstrije in Italije za zmanjševanje potrošnje njihovih državljanov. Ti so se pokazali zlasti kot upad prometa v obmejnih brezcarinskih trgovinah ter kot zmanjševanje nakupa cenejšega goriva v Sloveniji. Oboje se je po metodologiji upoštevalo pri izračunavanju turističnega priliva. Zaradi teh ukrepov se je zmanjšalo število kupcev oziroma obiskovalcev iz teh držav, ki so prihranke iz cenejših nakupov prej pogosto prelili v turistično potrošnjo.

Tabela 2.14: Obseg in gibanje turističnega prometa, Slovenija, 1991–1999, (v 1.000 USD) Obdobje

Skupaj izvoz

1991

338.405

1992 1993

Indeks

Skupaj uvoz

670.962

198,27

281.922

357,79

389.040

149,86

57,98

75,58

734.095

109,41

305.393

108,33

428.702

110,19

58,40

100,72

1994

931.934

126,95

315.756

103,39

616.178

143,73

66,12

113,22

1995

1.082.000

116,10

524.000

165,95

558.000

90,56

51,57

78,00

1996

1.229.953

113,67

542.488

103,53

687.465

123,20

55,89

108,38

1997

1.182.797

96,17

544.150

100,31

638.647

92,90

53,99

96,60

1998

1.116.000

94,35

574.000

105,49

542.000

84,87

48,57

89,95

1999

1.005.000

90,05

593.000

103,31

412.000

76,01

41,00

84,41

78.796

Saldo

Indeks

% salda od izvoza

Indeks

259.609

Indeks

76,72

Vir: Banka Slovenije

Kljub temu se je izvoz turističnih storitev v celotnem obdobju dvigoval, z izjemo let 1998 in 1999, ko je upadel zaradi političnih nemirov v regiji. Od leta 1994 se je izvoz turističnih storitev povečal za 2,3-krat in je leta 2010 znašal največ do zdaj, 1,9 milijarde evrov.

Tabela 2.15: Obseg in gibanje turističnega prometa, Slovenija, 1994–2010, (v 1.000 EUR) Obdobje

Skupaj izvoz

Indeks

Skupaj uvoz

Indeks

Saldo

Indeks

% salda izvoza

Indeks

1994

766.786

-

326.336

-

440.450

-

57,44

-

1995

836.789

109,13

442.974

135,74

393.815

89,41

47,06

81,93

1996

989.142

118,21

481.484

108,69

507.658

128,91

51,32

109,05

1997

1.047.891

105,94

462.848

96,13

585.042

115,24

55,83

108,78

1998

970.770

92,64

501.111

108,27

469.659

80,28

48,38

86,66

1999

900.127

92,72

511.547

102,08

388.580

82,74

43,17

89,23

2000

1.044.842

116,08

556.180

108,73

488.663

125,76

46,77

108,34

2001

1.104.794

105,74

600.766

108,02

504.028

103,14

45,62

97,55

2002

1.142.599

103,42

634.773

105,66

507.827

100,75

44,44

97,42

2003

1.186.310

103,83

664.069

104,62

522.241

102,84

44,02

99,05

2004

1.311.667

110,57

703.315

105,91

608.352

116,49

46,38

105,36

2005

1.450.537

110,59

707.452

100,59

743.085

122,15

51,23

110,45

2006

1.555.492

107,24

772.284

109,16

783.208

105,40

50,35

98,29

2007

1.665.435

107,07

831.453

107,66

833.981

106,48

50,08

99,45

2008

1.826.644

109,68

922.178

110,91

904.466

108,45

49,51

98,86

2009

1.803.863

98,75

912.694

98,97

891.169

98,53

49,40

99,77

2010

1.935.386

107,29

923.086

101,14

1.012.301

113,59

52,30

105,87

I 2010/1994

2,52

Vir: Banka Slovenije

34

20 let turizma samostojne Slovenije

2,82

2,29


Uvoz storitev oz. poraba domačih turistov v tujini se je prav tako nenehno povečevala in se je od leta 1994 povečala že za 2,8-krat. Saldo turističnega prometa je po posameznih letih znašal med 45 in 55 % celotnega priliva iz naslova turizma.

Slika 2.27: Izvoz in uvoz storitev, Slovenija, 1994–2010 (v 1.000 EUR)

Vir: Banka Slovenije Sredstva za razvoj turizma Poleg investicij zasebnega sektorja je tudi država namenjala sredstva v razvoj turizma in turistične infrastrukture. Glede na pomen, ki ga ima turizem za slovensko gospodarstvo, obseg sredstev ni velik, pomembno dejstvo pa je, da se je trend dodeljevanja sredstev za turizem znatno povečal. V zadnjih desetih letih se je turizmu namenilo 258 milijonov evrov.

Slika 2.28: Proračunska sredstva za turizem, Slovenija, 2001–2010 Leto

EUR

2001

8.568.849

2002

8.381.610

2003

7.921.132

2004

10.300.096

2005

23.666.562

2006

34.894.000

2007

30.887.994

2008

37.548.415

2009

49.905.318

2010

46.342.191

SKUPAJ

258.416.167

2005

1.450.537

Vir: Ministrstvo za gospodarstvo Zakon o spodbujanju razvoja turizma (2004) kot vir financiranja razvoja turizma na nacionalni ravni in na območjih, kjer delujejo igralnice, predvideva tudi namenska sredstva iz koncesijskih dajatev organizatorjev posebnih iger na srečo.

20 let turizma samostojne Slovenije

35


Tabela 2.16: Koncesijske dajatve in davek od iger na srečo, 2002–2010

LETO

Koncesijska dajatev (KD) (v mio EUR)

Davek od iger na srečo (DIS) (v mio EUR)

Dajatve (v mio EUR)

Igralnice

Igralni saloni

Skupaj

Igralnice

Igralni saloni

2002

(KD + DIS)

It-1

31,0

29,7

0,7

30,4

61,4

-

2003

29,4

6

35,4

31,7

5,6

37,3

72,7

118,4

2004

28,5

11,6

40,1

36,2

10,6

46,8

86,9

119,5

Skupaj

Skupaj (KD + DIS)

It-1

2005

34,1

15,2

49,3

43,2

13,4

56,6

105,9

121,9

2006

34,0

21

55,0

43,2

18,9

62,1

117,1

110,6

2007

31,9

25,6

57,5

41,1

23,0

64,1

121,6

103,8

2008

26,9

27,2

54,1

36,9

24,4

61,3

115,4

94,9

2009

23,6

27,3

50,9

32,9

24,5

57,4

108,3

93,8

2010

21,9

26,3

48,2

30,0

23,7

53,7

101,9

94,1

Vir: Ministrstvo za gospodarstvo Znesek koncesijskih dajatev je med letoma 2005 in 2009 presegal 50 milijonov evrov letno. Največji znesek je bil dosežen leta 2007 (57,5 milijona evrov), nato se je začel obseg teh sredstev zmanjševati in leta 2010 je bilo vplačanih le še 48,2 milijona evrov koncesijskih dajatev.

36

20 let turizma samostojne Slovenije


3.

Razvoj turistične ponudbe

3.1 Turistična ponudba po osamosvojitvi (1991–2000) Številna slovenska turistična podjetja, ki so bila pred letom 1991 odvisna od turističnega povpraševanja po jugoslovanski turistični ponudbi, so močno občutila posledice razpada nekdanje skupne države. Kompas in Globtour, dve največji turistični podjetji s sedežem v Ljubljani, sta obvladovali približno polovico paketnih aranžmajev in organiziranega turizma na območju severnega Jadrana. Samo Kompas je imel več kot 40 poslovalnic zunaj meja današnje Slovenije. Slovenska podjetja so prav tako gradila hotele in drugo turistično infrastrukturo na hrvaški in črnogorski obali. Slovenska letalska družba Adria je bila močno odvisna od čarterskih letov v jugoslovanske turistične destinacije. Izguba trgov in upad turističnega povpraševanja sta zato močno omejila delovanje teh podjetij. Veliki turistični posredniki, ki so takrat prevladovali na trgu, so bili prisiljeni skrčiti področje svojega delovanja in mnogo turističnih podjetij je tako propadlo ali razpadlo na več manjših podjetij, ki so si začela konkurirati. Spremembe političnega sistema v Sloveniji so povzročile tudi spremembe v modelu gospodarjenja. Prehod iz sistema planskega gospodarstva z družbeno lastnino v model tržnega gospodarstva in zasebne lastnine je bil dolgotrajen proces, ki je povzročal velike poslovne pretrese in s tem težave tudi turističnim podjetjem. V tranzicijskem obdobju sta počasen proces privatizacije in denacionalizacija ter nejasna lastniška struktura podjetij pogosto zaustavljala razvoj. Razvojna sredstva, ki so jih turistična podjetja potrebovala za obnovo infrastrukture in prehod iz krize, so bila močno omejena. Večina turistične infrastrukture v Sloveniji pa je bila zgrajena v sedemdesetih in v začetku osemdesetih let 20. stoletja. Po takratni izgradnji so bili hoteli, restavracije in drugi objekti le redko obnavljani, zato so bili v začetku 21. stoletja že nujno potrebni obnove.

Investicijski cikel se je začel šele sredi devetdesetih let, ko so se zaključevali procesi lastninjenja. Lastniška struktura je takrat končno postala jasna, s tem pa tudi odgovornost za uspešnost poslovanja podjetij. Večina investicijskih sredstev je bila vložena v obnovo nastanitvenih zmogljivosti v hotelih ter v izgradnjo oziroma dopolnitev ponudbe za kongresni turizem. Vlada je z različnimi ukrepi in finančno pomočjo stimulirala tovrstna vlaganja. Investicije v infrastrukturo pa niso vedno tudi povečevale zmogljivosti. Velikokrat je bil dvig kakovosti ponudbe z oblikovanjem dopolnilnih dejavnosti (na primer savne, bazeni, kongresni prostori, večje hotelske sobe) narejen na račun obstoječih zmogljivosti. Nekatera podjetja so bila prisiljena odprodati del svojih objektov, da bi pridobila potrebna sredstva za obnovo preostale infrastrukture. Nastanitvene zmogljivosti so se dodatno zmanjševale tudi zaradi spremembe namembnosti hotelov v poslovne stavbe in apartmajske objekte. V nekaterih primerih pa je prišlo celo do opuščanje turistične dejavnosti oz. zaprtja hotelov zaradi privatizacijskih procesov oz. denacionalizacije. Ob koncu desetletja je bilo tako gostom na voljo približno 10 % manj hotelskih postelj kot leta 1990, čeprav je bilo s turistično strategijo načrtovano njihovo povečanje. Do zmanjšanja nastanitvenih zmogljivosti je prišlo tudi zaradi upada ležišč v delavskih počitniških domovih. V procesu privatizacije podjetij so številna podjetja odprodala te zmogljivosti, ki so se kasneje preoblikovala v zasebne stanovanjske ali počitniške hiše. Čeprav tovrstne zmogljivosti niso predstavljale pomembnega deleža med slovenskimi nastanitvenimi zmogljivostmi, so nekateri kraji takšno spremembo močno občutili. Tako je na primer v občini Piran, kjer je bila največja koncentracija tovrstnih objektov, število ležišč v počitniških domovih upadlo s 4.500 na 400.

Poleg obnavljanja nastanitvenih zmogljivosti so bila večja vlaganja usmerjena v izgradnjo kongresnih zmogljivosti in razvoj zdraviliške infrastrukture. Druga infrastruktura ni bila deležna večjega obsega sredstev. Razvoj igralništva se je popolnoma ustavil zaradi vladne politike do igralništva in nedorečenega lastninjenja igralnic. Pomanjkanje investicijskih sredstev in lastninsko preoblikovanje pa sta povzročila tudi zastoj pri obnovi zimskošportne infrastrukture.

20 let turizma samostojne Slovenije

37


3.2 Turistična ponudba z novim tisočletjem (2001–2010) Za obdobje po letu 2000 je v slovenskem turizmu značilna koncentracija kapitala. Podjetja, ki so vstopila v turizem iz drugih dejavnosti (npr. Sava, Istrabenz, NFD), so postala pomemben lastnik turistične infrastrukture. Združevanje podjetij in ustvarjanje novih tržnih znamk sta močno spremenila strukturo turističnega gospodarstva. V krajih z največjim turističnim povpraševanjem je prišlo do visoke koncentracije lastništva. Na Bledu tako večino hotelskih namestitvenih zmogljivosti obvladuje podjetje Sava d.d., v Portorožu pa sta največja lastnika podjetji Istrabenz turizem d.d. in NFD Holding d.d. Velik del zdraviliške ponudbe v severovzhodni Sloveniji je prav tako v lasti Save (Panonske terme). Podobni primeri združevanja so tudi na področju zimskošportnih središč (na primer Mariborsko Pohorje in Kranjska Gora) ter igralniške dejavnosti (na primer HIT). Zaključen proces privatizacije je dal zagon novemu investicijskemu ciklu v slovenskem turizmu. V zadnjih desetih letih je bila obnovljena večina hotelov. Močno je bila razširjena tudi ponudba v zdraviliščih, kjer so bile obnovljene oz. zgrajene nove namestitvene zmogljivosti in bazenski/termalni kompleksi. S temi investicijami se je zdraviliški turizem močno učvrstil v turistični ponudbi Slovenije. Večje investicije so bile izvedene tudi na področju kongresnega in igralniškega turizma, nekaj investicij pa je bilo tudi na področju športno-turistične infrastrukture. Tako se je po izgradnji prvih dveh novih igrišč za golf leta 1992 (Moravske Toplice, Otočec) gradnja igrišč nadaljevala v obdobju 1998–2000 (4 nova igrišča) in v obdobju 2006– 2009 (5 novih igrišč). Obnovljene je bilo tudi veliko žičniške infrastrukture na slovenskih smučiščih. Vstopi tujih podjetij v hotelsko ponudbo v Sloveniji so bili v tem obdobju relativno neuspešni. S trga se je po več kot 20 letih umaknila hotelska veriga Holiday Inn, prav tako pa so bili neuspešni poskusi hotelskih verig InterContinental, Austrotel in Domina, da bi ostali v Sloveniji. Med tujimi hotelskimi verigami sta v Sloveniji danes prisotni le Austria Trend (Ljubljana) in Kempinski, ki je leta 2008 v upravljanje prevzel obnovljen hotel Palace v Portorožu. Trije hoteli v Sloveniji so člani mednarodnega hotelskega združenja Best Western (1 v Ljubljani in 2 na Bledu). V celotnem obdobju se obseg hotelskih namestitvenih zmogljivosti v Sloveniji ni bistveno spremenil. Čeprav natančnih podatkov za celotno obdobje ni (spremenjena metodologija zajemanja podatkov), verjetno drži ocena, da je bilo gostom ves čas na voljo vsaj 200 hotelskih objektov. Po podatkih statističnega urada je leta 2008 v Sloveniji delovalo 267 hotelov, leto kasneje 269, leta 2010 pa 280 hotelskih objektov. Poskusi tujih vlaganj v slovenska smučišča prav tako niso obrodila sadov (na primer Golte), uspel je le projekt čezmejnega povezovanja kaninskega smučišča s smučišči na italijanski strani. Leta 2006 je prišlo do tesnejšega povezovanja med podjetjem Kompas in hrvaškim podjetjem Adriatica.net, ki je kasneje vstopilo v lastniško strukturo podjetja Kompas in postalo večinski lastnik največjega slovenskega organizatorja turističnih potovanj.

Tabela 3.1: Število delujočih igralnic in igralnih salonov, Slovenija, 2002–2010 Leto1

1

2002

2003

2004

2005

2006

2007

2008

2009

2010

Delujoče igralnice

13

13

13

13

12

13

12

10

9

Delujoči igralni saloni

10

25

27

31

33

34

33

34

32

Skupaj

23

38

40

44

45

47

45

44

41

Stanje na dan 31. 12.

Vir: UNPIS, 2011 Na področju ponudbe igralniških storitev je prišlo po letu 2000 do povečanja izdanih koncesij za igralne slone. Leta 2002 je delovalo deset igralnih salonov, le tri leta kasneje pa že 31, število pa se je kasneje še rahlo povečalo.

38

20 let turizma samostojne Slovenije


3.3 Konkurenčnost slovenskega turizma Turizem je pomembna gospodarska dejavnost za Slovenijo, zato je pomembno, kako konkurenčna je turistična ponudba na globalnem trgu. Prav zaradi pomena turizma za svetovno gospodarstvo je Svetovni gospodarski forum (World Economic Forum) leta 2007 začel objavljati indeks konkurenčnosti držav na področju turizma. To je agregatni kazalnik, sestavljen iz vrednosti 14 elementov, združenih v tri področja (podindekse), pomembna za razvoj turistične ponudbe. Prvi podindeks zajema elemente, ki opredeljujejo upravno administrativno okolje, v katerem se razvija turizem neke države (zakonodaja, okoljska politika, varnost, pomembnost turizma). Drugi podindeks ocenjuje gospodarsko okolje in infrastrukturo. Ocenjevane kategorije so razvitost infrastrukture za zračni in kopenski promet, turistična infrastruktura, razvitost informacijsko-komunikacijske infrastrukture ter cenovna konkurenčnost. S tretjim podindeksom je ovrednoten človeški in kulturni potencial države na področju turizma. Leta 2007 je bilo ocenjevanih 124 držav in Slovenija je bila z oceno 4,6 uvrščena na 44. mesto. V naslednjih letih je Slovenija napredovala po lestvici in je leta 2010 (za leto 2011) pristala na 33. mestu med 139 sodelujočimi državami. Glede na dejstvo, da je indeks konkurenčnosti slovenskega turizma v teh letih ostal praktično nespremenjen (4,6), napredovanje po lestvici ni rezultat boljše turistične ponudbe, ampak slabše ocenjene ponudbe držav, ki so bile uvrščene pred Slovenijo. Natančnejša analiza po posameznih kriterijih pokaže, da je Slovenija zelo dobro ocenjena na področju varnosti, zdravja in, predvsem, turistične infrastrukture. Prav razvoj slednje je bila v zadnjih letih prioriteta državne politike na področju turizma (namestitvene zmogljivosti, kongresna infrastruktura, bazeni, smučišča). Tu je Slovenija tudi najbolje uvrščena, saj zaseda 17. mesto med 139 državami. Veliko rezerv pa je na področju razvoja in vključevanja naravne ter kulturne dediščine v turistično ponudbo. Ti področji sta ocenjeni s 3,3 oziroma 2,8 od sedmih možnih točk. Slovenija je, kljub povprečni oceni 4,3, tudi nizko uvrščena na področju cenovne konkurenčnosti (99. mesto med 139 državami). To kaže na močno cenovno konkurenco na turističnem trgu. Slovensko turistično gospodarstvo bo zato moralo poiskati rezerve in znižati stroške poslovanja, a ne na račun cenejše delovne sile, temveč z njenim usposabljanjem za kakovostnejše delo in boljše trženje ter s spodbujanjem mladih za vstopanje na trg dela v turizmu. Po elementu izobraževanja in usposabljanja je Slovenija uvrščena na 38. mesto z oceno 5,3, po dostopnosti kvalificirane delovne sile na trgu dela pa je Slovenija uvrščena šele na 78. mesto. Iz tega lahko sklepamo, da je sistem izobraževanja načeloma dober ter da se vanj vključuje premalo ljudi.

Tabela 3.2: Indeks konkurenčnosti v turizmu za Slovenijo, 2007–2011 2007

Letni indeks 1

2008

2009

2009

rang (124 vseh)

ocena (1–7)

rang (130 vseh)

ocena (1–7)

rang (133 vseh)

ocena (1–7)

rang (139 vseh)

ocena (1–7)

44

4,6

36

4,5

35

4,5

33

4,6

Pravno-upravno okolje

44

4,7

42

5

38

5,1

29

5,2

1.1

Zakonodaja in regulativa

81

4,3

87

4

66

4,4

65

4,4

1.2

Okoljska regulativa

27

5

17

5,3

20

5,3

23

5,2

1.3

Varnost in varovanje

33

5,2

20

5,9

24

5,9

29

5,7

1.4

Zdravje in higiena

34

5,7

36

5,8

36

5,8

39

5,8

1.5

Pomembnost turističnih razvojnih strategij

77

3,5

84

3,9

80

4,1

44

4,9

2

Poslovno okolje in infrastruktura

38

4,1

33

4,5

33

4,5

33

4,7

2.1

Infrastruktura za zračni promet

79

2,7

70

2,9

70

2,9

74

2,9

2.2

Infrastruktura za kopenski promet

37

4,3

23

5,1

23

4,9

25

5,1

2.3

Turistična infrastruktura

20

5,2

20

5,9

16

6

17

6,3

2.4

Informacijsko-komunikacijska infrastruktura

28

4,5

26

4,5

27

4,6

26

5

2.5

Cenovna konkurenčnost v turizmu

106

3,9

102

4,2

94

4,2

99

4,3

3 3.1

Človeški, kulturni in naravni viri

53

4,9

61

4

61

3,9

53

4

Človeški viri

52

5,2

35

5,3

36

5,4

42

5,1

3.1.1

Izobraževanje in usposabljanje

28

5,3

27

5,4

33

5,3

36

5,3

3.1.2

Dostopnost kvalificiranih delavcev

111

3,6

81

5,2

66

5,5

78

5

3.1.3

Zdravje delavcev

27

6,8

-

-

-

-

-

-

Splošni odnos do turizma in potovanj

60

5

53

4,9

70

4,7

49

4,8

3.3

Naravni viri (v letu 2007 vključeni tudi kulturni viri)

57

4,4

76

3

79

3

64

3,3

3.4

Kulturni viri

-

-

54

2,7

54

2,7

58

2,8

3.2

Vir: World Economic Forum

1

Leta 2010 je bil objavljen indeks za leto 2011.

20 let turizma samostojne Slovenije

39


3.4 Okoljska usmerjenost slovenskega turizma V strateških dokumentih turizma je bilo naravno okolje Slovenije vedno prepoznano kot element konkurenčne prednosti. Gozdnatost države in relativno čiste vode, zaščitena področja in neokrnjena narava so tiste značilnosti, ki pomagajo tudi pri ustvarjanju podobe in prepoznavnosti Slovenije kot turistične destinacije. Usmerjenost k naravi in poudarjanje kakovosti okolja sta se izražala tudi v promocijskem sloganu iz leta 1993 »Slovenia – A green treasure of Europe« in kasnejšem »Slovenia – The green peace of Europe«, ki je poskušal izpostaviti prav bogato naravno dediščino države.

Slika 3.1: Turistični zemljevid Slovenia – A green treasure of Europe, 1993

Modra zastava

Prvi sistematičen pristop k ocenjevanju kakovosti okolja v turistični ponudbi je bil zabeležen leta 1995, ko je bila Marini Portorož podeljena prva modra zastava, ki označuje čistost vode. V naslednjih letih se je sistem ocenjevanja razširil tudi na kopališča in danes se z modro zastavo, ki označuje kakovost kopaliških vod, ponaša šest kopališč in dve marini.

Slika 3.2: Gibanje podeljenih modrih zastav za marine in kopališča, Slovenija, 1994–2010

40

20 let turizma samostojne Slovenije


Trajnostni turizem kot ena od osmih politik v nacionalni turistični razvojni strategiji

Podnebne spremembe so dejstvo, zaradi katerega se spreminjajo potrošniki, njihove vrednote in vedenje. Zaradi naraščajočega t. i. zelenega trga se spreminja in prilagaja tudi ponudba (gospodarstvo, lokalne skupnosti, politika in predpisi ipd.). K razvoju trajnostnega turizma se je zavezala tako politika na evropski ravni kot tudi v Sloveniji. Z začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe je Evropska unija pridobila tudi pristojnosti na področju turizma in lahko tako podpira, usklajuje in dopolnjuje ukrepe držav članic na tem področju. Na podlagi teh pristojnosti je Evropska komisija junija 2010 objavila tudi dokument Nov politični okvir za turizem v Evropi, v katerem opredeljuje štiri prioritetna področja razvoja. Eden izmed teh je Spodbujanje razvoja trajnostnega, odgovornega in visokokakovostnega turizma. V Sloveniji trajnostni razvoj turizma kot eno izmed temeljnih načel opredeljuje Zakon o spodbujanju razvoja turizma, s tem pa ga kot temeljno načelo razvoja slovenskega turizma upošteva tudi aktualen strateški dokument za področje turizma na državni ravni − Razvojni načrt in usmeritve slovenskega turizma 2007–2011 (RNUST). Razvojni načrt in usmeritve slovenskega turizma, ki velja med 2007–2011, je med konkretnimi ukrepi, ki izhajajo iz politike trajnostnega in regionalnega razvoja (opredeljene kot ene izmed osmih politik), opredelil razvoj indikatorjev trajnostnega turizma (ter poleg tega ukrepa za prostorsko ureditev turizma in ureditev pogojev za razvoj turizma na varovanih območjih), za nosilca ukrepa pa določil Ministrstvo za okolje in prostor. Med konkretnimi aktivnostmi za spodbujanje bolj do okolja prijaznega delovanja na področju turizma je bil realiziran projekt Program ekološke ureditve in posodobitve slovenskih hotelov, ki ga je po naročilu Ministrstva za gospodarstvo RS leta 2006 izdelal Multidisciplinarni raziskovalni inštitut. Namen projekta je bil predlagati sveženj ukrepov, kako v slovenskem hotelirstvu pospešiti uvajanje ekološkega menedžmenta, v okviru projekta pa so bile opravljene anketa med slovenskimi hotelskimi podjetji o stanju ekološkega menedžmenta, inventarizacija in benchmark analiza nekaterih pogosto uporabljanih, uglednih ekoznakov v Evropi (s ciljem predlagati pravega za Sloveniji),izvedena pa je bila tudi primerjalna analiza sistemov ekološkega menedžmenta v nekaterih izbranih, s Slovenijo primerljivih državah. Z namenom spodbujanja implementacije znaka EU Marjetica je Ministrstvo za gospodarstvo 10. 12. 2010 v Uradnem listu RS št. 100/2010 objavilo Javni razpis za spodbujanje uvajanja in implementacije Znaka za okolje EU za turistične namestitve – EU Marjetice. Znak je do konca leta 2010 pridobil en nastanitveni obrat. Okoljski certifikati za nastanitvene obrate

Na področju prenočitvenih obratov je bil prvi poskus pridobivanja katerega od certifikatov, ki označuje do okolju prijazno poslovanje, zaznan šele pred nekaj leti, ko je leta 2006 hotel Zlatorog v Bohinju pridobil biološki certifikat. Hotel, ki je svojim gostom začel ponujati biološko pridelano hrano, pa je moral tovrstno ponudbo po šestih mesecih opustiti zaradi težav pri preskrbi s tovrstnimi izdelki. Leta 2008 so Terme Snovik pridobile pravico uporabe znaka za okolje Evropske unije za hotelske namestitve (EU Marjetica) in s tem postale edini hotel s tovrstnim certifikatom pri nas. Leta 2010 je pridobil oznako Green Globe tudi Bohinj Park EKO hotel.

Terme Snovik, 2008

Bohinj Park EKO hotel, 2010

Udejanjanje zelene strategije na STO

Leta 2009 je Slovenska turistična organizacija na podlagi izsledkov raziskav in analiz zelenega trga ter sodelovanja z različnimi strokovnjaki s področja zelenega turizma oblikovala strateška izhodišča zelenega turizma v Sloveniji in začela izvajati vrsto ukrepov z namenom implementacije zelenega, trajnostnega turizma.

20 let turizma samostojne Slovenije

41


STRATEŠKE USMERITVE ZELENEGA TURIZMA 2009: Raziskave in analiza zelenega turizma, informiranje, povezovanje/stroka, prve spodbude 2010: STO: AKCIJSKI NAČRT zelenega turizma Slovenije 1. STO Pisarna prijazna Sloveniji

2. Promocija

3. turisti

4. Turistični ponudniki, destinacije

5. VLADA

Zelena pisarna STO

Promocija zelenih produktov, destinacij

Spodbujanje zelenega obnašanja turistov (STG in destinacije)

INFORMIRANJE

Vspostavitev strateških in operativnih medsektorskih povezav

STO zeleno komuniciranje (brošure, sejmi, dogodki, javna naročila, ...)

Zeleno usmerjena komunikac. sporočila (zelena dejstva, zelene zgodbe) Sistem brandinga (I Feel Slovenia, Slovenia Green)

Samostojna kampanja internega komuniciranja "SLOVENIA GREEN"

Spodbujanje razvoja zelenega poslovanja (blaženje, prilagajanje) Oblikovanje zelenih kriterijev za destinacije Raziskave o zelenem trgu

Ukrepi drugih sektorejv za razvoj zelenega turizma Pomen turizma v boju proti podnebnim spremembam

Vir: STO

Analiza stanja na področju trajnostnega turizma v Sloveniji je pokazala, da je stanje na področju ponudbe in infrastrukture za razvoj zelenega turizma slabo. Do konca leta 2010 je okoljski znak EU Marjetica pridobil en hotel, en hotel znak GreenGlobe, identificiranih pa je bilo le nekaj destinacij, ki se zavedajo pomena trajnostnega razvoja in v tej smeri tudi konkretno delujejo. Za zadovoljevanje pričakovanj zelenega trga je treba urediti tudi javni prevoz, omogočiti potrebno infrastrukturo za do okolja prijazna prevozna sredstva (npr. polnilnice za električne avtomobile), možnost ponudbe ekološko pridelane lokalne hrane itd. Spodbuditi je treba oblikovanje zelenih verig dobaviteljev, ki črpajo potrebne vire za poslovanje iz lokalnega okolja. Raziskave prav tako kažejo, da na strani menedžmenta v turizmu ni zadostnega ukrepanja. Zavedanje o posledicah podnebnih sprememb se sicer povečuje, čeprav je še vedno relativno majhno, obstaja razkorak med deklarirano odgovornostjo menedžerjev in ukrepanjem. Ni ustreznega medresorskega sodelovanja s ciljem zmanjšanja vplivov podnebnih sprememb in trajnostnega razvoja turizma, primanjkuje pa tudi ustreznih raziskav o vplivih podnebnih sprememb na območja, produkte, ljudi, infrastrukturo in o vplivih turizma na podnebje, z oblikovanjem predlogov ukrepov, ki iz teh ugotovitev izhajajo. V letih 2009 in 2010 je STO izvedla številne aktivnosti: med drugim je pripravila več strokovnih prispevkov in predavanj, se povezala s strokovnjaki na področju podnebnih sprememb in pripravila 12. Slovenski turistični forum »Turizem v zelenem gospodarstvu«, kjer sta bila predstavljena problematika in pomen trajnostnega razvoja turizma za Slovenijo. Prav tako so bile oblikovane poslovne spletne strani, kjer so na voljo vse aktualne informacije v zvezi z razvojem zelenega turizma (www.slovenia.info/zeleniturizem). Leta 2010 je bil izveden projekt ogljično nevtralno študijsko potovanje za tuje novinarje (izračunali ogljični odtis celotnega potovanja in izravnali emisije) s ciljem spodbuditi turistične ponudnike k uvajanju zelenega poslovanja – in na ta način razviti metodologijo tudi za prihodnja tovrstna študijska potovanja. S tem namenom je bil pripravljen tudi Priročnik za hotele za uvajanje trajnostnih poslovnih modelov. V okviru promocijskih dogodkov so izpostavljena zelena dejstva Slovenije (neokrnjena narava, bogastvo voda ipd.) in dobre prakse na področju trajnostnega turizma. Vsi dogodki se poskušajo izvajati s čim manjšim ogljičnim odtisom (posredovanje informacij prek sodobnih tehnologij (Bluetooth, splet) ter recikliranje starih promocijskih materialov za promocijska darila in izdelke)) – STO pa se je tudi kot organizacija zavezala k poslovanju s čim manjšim ogljičnim odtisom in pridobila naziv EKO PRAKTIK ter ZELENA PISARNA 2010.

42

20 let turizma samostojne Slovenije


Projekt EDEN

Med projekte, ki spodbujajo trajnostni in do okolja prijazni turizem, štejemo tudi projekt "European Destinations of ExcelleNce" (Evropske destinacije odličnosti), ki ga je zasnovala Evropska komisija v skladu z usmeritvami evropske turistične politike. Cilj projekta sta usmeritev pozornosti na vrednost, raznovrstnost in skupne značilnosti evropskih turističnih destinacij ter promocija destinacij, kjer je cilj gospodarske rasti zastavljen tako, da zagotavlja družbeno, kulturno in okoljsko trajnost. V Sloveniji poteka postopek izbire pod okriljem Slovenske turistične organizacije. Prvič je bil izbor za Evropsko destinacijo odličnosti izveden leta 2008, ko je bil naziv podeljen destinaciji Dolina Soče, leta 2009 destinaciji Solčavsko, leta 2010 pa je bila za svoja prizadevanja za trajnostno naravnan razvoj turizma nagrajena destinacija Reka Kolpa. Več informacij o projektu je dostopnih na www.slovenia.info/eden.

EDEN V SLOVENIJI. Evropske destinacije odličnosti – skriti biseri Slovenije. Reka Kolpa. Idrija. Solčavsko. Dolina Soče.

www.slovenia.info/eden

20 let turizma samostojne Slovenije

43


4.

Organiziranost v turizmu

V Sloveniji na področju turizma delujejo številne organizacije, ki se med seboj razlikujejo tako po namenu ustanovitve kot po geografskem področju delovanja. Glede na vire financiranja oziroma ustanovitelje jih lahko razdelimo med organizacije javnega sektorja, zasebnega sektorja ter organizacije civilne družbe. Na državni ravni sta na področju javnega sektorja osnovna akterja v turizmu resorno ministrstvo, pristojno za turizem (Ministrstvo za gospodarstvo), ter nacionalna turistična organizacija, zadolžena predvsem za promocijo Slovenije kot turistične destinacije. Zasebni sektor je na področju turizma na državni ravni organiziran v okviru zborničnega sistema v Turistično gostinski zbornici pri Gospodarski zbornici Slovenije ter v Obrtni zbornici Slovenije v sekciji za gostinstvo in turizem. Turistična zveza Slovenije je najpomembnejša organizacija civilne družbe na državni ravni, ki deluje izključno na področju turizma. Povezuje in usklajuje delovanje široke mreže lokalnih in regionalnih turističnih društev in zvez.

Slika 3.3: Organizacija turizma na državni ravni v Sloveniji

STRUKTURA TURIZMA V SLOVENIJI JAVNI SEKTOR

ZASEBNI SEKTOR

CIVILNA SLUŽBA

Gospodarska zbornica

Gospodarska zbornica

Turistično gostinska zbornica

Turistično gostinska zbornica

Obrtna zbornica

Obrtna zbornica

Sekcija za gostinstvo in turizem

Sekcija za gostinstvo in turizem

Gospodarska interesna združenja (g. i. z.)

Gospodarska interesna združenja (g. i. z.)

ministrstvo za gospodarstvo (NTA)

Direktorat za turizem

Slovenska turistična organizacija

Gospodarska interesna združenja (g. i. z.)

44

20 let turizma samostojne Slovenije


4.1 Organiziranost javnega sektorja na področju turizma Organizacija javnega sektorja na področju turizma in s tem odgovornost države za turizem se je v 20 letih večkrat spremenila. Ob osamosvojitvi države je bilo področje turizma pokrito s samostojnim resorjem znotraj vlade, ki sta ga vodila najprej Ingo Paš in nato Janez Sirše. Že leta 1993, ob menjavi vlade, je turizem izgubil svoje ministrstvo. Zaradi politike zmanjševanja državnega aparata je takratna vlada zmanjšala število ministrstev s 24 na 17 in turizem dodelila Ministrstvu za gospodarske zadeve. Znotraj tega ministrstva je bilo delo na področju turizma organizirano v sekretariatu, ki sta ga vodila najprej Marjan Jakič, nato pa Peter Vesenjak. Sekretariat za turizem je oblikoval turistično politiko države in dajal smernice za razvoj in trženje Slovenije kot turistične destinacije. V tistem obdobju je za promocijo turizma na ravni države takrat začel skrbeti na novo ustanovljen Center za promocijo turizma Slovenije (CPTS, 1995), vlada pa je ustanovila tudi Svet za turizem, ki je imel svetovalno vlogo za zadeve, povezane s turizmom. Po volitvah leta 1997 je vlada ponovno povečala število ministrstev, da bi se zadovoljili pogoji koalicijskih partnerjev. Poleg tega je bil takrat prisoten še močan politični pritisk k decentralizaciji državne uprave. Rezultat tega je bila ustanovitev Ministrstva za malo gospodarstvo in turizem (MMGT), ki je imelo sedež v Mariboru, vodil pa ga je Janko Razgoršek. Leta 1998 je bil sprejet Zakon o pospeševanju turizma, ki je povzročil nadaljnjo reorganizacijo državne uprave na področju turizma. Marca 1999 je vlada pristojnosti Sveta za turizem prenesla na ministrstvo, v istem letu pa se je začelo tudi preoblikovanje Centra za turistično promocijo Slovenije (CTPS) v Slovensko turistično organizacijo (STO). Od pomladi do jeseni leta 2000 se je ponovno zmanjšalo število ministrstev, vendar je resorno ministrstvo za turizem ostalo nespremenjeno. Nova je bila ukinitev Sveta za turizem, saj naj bi se njegove pristojnosti podvajale s pristojnostmi ministrstva. Jeseni leta 2000 je nova vlada turizmu ponovno odvzela resor in ga dodelila Ministrstvu za gospodarstvo. Znotraj ministrstva se je v okviru Oddelka za razvoj podjetniškega sektorja in konkurenčnosti za turizem oblikoval posebni Sektor za razvoj turizma. V vseh kasnejših vladah je turizem ostal v okviru Ministrstva za gospodarstvo na ravni direktorata za turizem, ki ga od ustanovitve leta 2004 vodi Marjan Hribar.

Slika 3.3: Organizacija turizma na državni ravni v Sloveniji Obdobje

Enota, odgovorna za turizem

Funkcija

Resorni minister

1

1990–1992 Izvršni svet Republike Slovenije (16. maj 1990–14. maj 1992) Republiški komite za turizem in gostinstvo

predsednik vlade minister

Alojz Peterle Ingo Paš, 16. 5. 1990–14. 5. 1992

2

1992–1993 Vlada Republike Slovenije (14. maj 1992–25. januar 1993) Ministrstvo za turizem in gostinstvo

predsednik vlade minister

dr. Janez Drnovšek mag. Janez Sirše, 14. 5. 1992–25. 1. 1993

3

1993–1997 Vlada Republike Slovenije (25. januar 1993–27. februar 1997) predsednik vlade Ministrstvo za gospodarske dejavnosti minister Oddelek za turizem

4

5

1997–2000 Vlada Republike Slovenije (27. februar 1997–7. junij 2000) Ministrstvo za gospodarske dejavnosti Ministrstvo za malo gospodarstvo in turizem (oktober 1997) 2000

Vlada Republike Slovenije (7. junij 2000–30. november 2000) Ministrstvo za malo gospodarstvo in turizem

državni sekretar

dr. Janez Drnovšek dr. Maks Tajnikar, 25. 1. 1993–30. 1. 1996 Metod Dragonja, 31. 1. 1996–27. 2. 1997 Marjan Jakič, 8. 4. 1993–30. 4. 1995 Peter Vesenjak, 1. 5. 1995–13. 11. 1997

predsednik vlade minister minister državni sekretar

dr. Janez Drnovšek Metod Dragonja, 27. 2. 1997–(7. 6. 2000) Janko Razgoršek, 29. 10. 1997–7. 6. 2000 Tomaž Zajc, 10. 11. 1997–7. 6. 2000

predsednik vlade minister državni sekretar

dr. Andrej Bajuk Janko Razgoršek, 7. 6. 2000–30. 11. 2000 Tomaž Zajc, 7. 6. 2000–19. 6. 2000

6

2000–2002 Vlada Republike Slovenije (30. november 2000–19. december 2002) Ministrstvo za gospodarstvo Področje za razvoj podjetniškega sektorja in konkurenčnosti - Sektor za razvoj turizma

predsednik vlade minister državni sekretar državni podsekretar

dr. Janez Drnovšek dr. Tea Petrin, 30. 11. 2000–19. 12. 2002 mag. Mateja Mešl, 8. 12. 2000–25. 1. 2002 Darja Radić, 15. 3. 2001–19. 12. 2002

7

2002–2004 Vlada Republike Slovenije (19. december 2002–3. december 2004) Ministrstvo za gospodarstvo Direktorat za podjetništvo in konkurenčnost - Sektor za turizem Direktorat za turizem (april 2004)

predsednik vlade minister

mag. Anton Rop dr. Tea Petrin, 19. 12. 2002–20. 4. 2004 dr. Matej Lahovnik, 20. 4. 2004–3. 12. 2004 mag. Mateja Mešl, 19. 12. 2002–23. 5. 2004 Darja Radić, 19. 12. 2002–3. 12. 2004 brez imenovanega direktorja

8

2004–2008 Vlada Republike Slovenije (3. december 2004–21. november 2008) Ministrstvo za gospodarstvo Direktorat za turizem

predsednik vlade Janez Janša minister mag. Andrej Vizjak, 3. 12. 2004–21. 11. 2008 direktor direktorata mag. Marjan Hribar, 3. 12. 2004–21. 11. 2008

9

2008–2011 Vlada Republike Slovenije (21. november 2008–20. september 2011) Ministrstvo za gospodarstvo

predsednik vlade minister

Direktorat za turizem

državni sekretar državni podsekretar direktor direktorata

Borut Pahor dr. Matej Lahovnik, 21. 11. 2008–16. 7. 2010 mag. Darja Radić, 16. 7. 2010– državni sekretar mag. Darja Radić, 22. 11. 2008–16. 7. 2010 direktor direktorata mag. Marjan Hribar, 21. 11. 2008–

Vir: STO 20 let turizma samostojne Slovenije

45


4.2 Slovenska turistična organizacija Ideja za ustanovitev organizacije, ki bi na ravni države skrbela za promocijo turizma, je bila zapisana v prvi strategiji turizma iz leta 1992. V tem dokumentu so bili postavljeni razvojni cilji slovenskega turizma in opredeljene naloge za njihovo dosego. Nacionalna organizacija za promocijo slovenskega turizma bi morala zastopati tako interese vlade kot gospodarstva in lokalnih turističnih skupnosti. Skladno s to strategijo je januarja 1995 parlament sprejel Resolucijo o strateških ciljih na področju razvoja turizma v RS s programom aktivnosti in ukrepov, ki je vladi nalagala ustanovitev javne institucije za turistično promocijo ter pripravo zakona za pospeševanje turizma. Istega leta je bil ustanovljen Center za turistično promocijo Slovenije (CTPS).

Center za turistično promocijo Slovenije je prevzel vlogo dotedanjega Centra za turistično ekonomsko propagando Slovenije (CTEPS), ki je od leta 1983 deloval pod okriljem Gospodarske zbornice Slovenije. Ustanovitelja novega CTPS sta bila vlada in Gospodarska zbornica Slovenije, ker pa slednja ni izpolnjevala svojih finančnih obvez, je leta 1997 vlada postala edini ustanovitelj CTPS. CPTS, ki je bil ustanovljen aprila 1995, je začel delovati maja 1996. Za ureditev poslovnih prostorov, iskanje ustreznih kadrov in pripravo operativnega načrta dela so potrebovali eno leto. Upravni odbor CTPS je sestavljalo osem članov. Tri člane je imenoval resorni minister, turistično gospodarstvo je imelo prav tako tri predstavnike, Urad za promocijo gospodarstva in tujih investicij ter zaposleni na CTPS pa so imeli enega predstavnika.

Dejavnosti CTPS so temeljile na strategiji trženja turizma, ki je bila narejena leta 1994. V tem dokumentu je bila zaradi večje učinkovitosti predvidena centralizacija sredstev za promocijo. Tako je slovenski turizem prvič tržil ponudbo ter turistične produkte, in ne geografskih področij. Nova celostna podoba slovenskega turizma je bila dosledno uporabljana na promocijskih tiskovinah in v oglaševalskih kampanjah. Spodbujanje uporabe celostne podobe na ravni lokalnih turističnih skupnosti in pri turističnih ponudnikih je potekalo v obliki delnega kritja stroškov izdelave promocijskih tiskovin, v kolikor so bile te oblikovane skladno s celostno podobo slovenskega turizma.

Tabela 3.4: Odgovorne osebe STO Ime

Funkcija

Začetek

Konec 31. 3. 1996

1

Marjan Jakič

v. d. direktorja

18. 5. 1995

2

Franci Križan

v.d. direktorja

4. 4. 1996

direktor v. d. generalnega direktorja

13. 7. 2000

3

Barbara Gunčar

generalna direktorica

13. 7. 2000

17. 7. 2001

4

Bojan Meden

v. d. generalnega direktorja

17. 7. 2001

10. 10. 2001

generalni direktor

10. 10. 2001

7. 7. 2005 6. 5. 2006

5

mag. Barbara Gunčar

generalna direktorica

7. 7. 2005

6

mag. Dimitrij Piciga

v. d. direktorja

26. 5. 2006

direktor 7

mag. Maja Pak

v. d. direktorice

30. 8. 2010 30. 8. 2010

23. 12. 2010

23. 12. 2010

tekoče

Vir: STO

Večina dela CTPS je bilo usmerjenega na tuje trge. Glavne aktivnosti so bili sejemski nastopi, izdelava promocijskih materialov in oglaševanje v tujem tisku. Ustanovljena je bila tudi mreža predstavništev in informacijskih uradov na najpomembnejših emitivnih trgih za slovenski turizem.

46

20 let turizma samostojne Slovenije


Preoblikovanje CTPS v STO

Skladno z določili Zakona o pospeševanju turizma je vlada decembra 1999 sprejela uredbo o preoblikovanju CTPS v javni zavod Slovenska nacionalna turistična organizacija (SNTO). Še istega leta pa se je ime spremenilo v Slovenska turistična organizacija (STO). Uredba o preoblikovanju ni prinesla le novega imena, ampak je razširila dejavnost STO tudi na področje raziskav in razvoja kadrov. STO je vzpostavila lastna predstavništva na najpomembnejših trgih (Avstrija, Nemčija, Italija), druge države pa so bile pokrite z informacijskimi pisarnami pri predstavništvih večjih slovenskih turističnih podjetij. Take pisarne so bile na Hrvaškem, Madžarskem, Nizozemskem, v Švici, Veliki Britaniji in ZDA.

Slika 3.4: Organigram CPTS leta 1997 Upravni odbor

Generalni direktor Generalni sekretar • • •

• • •

vodenje projektov in koordinacija interno komuniciranje načrtovanje tržnega komuniciranja

PR • • • •

Tajništvo

Razvoj prodaje

administrativna podpora prodaja promocijskih izdelkov upravljanje z blagovno znamko slovenskega turizma

Informacijski sistemi •

komuniciranje z mediji oglaševanje foto arhiv publikacija TOURIZEM

Sejmi

produkcija in distribucija promocijskih materialov izgradnja informacijskega sistema

• • •

koordinacija sejemskih nastopov slovenskih turističnih ponudnikov protokol CTPS usposabljanje informatorjev

Predstavništva v tujini AVSTRIJA NEMČIJA ITALIJA

Vir: CPTS, 1998

Danes so aktivnosti STO usmerjene predvsem v načrtovanje in izvajanje promocije države kot turistične destinacije. Poleg tega je STO dejavna tudi na področjih povezovanja turističnih ponudnikov, pospeševanja razvoja novih storitev, vzpostavljanja ustrezne informacijske platforme za potrebe turizma ter tržnih raziskav in analiz. Temeljni cilj teh aktivnosti je pozicioniranje Slovenije kot turistične dežele z jasno identiteto in prepoznavnimi primerjalnimi prednostmi. Ob tem si prizadeva za partnerski odnos med javnim, zasebnim in civilnim sektorjem pri načrtovanju, organiziranju in izvajanju turistične promocije in tržnih aktivnosti.

Slika 3.5: Organiziranost STO leta 2010 Direktor

Sektor za tržno komuniciranje

Promocijski materiali

Pospeševanje prodaje

Borze in sejmi

Trženje

Razvoj inf. sistema in e-poslovanje

Uprava in finance

Raziskave in razvoj

Tržno komuniciranje in odnosi z javnostmi

Predstavništva v tujini (Milano, Dunaj, München, Bruselj)

Vir: STO, 2010

20 let turizma samostojne Slovenije

47


4.3 Organiziranost zasebnega sektorja Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) in Obrtna zbornica Slovenije (OZS) sta najpomembnejša predstavnika

zasebnega sektorja v turizmu na državni ravni. Obe sta delovali že pred letom 1991 in sta ob osamosvojitvi le nadaljevali svoje delo.

Turistično gospodarstvo je na nacionalni ravni organizirano v okviru Gospodarske zbornice Slovenije (GTZ). Področje turizma je bilo v okviru GTZ najprej organizirano znotraj Združenja za turizem in gostinstvo, znotraj katerega so bile organizirane številne strokovne sekcije. Združenje za turizem in gostinstvo se je leta 2006 preoblikovalo v Turistično gostinsko zbornico ob prestrukturiranju GTZ skladno z novim zakonom o gospodarskih zbornicah. Zbornica je pooblaščena za izdajanje licenc za delovanje potovalnih agencij in turističnih vodnikov, organizira pa tudi druga izobraževanja in usposabljanja za potrebe turizma. V okviru zbornice poteka tudi vsakoleten gostinsko turistični zbor, ki je bil leta 2010 organiziran že 57. Gospodarska zbornica Slovenije ima pooblastilo za izdajanje in vodenje evidenc o izdanih licencah za organizatorje turističnih potovanj in prodajalce turističnih aranžmajev ter je od leta 1999 izvajalka državnih izpitov za osebe, ki se želijo ukvarjati s turističnim vodenjem. Iz podatkov o izdanih licencah vidimo, da je bilo največ licenc izdanih v letih 2003 in 2004. Za takšno rast je več razlogov, ki pa niso tržne narave. Izvajan je bil ostrejši inšpekcijski nadzor na turističnem trgu, sprostila se je možnost, da agencijo vodijo prokuristi, in potekla je veljava licencam za določen čas, ki jih je bilo treba obnoviti, tokrat za nedoločen čas.

Tabela 3.5: Izdane in odvzete licence za organiziranje in prodajo turističnih potovanj, 1999‒2010 Odvzete licence

Leto 1.

1999

Podeljene licence

Indeks

Organiziranje

Prodaja

Skupaj

Organiziranje

Prodaja

Skupaj

0

0

0

8

9

17

100

2.

2000

0

0

0

94

129

223

1311,8

3.

2001

7

1

8

15

22

37

16,6

4.

2002

12

8

20

12

13

25

67,6

5.

2003

18

10

28

29

35

64

256,0

6.

2004

15

7

22

61

87

148

231,3

7.

2005

13

12

25

122

147

269

181,8

8.

2006

12

12

24

46

54

100

37,2

9.

2007

12

11

23

48

50

98

98,0

10.

2008

22

21

43

51

55

106

108,2

11.

2009

29

33

62

39

42

81

76,4

12.

2010

31

32

63

52

59

111

137,0

Vir: GZS

Leta 2010 je v Sloveniji delovalo 458 turističnih agencij z licenco, izmed teh je bilo 382 (83 %) takšnih, ki so imele tako licenco za organiziranje kot licenco za prodajo turističnih potovanj. Samo leta 2010 je začelo poslovati 59 novih agencij.

Drobno gospodarstvo je organizirano v okviru Obrtne zbornice Slovenije (OZS), ki je tako kot GTZ delovala že v prejšnji državi. Turistični ponudniki so znotraj OZS povezani v Sekcijo za gostinstvo in turizem. Sekcija daje svojim članom različno strokovno pomoč ter organizira različna izobraževanja.

48

20 let turizma samostojne Slovenije


4.4 Razvoj društvene dejavnosti TZS je najpomembnejša organizacija civilne družbe, ki deluje na področju turizma.

Je naslednica Deželne zveze za tujski promet na Kranjskem, ki je bila ustanovljena leta 1905. Organizirana je kot krovna organizacija turističnih društev in področnih zvez, v katero je danes združenih več kot 600 društev in 30 področnih zvez, v katerih deluje nekaj deset tisoč članov. Turistična društvena dejavnost se je v preteklih 20 letih krepila, kar lahko sklepamo iz števila turističnih društev, ki se je od leta 1991 skoraj podvojilo.

Tabela 3.6: Število turističnih društev, Slovenija 1991–2010, (ocena) Leto

1991

1995

2000

2005

2010

Ocenjeno število turističnih društev

350

400

500

600

650

Vir: TZS

Z zakonom o spodbujanju turizma iz leta 1998 so društvene organizacije pridobile status delovanja v javnem interesu, ki omogoča pridobivanje javnih sredstev za izvajanje društvenih dejavnosti. Tak status je bil priznan Turistični zvezi Slovenije, ki je dejavna na področju načrtovanja in izvajanja turističnih aktivnosti, ki krepijo družbeno, gospodarsko in naravno okolje. Osnovna naloga TZS je spodbujanje pozitivnega odnosa do turizma ter sodelovanje pri oblikovanju turistične ponudbe in njeni promociji. Med pomembnejše aktivnosti tako spadajo akcije spodbujanja urejenosti turističnega okolja (Moja dežela – lepa in gostoljubna, Entente Florale), spodbujanja mladih za vključevanje v turizem (Turizmu pomaga lastna glava, Več znanja več turizma, Zlata kuhalnica) ter koordinacija dela lokalnih turističnih društev.

4.5 Zakonodaja in strateški dokumenti na področju turizma V 20-letnem obdobju je bilo pripravljenih veliko študij, dokumentov in zakonov, ki so neposredno ali posredno vplivali na turizem. Številne strategije razvoja posameznih krajev in regij ali razvoja posameznih dejavnosti (npr. igralništva, mladinskega turizma), strategije trženja slovenske turistične ponudbe in ponudbe posameznih turističnih področij, zakonodaja s področja turizma oz. s turizmom povezanih dejavnosti (npr. Zakon o kategorizaciji nastanitvenih objektov, Zakon o gostinstvu) ter številni drugi dokumenti, pripravljeni na državni ali lokalni ravni, kažejo na zavedanje pomena sistematičnega pristopa k razvoju turizma. Zaradi velikega števila ter nedostopnosti posameznih dokumentov so v nadaljevanju predstavljene le kratke vsebine tistih razvojnih strategij in zakonov, ki so pomembno vplivali na razvojno pot slovenskega turizma v zadnjih 20 letih. 1995: Resolucija o strateških ciljih na področju turizma v Republiki Sloveniji Z Resolucijo o strateških ciljih na področju turizma je bila začrtana pot tržne usmeritve turizma. Temeljni cilj Resolucije je bil razvoj prepoznavne in tržno naravnane turistične ponudbe, ki bo temeljila na domačem znanju in kulturni dediščini. Z njimi naj bi se Slovenija uveljavila na turističnem trgu kot prepoznavna destinacija s kakovostno ponudbo, prilagojeno potrebam turistov z višjo kupno močjo. Razvoj ponudbe naj bi potekal na geografsko zaokroženih področjih (gore, morje s Krasom, zdravilišča, mesta in podeželje). V tem strateškem dokumentu so bili postavljeni tudi kvantitativni cilji, ki naj bi bili doseženi v obdobju 1995–2000. Obseg turizma naj bi dosegel 6 milijonov gostov in 12 milijonov prenočitev, devizni priliv iz naslova turizma pa naj bi dosegel 3,5 milijarde ameriških dolarjev. Z investicijami v infrastrukturo naj bi se dvignila kakovost nastanitvenih objektov in druge infrastrukture, nastanitvene zmogljivosti pa bi se povečale za 20.000 ležišč. Eden od najpomembnejših ukrepov, ki jih navaja Resolucija, je oblikovanje zakona za področje turizma.

20 let turizma samostojne Slovenije

49


1998: Zakon o pospeševanju turizma

Zakon je bil pripravljen z namenom vzpostavitve okolja, v katerem bi lažje razvijali turizem. Vsebinsko je zakon sestavljen iz dveh delov. V prvem so opredeljene aktivnosti, oblike, financiranje in organiziranje turizma na lokalni in nacionalni ravni, v drugem delu pa so opredeljeni pogoji poslovanja nekaterih turističnih dejavnosti. Na področju organiziranosti v turizmu je bilo v zakonu predvideno ustanavljanje lokalnih turističnih organizacij (LTO), ki bi pospeševale turizem na lokalni ravni. Navedeni so tudi kriteriji, ki morajo biti izpolnjeni za ustanovitev LTO na zaokroženem področju. Ti so temeljili na turističnem obisku in razpoložljivi turistični infrastrukturi oziroma ponudbi. Z zakonom je bilo predvideno tudi obvezno članstvo v LTO. Člani bi morala biti podjetja in ponudniki, ki delujejo na področju turizma oz. so povezani z njim. Zaradi odpora posameznih subjektov proti obveznemu članstvu in plačevanju članarine ta del zakona v praksi ni zaživel in Ustavno sodišče je celo razveljavilo nekaj njegovih členov. Za pospeševanje turizma na nacionalni ravni je bila predvidena ustanovitev nacionalne turistične organizacije, katere osnovne naloge bi bile pospeševanje razvoja turistične ponudbe na lokalni ravni, oblikovanje celostne podobe slovenskega turizma, promocija turistične ponudbe, komuniciranje s tujimi trgi, vzpostavitev mreže predstavništev v tujini ter oblikovanje informacijske platforme za potrebe turizma. 2002: Strategija slovenskega turizma 2002–2006

Strateški dokument 2002–2006 je administrativni model upravljanja zamenjal s podjetniškim pristopom ob upoštevanju konceptov trajnostnega razvoja, celovitega prostorskega razvoja države, kakovosti življenja, tržnih niš in kakovostne ponudbe, storitvenih grozdov in razvojnih jeder ter socialnega kapitala in poslovnega partnerstva. Pri razvoju turizma naj bi sodelovali poslovni subjekti, ki bi posamezne kraje tržili s pomočjo proizvodov, programov in zaokroženih turističnih območij. Strategija je predvidela tudi uvedbo letnih politik, s katerimi bi država opredelila ciljne programe, finančna sredstva ter izvedbene instrumente za dosego programskih ciljev. Strategija je poudarila pomen povezovanja nacionalnih, regionalnih, lokalnih in podjetniških interesov ter storitev na področjih, kjer ima Slovenija konkurenčne prednosti. Prav tako je izpostavila pomen sodelovanja in vključenosti vseh deležnikov v proces strateškega načrtovanja razvoja turizma tako na nacionalni kot lokalni ravni. S tem so se poskušale odpraviti pomanjkljivosti zakona o pospeševanju turizma, ki je organizacijsko ločeval vodenje turistične politike med državnimi in lokalnimi institucijami. Temeljne usmeritve razvoja turizma naj bi izhajale iz konkurenčnih prednosti, predvsem geografske lege in raznovrstnosti ponudbe. V strategiji je bila predvidena delitev ponudbe na deset temeljnih turističnih območij (Obala, Goriško, Kras, Ljubljana, Julijske Alpe, Pohorje - Maribor, Pomurje - Obsotelje, Dolenjska, slovensko podeželje in mesta z zaledjem). Na teh zaokroženih področjih naj bi razvoj integralne turistične ponudbe izhajal iz usmeritve v produkte (igralniški, zdraviliški in poslovni turizem), geografska področja (Julijske Alpe, Pohorje - Maribor, Kras in Obala) ter programska področja, usmerjena v podeželski (3E – ekološki, etnološki in enološki), rekreativni (3A – aktivni, akcijski in adrenalinski) in doživljajski turizem (3D – doživljajski in domišljijski). Med kvantitativnimi in kvalitativnimi cilji strategije so bili povečanje letnega turističnega prometa na 1,6 milijarde evrov, rast števila prenočitev po 7-odstotni letni stopnji, povečanje dnevne porabe gostov na 80 evrov na dan, povečanje zasedenosti zmogljivosti na najmanj 50 odstotkov, dograditev najmanj 4.000 hotelskih ležišč, razvoj vsaj 38 novih turističnih kmetij in izboljšanje ponudbe ležišč v planinskih kočah, mladinskih domovih in kampih. Poleg tega naj bi se povečala prepoznavnost Slovenije, izboljšala izobrazbena struktura v turizmu, ohranjala narava in povečalo vključevanje kulturne dediščine v turizem. 2004: Zakon o spodbujanju turizma

Zakon o spodbujanju turizma (ZSRT) je nadomestil Zakon o pospeševanju turizma iz leta 1998, ki ni dosegel zastavljenih ciljev. Novi zakon ni opredeljeval načina organiziranja turizma na lokalni ravni in obveznega članstva, kar je bilo sporno pri prejšnjem zakonu. Vsebinsko je, tako kot prejšnji zakon, razdeljen na dva dela, pri čemer v prvem delu zakon opredeljuje načrtovanje, financiranje in izvajanje spodbujanja razvoja turizma na nacionalni in lokalni ravni, v drugem delu pa opredeljuje pogoje za izvajanje nekaterih dejavnosti, povezanih s turizmom. Predvsem pa postavlja pogoje, ki jih morajo izpolnjevati turistični posredniki, turistični vodniki in spremljevalci, organizatorji potovanj oz. organizatorji športnih prireditev.

50

20 let turizma samostojne Slovenije


2006: Razvojni načrt in usmeritve slovenskega turizma 2007–2011 (RNUST)

S tem dokumentom je Ministrstvo za gospodarstvo želelo v obdobju 2007–2011 oblikovati razvojni model turizma, ki bi optimalno ovrednotil ključne razvojne potenciale v turizmu. Dokument opredeljuje vlogo in zadolžitve posameznih deležnikov pri razvoju turizma. Predlagan je model destinacijske organiziranosti, katerega rezultat bi bila preprosta organizacija in večja učinkovitost slovenskega turizma, ki naj bi bil preprostejši in učinkovitejši. V dokumentu so tudi podane smernice za trženje in promocijo slovenskega turizma. V dokumentu je opredeljena vizija Slovenije kot turistične destinacije. Bila naj bi razvita turistična »destinacija z raznoliko in kakovostno turistično ponudbo, s poudarkom na krajših počitnicah. Z izoblikovanimi atraktivnimi in raznolikimi integralnimi turističnimi proizvodi bo postala tudi zaželena destinacija za daljše počitnice« (RNUST, 2006).

4.6 Razvoj izobraževanja v turizmu Leta 1991 je bilo izobraževanje na področju turizma omejeno predvsem na srednje tehnično poklicno šolstvo, ki je enakomerno razpršeno pokrivalo vso Slovenijo. Na visokošolski ravni sta študij turizma nudili Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani ter Ekonomsko-poslovna fakulteta Univerze v Mariboru. Študij ekonomskih in poslovnih vidikov turizma je bil ponujen v obliki izbirne smeri v študijskih programih ekonomije in splošnega menedžmenta. Stanje na področju izobraževanja v turizmu, najprej visokošolskega, se je spremenilo z letom 1995. Pomanjkanje ustreznega visokošolskega izobraževanja za aktualne potrebe slovenskega turističnega gospodarstva v tranziciji je potrdila Evropska unija s programom TEMPUS, v okviru katerega je prišlo do ustanovitve Visoke šole za hotelirstvo in turizem v Portorožu leta 1995 (današnja Fakulteta za turistične študije Turistica Portorož). Leto kasneje je bila ustanovljena Višja strokovna šola za gostinstvo in turizem Bled, leta 1998 pa še Višja strokovna šola za gostinstvo in turizem Maribor. V nadaljnjih desetih letih so bile ustanovljene štiri višje šole za področje turizma. Med prelomnicami, pomembnimi za zgodovino slovenskega izobraževanja za turizem, velja izpostaviti leto 2008, ko je Slovenija dobila prvo fakulteto za turizem s prvim celovitim univerzitetnim študijem turizma. Visoka šola za hotelirstvo in turizem iz Portoroža je postala Fakulteta za turistične študije Turistica Portorož (Univerza na Primorskem). Začela je izvajati magistrske programe s področja turizma (Turizem in Dediščinski turizem), leta 2010 pa je začela tudi razvijati doktorski študijski program s področja turizma. Viden dosežek na področju podiplomskega izobraževanja za turizem v Sloveniji je bila tudi pridobitev mednarodnega magistrskega programa European Master in Tourism Management, ki ga je s partnerskimi univerzami iz Danske in Španije razvila in ga izvaja Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani. Prav na EF so leta 1961 stekla prva predavanja prof. dr. Janeza Planine o ekonomiki turizma, v sedemdesetih letih so jih dopolnile tudi podjetniške, menedžerske, trženjske in destinacijske vsebine, v devetdesetih letih pa še vsebine s področja trajnostnega turizma. Leta 2010 je tudi Univerza v Mariboru začela razvijati svojo fakulteto za turizem, ob tem, da so turistične vsebine vključene tudi v študijske programe, ki jih izvaja Ekonomsko-poslovna fakulteta. Študij turizma je danes možen tudi na nekaterih zasebnih fakultetah. Ob dinamičnem razvoju javnega in zasebnega višjega ter visokega šolstva na področju turizma je dodatno pozitivno dejstvo, da se je po drastičnem upadu zanimanja za vpis v srednje šole za gostinstvo in turizem ta spet začel povečevati. Trend naraščajočega števila vpisanih dijakov v programe turizma in gostinstva po letu 2003 je prav nasproten padanju števila vseh vpisanih dijakov v srednješolski sistem izobraževanja (glej tabelo 3.7). Trend je ocenjen kot pozitiven zato, ker lahko le celotna vertikala izobraževanja za turizem – od srednjega do visokega šolstva – zagotovi kakovost turistične ponudbe in trajnostni razvoj turistične dejavnosti v Sloveniji.

20 let turizma samostojne Slovenije

51


Tabela 3.7: Število vpisanih dijakov v srednješolske programe gostinstva in turizma ter delež vpisanih med vsemi vpisanimi dijaki, po letnikih, Slovenija, 2003–2010 STGŠ1

1. letnik

2. letnik

3. letnik

4. letnik

5. letnik

SKUPAJ

2003

793

689

604

921

280

3287

2004

788

708

657

953

302

3408

2005

762

726

634

1028

285

3435

2006

695

699

681

1010

303

3388

2007

647

663

677

986

385

3358

2008

899

542

613

912

349

3315

2009

928

818

517

878

284

3425

2010

910

830

766

819

264

3589

% STGŠ

1. letnik

2. letnik

3. letnik

4. letnik

5. letnik

SKUPAJ

2003

2,9

2,7

2,6

4,7

5,8

3,3

2004

3,1

2,8

2,7

4,8

5,8

3,4

2005

3,1

3,1

2,7

5,0

5,5

3,5

2006

3,0

3,0

3,1

5,0

6,2

3,6

2007

2,9

3,1

3,1

5,1

8,4

3,8

2008

4,2

2,6

3,0

4,9

8,3

3,9

2009

4,4

4,1

2,7

4,8

7,2

4,1

2010

4,4

4,2

4,1

4,7

7,4

4,5

STGŠ = Srednje turistične in gostinske šole. Vir: MŠŠ

1

Tabela 3.8: Šole in programi srednješolskega izobraževanja s področja turizma in gostinstva v Sloveniji Poklicna gostinska1

Gostinski tehnik2

Dvojezična srednja šola Lendava

x

x

Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma, Srednja šola za gostinstvo in turizem

x

Srednja gostinska in turistična šola Izola

x

Naziv zavoda

Srednja šola Pietro Coppo Izola

Turistični tehnik3

x x

x

x

Srednja gostinska in turistična šola Radovljica

x

x

x

Srednja šola za gostinstvo in turizem Celje

x

x

x

Srednja šola za gostinstvo in turizem Maribor

x

x

x

Srednja šola za gostinstvo in turizem Radenci

x

x

x

Srednja šola za gostinstvo in turizem v Ljubljani

x

x

x

Srednja šola Zagorje

x

x

Šolski center Slovenj Gradec, Srednja gostinsko turistična in lesarska šola

x

x

x

Šolski center Velenje, Šola za storitvene dejavnosti

x

x

x

Tehniški šolski center Nova Gorica, Biotehniška šola

x

Vzgojno-izobraževalni zavod Višnja Gora

x

1 Klasius P: 811 Hotelirstvo in gostinstvo, P: 812 Potovanja, turizem, prosti čas; Klasius SRV: 14001 Srednje poklicno izobraževanje/ srednja poklicna izobrazba. 2 Klasius P: 811 Hotelirstvo in gostinstvo P: 812 Potovanja, turizem, prosti čas; Klasius SRV: 15001 Srednje tehniško in drugo strokovno izobraževanje/srednja strokovna izobrazba. 3 Klasius P: 812 Potovanja, turizem, prosti čas, Klasius SRV: 15001 Srednje tehniško in drugo strokovno izobraževanje/srednja strokovna izobrazba.

52

20 let turizma samostojne Slovenije


Tabela 3.9: Višje strokovne šole s programi s področja gostinstva in turizma Leto začetka izvajanja programov s področja gostinstva in turizma

Naziv zavoda Višja strokovna šola za gostinstvo in turizem Bled

1996

Višja strokovna šola za gostinstvo in turizem Maribor

1998

Biotehniški izobraževalni center Ljubljana, Višja strokovna šola

2008

Šolski center Šentjur, Višja strokovna šola

2008

Šolski center Velenje, Višja strokovna šola

2008

Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma, Višja strokovna šola

2009

Tabela 3.10: Visokošolski zavodi in število študijskih programov, ponujenih v študijskem letu 2010/2011 Naziv zavoda Fakulteta za turistične študije Turistica, Portorož, Univerza na Primorskem Ekonomska fakulteta, Univerza v Ljubljani Fakulteta za komercialne in poslovne vede, Celje Gea College, Ljubljana Ekonomsko-poslovna fakulteta, Maribor, Univerza v Mariboru

VSP

UP

MAG

DR

3

1

2

-

1 smer

1 smer

2

-

1

-

1

-

1

-

1

-

1 smer

-

-

-

20 let turizma samostojne Slovenije

53


5.

Razvoj trženja

5.1 Strateški dokumenti trženja slovenskega turizma Prva strategija trženja turizma v samostojni Sloveniji je bila pripravljena leta 1994. Strategija »Slovenija Tourplan

2000« je temeljila na predstavljanju Slovenije kot turistične dežele prek petih zaokroženih turističnih področij (Zdravilišča, Obala in Kras, Gore in jezera, Mesta in podeželje). Ta strategija je prvič opredelila trženje turistične ponudbe in ni le izpostavljala geografskih značilnosti prostora. Poleg strategije trženja za posamezna zaokrožena turistična območja – clustre, je bila opredeljena tudi strategija trženja za posamezne turistične proizvode (Igre in zabava, Kongresi, Vinske ceste, Aktivne počitnice, Zeleni, modri in beli športi, Alpske ceste, Pohodništvo, Prireditve, Preventivni programi ...).

Leta 2002 je bila izdelana nova strategija trženja za obdobje 2003–2006, ki je izpostavila

pomen orodij tržnega komuniciranja ter partnerskega sodelovanja med turističnimi ponudniki pri promociji turističnih storitev. Slovensko turistično organizacijo je izpostavila kot analitični, komunikacijski in trženjski center slovenskega turizma ter ji dodelila vlogo koordinatorja aktivnosti med državno in lokalnimi turističnimi območji. Nova strategija trženja je bila nato pripravljena leta 2007 za obdobje 2007–2011. Po zapisani viziji bo Slovenija postala destinacija s prepoznavno turistično ponudbo, znano po lokalni identiteti, ki se od konkurenčnih destinacij razlikuje predvsem po geografskih in kulturnih značilnostih prostora med Alpami, Mediteranom in Panonsko nižino (lokacija, klima, kulinarika, zgodovinska pestrost). V strategiji trženja je posebej izpostavljen cilj povečanja prepoznavnosti Slovenije pri letalskih gostih in gostih večjih ladijskih križark. Strategija poudarja potrebo po dobrem poznavanju ciljnega obiskovalca, po tržnem komuniciranju, ki je nenehno osredotočeno na gosta, ter po razvoju ponudbe, ki temelji na kakovosti. Pri tem nadgrajuje dosedanje partnersko povezovanje in predlaga vzpostavitev destinacijskega menedžmenta na lokalni in regionalni ravni.

5.2 Tržne znamke Slovenije kot turistične destinacije (1984) 1991–1995 – lipov list

Dvajsetletno obdobje slovenskega turizma so zaznamovale tri tržne znamke. Ob osamosvojitvi se je slovenski turizem tržil pod blagovno znamko lipovega lista, ki je bil zasnovan v okviru akcije »Slovenija, moja dežela« že leta 1984. Ta oglaševalska kampanja je potekala do leta 1995, ko jo je zamenjala nova znamka (šopek rožic), ki je izhajala iz nove strategije trženja in je temeljila na petih turističnih območjih. Leta 2007 se je slovenski turizem začel tržiti pod krovno blagovno znamko »I feel Slovenia«

54

20 let turizma samostojne Slovenije


1995–2004 – Zeleni košček Evrope Resolucija o strateških ciljih slovenskega turizma (1995) je kot izvedbeno aktivnost predvidela tudi oblikovanje nove celostne podobe slovenskega turizma. Na javnem razpisu za oblikovanje kreativnih rešitev nove celostne podobe je bila izbrana agencija Futura iz Ljubljane. Oblikovalska rešitev v šopku rožic, ki predstavljajo turistično ponudbo Slovenije, in slogan »The green piece of Europe« (zeleni košček Evrope) sta poudarjala tudi »zeleno« usmerjenost slovenskega turizma.

V obdobju 1995–2004 je bila slovenska turistična ponudba prepoznavna po šopku rožic, za potrebe tržnega komuniciranja pa so bili oblikovani najrazličnejši slogani, s katerimi so se promovirale različne aktivnosti in produkti. Na domačem trgu so bile odmevne akcije v okviru kampanje Dobrodošli doma, ki so spodbujale domači turizem. Akcija Stranske poti – Next Exit je bila zasnovana z namenom spodbujanja uporabe stranskih poti (razbremenitev glavnih cest) in vključevanje manj znanih turističnih krajev v turistično ponudbo. Na tujem trgu je bilo večinoma uporabljeno sporočilo o Sloveniji kot zelenem koščku Evrope.

2004–2006 – Slovenija poživlja

Proces vstopanja Slovenije v Evropsko unijo je spodbudil tudi željo po večji prepoznavnosti države in njene turistične ponudbe. Na natečaju je bila izbrana agencija Imago z akcijo Slovenija poživlja. S tem se je začela prva obsežnejša skupna promocijska kampanja, kjer se je Slovenija v tujini želela pozicionirati kot država, ki preseneča, poživlja in bogati Evropsko unijo. Slogan »Slovenija poživlja« je bil prvi poskus uporabe enotnega slogana na vseh področjih Slovenije, ne le na turističnem, a je bil uporabljen le pri tržnem komuniciranju v turizmu. Ta slogan se je leta 2006 umaknil novemu sloganu »I feel Slovenia« oz. »Slovenijo čutim«, ki ga uporabljamo tudi danes.

20 let turizma samostojne Slovenije

55


2007 ‒ I feel Slovenia; Slovenijo čutim Julija 2006 so se začele izvajati aktivnosti za oblikovanje novega logotipa in slogana Slovenije kot države. Na anonimnem razpisu, ki ga je pripravil Urad vlade za informiranje, je zmagal slogan »I feel Slovenia«. UKOM je naknadno pridobil še grafično podobo slogana. Znamka Slovenije je bila dokončno oblikovana leta 2007. Še pred uveljavitvijo nove blagovne znamke Slovenije pa je bila opuščena raba »rožic«. Leta 2006 se je za potrebe oglaševanja Slovenije na CNN oblikoval slogan »Slovenia. Your perfect gateway«, a je bil kmalu zamenjan s sloganom »Slovenia. A diversity to discover«, namesto rožic pa je bila uporabljena slovenska zastava. Čeprav je znamka »I feel Slovenia« oblikovana kot krovna tržna znamka države, je danes najbolj dosledno uporabljana na področju turizma, zato jo nekateri istovetijo s turistično znamko slovenskega turizma.

Tabela 4.1: Kronološki pregled logotipov in sloganov, uporabljenih pri trženju Slovenije kot turistične destinacije (opomba za oblikovalca: lahko je narejeno kot premica in letnice gor, spodaj pa tekst) Obdobje

Logo

1984–1995

Kampanja

Slovenija, moja dežela Na sončni strani Alp

1993

Slogani a) Eksterno komuniciranje: Na sončni strani Alp/On the sunny side of the Alps b) Interno komuniciranje: Slovenija, moja dežela • Turizem smo ljudje • Turizem nas bogati • Iščemo dobrega gospodarja Zeleni zaklad Evrope/A green treasure of Europe

1995–2004

Različne tržne akcije na domačem in tujem trgu

2004–2006

Slovenija poživlja Slovenia invigorates

2006

Oglaševanje na CNN

2007

I feel Slovenia

Zeleni košček Evrope/The green piece of Europe Imejmo se fajn (1996) Dobrodošli doma (1998–2000): • Dolg vikend so kratke počitnice (1998) • Počitnice so blizu (1999) • Juhu, počitnice so tu (2000) Celebrating millennium (2000) Na lepše (stranske poti so zapeljivejše od glavnih)/Next Exit (2002) Dragulj v divjini Evropa v malem Raj Evrope/Eden of Europe Slovenija poživlja/Slovenia Invigorates

Slovenia. Your perfect gateway Slovenia. A diversity to discover Slovenijo čutim/I feel Slovenia

56

20 let turizma samostojne Slovenije


20 let turizma samostojne Slovenije

57


6.

SKLEPNE MISLI

Dvajset let je dovolj dolga doba, ki omogoča analizo dogajanja ter izpostavljanje dobrih in slabih primerov reševanja različnih vprašanj s področja turizma. V tem obdobju se je slovenski turizem srečal s tranzicijo, lastninjenjem, problematiko prepoznavnosti, pomanjkanjem sredstev za razvoj, pa tudi z izzivi organiziranosti, težavo repozicioniranja na turističnem trgu, problematiko kadrov, politizacijo turizma in s še mnogo drugimi vprašanji. Slovensko turistično gospodarstvo je bilo priča transformaciji lastnine, razpadu nekaterih velikih turističnih sistemov in njihovi konsolidaciji ter razvoju novih vsebin, ki so temeljile na podjetniškem principu. Nekatera podjetja so iz tega procesa izšla kot zmagovalci, druga pa so izginila s turističnega trga. Pri tem je pomembno vlogo odigrala lastniška struktura podjetij. Kot posledica konsolidacije lastništva in združevanje kapitala so nastala velika turistična podjetja, ki danes obvladujejo pomemben delež turistične infrastrukture in ponudbe. To velja predvsem za kapitalsko intenzivne dejavnosti, kot so hotelirstvo, ponudba kongresnih zmogljivosti, zdraviliške storitve ter zimskošportna infrastruktura. Za majhna podjetja so tovrstni objekti prevelik investicijski zalogaj, zato je struktura na teh področjih močno v prid velikih sistemov. Velika podjetja so manj fleksibilna in zato bolj ranljiva v primeru kriznega stanja, zato bi bilo treba močneje spodbujati razvoj majhnih ponudnikov in s tem izboljšati strukturo gospodarstva. Na področju organiziranosti smo bili v 20 letih priča večkratnim neuspešnim poskusom spodbujanja sodelovanja in vzpostavljanja destinacijske organiziranosti. Partnerski princip sodelovanja med zasebnim in javnim sektorjem je najbolje zaživel na nacionalni ravni v sodelovanju med Slovensko turistično organizacijo in turističnimi podjetji oziroma njihovimi gospodarskimi združenji pri promociji slovenske turistične ponudbe na tujih trgih. Na lokalni ravni je takšnega sodelovanja manj, zato je še veliko rezerv v sodelovanju med različnimi deležniki tako iz javnega in zasebnega kot civilnega sektorja. Primerov dobrih praks sodelovanja turističnih ponudnikov na lokalni ravni ni malo, treba pa je dobro proučiti gospodarsko, politično in kulturno okolje, ki je omogočilo vzpostavitev takšnega sodelovanja. Preprosto prenašanje tujih modelov se preprosto ne izide. Politika spodbujanja sodelovanja in povezovanja mora zato bolj upoštevati značilnosti domačega okolja.

58

20 let turizma samostojne Slovenije


Relativno hitro okrevanje turističnega povpraševanja po letu 1991 je posledica hitrega prestrukturiranja ponudbe in močne promocije na tujih trgih. Ob tem je pomembno dejstvo, da so poleg domačih gostov najpogostejši kupci slovenskih turističnih storitev gostje iz štirih sosednjih držav (in seveda Nemčije). Zaradi sosedstva in geografske bližine sta namreč turistična ponudba in politična realnost na teh trgih bolj poznani kot na bolj oddaljenih trgih, zaradi česar sta promocija in prodaja storitev uspešnejši. V prvi polovici devetdesetih let je bilo prav z domačega in s trgov štirih sosednjih držav ustvarjenih približno 80 % vseh prihodov in prenočitev. Kasneje se je ta delež sicer zmanjševal, a je bilo leta 2010 še vedno 67 % prenočitev ustvarjenih prav na teh trgih. Če k tem dodamo še nemški trg, pa hitro ugotovimo, da je obseg turističnega povpraševanja iz vseh drugih držav še vedno relativno majhen, čeprav se njihov delež vztrajno povečuje. Gostje iz vseh drugih držav so leta 1993 ustvarili 10 % vseh prenočitev, leta 2002 20 %, leta 2010 pa 27 % vseh prenočitev. Tako kot pri strukturi turističnih podjetij je tudi v strukturi turističnega povpraševanja prisotna odvisnost od majhnega števila trgov. Večja razpršenost turističnega povpraševanja, h kateri stremi slovenska turistična politika, je dobra pot zmanjševanja ranljivosti slovenskega turizma zaradi upada turističnega povpraševanja na izvornih trgih. Pomemben element turistične ponudbe so ljudje. Tako domačini, ki živijo v turističnih krajih, kot zaposleni v turističnih podjetjih. Akcija »Slovenija, moja dežela« je s sloganom »Turizem smo ljudje«, ki še vedno »odmeva«, spodbujala prav zavest o pomenu človeškega elementa v turistični ponudbi. V preteklih 20 letih je bila večina pozornosti države, investitorjev in kapitala usmerjene v fizične elemente turistične ponudbe. Gradnja infrastrukture (splošne in turistične) je seveda nujno potrebna za razvoj turizma, a turizem izvira predvsem iz človeške radovednosti in želje po spoznavanju drugačnosti. Naravno in kulturno okolje ter njegovi prebivalci so osnovni generator turizma. Ti elementi so lastni vsakemu kraju in jih je zato težko, celo nemogoče, kopirati, medtem ko je investicijski kapital zelo premakljiv, zato je turistične privlačnosti, ki temeljijo na kapitalu, relativno enostavno posnemati. Naraščajoči svetovni trendi povpraševanja po kulturnem turizmu, avtentičnosti in naravnem okolju le potrjujejo to dejstvo. Zaradi usmerjenosti slovenskega turizma v kapitalsko intenziven del turistične ponudbe v preteklih 20 letih je bil ta del turistične ponudbe potisnjen na stranski tir, vendar mu bo treba v prihodnje nameniti več pozornosti, če želimo doseči pogoj trajnostnega razvoja turizma.

20 let turizma samostojne Slovenije

59


7.

Priloge

7.1 Podatki za Slovenijo Tabela 6.1: Neposredni in celotni učinki turizma na družbeni bruto proizvod in zaposlovanje, uvoz in izvoz storitev ter investicije v turizmu, Slovenija, 1991–2010 Neposreden prispevek turizma v DBP

1991

1992

1993

1994

1995

1996

1997

1998

1999

2000

2001

2002

2003

2004

2005

2006

2007

2008

2009

2010

v lokalni valuti (v milijardah)

0,03

0,141

0,205

0,263

0,318

0,407

0,474

0,489

0,492

0,62

0,735

0,804

0,824

0,89

0,957

0,987

1,11

1,24

1,196

1,205

v milijardah USD

0,269

0,415

0,434

0,49

0,643

0,72

0,711

0,705

0,649

0,668

0,726

0,802

0,953

1,107

1,191

1,239

1,521

1,824

1,666

1,597

v milijardah USD (2011)

0,502

0,741

0,787

0,824

0,854

1,024

1,1

1,061

1,005

1,195

1,302

1,325

1,29

1,352

1,424

1,434

1,547

1,665

1,562

1,538

realna rast (%)

-41,9

47,6

6,2

4,7

3,5

19,8

7,4

-3,6

-5,2

18,8

8,9

1,7

-2,6

4,8

5,2

0,7

7,8

7,6

-6,1

-1,5

2

3,2

3,3

3,3

3

3,4

3,5

3,2

2,9

3,3

3,5

3,4

3,2

3,3

3,3

3,1

3,1

3,3

3,3

3,3

1991

1992

1993

1994

1995

1996

1997

1998

1999

2000

2001

2002

2003

2004

2005

2006

2007

2008

2009

2010

0,1

0,449

0,665

0,846

1,053

1,339

1,667

1,666

1,671

2,027

2,432

2,68

2,755

2,98

3,323

3,494

3,891

4,405

4,387

4,321

v milijardah USD

0,839

1,325

1,407

1,574

2,13

2,371

2,501

2,402

2,204

2,181

2,401

2,673

3,187

3,705

4,136

4,388

5,332

6,479

6,113

5,73

v milijardah USD (2011)

1,566

2,366

2,553

2,649

2,827

3,372

3,872

3,614

3,414

3,903

4,306

4,417

4,313

4,526

4,946

5,079

5,423

5,914

5,73

5,518

realna rast (%)

-39,4

51,1

7,9

3,7

6,7

19,2

14,8

-6,6

-5,5

14,3

10,3

2,5

-2,3

4,9

9,2

2,6

6,7

9

-3,1

-3,7

6,4

10,2

10,8

10,6

10,2

11,2

12,3

11,1

10

10,9

11,7

11,5

10,9

11

11,5

11,2

11,1

11,7

12,4

11,8

delež (%) Celoten prispevek turizma v DBP v lokalni valuti (v milijardah)

delež (%)

Neposreden prispevek turizma k zaposlovanju

1991

1992

1993

1994

1995

1996

1997

1998

1999

2000

2001

2002

2003

2004

2005

2006

2007

2008

2009

2010

realna rast (%)

-39,7

53,5

0

-1

-5,4

11,9

3,4

-5,9

-7,7

15,8

7,7

-0,7

-5,6

2,1

5,3

-2,8

5,5

7,4

-1,5

-4,3

2

3,2

3,3

3,3

3,1

3,5

3,6

3,4

3,1

3,5

3,7

3,7

3,5

3,6

3,6

3,5

3,5

3,7

3,7

3,6

število zaposlenih (v 1.000)

16,4

25,1

25,1

24,9

23,5

26,3

27,2

25,6

23,6

27,4

29,5

29,3

27,6

28,2

29,7

28,9

30,5

32,8

32,2

30,8

Celoten prispevek turizma k zaposlovanju

1991

1992

1993

1994

1995

1996

1997

1998

1999

2000

2001

2002

2003

2004

2005

2006

2007

2008

2009

2010

realna rast (%)

-37,2

59,3

1,2

-2,2

-3,3

10,7

9,8

-9,4

-8

12,7

9,2

-0,2

-5,6

1,8

8,5

-2

3,5

8,5

2,4

-6,5

delež (%)

6,1

9,9

10,4

10,3

10

11,1

12,2

11

9,9

11

11,9

11,8

11,2

11,4

11,9

11,4

11,4

12,1

12,7

12,1

število zaposlenih (v 1.000)

48,9

78

79

77,2

74,6

82,6

90,7

82,2

75,6

85,2

93,1

92,8

87,6

89,2

96,8

94,8

98,2

106,6

109,2

102,1

Izvoz storitev

1991

1992

1993

1994

1995

1996

1997

1998

1999

2000

2001

2002

2003

2004

2005

2006

2007

2008

2009

2010

v lokalni valuti (v milijardah)

0,03

0,228

0,362

0,513

0,558

0,723

0,816

0,787

0,767

0,944

1,073

1,155

1,233

1,387

1,522

1,522

1,799

2,104

1,961

2,022

v milijardah USD

0,275

0,671

0,767

0,955

1,128

1,28

1,225

1,135

1,011

1,016

1,059

1,152

1,427

1,725

1,894

1,911

2,465

3,095

2,733

2,681

v milijardah USD (2011)

0,513

1,198

1,391

1,608

1,497

1,82

1,896

1,707

1,567

1,818

1,899

1,904

1,931

2,107

2,265

2,212

2,507

2,825

2,562

2,582

realna rast (%)

-66,5

133,5

16,1

15,5

-6,8

21,5

4,1

-9,9

-8,2

16

4,4

0,2

1,4

9,1

7,4

-2,3

13,3

12,6

-9,3

0,7

2,5

8,4

10,2

11,2

10,7

12

11,7

10,3

9,7

9,4

9,2

8,9

9,1

8,9

8,5

7,3

7,4

8,3

9,6

8,9

Domača turistična potrošnja

1991

1992

1993

1994

1995

1996

1997

1998

1999

2000

2001

2002

2003

2004

2005

2006

2007

2008

2009

2010

v lokalni valuti (v milijardah)

0,06

0,171

0,245

0,29

0,345

0,406

0,49

0,544

0,624

0,782

0,905

0,931

0,907

0,933

0,979

1,065

1,139

1,171

1,16

1,143

v milijardah USD

0,539

0,504

0,518

0,539

0,698

0,719

0,735

0,785

0,823

0,842

0,893

0,929

1,05

1,16

1,219

1,338

1,56

1,722

1,616

1,515

v milijardah USD (2011)

1,006

0,901

0,939

0,908

0,926

1,023

1,138

1,181

1,275

1,506

1,602

1,535

1,42

1,417

1,457

1,548

1,587

1,572

1,515

1,459

realna rast (%)

-8,1

-10,4

4,3

-3,3

2

10,4

11,3

3,7

7,9

18,1

6,3

-4,1

-7,4

-0,2

2,8

6,2

2,4

-0,9

-3,6

-3,6

delež (%)

4,1

3,9

3,9

3,6

3,3

3,4

3,6

3,6

3,7

4,2

4,3

4

3,6

3,4

3,4

3,4

3,2

3,1

3,2

3,1

delež (%)

delež (%)

60

20 let turizma samostojne Slovenije


Poraba vlade za individualna potovanja

1991

1992

1993

1994

1995

1996

1997

1998

1999

2000

2001

2002

2003

2004

2005

2006

2007

2008

2009

2010

0

0,01

0,01

0,01

0,01

0,01

0,01

0,01

0,02

0,02

0,02

0,02

0,03

0,03

0,03

0,03

0,03

0,04

0,04

0,04

v milijardah USD

0,02

0,02

0,02

0,02

0,02

0,02

0,02

0,02

0,02

0,02

0,02

0,02

0,03

0,03

0,04

0,04

0,04

0,05

0,05

0,05

v milijardah USD (2011)

0,03

0,03

0,03

0,03

0,02

0,02

0,03

0,03

0,03

3,03

0,04

0,04

0,04

0,04

0,04

0,05

0,04

0,05

0,05

0,05

realna rast (%)

13,9

2,5

12

-23,3

-14,2

4

23,1

8

7,7

6,1

6,5

3,2

4,2

4,4

5,7

3,9

-1,6

8,9

3,4

1,8

delež (%)

3,8

3,8

4

4

3,2

3,5

3,9

4

4

4

4

4

4,1

4,1

4,2

4,2

4,2

4,2

4,2

4,2

1991

1992

1993

1994

1995

1996

1997

1998

1999

2000

2001

2002

2003

2004

2005

2006

2007

2008

2009

2010

v lokalni valuti (v milijardah)

0,1

0,404

0,616

0,811

0,911

1,138

1,318

1,345

1,407

1,744

1,998

2,109

2,166

2,347

2,53

2,618

2,97

3,311

3,159

3,205

v milijardah USD

0,83

1,192

1,303

1,509

1,842

2,015

1,978

1,94

1,855

1,877

1,973

2,104

2,506

2,919

3,149

3,288

4,069

4,87

4,403

4,25

v milijardah USD (2011)

1,548

2,128

2,364

2,541

2,445

2,865

3,062

2,919

2,874

3,359

3,538

3,476

3,391

3,566

3,766

3,806

4,139

4,445

4,127

4,092

realna rast (%)

-41,6

37,5

11

7,5

-3,7

17,1

6,8

-4,6

-1,5

16,8

5,3

-1,7

-2,4

5,1

5,6

1

8,7

7,4

-7,1

-0,8

3,6

5,9

6,3

6,5

5,8

6,3

6,4

5,8

5,5

5,9

6,1

5,9

5,6

5,4

5,4

5

4,9

5,2

5,7

5,4

Delež počitniškega turizma

1991

1992

1993

1994

1995

1996

1997

1998

1999

2000

2001

2002

2003

2004

2005

2006

2007

2008

2009

2010

v lokalni valuti (v milijardah)

0,07

0,336

0,512

0,694

0,783

0,974

1,106

1,113

1,142

1,361

1,536

1,663

1,76

1,929

2,09

2,127

2,458

2,808

2,663

2,703

v milijardah USD

0,633

0,991

1,083

1,291

1,583

1,724

1,659

1,606

1,505

1,465

1,517

1,659

2,036

2,399

2,601

2,671

3,368

4,13

3,711

3,584

v milijardah USD (2011)

1,181

1,769

1,965

2,174

2,101

2,451

2,568

2,416

2,332

2,621

2,721

2,741

2,755

2,931

3,11

3,091

3,425

3,77

3,478

3,451

realna rast (%)

-45,7

49,8

11

10,6

-3,3

16,6

4,7

-5,9

-3,4

12,3

3,8

0,7

0,5

6,3

6,1

-0,6

10,8

10

-7,7

-0,7

1,5

2,6

2,7

2,8

2,6

2,9

2,9

2,6

2,3

2,5

2,6

2,6

2,6

2,6

2,7

2,5

2,6

2,7

2,8

2,7

Delež poslovnega turizma

1991

1992

1993

1994

1995

1996

1997

1998

1999

2000

2001

2002

2003

2004

2005

2006

2007

2008

2009

2010

v lokalni valuti (v milijardah)

0,02

0,07

0,104

0,117

0,128

0,165

0,213

0,232

0,265

0,383

0,462

0,446

0,406

0,418

0,44

0,492

0,512

0,503

0,497

0,502

v milijardah USD

0,197

0,201

0,22

0,218

0,259

0,291

0,319

0,334

0,35

0,412

0,456

0,445

0,47

0,52

0,548

0,617

0,702

0,74

0,692

0,666

v milijardah USD (2011)

0,367

0,359

0,399

0,367

0,344

0,414

0,494

0,503

0,542

0,738

0,818

0,735

0,635

0,635

0,656

0,715

0,714

0,675

0,649

0,641

realna rast (%)

-22,8

-2

11

-7,9

-6,2

20,4

19,3

1,6

7,7

36,2

10,7

-10

-13,5

-0,1

3,2

9

-0,1

-5,3

-3,9

-1,1

0,4

0,5

0,5

0,4

0,4

0,4

0,5

0,5

0,5

0,7

0,8

0,7

0,6

0,5

0,5

0,5

0,5

0,5

0,5

0,5

Investicije v turizmu

1991

1992

1993

1994

1995

1996

1997

1998

1999

2000

2001

2002

2003

2004

2005

2006

2007

2008

2009

2010

v lokalni valuti (v milijardah)

0,01

0,02

0,03

0,04

0,07

0,125

0,192

0,188

0,162

0,122

0,109

0,113

0,136

0,199

0,28

0,415

0,589

0,755

0,606

0,551

v milijardah USD

0,05

0,06

0,06

0,07

0,144

0,221

0,288

0,271

0,213

0,131

0,108

0,113

0,157

0,247

0,348

0,521

0,807

1,11

0,844

0,731

v milijardah USD (2011)

0,08

0,102

0,112

0,114

0,191

0,314

0,446

0,408

0,33

0,234

0,194

0,187

0,212

0,302

0,416

0,603

0,821

1,013

0,791

0,704

realna rast (%)

49

21,6

9,9

1,4

67,6

64,3

41,8

-8,5

-19

-28,9

-17,3

-3,6

13,7

42

37,9

44,9

36,1

23,4

-21,9

-11

delež (%)

1,6

2,3

2,4

2,2

3,1

4,6

5,9

5

3,6

2,5

2,1

2,1

2,2

2,9

3,8

5

6,1

7

7,1

6,7

v lokalni valuti (v milijardah)

Interna poraba v turizmu

delež (%)

delež (%)

delež (%)

61

20 let turizma samostojne Slovenije


Tabela 6.2: Letno število prihodov domačih in tujih gostov ter njihova struktura, Slovenija, 1991–20101 SLO

PRIHODI GOSTOV

leto

skupaj

1991

1.425.321

1992

1.367.224

1993

1.450.098

1994

1.578.675

1995

1.576.672

1996

It/1991

It/t-1

It/t-1

It/1991

tuji

100,00

686.954

-

100,00

738.367

95,92

95,92

750.842

109,30

109,30

106,06

101,74

825.727

109,97

120,20

108,87

110,76

830.402

100,57

99,87

110,62

844.569

101,71

1.657.669

105,14

116,30

825.774

1997

1.823.129

109,98

127,91

1998

1.798.925

98,67

126,21

1999

1.749.532

97,25

2000

1.957.116

111,87

2001

2.085.722

2002

2.161.960

2003 2004

It/t-1

It/1991

domači

tuji

-

100,00

48,20

51,80

616.382

83,48

83,48

54,92

45,08

624.371

101,30

84,56

56,94

43,06

120,88

748.273

119,84

101,34

52,60

47,40

122,94

732.103

97,84

99,15

53,57

46,43

97,77

120,21

831.895

113,63

112,67

49,82

50,18

848.779

102,79

123,56

974.350

117,12

131,96

46,56

53,44

822.411

96,89

119,72

976.514

100,22

132,25

45,72

54,28

122,75

865.484

105,24

125,99

884.048

90,53

119,73

49,47

50,53

137,31

867.567

100,24

126,29

1.089.549

123,25

147,56

44,33

55,67

106,57

146,33

867.001

99,93

126,21

1.218.721

111,86

165,06

41,57

58,43

103,66

151,68

859.941

99,19

125,18

1.302.019

106,83

176,34

39,78

60,22

2.246.068

103,89

157,58

872.931

101,51

127,07

1.373.137

105,46

185,97

38,86

61,14

2.341.281

104,24

164,26

842.429

96,51

122,63

1.498.852

109,16

203,00

35,98

64,02

2005

2.395.010

102,29

168,03

840.041

99,72

122,28

1.554.969

103,74

210,60

35,07

64,93

2006

2.484.605

103,74

174,32

867.955

103,32

126,35

1.616.650

103,97

218,95

34,93

65,07

2007

2.681.178

107,91

188,11

929.846

107,13

135,36

1.751.332

108,33

237,19

34,68

65,32

2008

3.083.713

115,01

216,35

1.126.022

121,10

163,92

1.957.691

111,78

265,14

36,52

63,48

2009

2.984.828

96,79

209,41

1.160.897

103,10

168,99

1.823.931

93,17

247,02

38,89

61,11

2010

3.006.272

100,72

210,92

1.137.166

97,96

165,54

1.869.106

102,48

253,14

37,83

62,17

42,22

57,78

41.854.998

-

domači2

Struktura

17.672.738

24.182.260

Tabela 6.3: Letno število prenočitev domačih in tujih gostov ter njihova struktura, Slovenija, 1991–20101 SLO

62

PRENOČITVE GOSTOV It/t-1

It/1991

leto

skupaj

1991

4.885.842

-

100,00

2.708.809

-

100,00

2.177.033

-

100,00

55,44

44,56

1992

5.097.973

104,34

104,34

3.082.951

113,81

113,81

2.015.022

92,56

92,56

60,47

39,53

1993

5.384.626

105,62

110,21

3.372.180

109,38

124,49

2.012.446

99,87

92,44

62,63

37,37

1994

5.865.608

108,93

120,05

3.384.526

100,37

124,95

2.481.082

123,29

113,97

57,70

42,30

1995

5.883.046

100,30

120,41

3.447.579

101,86

127,27

2.435.467

98,16

111,87

58,60

41,40

1996

5.832.244

99,14

119,37

3.281.637

95,19

121,15

2.550.607

104,73

117,16

56,27

43,73

1997

6.384.062

109,46

130,66

3.305.662

100,73

122,03

3.078.400

120,69

141,40

51,78

48,22

1998

6.295.308

98,61

128,85

3.232.876

97,80

119,35

3.062.432

99,48

140,67

51,35

48,65

1999

6.056.563

96,21

123,96

3.315.345

102,55

122,39

2.741.218

89,51

125,92

54,74

45,26

2000

6.718.999

110,94

137,52

3.314.901

99,99

122,37

3.404.098

124,18

156,36

49,34

50,66

2001

7.129.602

106,11

145,92

3.316.125

100,04

122,42

3.813.477

112,03

175,17

46,51

53,49

2002

7.321.061

102,69

149,84

3.300.262

99,52

121,83

4.020.799

105,44

184,69

45,08

54,92

2003

7.502.569

102,48

153,56

3.327.184

100,82

122,83

4.175.385

103,84

191,79

44,35

55,65

2004

7.588.737

101,15

155,32

3.225.954

96,96

119,09

4.362.783

104,49

200,40

42,51

57,49

2005

7.572.584

99,79

154,99

3.173.338

98,37

117,15

4.399.246

100,84

202,08

41,91

58,09

2006

7.722.267

101,98

158,05

3.233.438

101,89

119,37

4.488.829

102,04

206,19

41,87

58,13

2007

8.261.308

106,98

169,09

3.393.408

104,95

125,27

4.867.900

108,44

223,60

41,08

58,92

2008

9.314.038

112,74

190,63

3.962.756

116,78

146,29

5.351.282

109,93

245,81

42,55

57,45

2009

9.013.773

96,78

184,49

4.077.480

102,90

150,53

4.936.293

92,25

226,74

45,24

54,76

2010

8.906.399

98,81

182,29

3.909.368

95,88

144,32

4.997.031

101,23

229,53

43,89

56,11

138.736.609

48,56

51,44

domače2

Struktura

67.365.779

20 let turizma samostojne Slovenije

It/t-1

It/1991

tuje

71.370.830

It/t-1

It/1991

domače

tuje


Tabela 6.4: Povprečna doba bivanja domačih in tujih turistov, Slovenija, 1991–20101 SLO leto

Povprečna doba bivanja skupaj

It/t-1

It/1991

domači2

It/t-1

It/1991

tuji

It/t-1

It/1991

1991

3,43

100,00

3,94

100,00

2,95

1992

3,73

108,78

108,78

4,11

104,13

104,13

3,27

110,88

110,88

100,00

1993

3,71

99,59

108,33

4,08

99,46

103,57

3,22

98,59

109,32

1994

3,72

100,06

108,39

4,08

99,80

103,36

3,32

102,87

112,46

1995

3,73

100,42

108,85

4,08

100,15

103,52

3,33

100,33

112,83

1996

3,52

94,29

102,64

3,97

97,35

100,78

3,07

92,16

103,99

1997

3,50

99,53

102,15

3,89

98,00

98,77

3,16

103,05

107,16

1998

3,50

99,94

102,09

3,93

100,93

99,69

3,14

99,26

106,36

1999

3,46

98,92

100,99

3,83

97,45

97,14

3,10

98,87

105,17

2000

3,43

99,17

100,15

3,82

99,75

96,90

3,12

100,76

105,97

2001

3,42

99,57

99,72

3,82

100,10

97,00

3,13

100,15

106,13

2002

3,39

99,06

98,79

3,84

100,34

97,33

3,09

98,69

104,74

2003

3,34

98,64

97,45

3,81

99,32

96,66

3,04

98,47

103,13

2004

3,24

97,04

94,56

3,83

100,47

97,11

2,91

95,72

98,72

2005

3,16

97,55

92,24

3,78

98,65

95,80

2,83

97,20

95,95

2006

3,11

98,30

90,67

3,73

98,62

94,47

2,78

98,14

94,17

2007

3,08

99,14

89,89

3,65

97,96

92,55

2,78

100,11

94,27

2008

3,02

98,03

88,11

3,52

96,43

89,25

2,73

98,34

92,71

2009

3,02

99,98

88,10

3,51

99,80

89,07

2,71

99,01

91,79

2010

2,96

98,10

86,43

3,44

97,88

87,18

2,67

98,78

90,67

3,31

3,81

2,95

Vir: SURS 1 Od leta 2008 so prikazani podatki zbrani po novi metodologiji. 2 Zaradi primerljivosti so turisti iz držav na ozemlju nekdanje Jugoslavije leta 1991 šteti med tuje turiste.

20 let turizma samostojne Slovenije

63


Tabela 6.5: Prihodi gostov iz desetih izbranih držav, Slovenija, 1991–2010 GOSTI

1991

1992

1993

1994

1995

1996

1997

1998

1999

2000

2001

2002

2003

2004

2005

2006

2007

2008

2009

2010

Skupaj

1.425.321

1.367.224

1.450.098

1.578.675

1.576.672

1.657.669

1.823.129

1.798.925

1.749.532

1.957.116

2.085.722

2.161.960

2.246.068

2.341.281

2.395.010

2.484.605

2.681.178

3.083.713

2.984.828

3.006.272

iz Slovenije

686.954

750.842

825.727

830.402

844.569

825.774

848.779

822.411

865.484

867.567

867.001

859.941

872.931

842.429

840.041

867.955

929.846

1.126.022

1.160.897

1.137.166

iz tujine

738.367

616.382

624.371

748.273

732.103

831.895

974.350

976.514

884.048

1.089.549

1.218.721

1.302.019

1.373.137

1.498.852

1.554.969

1.616.650

1.751.332

1.957.691

1.823.931

1.869.106

Avstrija

38.601

95.887

112.459

130.770

116.954

122.600

137.133

129.646

126.370

150.309

174.403

193.422

201.367

205.674

201.852

203.520

207.248

210.229

207.366

201.756

Francija

10.716

8.019

10.151

13.606

13.735

16.678

18.446

19.664

17.874

22.169

23.452

27.863

34.745

50.400

55.900

54.007

60.464

66.233

60.527

62.104

Hrvaška

209.380

91.700

71.063

76.977

76.851

78.936

79.894

80.687

81.988

91.286

95.540

94.176

93.639

92.045

93.968

101.827

106.412

123.067

104.045

103.134

Italija

97.060

162.505

157.625

176.584

160.340

192.880

230.902

238.324

207.230

256.212

269.338

274.792

288.507

313.448

338.274

357.101

368.711

406.662

417.771

412.137

Madžarska

3.852

11.568

18.478

20.215

17.956

19.193

22.557

25.454

25.120

30.374

32.607

32.774

37.111

37.954

41.873

42.843

50.148

59.606

55.370

55.325

Nemčija

47.893

62.576

94.255

131.439

136.455

161.985

198.681

190.942

157.502

204.003

234.209

229.211

229.372

237.870

219.257

204.813

211.067

222.218

195.240

194.386

Nizozemska

6.295

8.366

12.538

19.158

18.300

22.184

34.742

30.461

20.982

31.494

34.813

38.682

46.762

56.213

53.602

51.847

56.845

66.556

63.803

58.941

Ruska federacija Srbija/Jugoslavija

5.453

5.879

8.320

12.444

14.710

13.979

17.725

20.477

10.418

12.071

15.514

15.370

16.310

14.680

16.310

17.321

21.980

30.585

26.842

32.690

118.366

31.814

12.360

8.751

10.794

12.945

12.431

10.445

9.609

11.435

15.156

19.587

25.119

29.987

32.298

32.114

38.722

50.560

51.388

76.156

Velika Britanija

21.620

10.383

11.604

14.484

13.910

18.998

25.398

27.077

23.703

31.213

40.423

46.117

50.220

76.273

90.872

91.001

87.122

86.903

69.428

68.465

SKUPAJ

559.236

488.697

508.853

604.428

580.005

660.378

777.909

773.177

680.796

840.566

935.455

971.994

1.023.152

1.114.544

1.144.206

1.156.394

1.208.719

1.322.619

1.251.780

1.265.094

Tabela 6.6: Prenočitve gostov iz desetih izbranih držav, Slovenija, 1991–2010 1991

1992

1993

1994

1995

1996

1997

1998

1999

2000

2001

2002

2003

2004

2005

2006

2007

2008

2009

2010

Skupaj

4.885.842

5.097.973

5.384.626

5.865.608

5.883.046

5.832.244

6.384.062

1.798.925

1.749.532

1.957.116

7.129.602

7.321.061

7.502.569

7.588.737

7.572.584

7.722.267

8.261.308

9.314.038

9.013.773

8.906.399

iz Slovenije

2.708.809

3.082.951

3.372.180

3.384.526

3.447.579

3.281.637

3.305.662

3.232.876

3.315.345

3.314.901

3.316.125

3.300.262

3.327.184

3.225.954

3.173.338

3.233.438

3.393.408

3.962.756

4.077.480

3.909.368

iz tujine

2.177.033

2.015.022

2.012.446

2.481.082

2.435.467

2.550.607

3.078.400

3.062.432

2.741.218

3.404.098

3.813.477

4.020.799

4.175.385

4.362.783

4.399.246

4.488.829

4.867.900

5.351.282

4.936.293

4.997.031

Avstrija

138.751

334.665

403.043

480.452

440.749

438.158

483.472

457.656

443.408

526.996

619.822

677.043

690.827

691.509

674.090

666.585

668.907

655.565

642.242

619.259

Francija

34.161

23.883

26.305

34.113

38.947

40.008

45.135

45.506

42.489

53.300

55.737

63.494

75.891

105.330

112.525

107.473

121.204

142.651

130.752

130.968

Hrvaška

727.805

286.549

189.166

215.578

212.751

212.601

212.676

211.863

217.239

251.073

260.312

256.145

264.827

260.832

258.209

281.414

295.590

335.403

288.170

274.380

Italija

250.017

440.799

409.561

454.586

387.804

445.969

537.412

550.302

489.696

650.566

688.227

718.384

729.181

786.549

855.796

889.147

911.150

987.617

1.004.783

987.268

NOČITVE

Madžarska

11.780

34.032

63.888

69.971

58.099

56.349

71.484

79.498

75.204

86.175

89.822

91.048

102.671

105.223

114.370

118.530

134.255

160.308

147.338

144.215

Nemčija

165.927

242.984

374.472

525.058

571.601

595.464

782.128

747.737

607.316

772.833

877.795

848.418

813.241

771.747

693.371

624.490

641.225

658.714

577.961

578.262

Nizozemska

24.992

37.833

49.949

89.310

83.457

97.385

151.470

130.511

81.320

125.210

139.385

150.345

195.356

215.200

190.971

177.835

199.183

244.645

233.539

208.654

Ruska federacija

23.029

28.817

45.448

72.289

84.680

61.236

87.279

116.353

51.771

68.567

92.675

92.553

100.656

87.787

97.060

104.411

136.722

166.119

163.903

208.341

Srbija/Jugoslavija

215.720

87.353

33.533

30.774

44.366

31.524

36.100

29.875

29.908

35.966

44.359

58.442

67.067

76.545

81.663

89.690

97.589

125.410

131.177

201.683

Velika Britanija

143.071

49.816

54.758

65.929

65.762

98.818

135.269

138.074

118.086

152.497

190.681

194.021

202.181

266.993

318.721

319.298

304.652

299.549

231.830

238.468

1.735.253

1.566.731

1.650.123

2.038.060

1.988.216

2.077.512

2.542.425

2.507.375

2.156.437

2.723.183

3.058.815

3.149.893

3.241.898

3.367.715

3.396.776

3.378.873

3.510.477

3.775.981

3.551.695

3.591.498

SKUPAJ Vir: SURS

Tabela 6.7: Povprečna doba bivanja gostov iz desetih izbranih držav, Slovenija, 1991–2010 PDB

1991

1992

1993

1994

1995

1996

1997

1998

1999

2000

2001

2002

2003

2004

2005

2006

2007

2008

2009

2010

Skupaj

3,43

3,73

3,71

3,72

3,73

3,52

3,50

3,50

3,46

3,43

3,42

3,39

3,34

3,24

3,16

3,11

3,08

3,02

3,02

2,96

iz Slovenije

3,94

4,11

4,08

4,08

4,08

3,97

3,89

3,93

3,83

3,82

3,82

3,84

3,81

3,83

3,78

3,73

3,65

3,52

3,51

3,44

iz tujine

2,95

3,27

3,22

3,32

3,33

3,07

3,16

3,14

3,10

3,12

3,13

3,09

3,04

2,91

2,83

2,78

2,78

2,73

2,71

2,67

Avstrija

3,59

3,49

3,58

3,67

3,77

3,57

3,53

3,53

3,51

3,51

3,55

3,50

3,43

3,36

3,34

3,28

3,23

3,12

3,10

3,07

Francija

3,19

2,98

2,59

2,51

2,84

2,40

2,45

2,31

2,38

2,40

2,38

2,28

2,18

2,09

2,01

1,99

2,00

2,15

2,16

2,11

Hrvaška

3,48

3,12

2,66

2,80

2,77

2,69

2,66

2,63

2,65

2,75

2,72

2,72

2,83

2,83

2,75

2,76

2,78

2,73

2,77

2,66

Italija

2,58

2,71

2,60

2,57

2,42

2,31

2,33

2,31

2,36

2,54

2,56

2,61

2,53

2,51

2,53

2,49

2,47

2,43

2,41

2,40

Madžarska

3,06

2,94

3,46

3,46

3,24

2,94

3,17

3,12

2,99

2,84

2,75

2,78

2,77

2,77

2,73

2,77

2,68

2,69

2,66

2,61

Nemčija

3,46

3,88

3,97

3,99

4,19

3,68

3,94

3,92

3,86

3,79

3,75

3,70

3,55

3,24

3,16

3,05

3,04

2,96

2,96

2,97

Nizozemska

3,97

4,52

3,98

4,66

4,56

4,39

4,36

4,28

3,88

3,98

4,00

3,89

4,18

3,83

3,56

3,43

3,50

3,68

3,66

3,54

Ruska federacija

4,22

4,90

5,46

5,81

5,76

4,38

4,92

5,68

4,97

5,68

5,97

6,02

6,17

5,98

5,95

6,03

6,22

5,43

6,11

6,37

Srbija/Jugoslavija

1,82

2,75

2,71

3,52

4,11

2,44

2,90

2,86

3,11

3,15

2,93

2,98

2,67

2,55

2,53

2,79

2,52

2,48

2,55

2,65

Velika Britanija

6,62

4,80

4,72

4,55

4,73

5,20

5,33

5,10

4,98

4,89

4,72

4,21

4,03

3,50

3,51

3,51

3,50

3,45

3,34

3,48

SKUPAJ

3,10

3,21

3,24

3,37

3,43

3,15

3,27

3,24

3,17

3,24

3,27

3,24

3,17

3,02

2,97

2,92

2,90

2,85

2,84

2,84

Vir: SURS

64

20 let turizma samostojne Slovenije


7.2 Podatki po vrstah krajev oziroma po vrstah občin Tabela 6.8: Prihodi domačih in tujih gostov po vrstah krajev, 1991–2009 (stara metodologija) PRIHODI

SLOVENIJA

Zdraviliški kraji

Gorski kraji

Obmorski kraji

Ljubljana

Drugi turistični kraji/mestne občine1

Drugi kraji

leto

skupaj

domači

tuji

skupaj

domači

tuji

skupaj

domači

tuji

skupaj

domači

tuji

skupaj

domači

tuji

skupaj

domači

tuji

skupaj

domači

tuji

1991

1.425.321

1.126.577

298.744

241.451

211.230

30.221

388.366

316.846

71.520

242.454

179.693

62.761

184.714

127.320

57.394

345.731

272.981

72.750

22.605

18.507

4.098

1992

1.367.224

750.842

616.382

280.844

213.084

67.760

363.329

245.771

117.558

303.799

160.109

143.690

136.235

23.965

112.270

265.808

101.877

163.931

17.209

6.036

11.173

1993

1.450.098

825.727

624.371

310.766

232.410

78.356

403.350

265.047

138.303

343.184

191.377

151.807

126.391

26.128

100.263

250.811

105.774

145.037

15.596

4.991

10.605

1994

1.578.675

830.402

748.273

332.684

239.020

93.664

443.223

253.917

189.306

368.016

193.361

174.655

138.223

25.342

112.881

278.896

113.628

165.268

17.633

5.134

12.499

1995

1.576.672

844.569

732.103

340.143

247.400

92.743

440.869

256.052

184.817

370.165

209.961

160.204

140.950

24.719

116.231

265.039

99.013

166.026

19.506

7.424

12.082

1996

1.657.669

825.774

831.895

343.834

245.034

98.800

441.816

238.263

203.553

390.393

208.181

182.212

149.416

23.197

126.219

309.290

104.448

204.842

22.920

6.651

16.269

1997

1.823.129

848.779

974.350

358.713

251.099

107.614

501.471

247.285

254.186

465.212

223.200

242.012

154.179

22.098

132.081

326.251

100.262

225.989

17.303

4.835

12.468

1998

1.798.925

822.411

976.514

368.929

259.811

109.118

490.056

222.198

267.858

442.166

215.820

226.346

155.488

23.185

132.303

324.219

95.542

228.677

18.067

5.855

12.212

1999

1.749.532

865.484

884.048

365.303

262.219

103.084

459.480

228.492

230.988

440.803

245.835

194.968

142.571

23.196

119.375

322.049

99.230

222.819

19.326

6.512

12.814

2000

1.957.116

867.567

1.089.549

418.205

284.119

134.086

522.628

224.511

298.117

474.973

238.663

236.310

172.321

21.632

150.689

342.891

89.375

253.516

26.098

9.267

16.831

2001

2.085.722

867.001

1.218.721

464.260

300.656

163.604

545.271

206.867

338.404

496.665

236.677

259.988

194.715

21.539

173.176

349.226

88.831

260.395

35.585

12.431

23.154

2002

2.161.960

859.941

1.302.019

485.406

300.408

184.998

566.357

205.367

360.990

509.900

235.320

274.580

210.186

19.511

190.675

358.102

89.569

268.533

32.009

9.766

22.243

2003

2.246.068

872.931

1.373.137

516.221

313.621

202.600

588.971

193.422

395.549

520.191

240.702

279.489

217.139

19.884

197.255

199.784

53.762

146.022

203.762

51.540

152.222

2004

2.341.281

842.429

1.498.852

547.603

322.402

225.201

597.178

169.928

427.250

525.655

233.830

291.825

270.204

19.640

250.564

208.880

54.098

154.782

191.761

42.531

149.230

2005

2.395.010

840.041

1.554.969

574.529

334.660

239.869

595.537

166.709

428.828

519.889

227.474

292.415

320.307

19.279

301.028

216.672

56.735

159.937

168.076

35.184

132.892

2006

2.484.605

867.955

1.616.650

612.029

358.314

253.715

594.478

167.154

427.324

522.974

230.156

292.818

356.948

18.588

338.360

227.358

59.589

167.769

170.818

34.154

136.664

2007

2.681.178

929.846

1.751.332

673.486

392.763

280.723

655.089

187.338

467.751

545.566

240.313

305.253

377.954

19.389

358.565

236.612

53.386

183.226

192.471

36.657

155.814

2008

2.766.194

994.957

1.771.237

708.728

428.562

280.166

679.044

202.458

476.586

572.330

253.831

318.499

375.666

20.690

354.976

227.817

50.318

177.499

202.609

39.098

163.511

2009

2.722.002

1.053.904

1.668.098

717.480

442.500

274.980

654.835

221.075

433.760

565.434

270.805

294.629

360.635

20.478

340.157

220.458

48.515

171.943

203.160

50.531

152.629

Tabela 6.9: Prenočitve domačih in tujih gostov po vrstah krajev, 1991–2009 (stara metodologija) PRENOČITVE

SLOVENIJA

Zdraviliški kraji

Gorski kraji

Obmorski kraji

Ljubljana

Drugi turistični kraji/mestne občine

Drugi kraji

leto

skupaj

domači

tuji

skupaj

domači

tuji

skupaj

domači

tuji

skupaj

domači

tuji

skupaj

domači

tuji

skupaj

domači

tuji

skupaj

domači

tuji

1991

4.885.842

3.916.251

969.591

1.481.409

1.298.905

182.504

1.351.663

1.044.508

307.155

1.000.268

776.366

223.902

320.198

203.274

116.924

675.828

544.328

131.500

56.476

48.870

7.606

1992

5.097.973

3.082.951

2.015.022

1.674.646

1.310.972

363.674

1.133.095

747.170

385.925

1.266.421

748.948

517.473

400.020

72.563

327.457

582.581

190.079

392.502

41.210

13.219

27.991

1993

5.384.626

3.372.180

2.012.446

1.819.398

1.400.716

418.682

1.259.751

784.689

475.062

1.454.500

921.256

533.244

322.883

66.110

256.773

493.560

189.173

304.387

34.534

10.236

24.298

1994

5.865.608

3.384.526

2.481.082

1.933.435

1.411.743

521.692

1.411.855

764.852

647.003

1.587.680

924.263

663.417

345.777

68.566

277.211

547.557

202.308

345.249

39.304

12.794

26.510

1995

5.883.046

3.447.579

2.435.467

1.884.467

1.377.107

507.360

1.443.284

785.889

657.395

1.662.589

1.038.953

623.636

313.192

54.153

259.039

532.449

172.740

359.709

47.065

18.737

28.328

1996

5.832.244

3.281.637

2.550.607

1.866.948

1.349.018

517.930

1.414.106

707.025

707.081

1.607.274

984.277

622.997

303.882

44.382

259.500

580.969

178.387

402.582

59.065

18.548

40.517

1997

6.384.062

3.305.662

3.078.400

1.954.365

1.389.393

564.972

1.580.157

688.803

891.354

1.896.963

997.154

899.809

307.067

42.180

264.887

603.899

173.020

430.879

41.611

15.112

26.499

1998

6.295.308

3.232.876

3.062.432

1.977.299

1.421.384

555.915

1.563.198

639.317

923.881

1.798.892

946.468

852.424

315.546

43.450

272.096

599.843

164.806

435.037

40.530

17.451

23.079

1999

6.056.563

3.315.345

2.741.218

1.892.051

1.383.741

508.310

1.437.378

654.170

783.208

1.748.543

1.030.602

717.941

319.186

47.103

272.083

617.338

182.184

435.154

42.067

17.545

24.522

2000

6.718.998

3.314.901

3.404.097

2.112.898

1.470.363

642.535

1.612.502

627.810

984.692

1.883.905

970.710

913.195

353.042

39.588

313.454

693.746

178.629

515.117

62.905

27.801

35.104

2001

7.129.602

3.316.125

3.813.477

2.284.342

1.515.930

768.412

1.672.354

558.974

1.113.380

2.015.734

981.838

1.033.896

391.421

40.912

350.509

677.787

179.343

498.444

87.964

39.128

48.836

2002

7.321.061

3.300.262

4.020.799

2.326.852

1.497.346

829.506

1.748.570

577.662

1.170.908

2.052.133

971.792

1.080.341

410.590

35.582

375.008

706.532

188.757

517.775

76.384

29.123

47.261

2003

7.502.569

3.327.184

4.175.385

2.370.628

1.495.984

874.644

1.746.935

512.994

1.233.941

2.010.203

974.851

1.035.352

444.138

34.293

409.845

487.299

182.132

305.167

443.366

126.930

316.436

2004

7.588.737

3.225.954

4.362.783

2.431.885

1.509.904

921.981

1.755.189

454.564

1.300.625

2.002.002

942.716

1.059.286

514.626

34.263

480.363

492.258

178.986

313.272

392.777

105.521

287.256

2005

7.572.584

3.173.338

4.399.246

2.491.720

1.514.798

976.922

1.740.400

448.725

1.291.675

1.948.784

916.362

1.032.422

579.095

33.866

545.229

504.462

182.374

322.088

308.123

77.213

230.910

2006

7.722.267

3.233.438

4.488.829

2.558.381

1.568.809

989.572

1.719.624

457.428

1.262.196

1.925.440

903.625

1.021.815

647.927

31.108

616.819

543.494

197.844

345.650

327.401

74.624

252.777

2007

8.261.308

3.393.408

4.867.900

2.784.625

1.716.618

1.068.007

1.895.551

506.647

1.388.904

1.992.671

939.413

1.053.258

719.934

32.875

687.059

498.375

123.698

374.677

370.152

74.157

295.995

2008

8.411.688

3.569.141

4.842.547

2.889.001

1.819.146

1.069.855

1.904.219

547.111

1.357.108

2.033.478

972.588

1.060.890

740.602

34.161

706.441

457.696

105.854

351.842

386.692

90.281

296.411

2009

8.302.231

3.775.678

4.526.553

2.917.925

1.858.988

1.058.937

1.816.523

601.076

1.215.447

2.053.188

1.056.720

996.468

681.458

35.918

645.540

461.159

103.628

357.531

371.978

119.348

252.630

tuji

skupaj

domači

tuji

skupaj

domači

tuji

skupaj

domači

tuji

skupaj

domači

tuji

Tabela 6.10: Prihodi domačih in tujih gostov po vrstah občin, 2008–2010 (nova metodologija) PRIHODI leto

1

SLOVENIJA skupaj

domači

Zdraviliške občine tuji

skupaj

domači

Gorske občine tuji

skupaj

domači

Obmorske občine

Ljubljana

Mestne občine

2008

3.083.713

1.126.022

1.957.691

749.348

446.038

303.310

775.232

243.856

531.376

612.637

274.625

338.012

391.431

25.738

365.693

267.152

61.419

205.733

287.913

74.346

213.567

2009

2.984.828

1.160.897

1.823.931

748.525

454.901

293.624

747.003

261.629

485.374

600.022

288.896

311.126

367.368

23.146

344.222

249.753

54.712

195.041

272.157

77.613

194.544

2010

3.006.272

1.137.166

1.869.106

751.016

448.544

302.472

755.367

257.515

497.852

559.267

259.331

299.936

393.010

20.651

372.359

250.432

53.797

196.635

297.180

97.328

199.852

Od leta 2003 je spremenjena kategorija Drugi turistični kraji. Nova kategorija se imenuje Mestne občine in vsebuje podatke za mestne občine (brez Ljubljane). Ostali kraji so prišteti h kategoriji Drugi kraji.

Vir: SURS

65

Druge občine

20 let turizma samostojne Slovenije


Tabela 6.11: Prenočitve domačih in tujih gostov po vrstah občin, 2008–2010 (nova metodologija) PRENOČITVE

SLOVENIJA

Zdraviliške občine

Gorske občine

Obmorske občine

Ljubljana

Mestne občine

Druge občine

Leto

skupaj

domači

tuji

skupaj

domači

tuji

skupaj

domači

tuji

skupaj

domači

tuji

skupaj

domači

tuji

skupaj

domači

tuji

skupaj

domači

tuji

2008

9.314.038

3.962.756

5.351.282

3.010.999

1.875.362

1.135.637

2.172.899

669.502

1.503.397

2.155.631

1.040.241

1.115.390

777.247

46.579

730.668

565.258

135.707

429.551

632.004

195.365

436.639

2009

9.013.773

4.077.480

4.936.293

3.003.653

1.894.202

1.109.451

2.067.917

718.041

1.349.876

2.153.294

1.111.880

1.041.414

687.605

37.652

649.953

535.139

120.030

415.109

566.165

195.675

370.490

2010

8.906.399

3.909.368

4.997.031

2.987.643

1.841.046

1.146.597

2.090.410

697.705

1.392.705

1.981.141

977.842

1.003.299

739.453

34.746

704.707

514.457

116.103

398.354

593.295

241.926

351.369

Vir: SURS

Tabela 6.12: Povprečna doba bivanja domačih in tujih gostov po vrstah krajev, 1991–2009 (stara metodologija) PDB

SLOVENIJA

Zdraviliški kraji

Gorski kraji

Obmorski kraji

Ljubljana

Drugi turistični kraji/mestne občine

Drugi kraji

leto

skupaj

domači

tuji

skupaj

domači

tuji

skupaj

domači

tuji

skupaj

domači

tuji

skupaj

domači

tuji

skupaj

domači

tuji

skupaj

domači

tuji

1991

3,43

3,48

3,25

6,14

6,15

6,04

3,48

3,30

4,29

4,13

4,32

3,57

1,73

1,60

2,04

1,95

1,99

1,81

2,50

2,64

1,86

1992

3,73

4,11

3,27

5,96

6,15

5,37

3,12

3,04

3,28

4,17

4,68

3,60

2,94

3,03

2,92

2,19

1,87

2,39

2,39

2,19

2,51

1993

3,71

4,08

3,22

5,85

6,03

5,34

3,12

2,96

3,43

4,24

4,81

3,51

2,55

2,53

2,56

1,97

1,79

2,10

2,21

2,05

2,29

1994

3,72

4,08

3,32

5,81

5,91

5,57

3,19

3,01

3,42

4,31

4,78

3,80

2,50

2,71

2,46

1,96

1,78

2,09

2,23

2,49

2,12

1995

3,73

4,08

3,33

5,54

5,57

5,47

3,27

3,07

3,56

4,49

4,95

3,89

2,22

2,19

2,23

2,01

1,74

2,17

2,41

2,52

2,34

1996

3,52

3,97

3,07

5,43

5,51

5,24

3,20

2,97

3,47

4,12

4,73

3,42

2,03

1,91

2,06

1,88

1,71

1,97

2,58

2,79

2,49

1997

3,50

3,89

3,16

5,45

5,53

5,25

3,15

2,79

3,51

4,08

4,47

3,72

1,99

1,91

2,01

1,85

1,73

1,91

2,40

3,13

2,13

1998

3,50

3,93

3,14

5,36

5,47

5,09

3,19

2,88

3,45

4,07

4,39

3,77

2,03

1,87

2,06

1,85

1,72

1,90

2,24

2,98

1,89

1999

3,46

3,83

3,10

5,18

5,28

4,93

3,13

2,86

3,39

3,97

4,19

3,68

2,24

2,03

2,28

1,92

1,84

1,95

2,18

2,69

1,91

2000

3,43

3,82

3,12

5,05

5,18

4,79

3,09

2,80

3,30

3,97

4,07

3,86

2,05

1,83

2,08

2,02

2,00

2,03

2,41

3,00

2,09

2001

3,42

3,82

3,13

4,92

5,04

4,70

3,07

2,70

3,29

4,06

4,15

3,98

2,01

1,90

2,02

1,94

2,02

1,91

2,47

3,15

2,11

2002

3,39

3,84

3,09

4,79

4,98

4,48

3,09

2,81

3,24

4,02

4,13

3,93

1,95

1,82

1,97

1,97

2,11

1,93

2,39

2,98

2,12

2003

3,34

3,81

3,04

4,59

4,77

4,32

2,97

2,65

3,12

3,86

4,05

3,70

2,05

1,72

2,08

2,44

3,39

2,09

2,18

2,46

2,08

2004

3,24

3,83

2,91

4,44

4,68

4,09

2,94

2,68

3,04

3,81

4,03

3,63

1,90

1,74

1,92

2,36

3,31

2,02

2,05

2,48

1,92

2005

3,16

3,78

2,83

4,34

4,53

4,07

2,92

2,69

3,01

3,75

4,03

3,53

1,81

1,76

1,81

2,33

3,21

2,01

1,83

2,19

1,74

2006

3,11

3,73

2,78

4,18

4,38

3,90

2,89

2,74

2,95

3,68

3,93

3,49

1,82

1,67

1,82

2,39

3,32

2,06

1,92

2,18

1,85

2007

3,08

3,65

2,78

4,13

4,37

3,80

2,89

2,70

2,97

3,65

3,91

3,45

1,90

1,70

1,92

2,11

2,32

2,04

1,92

2,02

1,90

2008

3,04

3,59

2,73

4,08

4,24

3,82

2,80

2,70

2,85

3,55

3,83

3,33

1,97

1,65

1,99

2,01

2,10

1,98

1,91

2,31

1,81

2009

3,05

3,58

2,71

4,07

4,20

3,85

2,77

2,72

2,80

3,63

3,90

3,38

1,89

1,75

1,90

2,09

2,14

2,08

1,83

2,36

1,66

Vir: SURS

Tabela 6.13: Povprečna doba bivanja domačih in tujih gostov po vrstah občin, 2008–2010 (nova metodologija) PDB

SLOVENIJA

Zdraviliške občine

Obmorske občine

Ljubljana

Mestne občine

Druge občine

Leto

skupaj

domači

tuji

skupaj

domači

tuji

skupaj

domači

tuji

skupaj

domači

tuji

skupaj

domači

tuji

skupaj

domači

tuji

skupaj

domači

tuji

2008

3,02

3,52

2,73

4,02

4,20

3,74

2,80

2,75

2,83

3,52

3,79

3,30

1,99

1,81

2,00

2,12

2,21

2,09

2,20

2,63

2,04

2009

3,02

3,51

2,71

4,01

4,16

3,78

2,77

2,74

2,78

3,59

3,85

3,35

1,87

1,63

1,89

2,14

2,19

2,13

2,08

2,52

1,90

2010

2,96

3,44

2,67

3,98

4,10

3,79

2,77

2,71

2,80

3,54

3,77

3,35

1,88

1,68

1,89

2,05

2,16

2,03

2,00

2,49

1,76

Vir: SURS

66

Gorske občine

20 let turizma samostojne Slovenije


Tabela 6.14: Ležišča po vrstah krajev, Slovenija, letno, 1991–2009 Leto

SLOVENIJA

Zdraviliški

Gorski kraji

Obmorski

Ljubljana

Drugi turistični kraji

Drugi kraji

ležišča

delež

ležišča

delež

ležišča

delež

ležišča

delež

ležišča

delež

ležišča

delež

ležišča

delež

1991

74.964

100

11.600

15,47

29.568

39,44

20.187

26,93

4.177

5,57

8.379

11,18

1.053

1,40

1992

71.761

100

11.611

16,18

26.694

37,20

19.450

27,10

4.274

5,96

8.799

12,26

933

1,30

1993

74.825

100

12.111

16,19

27.475

36,72

21.867

29,22

3.285

4,39

8.998

12,03

1.089

1,46

1994

75.003

100

12.379

16,50

29.183

38,91

20.315

27,09

3.021

4,03

8.951

11,93

1.154

1,54

1995

72.853

100

11.933

16,38

27.257

37,41

21.800

29,92

2.749

3,77

8.167

11,21

947

1,30

1996

77.803

100

11.808

15,18

29.959

38,51

20.518

26,37

3.296

4,24

10.085

12,96

2.137

2,75

1997

79.949

100

12.260

15,33

30.329

37,94

22.487

28,13

3.826

4,79

9.594

12,00

1.541

1,93

1998

79.504

100

12.035

15,14

30.335

38,16

21.518

27,07

3.748

4,71

10.174

12,80

1.694

2,13

1999

78.746

100

12.388

15,73

29.212

37,10

22.072

28,03

3.328

4,23

9.970

12,66

1.776

2,26

2000

79.225

100

12.843

16,21

28.165

35,55

22.581

28,50

3.751

4,73

9.762

12,32

2.123

2,68

2001

79.893

100

13.381

16,75

28.642

35,85

21.694

27,15

3.750

4,69

9.936

12,44

2.490

3,12

2002

80.034

100

13.593

16,98

28.860

36,06

21.800

27,24

3.918

4,90

9.773

12,21

2.090

2,61

2003

80.724

100

14.143

17,52

27.720

34,34

22.727

28,15

4.290

5,31

9.886

12,25

1.958

2,43

2004

78.654

100

14.108

17,94

26.493

33,68

22.289

28,34

4.715

5,99

9.367

11,91

1.682

2,14

2005

78.960

100

14.544

18,42

26.664

33,77

21.518

27,25

5.801

7,35

8.820

11,17

1.613

2,04

2006

80.737

100

16.321

20,22

25.805

31,96

20.953

25,95

6.123

7,58

9.561

11,84

1.974

2,44

2007

82.515

100

15.503

18,79

27.091

32,83

20.986

25,43

6.214

7,53

10.746

13,02

1.975

2,39

2008

83.157

100

16.382

19,70

26.276

31,60

20.630

24,81

5.484

6,59

11.553

13,89

2.832

3,41

2009

91.332

100

17.135

18,76

28.696

31,42

21.649

23,70

7.185

7,87

12.897

14,12

3.770

4,13

Vir: SURS

Tabela 6.15: Ležišča po vrstah občin, Slovenija, 2008–2010 (nova metodologija) Leto

SLOVENIJA

Zdraviliški

Ljubljana

Drugi turistični kraji

Drugi kraji

ležišča

delež

ležišča

delež

ležišča

delež

ležišča

delež

ležišča

delež

ležišča

delež

ležišča

delež

2008

110.248

100

20.910

18,97

35.471

32,17

24.912

22,60

7.290

6,61

6.835

6,20

14.830

13,45

2009

111.985

100

21.001

18,75

35.605

31,79

25.486

22,76

7.197

6,43

7.046

6,29

15.650

13,98

2010

117.947

100

21.777

18,46

38.636

32,76

24.080

20,42

8.186

6,94

8.001

6,78

17.267

14,64

Vir: SURS

67

Obmorski

Gorski kraji

20 let turizma samostojne Slovenije


7.3 Obiskanost turističnih znamenitosti Tabela 6.16: Število obiskovalcev desetih najbolj obiskanih privlačnosti v posameznem letu, 1991‒2008

Rang

1991

Rang

153.478

1

Postojnska jama

155.461 134.000

1992

število obiskovalcev

1

Postojnska jama

2

Muzej cerkvene umetnosti na Blejskem otoku

148.100

2

Muzej cerkvene umetnosti na Blejskem otoku

3

Muzej na Blejskem gradu

74.522

3

Muzej na Blejskem gradu

84.057

4

Kobilarna Lipica

61.453

4

Pokrajinski muzej Ptuj

63.393

5

Slap Savica, Bohinj

49.171

5

Slap Savica, Bohinj

61.175

6

Ljubljanski grad – razgledni stolp

42.849

6

Kobilarna Lipica

49.398

7

Predjamski grad

33.911

7

Ljubljanski grad – razgledni stolp

38.925

8

Blejski vintgar

30.732

8

Stari grad Celje

38.687

9

Pokrajinski muzej Ptuj

28.375

9

Predjamski grad

37.630

10

Škocjanske jame

23.814

10

Blejski vintgar

33.547

število obiskovalcev

Rang

Rang

1993

1994

število obiskovalcev

1

Postojnska jama

197.522

1

Postojnska jama

261.821

2

Savinjski gaj Mozirje

60.734

2

Muzej na Blejskem gradu

118.583

3

Slap Savica, Bohinj

59.024

3

Kobariški muzej

89.182

4

Pokrajinski muzej Ptuj

51.282

4

Ljubljanski grad – razgledni stolp

64.375

5

Kobilarna Lipica

49.843

5

Slap Savica, Bohinj

64.294

6

Florina – mestni akvarij s terarijem, Maribor

49.065

6

Predjamski grad

58.866

7

Predjamski grad

45.389

7

Kobilarna Lipica

58.433

8

Tehniški muzej Slovenije, Bistra

43.599

8

Savinjski gaj Mozirje

57.767

9

Škocjanske jame

33.919

9

Pokrajinski muzej Ptuj

52.948

10

Blejski vintgar

30.201

10

Tehniški muzej Slovenije, Bistra

43.510

število obiskovalcev

Rang

Rang

68

število obiskovalcev

1995

1996

število obiskovalcev

1

Postojnska jama

244.787

1

Postojnska jama

301.058

2

Muzej na Blejskem gradu

122.600

2

Muzej na Blejskem gradu

74.726

3

Pokrajinski muzej Ptuj

82.001

3

Predjamski grad

72.340

4

Kobariški muzej

76.108

4

Kobariški muzej

66.230

5

Predjamski grad

68.973

5

Pokrajinski muzej Ptuj

60.601

6

Savinjski gaj Mozirje

67.605

6

Slap Savica, Bohinj

60.198

7

Ljubljanski grad – razgledni stolp

63.051

7

Kobilarna Lipica

60.082

8

Slap Savica, Bohinj

59.624

8

Ljubljanski grad – razgledni stolp

46.633

9

Kobilarna Lipica

56.194

9

Tehniški muzej Slovenije, Bistra

45.243

10

Škocjanske jame

41.590

10

Savinjski gaj Mozirje

44.802

20 let turizma samostojne Slovenije


Rang

1997

število obiskovalcev

Rang

1998

število obiskovalcev

1

Postojnska jama

393.668

1

Postojnska jama

398.890

2

Savinjski gaj Mozirje

92.200

2

Muzej na Blejskem gradu

112.767

3

Predjamski grad

83.824

3

Predjamski grad

76.481

4

Kobilarna Lipica

82.618

4

Savinjski gaj Mozirje

75.000

5

Kobariški muzej

73.149

5

Kobilarna Lipica

70.169

6

Slap Savica, Bohinj

63.245

6

Ljubljanski grad – razgledni stolp

67.971

7

Ljubljanski grad ‒ razgledni stolp

62.664

7

Pokrajinski muzej Ptuj

61.833

8

Škocjanske jame

47.243

8

Slap Savica, Bohinj

56.926

9

Blejski vintgar

43.703

9

Kobariški muzej

55.539

10

Florina – mestni akvarij s terarijem, Maribor

32.441

10

Škocjanske jame

48.606

število obiskovalcev

Rang

Rang

1999

2000

število obiskovalcev

1

Postojnska jama

294.175

1

Postojnska jama

403.223

2

Muzej na Blejskem gradu

113.157

2

Muzej na Blejskem gradu

144.788

3

Kobilarna Lipica

75.914

3

Kobilarna Lipica

92.027

4

Savinjski gaj Mozirje

67.800

4

Predjamski grad

79.552

5

Predjamski grad

65.056

5

Ljubljanski grad – razgledni stolp

73.993

6

Ljubljanski grad – razgledni stolp

64.124

6

Savinjski gaj Mozirje

68.000

7

Kobariški muzej

57.416

7

Slap Savica, Bohinj

62.709

8

Slap Savica, Bohinj

53.132

8

Pokrajinski muzej Ptuj

57.934

9

Pokrajinski muzej Ptuj

52.851

9

Partizanska bolnišnica Franja, Cerkno

56.607

10

Partizanska bolnišnica Franja, Cerkno

44.265

10

Kobariški muzej

56.557

Rang

2001

število obiskovalcev

Rang

2002

število obiskovalcev

1

Postojnska jama

244.787

1

Postojnska jama

487.048

2

Muzej na Blejskem gradu

122.600

2

Muzej na Blejskem gradu

169.747

3

Kobilarna Lipica

82.001

3

Kobilarna Lipica

106.079

4

Predjamski grad

76.108

4

Predjamski grad

98.482

5

Ljubljanski grad – razgledni stolp

68.973

5

Slap Savica, Bohinj

72.618

6

Slap Savica, Bohinj

67.605

6

Škocjanske jame

67.105

7

Savinjski gaj Mozirje

63.051

7

Kobariški muzej

63.048

8

Kobariški muzej

59.624

8

Stari grad Celje

56.400

9

Škocjanske jame

56.194

9

Pokrajinski muzej Ptuj

55.161

10

Pokrajinski muzej Ptuj

41.590

10

Ljubljanski grad – razgledni stolp

52.174

20 let turizma samostojne Slovenije

69


Rang

2003

Rang

2004

število obiskovalcev

1

Postojnska jama

481.906

1

Postojnska jama

498.694

2

Muzej na Blejskem gradu

170.609

2

Muzej na Blejskem gradu

187.834

3

Kobilarna Lipica

103.971

3

Ljubljanski grad – razgledni stolp

111.314

4

Ljubljanski grad – razgledni stolp

94.623

4

Kobilarna Lipica

108.267

5

Predjamski grad

94.553

5

Predjamski grad

103.071

6

Škocjanske jame

74.384

6

Škocjanske jame

89.700

7

Blejski vintgar

60.315

7

Pokrajinski muzej Ptuj

74.345

8

Kobariški muzej

60.297

8

Slap Savica, Bohinj

73.976

9

Stari grad Celje

58.400

9

Blejski vintgar

65.534

10

Pokrajinski muzej Ptuj

58.306

10

Kobariški muzej

60.101

število obiskovalcev

Rang

Rang

2005

2006

število obiskovalcev

1

Postojnska jama

519.978

1

Postojnska jama

513.757

2

Muzej na Blejskem gradu

191.883

2

Muzej na Blejskem gradu

190.156

3

Ljubljanski grad – razgledni stolp

114.161

3

Ljubljanski grad – razgledni stolp

125.596

4

Kobilarna Lipica

108.480

4

Predjamski grad

113.359

5

Predjamski grad

104.542

5

Kobilarna Lipica

96.289

6

Škocjanske jame

91.154

6

Škocjanske jame

90.568

7

Blejski vintgar

74.913

7

Blejski vintgar

75.303

8

Savinjski gaj Mozirje

70.050

8

Slap Savica, Bohinj

59.729

9

Slap Savica, Bohinj

69.406

9

Kobariški muzej

57.773

10

Kobariški muzej

60.802

10

Pokrajinski muzej Ptuj

57.741

število obiskovalcev

Rang

Rang

70

število obiskovalcev

2007

2008

število obiskovalcev

1

Postojnska jama

564.434

1

Postojnska jama

548.424

2

Muzej na Blejskem gradu

209.371

2

Muzej na Blejskem gradu

221.230

3

Ljubljanski grad – razgledni stolp

151.539

3

Ljubljanski grad – razgledni stolp

122.753

4

Predjamski grad

117.938

4

Predjamski grad

115.079

5

Škocjanske jame

99.456

5

Škocjanske jame

100.299

6

Kobilarna Lipica

88.114

6

Kobilarna Lipica

95.730

7

Slap Savica, Bohinj

83.731

7

Slap Savica, Bohinj

80.077

8

Blejski vintgar

82.491

8

Blejski vintgar

76.916

9

Pokrajinski muzej Ptuj

75.314

9

Pokrajinski muzej Ptuj

64.865

10

Kobariški muzej

61.776

10

Kobariški muzej

63.904

20 let turizma samostojne Slovenije


7.4 Slovenski turistični forumi 1995–2010 zap. št.

datum

kraj

1

14.–15. 12. 1995

Bled

nosilna tema

2

2.–3. 12. 1996

Portorož

Turizem kot gospodarska priložnost Slovenije Novejši izsledki turistične stroke

Predstavitev nove celostne grafične podobe

3

9.–10. 2. 1998

Portorož

4

17.–18. 1. 2002

Rogaška Slatina

5

12.–13. 12. 2002

Nova Gorica

Turizem za Slovenijo in Slovenija za turizem

6

20.–21. 5. 2003

Maribor

Slovenija v EU – nova priložnost za Slovenijo

7

20.–21. 5. 2004

Ljubljana

Slovenija poživlja – turizem poživlja

8

9.–10. 6. 2005

Bled

Turizem v samostojni Sloveniji – strategija za jutri

(R)evolucija interneta in novih tehnologij v turizmu

9

7.–8. 12. 2006

Maribor

10

6.–7. 12. 2007

Rogaška Slatina

Voda – zdravilišča

11

11.–12. 12. 2008

Portorož

Kongresni turizem Turizem v zelenem gospodarstvu

12

3.–4. 12. 2009

Radenci

13

9.–10. 12. 2010

Dolenjske Toplice

Inovativnost in poslovna odličnost v turizmu

Konkurenčnost in trajnostni razvoj v turizmu

Vir: STO

KRATICE • CTPS – Center za turistično promocijo Slovenije • BS – Banka Slovenije • GZS – Gospodarska zbornica Slovenije • UNPIS – Urad RS za nadzor prirejanja iger na srečo • SURS – Statistični urad RS • WTTC – Svetovni potovalni in turistični svet

VIRI • Banka Slovenije • Statistični urad RS • Ministrstvo za gospodarstvo • Urad RS za nadzor prirejanja iger na srečo • Slovenska turistična organizacija • Statistični urad RS • World Economic Fourm. The Travel & Tourism Competitivness Index 2011. • WTTC. Svetovni potovalni turistični svet.

Fotografije: T. Jeseničnik, D. Mladenović, Arhiv Rogaška hotels & Lotus terme, K. Kunaver, J. Skok, Arhiv Sava Hotels & Resorts, B.Jakse, S.Jersic, Arhiv Casino Portorož, M. Vranič, D. Wedam, B. Kladnik, U. Trnkoczy, K. Kunaver. 20 let turizma samostojne Slovenije

71


www.slovenia.info Slovenska TuristiÄ?na Organizacija DimiÄ?eva 13 | SI - 1000 Ljubljana tel.: +386 1 589 85 50 fax: +386 1 589 85 60 e-mail: info@slovenia.info Sledite nam na: SloveniaInfo

Feel Slovenia

Slovenian Tourist Board

72

20 let turizma samostojne Slovenije

Slovenia

20 let turizma samostojne Slovenije  
20 let turizma samostojne Slovenije  

Slovenija je v letu 2011 obeležila 20-letnico samostojnosti. V Slovenski turistični organizaciji smo ob tej priložnosti pripravili publikaci...