dr. Tanja Mihalič; tanja.mihalic@ef.uni-lj.si
Zeleni barometer turističnega gospodarstva Zeleni barometer ocenjuje, kako zelen je slovenski turizem. V skladu z aktualno problematiko podnebnih sprememb je Slovenska turistična organizacija (STO) v sodelovanju z Ekonomsko fakulteto Univerze v Ljubljani in podjetjem Valicon leta 2009 izvedla raziskavo, ki je ocenjevala zelenost slovenskega turizma in odnos turizma do podnebnih sprememb. Rezultate prikazujemo v nadaljevanju. Zeleni turizem
Izraz zeleni turizem se je v slovenskem prostoru začel uporabljati v letu 2008 kot sopomenka za trajnostni turizem. Za razliko od izraza trajnostni turizem ga je slovenska poslovna javnost mnogo bolje sprejela.
Zelena piramida
Razvoj ekološke odgovornosti v neki družbi je proces, ki traja in ki mora preiti različne faze (Frey, 1985). V prvi fazi se družba obstoja okoljske problematike ne zaveda. Druga faza se nanaša na nastanek zavesti o okolju. Za tretjo fazo je značilna odgovorna razprava o okoljskih spremembah in ukrepih. Zadnja, četrta faza ekološko odgovorne družbe nastopi, ko se okoljska politika tudi izvaja tako v podjetjih, kot javnih ustanovah in turističnih destinacijah. Vprašanje je, v kateri fazi na zeleni piramidi (Prikaz 1) se nahaja slovenski turizem. Raziskava Zeleni barometer turističnega gospodarstva je skušala odgovoriti ravno na to vprašanje.
Zeleni barometer
Spletna anketa o odnosu slovenskih turističnih podjetij do podnebnih sprememb je bila izvedena v letu 2009. Poslana je bila na 772 naslovov, vrnjenih je bilo 138 vprašalnikov. V vzorcu so hoteli (30 %), apartmaji in sobe (37 %), turistične kmetije (22 %), mladinski hoteli (5 %), kampi in turistična stanovanja. Vprašalnik je sledil podobnim evropskim vprašalnikom, usmeritvam na področju trajnostnega razvoja Evropske komisije, fazam
zelene piramide ter zahtevam naročnika STO. Raziskava se nanaša le na odnos podjetij do naravnega okolja in podnebnih sprememb. Družbeno-kulturni in ekonomski vidik nista upoštevana. Raziskava je omejena le na nastanitveni sektor. Rezultati se nanašajo na celoten sektor in ne na posamezna turistična podjetja, ki so lahko bolj ali manj zelena od prikaznih povprečnih rezultatov. Osrednji cilj raziskave je bil ugotoviti, kako slovenski turistični menedžerji razmišljajo o zelenem turizmu in o podnebnih spremembah. Zanimalo nas je, ali so do problema indiferentni ali se problema zavedajo, ali pristopajo strateško in ali ukrepajo in katere so morebitne ovire (Prikaz 3, prvi stolpec). Rezultati so pokazali, da se slovensko turistično gospodarstvo zaveda okoljske problematike. Le 4 % podjetij meni, da podnebne spremembe niso pomemben problem, 86 % jih meni, da vplivajo tudi na njihovo poslovanje. Večina menedžerjev (64 %) meni, da Prikaz 1: Zelena piramida odnosa do okolja.
Vir: prirejeno po Frey, 1985
zeleni turizem
10
so dobro informirani o vzrokih in 62 % tudi o posledicah podnebnih sprememb. Manj kot polovica (42 %) pa jih je ocenilo, da so dobro informirani tudi o načinih ukrepanja proti podnebnim spremembam. Na osnovi teh informacij, ki so torej različno prisotne v slovenskih podjetjih, slovenska turistična podjetja vstopajo v fazo odgovorne razprave in oblikovanja strategij in ekoloških politik. Več kot polovica podjetij meni, da moramo ukrepati (53 %), in sicer zaradi etike, mednarodnih sporazumov in zakonodaje. 33 % slovenskih nastanitvenih podjetij ima strategijo trajnostnega razvoja. 57 % jih meni, da z ukrepanjem lahko prihranijo denar. Ravno nasprotno pa 28 % podjetij meni, da se ukrepanje ne izplača zaradi stroškov, 24 % jih meni, da ukrepanje proti podnebnim spremembam zgolj zmanjšuje dobiček. V samem vrhu zelene piramide so podjetja, ki proti podnebnim spremembam tudi ukrepajo. Le 21 % podjetij je zadovoljnih z ukrepanjem, kar 63 % meni, da kot podjetje ukrepajo premalo ter da premalo ukrepa tudi turistični sektor v celoti. Vendar kar 80 % podjetij izvaja določene ukrepe za blaženje in za prilagajanje podnebnim spremembam. Večina aktivnosti je v korist zmanjševanja virov (aktivnih je 80 % podjetij) in gospodarjenja z odpadki, kar prinaša tudi vidne ekonomske koristi (prikaz 2). Zaskrbljujoči pa so rezultati na področju ekološke gradnje, eko certificiranja in izračunavanja ogljičnega (CO2) odtisa (izračunava ga le 3 % podjetij). Spremembe pa so vidne tudi že na