Page 1

revija

3/2012 Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije Letnik LX ISSN 2232-318X

Novosti Zakona o organiziranosti in delu v policiji ter Zakona o nalogah in pooblastilih policije O psihološki dejavnosti v policiji in stereotipih Načini in trendi izvrševanja oboroženih ropov


Foto: Brigita Petric, Sektor za odnose z javnostmi SGDP GPU


VArNOST

UVODNIK

KAZALO Aktualno 4 6 9 14

Vlada potrdila novo policijsko zakonodajo Pilotski projekt Etični telefon O psihološki dejavnosti v policiji in stereotipih 25 let dela v mašni obleki

Novice 18 18 18 19 19 19 20 20 20 21 21

»Slovenska policija je po zaslugi svojih zaposlenih še vedno visoko profesionalna služba, ki zagotavlja, da živimo v svobodni in varni državi« S polaganjem vencev smo počastili spomin na padle v vojni za Slovenijo leta 1991 Od tragične nesreče pod Tursko goro je minilo petnajst let V Ljubljani sta se sestala namestnika šefov slovenske in italijanske policije Ob 20. obletnici članstva slovenske policije v Interpolu v Bohinju potekalo zasedanje evropskega komitega Interpola Predstavniki srbske policije in OVSE na študijskem obisku v Sloveniji Minister v okviru vladnega obiska na mariborskih policijskih enotah Mejni prehod Imeno ponovno odprt, Sedlarjevo pa je znova mejni prehod za obmejni promet Predstavili smo projekt o medkulturnem dialogu Medalje policije za požrtvovalnost prejelo osemnajst policistov in štirje občani Pri usposabljanju zaupnikov v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami sodeluje tudi policija

Strokovni prispevki 22 27 33

Aleš Kegljevič: Načini in trendi izvrševanja oboroženih ropov Matija Breznik: Za učinkovito zaščito pred vlomilci ni dovolj le mehansko varovanje Ste se po uporabi odjavili iz sistema elektronskega bančništva?

Izobraževanje, usposabljanje, izpopolnjevanje 34 36 36

Usposabljanje za izvajanje izročitev in predaj na letalih in letališčih V Gotenici so se skupaj usposabljali ljubljanski in mariborski konjeniki Slovenska policija za delo s službenimi psi usposabljala dva kosovska policista

Mednarodno sodelovanje 37 39 42 43 44 45 45

Med turistično sezono na Hrvaškem letos službovala dva slovenska policista Upravo za policijske specialnosti obiskali švedski kolegi 15 let sodelovanja policije v mednarodnih civilnih misijah Bobnarjeva sprejela policistko in policista, ki odhajajo v mednarodno civilno misijo na Kosovo Z Bližnjega vzhoda o delu v mednarodni civilni misiji Goršek sprejel delavca policije, ki je odpotoval na delo v BiH Turk sprejel policistko, ki odhaja v misijo EULEX na Kosovo

Prosti čas 46

Z izdajo svoje prve pesniške zbirke uresničila srednješolske sanje

Šport 49 54 54 54

Na olimpijskih igrah tudi osem vrhunskih športnikov iz policijskih vrst Pokal letošnjega Brajnikovega memoriala je odnesla policija Zaključek slovenskega pokala v rekreativnih tekih 2013 za MNZ - Policijo Na VI. policijskih igrah na vodi sodelovalo 23 ekip iz vse Slovenije in tujine

letnik LX/št. 3/2012

UVODNIK Edina stalnica v našem življenju so spremembe. V zadnjem času smo bili priča številnim, ki so na sistemski ravni posegle v življenje in delo prav vsakega izmed nas. Nekateri se z njimi spopadajo bolj, drugi manj uspešno, za vse pa so prilagoditve na nove razmere zagotovo stresne. To bi nam znal povedati tudi naš vikar Janez Novak, ki je že 25 let zvest svojemu poslanstvu. Zadnjih pet let skrbi tudi za versko, etično in moralno svetovanje zaposlenim v policiji. Podobno kot psihologi nudi podporo tistim policistom, ki se nanj obrnejo za pomoč, pogovor, nasvet. Policijsko delo je mnogo bolj stresno in zahtevno, kot to javnost običajno prepozna, številni utrinki tragičnih in pretresljivih dogodkov še tedne in mesece spremljajo policiste, ki morajo s tem živeti. In takrat človek potrebuje nekoga, ki zna prisluhniti in svetovati. Pa vendarle zmoremo ljudje nepredstavljivo veliko, če le usmerimo vso voljo, vztrajnost, pogum in moč v zastavljeni cilj. Vedno znova nas na to spomnijo vrhunski športniki, ki so našo malo državo s svojimi odmevnimi rezultati naredili prepoznavno v svetu. Tudi na letošnjih olimpijskih igrah smo bili lahko ponosni nanje, še posebno na »naše«, zaposlene v policiji, ki so domov prinesli tudi kolajne. Njihov uspeh nam je lahko v spodbudo v današnjih precej težkih časih, ko gospodarska kriza nič kaj všečno posega v naš vsakdan. Tako kot v športu so tudi v življenju vzponi in padci. Zmagovalci so tisti, ki so najbolj vztrajni, sledijo svojemu profesionalnemu cilju in ne skrenejo ne levo ne desno z zastavljene poti. Mag. Vesna Drole vodja Sektorja za odnose z javnostmi Policije

VARNOST 3/2012, julij – september

ISSN 2232-318X

Pripravili: Sektor za odnose z javnostmi SGDP GPU Koordinatorka: Anita Kovačič, SOJ SGDP GPU Lektorirali: Služba za prevajanje in lektoriranje ter informacijskoknjižnično dejavnost MNZ Fotografija na naslovnici: Brigita Petric, SOJ SGDP GPU Oblikovanje naslovnice: Matjaž Mitrovič, SUPG MNZ Tehnično oblikovanje: Mirsada Dželadini, SUPG MNZ Naslov: Sektor za odnose z javnostmi SGDP GPU, Štefanova ulica 2, 1501 Ljubljana Spletna naslova: www.mnz.gov.si, www.policija.si Telefon: 01/428 57 45, e-naslov: varnost@policija.si

3


VArNOST

AKTUALNO

Vlada potrdila novo policijsko zakonodajo

Vlada Republike Slovenije je sprejela besedilo predloga Zakona o organiziranosti in delu v policiji (ZODP) in predloga Zakona o nalogah in pooblastilih policije (ZNPP). V obravnavo Državnemu zboru RS ju je poslala po rednem postopku. Bistvene novosti ZODP so:  natančna opredelitev razmerja med ministrstvom in policijo ter določitev nalog, ki jih ministrstvo opravlja za policijo;  podrobnejša opredelitev usmerjanja in nadzora ministrstva nad policijo, pooblastil nadzornikov direktorata za policijo in druge varnostne naloge ministrstva in omejitev pri opravljanju nadzora, ko usmerjanje prevzame tožilec;  krepitev decentralizacije, avtonomnosti in samostojnosti policijskih uprav; v primerjavi s sedanjo ureditvijo je v predlogu zakona poseben poudarek na večji samostojnosti delovanja policijskih uprav in s tem decentralizaciji policije ob jasnih strateških izhodiščih generalne policijske uprave;  spremenjena organizacija Nacionalnega preiskovalnega urada, ki je tako sestavni del kriminalistične policije in njen najučinkovitejši del, ter spremenjen način imenovanja direktorja NPU, ki bo enak imenovanju generalnega direktorja policije, le da bo direktorja NPU imenoval generalni direktor policije;

4

letnik LX/št. 3/2012


VArNOST ponovna uvedba sistema imenovanja generalnega direktorja policije in drugih generalnih direktorjev v javni upravi; generalni direktor, direktorji policijskih uprav in komandirji območnih policijskih postaj se imenujejo na podlagi internega razpisa za petletno obdobje, pri čemer zakon določa tudi pogoje za njihovo razrešitev;  obveščanje javnosti o delu policije je v predlogu zakona razširjeno tudi na direktorje policijskih uprav in komandirje območnih policijskih postaj;  usmerjenost policije k uporabnikom njenih storitev in učinkovito sodelovanje z drugimi organi, institucijami in subjekti; okrepitev sodelovanja z lokalno skupnostjo z določitvijo obveznosti poročanja na zahtevo občinskega sveta ter uskladitev letnega načrta dela območne policijske postaje s prednostnimi nalogami lokalne skupnosti – prednostna naloga sodobnih policijskih organizacij, kakršna je tudi slovenska policija, je v skupnost usmerjeno policijsko delo, saj je policijska organizacija namenjena uporabnikom storitev, torej tudi samoupravni lokalni skupnosti;  okrepljeno partnersko sodelovanje pri zagotavljanju varnosti z ustanavljanjem svetov, sosvetov, komisij ali drugih dogovorjenih oblik partnerskega sodelovanja;  posebnosti ureditve delovnopravnih razmerij, ki omogoča nemoteno izvajanje operativnih nalog (opravljanje nalog v posebnih delovnih razmerah, nadurno delo, začasne premestitve), in poseben poudarek na skrbi za zaposlene (pravna pomoč, varovanje ogroženih uslužbencev);  nadgradnja sistema izobraževanja in postopen prehod (10 let) na višjo stopnjo izobrazbe za opravljanje nalog policista za večino delovnih mest v policiji.

AKTUALNO

Namen ZNPP je priprava sodobnega, evropsko primerljivega in preglednega zakona, ki bo na enem mestu sistematično in celovito uredil ter določil policijske naloge, splošna policijska pooblastila in prisilna sredstva, uredil pa bo tudi postopek reševanja pritožb zoper policijo. Z zakonom želimo zagotoviti: 

preglednejšo in jasnejšo ureditev obsežne tematike (postopkovni predpis),  prenos znatnega dela vsebin podzakonskih aktov v zakon, tako da so vsebine na zakonski ravni pregledne in celovite, letnik LX/št. 3/2012

sistematična, pregledna in jasna policijska pooblastila,  pregleden in do uporabnika prijazen predpis, kar povečuje njegovo uporabnost , obenem pa omogoča, da so državljani in policisti z njim jasno in nedvoumno seznanjeni. Predlog zakona opredeljuje 29 policijskih pooblastil. Prinaša jasnejšo in preglednejšo ureditev z uvedbo temeljnih pojmov pri policijskih pooblastilih. Zagotavlja ustreznejši nadzor policijskih pooblastil. Novosti so: 

pojasnitev posameznih pravnih pojmov,  opredelitev policijskega postopka in taktičnega preudarka,  opredelitev cestne zapore z blokadno točko,  kriminalističnoobveščevalna dejavnost,  pooblastila za zagotavljanje varnosti in reda na športnih prireditvah,  spremenjene pogoje za uporabo prisilnega sredstva službenega psa in strelnega orožja,  jasno razmejitev med začasno omejitvijo gibanja in odvzemom prostosti,  opredelitev opravljanja policijskih nalog v tujini in delovanja tujih policistov v Sloveniji,  vštevanje časa izvedbe postopka do odreditve pridržanja v pridržanje ter  jasnejšo in preglednejšo ureditev pritožbenega postopka. Človekove pravice in temeljne svoboščine zagotavlja več »varovalk«. Ker predlog zakona natančneje opredeljuje zbiranje obvestil in vabljenje oseb, natančneje ureja ugotavljanje identitete, podrobno ureja varnostni pregled in pregled osebe, ukinja policijsko pooblastilo prijetje, postavlja ločnico med ustavnima kategorija-

ma omejitev gibanja in odvzem prostosti, natančneje določa pravice oseb, ki jim je bilo omejeno gibanje ali odvzeta prostost, skrajšuje čas dovoljenih posegov v človekovo svobodo, hkrati pa se čas policijskega postopka všteva v čas pridržanja. Zakon tudi nedvoumno ureja postopke z ranljivimi skupinami, v nekaterih primerih krajša dovoljen čas pridržanja osebe in na zakonski ravni ureja temeljne pravice pridržanih oseb v policijskih postopkih. Poleg tega jasneje določa uporabo prisilnih sredstev in postavlja ločnico med posameznimi sredstvi, na novo določa uporabo teh sredstev proti množici in način njihove uporabe ter zaostruje pogoje za uporabo strelnega orožja kot najhujšega policijskega prisilnega sredstva. Pri določenih policijskih pooblastilih rešitve stremijo k večji učinkovitosti policije na posameznih delovnih področjih. Predlog zakona učinkoviteje opredeljuje ukrepe policije, povezane s prepovedjo približevanja, ki je izrečena zaradi nasilja v družini, uvaja nova policijska pooblastila za preprečevanje nasilja na športnih prireditvah, ureja varovanje določenih oseb in objektov ter natančneje določa zbiranje in posredovanje podatkov. Pri izdajanju podzakonskih predpisov gre za novost pri pravilniku za izvajanje policijskih pooblastil: predlog ZNPP namreč izrecno določa, da minister izda pravilnik o izvajanju policijskih pooblastil po pridobitvi predhodnega mnenja varuha človekovih pravic. To je višji standard človekovih svoboščin in pravic zlasti v tistem delu, ko policija s svojimi pooblastili posega v svoboščine in pravice ljudi. Podrobneje je določen tudi postopek za reševanje pritožb zoper delo policistov. Besedilo: Služba za odnose z javnostmi MNZ Foto: Brigita Petric, Sektor za odnose z javnostmi SGDP GPU

5


VArNOST

AKTUALNO

pilotski projekt etični telefon Izvedba in izkušnje

Ker so dobri medsebojni odnosi, ki temeljijo na spoštovanju, vzajemni in solidarni pomoči, kolegialnosti, strpnosti, iskrenosti, medsebojnem zaupanju, dostojanstvu, dobronamerni kritiki ter dobri komunikaciji, eden izmed predpogojev za profesionalno, strokovno in neodvisno delo vsakega zaposlenega v policiji (tuji pa so jim pojavi lažne solidarnosti, poniževanja, podcenjevanja in zapostavljanja; 9. člen Kodeksa policijske etike), smo se odločili, da izvedemo več projektov, namenjenih temu področju.

6

letnik LX/št. 3/2012


VArNOST Visoka stopnja etike in integritete je osnovna vrednota policijskih uslužbencev. Da bi jo uspešno spodbujali in negovali, se moramo poleg odgovornosti, ki jo imamo do občanov, zavedati tudi odgovornosti, ki jo imamo do sebe in svojih sodelavcev. Delovno okolje, ki krepi etično delovanje zaposlenih, spodbuja in ohranja tudi visoko stopnjo integritete. Prav zato je eden najpomembnejših ciljev vodstva policije ustvarjati in ohranjati delovne razmere, v katerih bodo prevladovali medsebojno spoštovanje in zaupanje, predvsem pa visoka raven etične zavesti ter osebnostne in poklicne integritete (Slokan in drugi, 2011). Za dosego pogojev, ko spontano prihaja do krepitve dobrih medsebojnih odnosov in se posledično zmanjšuje neprimerna ravnanja, je potrebno zavedanje, da na omenjeno vpliva veliko dejavnikov (delovno okolje, količina dela, raznolikost aktivnosti, vodje itd)., pri čemer se je treba z vsemi težavami dnevno soočati in jih reševati. Na omenjene trditve je opozorila tudi raziskava organizacijske klime in zadovoljstva zaposlenih v Ministrstvu za notranje zadeve in Inšpektorata RS za notranje zadeve, ki potrjuje, da so sestavine kakovostnega dela tudi primerne delovne razmere in spodbudno delovno okolje (Povše Pesrl, 2009). 1 Etični telefon in reševanje konfliktov – izkušnje iz tujine Severna Irska: da bi policija varovala človekove pravice in da bi bil zagotovljen njen ugled v javnosti, so leta 1995 ustanovili Urad varuha človekovih pravic policijskih postopkov.1 Ta nima izvršilne vloge, dejansko pa preiskuje in raziskuje vse primere domnevnih nepravilnosti in nato na organizacijski ravni daje pobude, predloge in priporočila. V uradu deluje več različnih služb, ki se na strateški in operativni ravni soočajo z reševanjem konfliktov, dilem in neprimernih ravnanj (www. policeombudsman.org).

Police Ombudsman for Northern Ireland, www.policeombudsman.org

1

letnik LX/št. 3/2012

AKTUALNO Belgija: ustanovili so službo generalnega inšpektorata, ki se ukvarja s preiskovanjem neprimernih ravnanj in z operativnimi aktivnostmi različnih postopkov policistov. Njihov glavni moto je podpiranje vrednot, ki so posebej vezane na integriteto, nepristranskost, lojalnost, kakovost opravljenih storitev, preglednost njihovih dejanj in medsebojno spoštovanje. Policistom nudijo strokovno pomoč na vseh področjih njihovega dela.2 2 Izvedba pilotskega projekta Etični telefon Pilotski projekt je bil predviden kot pomoč posameznikom, zaposlenim v policiji, da sprožijo pobude in postavijo vprašanja v zvezi z etičnimi dilemami, ki se nanašajo na delo organa oziroma posameznikov v organu, prav tako pa je izhodišče za nadaljevanje izobraževanja in usposabljanja s področja etike in integritete. Njegov temeljni namen je, da se zaposlenim v policiji na različne načine omogoči, da pridejo do informacij in pomoči s področja etike in integritete. Pomembno je zavedanje, da posamezne etične dileme lahko bistveno vplivajo na medsebojne odnose in druga razmerja med zaposlenimi, kar posledično prinaša nezadovoljstvo, cinizem, neprimerna ravnanja itd. Ključni namen projekta je bil reševanje etičnih dilem, ki se pojavljajo v delovnem procesu, in nadaljevanje izobraževanja ter usposabljanja na področju etike in integritete. Pri tem smo želeli izboljšati medsebojne odnose in zmanjšati število (etičnih) dilem, ki se vsakodnevno pojavljajo v organu in med delovnim procesom. Projekt smo pilotsko izvajali na Policijski upravi Ljubljana (Slokan in drugi, 2011). Časovnica izvajanja projekta: — 9. 9. 2011 je bil pilotski projekt predstavljen članom Odbora za integriteto in etiko v policiji, ki so sprejeli sklep o izvedbi omenjenega pilotskega projekta;

2

www.aigpol.be

7


VArNOST

AKTUALNO Splošne ugotovitve – dileme:

Ugotovljeno je bilo, da so zaposleni v Policijski upravi Ljubljana s projektom zelo dobro seznanjeni, saj so pogostokrat v neformalni obliki spraševali, kaj se z njim dogaja, ali je kakšen odziv itd. Velikokrat se je porajal dvom o zaupnosti, predvsem pa bojazen, da ne bi težave vplivale na njihovo delo. Veliko število zaposlenih je povedalo, da imajo različne težave, a ne vedo, kam naj se obrnejo oziroma si tudi ne upajo obrniti po pomoč (tudi ne po psihosocialno oziroma pravno pomoč), saj se bojijo za svoje službe in za mnenje okolice. Zato menimo, da so vsi podobni projekti, ki temeljijo na pomoči, delu s posameznikom, socialni varnosti itd., zelo potrebni in pomembni. 3 Zaključek — septembra 2011 je bilo s projektom seznanjeno vodstvo policije; — 23. 11. 2011 je bil pilotski projekt predstavljen vodstvu obeh reprezentativnih sindikatov v policiji;1 — 25. 1. 2012 je bil pilotski projekt predstavljen vsem članom razširjenega strokovnega kolegija direktorja Policijske uprave Ljubljana; — 22. 2. 2012 je bil projekt predstavljen predstavniku SPS na območju PU Ljubljana; — 24. 2. 2012 je bil projekt predstavljen predsedniku OPS PSS Ljubljana; — 28. 2. 2012 je direktor Policijske uprave Ljubljana posredoval dokument, s katerim je vse zaposlene ponovno seznanil z omenjenim projektom in opozoril na njegovo izvajanje; dodana je bila časovnica z določenimi 20 termini; — 1. 3. 2012 se je projekt začel po sprejeti časovnici; — 31. 5. 2012 je bil zadnji dan pilotskega projekta (20 terminov v skupnih 40 delovnih urah). Izvedba projekta: — za izvedbo je bilo določenih 20 terminov, in sicer po 2 uri za možnost srečanja; zadeva je bila dopoldne in popoldne enakomerno porazdeljena; — v tem času so se trije zaposleni v policiji obrnili na izvajalca projekta, in sicer sta dva klicala na etični telefon, eden pa se je oglasil osebno; — z vsemi je bil opravljen razgovor, sprotno pa so bile zaradi evalvacije zapisane ugotovitve in ukrepi. Ugotovitve iz razgovorov: — vsi trije zaposleni so poudarili, da so se obrnili na izvajalca zaradi osebnega poznavanja; — dve zadevi sta se nanašali na težave v službi, ena pa na zasebno življenje; — v prvem primeru je šlo za domnevne nezakonite premestitve v drugo enoto – po pogovoru smo policistovo pisanje posredovali na pristojno službo MNZ; — v drugem primeru je šlo za težave in neprimerno komunikacijo z nadrejenimi; zaposleni je povedal, da potrebuje zgolj pogovor, da se pomiri; — v tretjem primeru je šlo za družinske težave. Po pogovoru in predlaganih možnih rešitvah ter zaključku obravnave na sodišču se je zahvalil za pomoč, saj so bile težave uspešno rešene. Seznanjeni predstavniki SPS in PSS v okviru seznanitev strategije dela Odbora za integriteto in etiko.

1

8

Menimo, da je pilotski projekt prvi potreben korak za zbližanje in spoznavanje zaposlenih z možnostjo pridobivanja različnih oblik pomoči in reševanja etičnih dilem. Vsaka nova stvar, še posebej pa taka, ki se nanaša na delo z ljudmi, je namreč vedno najprej sprejeta s skepso in je večina ljudi ali ne odobrava ali jo zanemarja. Menimo, da je kljub manjšemu številu klicev treba razmišljati o možnosti nadaljevanja projekta na kakšni drugi policijski upravi ali na drugi ravni, saj se nam zdi pozitivno, da se je vsaj kdo opogumil. Še posebej pa je vzpodbudno, da ni bilo nikoli nobenega klica, za katerega bi se izkazalo, da gre za zlorabljanje – kar je bila dejansko največja bojazen. Prav tako mislimo, da je vzporedno vsekakor treba nadaljevati s podobnimi projekti, ki lahko bistveno prispevajo k boljšim medsebojnim odnosom, pomoči policistom itd. (npr: psihosocialna pomoč, projekt medsebojni odnosi, priprava na upokojitev, zavedanje o enakih možnostih …). Vsi namreč prispevajo k boljšemu in učinkovitejšemu delu organa, z razvojem pa bodo gotovo bistveno prispevali k dvigu organizacijske integritete (Kampanakis, 2003). To pa pomeni večji ugled policije v javnosti, večje zadovoljstvo zaposlenih, boljše delovno okolje in boljše medsebojne odnose. 4 Literatura — Areh, Igor, in Umek, Peter (2002): Zadovoljstvo z delom pri policistkah in policistih, v: Varstvoslovje, let. 4/št. 2, Ministrstvo za notranje zadeve RS, Visoka policijsko-varnostna šola, str. 101–111. — Belgija – Generalni inšpektorat: www.aigpol.be, 22. 7. 2012. — Kampanakis, Joseph (2003): Policijska organizacijska (sub)kultura in integriteta policistov, v: Pagon, Milan, Meško, Gorazd, in Lobnikar, Branko (ur.), Etika, integriteta in človekove pravice z vidika policijske dejavnosti (str. 175–185). Ljubljana: Visoka policijsko-varnostna šola. — Kodeks policijske etike (2008), Ministrstvo za notranje zadeve, Policija. — Povše Pesrl, Terezija (2009): Raziskava organizacijske klime in zadovoljstva zaposlenih v Ministrstvu za notranje zadeve in Inšpektoratu RS za notranje zadeve, v: Strokovna priloga Varnost, št. 3. — Slokan, Simon, in Šumi, Robert (2011): Strategija in projekti Odbora za integriteto in etiko v policiji v obdobju 2012–2015, v: Varnost, let. LIX/št. 4, str. 35–37. — Severna Irska – Police Ombudsman: dobljeno na www.policeombudsman.org, 22. 7. 2012. Besedilo: mag. Simon Slokan, Odbor za integriteto in etiko v policiji Foto: Brigita Petric, Sektor za odnose z javnostmi GPU, PU Novo mesto

letnik LX/št. 3/2012


VArNOST

AKTUALNO

O PSIHOLOŠKI DEJAVNOSTI V POLICIJI IN STEREOTIPIH Z velikim razumevanjem policijskega vodstva je bil v slovenski policiji konec leta 2009 vzpostavljen projekt psihosocialne pomoči za policiste, v okviru katerega smo psihologi decembra 2009 začeli zagotavljati 24-urno interventno psihološko pomoč.

Zaposlenim pomagamo, da se lažje soočijo s kritičnimi dogodki in premagajo stres, kritične situacije, čustvene in medosebne težave. Dosegljivi smo na intervencijskem telefonu, pomoč nudimo na kraju dogodka, na policistovem delovnem mestu ali pri psihologu. V letu 2010 se je v okviru projekta začela po vzoru avstrijske policije vzpostavljati mreža policijskih zaupnikov. To so policisti, ki v svojem okolju in kolektivih uživajo ugled in spoštovanje ter imajo veliko operativnih izkušenj. Poleg tega so tudi sami doživeli težji stresni ali travmatski dogodek in so ga uspešno predelali. Zato lahko policistu, ki je doživel takšen dogodek, nudijo podporo. Vse to je pripomoglo k temu, da lahko rečemo, da se je v zadnjih letih začela tudi v slovenski policiji intenzivneje odvijati psihološka dejavnost na različnih področjih. Pred tem so policiste k psihologu napotili nadrejeni, redkeje so pomoč poiskali na lastno pobudo. Razlog je bil pogosto v predsodkih, stereotipih o »šibkosti«, če bi pomoč poiskali, in nenazadnje v kadrovski podhranjenosti v psihološki dejavnosti.

letnik LX/št. 3/2012

9


VArNOST

AKTUALNO Psihologinji na upravah Nina Maček, PU Celje, in Mojca Bandelj, PU Koper V letu 2011 je bila načrtovana zaposlitev štirih psihologov na večjih upravah (Ljubljana, Maribor, Celje, Koper). Zaradi prekinitve zaposlovanja pa je prišlo le do zaposlitve dveh psihologinj, in sicer na PU Celje ter PU Koper. »Psiholog na upravi predvsem nudi psihosocialno pomoč zaposlenim. S kolegico sodelujeva v raznih raziskavah (organizacijska klima, kakovost), kadrovskih postopkih, pri projektu PSOP, nudiva psihološko interventno pomoč na našem 24-urnem intervencijskem telefonu. Po opravljenem tečaju iz policijskih pooblastil se bova po potrebi vključevali v različne operativne policijske naloge.« Nina Maček, PU Celje

Še vedno se psihologi v družbi in policiji srečujemo s stereotipi o našem poklicu oziroma delu. Marsikdo si psihologa predstavlja v skladu s holivudskim načinom prikazovanja – čudaka z velikimi očali, ki ima v svoji pisarni velik kavč in med terapijo ne dela nič drugega, kot prikimava pacientu ter pravočasno opozori na konec terapije. A če bi pogledali samo nas, osem psihologov, zaposlenih v policiji, bi ugotovili, da smo daleč od tovrstnih stereotipov. Pogosto ljudje ne ločijo med poklici psihiater, psiholog in psihoterapevt. Najpogostejši stavek, ki ga slišimo, je: »K psihologu pa že ne bom šel, saj nisem nor.« Kakšna je torej razlika? Psihiatri so zdravniki, ki so po zaključeni medicinski fakulteti opravili specializacijo iz psihiatrije. Pretežno se ukvarjajo z diagnostiko in zdravljenjem težjih oblik duševnih motenj, kot so depresija, manija, psihoze, osebnostne motnje idr. Psihiatrično zdravljenje duševnih motenj temelji na terapiji z antidepresivi, antipsihotiki, pomirjevali, uspavali, stabilizatorji razpoloženja. Psihiatri niso pristojni za opravljanje psiholoških pregledov, ki sodijo v delokrog psihologov oz. kliničnih psihologov. Psihologi smo zaključili študij psihologije na filozofski fakulteti. Po študiju se psiholog lahko zaposli na zelo različnih področjih: v zdravstvu, šolstvu in izobraževanju, na področju kadrovskih zadev in organizacije, marketinga … Delo psihologa temelji na usmerjenih pogovorih s stankami in uporabi psiho-

diagnostičnih sredstev (vprašalnikov, anket, preizkusov kognitivnih sposobnosti, lestvic …), ki so namenjena oceni osebnosti, kognitivnih funkcij, sprememb v vedenju, duševnih težav, vrednot, stališč idr. Ti instrumenti so standardizirani, veljavni in zanesljivi, kar pomeni, da nam omogočijo razmeroma točno informacijo o strukturi in delovanju posameznikove osebnosti, človekovih vrednotah, prepričanjih, sposobnostih, verjetnosti tveganega vedenja. Psiholog z znanjem iz psihološkega svetovanja in psihoterapije, ki si ga pridobi ob oz. po študiju psihologije, izvaja psihološko svetovanje in psihoterapijo, ki sta namenjena odpravljanju težav v čustvovanju, vedenju oz. krepitvi zmožnosti prilagajanja v medosebnem ali poklicnem funkcioniranju in obvladovanju duševnih težav. Psihološko svetovanje in psihoterapija se nanašata na zelo specifične in raznolike postopke, ki temeljijo na usmerjenih pogovorih in odnosu med svetovalcem oz. terapevtom in stranko. Če ocenimo, da je potrebno tudi zdravljenje z zdravili oz. ob hujših duševnih težavah in samomorilni ogroženosti, posameznika zmeraj napotimo k psihiatru na psihiatrični pregled. Psiholog namreč ni niti pristojen niti usposobljen za predpisovanje zdravil ter izdajanje receptov. Pogosto psihiater pošlje posameznika k psihologu na klinični psihološki pregled. Namenjen je oceni človekovega mišljenja, čustvovanja, spomina, pozornosti, osebnosti in vedenja, ki omogoča diferencialno diagnozo. Na podlagi vseh zbranih podatkov klinični psiholog napiše psihološko poročilo oz. izvid.

Psihologa v zdravstveni službi MNZ »V okviru medicine dela opravljava predhodne, obdobne in izredne psihološke preglede, s katerimi ocenjujeva primernost delavca za določene delovne zahteve, vpliv zahtev delovnega mesta na njegovo duševno zdravje, ugotavljava vrsto in stopnje spremenjene psihične zmožnosti pri osebah z duševno motnjo, po daljši odsotnosti z dela, po hujši telesni bolezni idr. Sodelujeva pri izdelavi različnih predpisov, programov preventivnih aktivnosti na področju duševnega zdravja, pripravljava in izvajava preventivne delavnice ter izobraževanje s področja tehnik samopomoči (npr. obvladovanje stresa), izvajava supervizijo, psihološko svetovanje in psihoterapijo. Sodelujeva tudi pri projektu PSOP in nudiva psihološko intervencijsko pomoč na našem 24-urnem interventnem telefonu.«

Psihoterapevti so strokovnjaki, ki so se za to delo usposobili in imajo ustrezne certifikate oz. dokazila. Najpogosteje se s psihoterapijo ukvarjajo psihologi in psihiatri, tudi socialni delavci idr. Zaključili so izobraževanje v različnih psihoterapevtskih šolah, od česar je odvisna njihova metoda dela. Njihovo delo je usmerjeno na pomoč in podporo v duševni stiski, pomoč pri premagovanju težav v medosebnih odnosih in prilagajanju. Psihoterapija lahko traja krajše obdobje

10

Vlasta Rusjan Ritmanič in Dejan Kozel, Služba za varnost in zdravje pri delu

– nekaj mesecev – ali daljše – nekaj let – in vodi v večje osebnostne spremembe. Dolžina je odvisna od vrste psihoterapije, težav in ciljev, ki jih posameznik, ki se odloči za psihoterapijo, želi doseči. Najpogosteje se pri nas psihoterapevti izobrazijo v vedenjsko-kognitivni psihoterapiji, transakcijski analizi, integrativni psihoterapiji, geštalska psihoterapiji, razvojno-analitični psihoterapiji, družinski psihoterapiji, pa tudi v psihoanalizi. letnik LX/št. 3/2012


VArNOST

AKTUALNO

Psihologinja v Specialni enoti »Osnovno delo je spremljanje in proučevanje stresnih vplivov ter odzivov zaposlenih v enoti na obremenitve zaradi opravljanja policijskih nalog. Sodelujem pri selekciji kadra s psihološkim testiranjem, pri selekcijskih intervjujih s kandidati, izvajam program psihološkega usposabljanja in spremljam kandidate na usposabljanju v posebnih terenskih pogojih dela. Pripravljam in izvajam usposabljanja s področja psiholoških vsebin za zaposlene v SE. Sodelujem pri pripravi na prijetje storilcev kaznivih dejanj, za katere so pridobljene informacije, da so pri njih prisotni znaki psihične motenosti. Sodelujem s pogajalskimi skupinami pri izpopolnjevanju, usposabljanju in se po potrebi vključujem v reševanje varnostnih situacij. Poleg dela v SE zagotavljam psihološko in psihoterapevtsko pomoč vsem zaposlenim v policiji (tudi v okviru 24-urne intervencijske psihološke pomoči). Kot integrativna psihoterapevtka poElizabeta Vovko udarjam pomembnost celostnega pristopa pri delu z ljudmi in hkrati upoštevam individualnost vsakega posameznika. Cilj tega terapevtskega pristopa je integracija osebnosti, kar pomeni integracijo čustvene, miselne, telesne in vedenjske dimenzije posameznika z upoštevanjem socialne in duhovne dimenzije.«

Stereotip, s katerim se pogosto srečamo, je tudi ta, da psihologi znamo 'prebrati' človeka in lahko takoj vemo, kaj si posamezniki mislijo. To ne drži, niti ne drži, da ves čas analiziramo vsakega posameznika, njegove besede in vedenje ter postavljamo diagnoze. Res pa je, da imamo psihologi, kot vsak strokovnjak na svojem področju, več znanja in širši besednjak za opis posameznikove osebnosti ter vedenja. Zato smo morda pozornejši na vedenje in ga vidimo, doživljamo in opisujemo večplastno.

Našega poklica ne moremo primerjati s poklicem zobozdravnika, pri katerem človek sede na stol, on pa naredi vse potrebno. Težav ne moremo reševati namesto drugih. Kar lahko naredimo, je, da posameznike usmerjamo, jim svetujemo, jim pomagamo videti probleme drugače, kot so jih videli doslej, jim pomagamo ugotoviti, kateri so neučinkoviti načini reševanja problemov in neprilagodljiva vedenja ter jim skušamo pomagati odkriti in mobilizirati njihove potenciale za delovanje, soočanje in spremembe. Temeljno orodje je usmerjeni pogovor, pri čemer sta ključna motivacija in pripravljenost posameznika za učenje ter delo na sebi. Nikogar ne moremo prisiliti, da spremeni svoje življenje, prav tako ne moremo ničesar narediti namesto njega. Ljudje smo letnik LX/št. 3/2012

različni in se na situacije odzivamo tako različno, da praviloma ne obstajajo recepti za posamezne vrste težav. Zato so osebe, ki pridejo na svetovanje ali terapijo, nemalokrat tudi razočarane, ker ne dobijo instantnih navodil, kako na hitro rešiti problem. Razen strokovnih informacij in pojasnil, posredovanih neposredno, skušamo z vsakim posameznikom skupaj med srečanji priti do možnih načinov reševanja problema, ki jih potem preverja sam v praksi. Vsak je sam odgovoren za svoje življenje in posledice svojih dejanj; vsak ima možnost, da skuša spremeniti nedelujoče vzorce vedenja in mišljenja. Kot pri vseh težkih izzivih v življenju so tudi tu potrebni pripravljenost, delo, prizadevnost, vztrajnost in potrpljenje.

11


VArNOST

AKTUALNO

Pomembno je poudariti tudi to, da se psihologi pri svojem delu držimo etičnega kodeksa psihologov. Kodeks psihološke etike je zapis najpomembnejših načel, po katerih se psihologi ravnamo pri svojem delu, in ga opredeljujejo štiri načela: spoštovanje človekovih pravic in dostojanstva, načelo pristojnosti, načelo odgovornosti psihologa ter načelo integritete poklica. Kodeks psihologa zavezuje k molčečnosti in zaupnosti, ki ju lahko prekršimo samo, kadar je ogroženo posameznikovo življenje.

12

letnik LX/št. 3/2012


VArNOST

AKTUALNO

Psihologinja v Upravi kriminalistične policije GPU »Na Upravi kriminalistične policije GPU sem začela z usposabljanjem iz specialističnih znanj s področja policijske in forenzične psihologije, selekcijo za specifična delovna mesta v kriminalistični policiji, vključevanjem v preiskovanje najzahtevnejših kaznivih dejanj ter psihološkim svetovanjem policistom. Iz psiholoških kriznih posredovanj sem se izobraževala v Sloveniji in ZDA ter na podlagi ameriškega in avstrijskega modela začela s projektoma 24-urne intervencijske psihološke pomoči ter policijskih zaupnikov. Trenutno sem v mednarodni misiji EULEX na Kosovu, kjer delam v Oddelku za organizirani kriminal.«

Glede na to, da je naše delo usmerjeno v delo z ljudmi, se moramo ves čas ustrezno izobraževati in si zagotoviti nujno potrebno supervizijo. Supervizija je metoda učenja, strokovne podpore in profesionalnega ter osebnostnega razvoja, namenjena tudi razbremenitvi psihologa, ki dela z ljudmi, in razvoju ter učenju iz izkušenj. Čeprav je naše svetovalno delo pogosto usmerjeno na pomoč v duševni stiski, to ne pomeni, da se psihologi sami ne moremo znajti v duševni stiski. Kljub strokovni usposobljenosti in znanju se nam zgodi, da imamo težave, ki jim nismo

Milanka Jug

kos. Pri vseh ljudeh, ne glede na poklic, se v življenju pojavijo dogodki, ki presegajo njihova znanja in zmožnost vpogleda v lastno doživljanje. Psiholog ni zaradi svojega poklica nobena izjema. Navsezadnje vsi težimo k samorazvoju, uravnoteženemu življenju in dobrim odnosom s svojimi najbližjimi. Prav slednje je eden izmed najpomembnejših dejavnikov človekovega dobrega počutja, saj nam je statistika psihosocialne pomoči v okviru zagotavljanja 24-urne intervencijske pomoči v zadnjih dveh letih pokazala, da se veliko policistov obrača na psihološko pomoč prav zaradi težav v družinskih od-

Psihologinji v Policijski akademiji »Najino osnovno delo je pedagoško. Kandidatom za policiste in zaposlenim v policiji ter MNZ predavava vsebine s področja socialnih veščin, Snežna tudi s področja kriminalistike. Izvajava pedagoške delavnice komunikacijskih veščin in obvladovanja medosebnih konfliktov, timskega dela, soočanja s stresom ter sporočanja slabe novice. Sodelujeva z UKP GPU pri usposabljanju kriminalistov s področja psihologije. Izvajava selekcijo kandidatov za policiste (psihološko testiranje in skupinske intervjuje), vključeni sva v projekt PSOP in z ostalimi psihologi nudiva 24-urno psihološko intervencijsko pomoč.«

Snežna Krek

Danila Mokorel Omerović

nosih. Težave v medosebnih odnosih vplivajo na vsa področja delovanja, zato je včasih v službi težko izklopiti »stikalo« za družino oziroma partnerja. Tovrstne težave nas preplavijo in vplivajo na naše razpoloženje. Ljudje smo celostna bitja in prav je, da skrbimo za svoje psihofizično ravnovesje. Ob težje obvladljivih težavah lahko vedno poiščemo strokovno pomoč, brez predsodkov in z vztrajnostjo iščemo nove poti za boljše delovanje. »Kdor išče cilj, bo ostal prazen, ko ga bo dosegel, kdor pa najde pot, bo cilj vedno nosil v sebi (N. Zaplotnik).« Besedilo: psihologi MNZ in policije Foto: Štefan Abraham, PU Murska Sobota, PU Maribor, in Anita Kovačič, Sektor za odnose z javnostmi SGDP GPU

letnik LX/št. 3/2012

13


VArNOST

AKTUALNO

25 let dela v mašni obleki

Da bo življenje posvetil duhovništvu, je sklenil pred 25 leti, ko si je prvič nadel mašno obleko. Janeza Novaka pa je čakala nekoliko neobičajna pot duhovnika – od leta 2007 je namreč zaposlen v policiji, kjer opravlja poslanstvo policijskega vikarja.

14

letnik LX/št. 3/2012


VArNOST Mašno oblačilo ste prvič oblekli v poznih 20-ih. Ste takrat ob duhovništvu morda razmišljali še o katerem drugem poklicu? V duhovnika sem bil posvečen 29. junija 1987. V tistem času nisem razmišljal o nobenem drugem poklicu. Preden pa sem se odločil za duhovništvo, sem precej razmišljal o svoji življenjski poti. Od kod odločitev za policijsko pastoralo? Kaj vas je pritegnilo v policijo? V policijo sem prišel povsem po naključju. Vojaški vikar, msgr. dr. Jože Plut, me je večkrat vabil v vojaško pastoralo. Ob neki priložnosti sem sprejel njegovo povabilo. Potem se je to zavleklo in čez kakšno leto mi je predlagal, da bi prevzel skrb za versko duhovno oskrbo v slovenski policiji. Po premisleku in posvetovanju sem to povabilo sprejel. Škofovska konferenca me je leta 2005 izbrala in imenovala za policijskega vikarja. V policiji pa sem zaposlen od leta 2007. Vaše delo (tudi glede na naloge, ki jih opredeljuje mednarodno združenje policijskih kaplanov) ni omejeno le na podeljevanje zakramentov?

letnik LX/št. 3/2012

AKTUALNO Moje delo in poslanstvo nikakor ni zgolj podeljevanje zakramentov. Predvsem so to pomoč, svetovanje in poslušanje ter pogovor s policisti. V pomoč so mi naloge policijskih kaplanov, ki jih ima mednarodno združenje (ICPC – International Conference of Police Chaplains). Naj jih kar naštejem: svetovanje policistom na moralnem, etičnem in verskem področju, družinam policistov in drugim zaposlenim v policiji, obiskovanje bolnih ali ranjenih policistov in drugega zaposlenega osebja na domovih in v bolnišnicah, obveščanje o smrti, skrb za pomoč žrtvam, poučevanje policistov na področjih, kot so obvladovanje stresa, etike in družinskega življenja, ter vodenje predupokojitvenih tečajev, delo v kriznih štabih v policiji, pomoč ob primerih samomorov, predstavljanje povezave z domačimi duhovniki, skrb za duhovne potrebe pridržanih oseb, oblikovanje strokovnih odgovorov na vprašanja, ki so povezana z vero, vodenje molitev ob posebnih priložnostih, denimo ob zaključku šolanja novih policistov, podelitve priznanj in blagoslavljanje zgradb, članstvo v nadzornih komisijah, komisijah za priznanja in na-

grade ter drugih telesih, delo z begunci in brezdomci. Vaša najpomembnejša naloga je versko, etično in moralno svetovanje policistom. S kakšnimi težavami ali vprašanji pa se policisti najpogosteje obračajo na vas? Kakšno pomoč iščejo? Zame so vse naloge, ki jih ima združenje policijskih kaplanov, enako pomembne. Policisti se name ne obračajo samo v težavah, temveč tudi ko želijo določene informacije. Zadnje čase se na primer več srečujem s tematiko upokojitve. Pri mojem delu je najpomembnejše poslušanje. Pri pogovoru s policistom, ki izrazi željo po srečanju, sta po moji izkušnji potrebna predvsem pozornost in skrbno poslušanje. Šele potem povem svoje mnenje – dam nasvet, od sogovornika pa je odvisno, ali ga bo tudi upošteval. Obiščete tudi bolne ali ranjene policiste na domu ali v bolnišnici? Moje načelo je, da se nikoli in nikomur ne vsiljujem. Ko sem poklican, se v najkrajšem možnem času odzovem

15


AKTUALNO

16

VArNOST

letnik LX/št. 3/2012


VArNOST

AKTUALNO

in pridem. Do sedaj izkušnje obiska ranjenega policista še nimam, sem pa na domu obiskal posameznike, ki so bili v težkem položaju. Kako pa lahko policist zaprosi za duhovno oskrbo, kako in kje ta poteka in koliko takšnih prošenj dobite? Se policisti v teh kriznih časih pogosteje obračajo na vas? Vsak policist se lahko neposredno obrne name in me pokliče na številko mobilnega telefona 051 659 842 ali napiše sporočilo na elektronski naslov janez.novak@policija.si ali janko.novak@rkc.si. Dosegljiv sem tudi v pisarni v Policijski akademiji na Rocenski 56 v Ljubljani. Policist lahko izrazi željo po srečanju tudi prek predstojnika in me on pokliče. Potem se dogovoriva za kraj in čas srečanja. Pri tem poskrbimo za to, da ne oviramo rednih delovnih obveznosti. Tuje izkušnje kažejo, da je pomemben del dela policijskih kaplanov tudi pomoč žrtvam kriminalnih dejanj in preživelim v prometnih nesrečah, obveščanje o smrti in skrb za duhovne potrebe pridržanih oseb. Kako je s tem pri nas? V tujini je res pomemben del policijskih duhovnikov pomoč žrtvam kriminalnih dejanj in preživelim v prometnih nesrečah. Pri nas to področje še ni zaživelo. Upam, da bo čim prej. Tudi obveščanje o smrti je pomemben del nalog, ki jih imajo policijski duhovniki v tujini. Sam sem bil pri obveščanju o smrti policista. Poklical me je predstojnik. Tudi skrb za pridržane osebe pri nas še ni zaživela. Ste tudi koordinator duhovne oskrbe v policiji. Za kaj gre in kako to doživljajo policisti? Naloga koordinatorja duhovne oskrbe je omogočiti policistom, da lahko dobijo versko duhovno pomoč od predstavnika njihove verske skupnosti. Obiščete tudi slovenske policiste v tujini? V tujini še nisem obiskal slovenskih policistov. Želim si, toda finančna sredstva za zdaj tega ne omogočajo. Sodelujem pa s SMPO pri pripravi policistov na mednarodne mirovne in druge misije. So vas policisti dobro sprejeli? Menda ste doslej že krstili sina policista, podelili bolniško maziljenje, se udeležili romanj in tudi maševali za policiste? letnik LX/št. 3/2012

Kako so me sprejeli policisti, je treba vprašati njih, občutek pa imam, da me sprejemajo. Podelil sem že nekaj zakramentov. Krstil sem nekaj otrok policistk in policistov. Bil prisoten pri podelitvi zakramenta svetega zakona. Vodil sem tudi pogrebe ali somaševal za pokojne policiste. Vsako leto se udeležujem mednarodnega srečanja – romanja vojakov in policistov v Lurd, kjer še prav posebno prosimo za mir in medsebojno razumevanje. Vsako leto imam dve sveti maši za policiste v Srednji vasi v Bohinju ob godu nadangela Mihaela, ki je zavetnik policije. Letos je

bilo, 30. septembra. Ob godu svetega Antona Puščavnika pa imam zadnja leta sveto mašo na Šmarni gori. Za vse zaposlene v policiji mašujem redno tudi ob vseh državnih praznikih in seveda tudi ob drugih priložnostih. Besedilo: Anita Kovačič, Sektor za odnose z javnostmi SGDP GPU Foto: Brigita Petric, Sektor za odnose z javnostmi SGDP GPU

17


VArNOST

NOVICE “Slovenska policija je po zaslugi svojih zaposlenih še vedno visoko profesionalna služba, ki zagotavlja, da živimo v svobodni in varni državi”

V spomin na odločen upor miličnikov in varovanje lastne države ter njenega naroda smo si policisti za svoj praznik izbrali 27. junij. Dan policije zaznamujemo vsako leto. Letošnja osrednja slovesnost, s katero smo počastili osamosvojitveno vlogo slovenskih miličnikov, je bila 22. junija v Policijski akademiji. Slavnostni govornik, generalni direktor policije Janko Goršek, je v svojem govoru poudaril: »Prav je, da se s spoštovanjem in hvaležnostjo poklonimo zgodovinskim zaslugam miličnikov, jim priznamo posebno vrednost in tako počastimo spomin na tiste težke, prelomne dogodke, ki so zaznamovali slovensko zgodovino. Njihovega žrtvovanja, da lahko danes živimo v lastni, demokratični državi, ne smemo nikoli pozabiti. Zato je ta praznik tudi nekakšen opomin sedanjim in vsem prihodnjim generacijam, naj ohranjajo spoštljiv odnos do preteklosti in iz nje črpajo navdih za prihodnost.« »Vendar pa za potrditev tedanje in tudi aktualne vloge slovenske policije samo slovesnosti in simbolične zahvale niso dovolj. Policistke in policisti si namreč poleg lepih, pohvalnih besed nedvomno zaslužijo tudi povsem konkretna priznanja za svoje delo in vsakodnevne operativne uspehe. Zaslužijo si veliko boljše plačilo, primerne delovne pogoje in ustrezna tehnična sredstva,« je odločno dejal Goršek. Foto: Brigita Petric, Sektor za odnose z javnostmi SGDP GPU

S polaganjem vencev smo počastili spomin na padle v vojni za Slovenijo leta 1991 Ob dnevu policije in dnevu državnosti smo 22. junija v avli Ministrstva za notranje zadeve Republike Slovenije in na ljubljanskih Žalah položili vence v spomin padlim v vojni za Slovenijo leta 1991. Predsednik republike dr. Danilo Turk je na ljubljanskih Novih Žalah položil venec padlim v vojni za Slovenijo leta 1991 in tako počastil spomin na njihov pogum ter požrtvovalnost, s katerima so, tudi za ceno svojih življenj, omogočili osamosvojitvene procese v Sloveniji. Delegaciji predsednika republike sta se pridružila tudi notranji minister dr. Vinko Gorenak in generalni direktor policije Janko Goršek. Popoldne sta vodstvi notranjega ministrstva in policije skupaj s predstavniki Združenja Sever položili venec k spominski plošči policistov in rezervnih policistov, padlih leta 1991. Spominu na padle miličnike so se nato skupaj priklonili še v avli Ministrstva za notranje zadeve Republike Slovenije. Foto: Brigita Petric, Sektor za odnose z javnostmi SGDP GPU

Od tragične nesreče pod Tursko goro je minilo petnajst let Ob petnajsti obletnici ene najhujših nesreč v zgodovini slovenskega gorskega reševanja je bil 9. junija 2012 spominski pohod na Okrešelj. Pohod s spominsko slovesnostjo sta organizirali Gorska reševalna zveza Slovenije in Policija v spomin na tragično nesrečo, ki se je zgodila v pogorju Savinjskih Alp. 10. junija 1997 je na območju Okrešlja potekala vaja stenskega reševanja pripadnikov Gorske reševalne službe, v kateri je sodeloval tudi policijski helikopter. Po spletu nesrečnih okoliščin se je med vajo zgodila huda nesreča, v kateri se je smrtno ponesrečilo pet izkušenih gorskih reševalcev.

18

letnik LX/št. 3/2012


VArNOST

NOVICE

V Ljubljani sta se sestala namestnika šefov slovenske in italijanske policije Namestnik generalnega direktorja policije mag. Karol Turk se je 13. septembra v Ljubljani srečal z namestnikom generalnega direktorja italijanske policije Francescom Cirillom. Pogovarjala sta se o policijskem sodelovanju med državama, zlasti na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kriminalitete, in ocenila, da poteka dobro. Poudarila sta, da sodelovanje med državama tako v dvostranskih odnosih kot tudi v okviru Evropske unije poteka tekoče in v duhu dobrega mednarodnega policijskega sodelovanja, in sicer preko Interpola in Europola, v okviru šengenskega informacijskega sistema oz. urada Sirene.

Ob 20. obletnici članstva slovenske policije v Interpolu v Bohinju potekalo zasedanje evropskega odbora Interpola V slovenski policiji že dvajset let dejavno sodelujemo v boju proti mednarodnemu kriminalu v okviru največje mednarodne policijske organizacije Interpol, ki ima pomembno vlogo pri zagotavljanju globalne varnosti. Ob obeležitvi 20-letnice sodelovanja se je 12. septembra v Bohinju začelo 61. zasedanje evropskega odbora Interpola, ki so se ga udeležili tudi generalni sekretar Interpola Ronald K. Noble, notranji minister dr. Vinko Gorenak in namestnik generalnega direktorja policije mag. Karol Turk. Na zasedanju so obravnavali pripravo Strategije Interpola za evropsko regijo 2014–2016, posebno pozornost pa so namenili sodelovanju med organizacijo Interpol in agencijo Europol ter dejavnostim Interpola na ravni Evropske unije.

Predstavniki srbske policije in OVSE na študijskem obisku v Sloveniji Med 27. in 31. avgustom 2012 so slovensko policijo obiskali predstavniki srbske policije in OVSE (Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi). Delegacija si je ogledala delo slovenskih policistov in se seznanila s primeri dobre prakse na področju preventive in policijskega dela v skupnosti. Foto: Mirko Verovšek

letnik LX/št. 3/2012

19


VArNOST

NOVICE

Minister v okviru vladnega obiska na mariborskih policijskih enotah Minister za notranje zadeve dr. Vinko Gorenak se je 4. julija udeležil vladnega obiska v podravski regiji, ki se je začel z delovnim posvetom vlade v Mariboru. Minister Gorenak se je srečal z vodstvom Policijske uprave Maribor in obiskal nekaj policijskih enot. Najprej se je na Policijski postaji Maribor II seznanil z delom te postaje, ki kot največja policijska postaja v okviru PU Maribor skrbi za varnost približno 83.200 prebivalcev na površini 18,895 km2. Policisti se na PP Maribor II soočajo predvsem z dvema perečima problemoma, in sicer z delom v neustreznih prostorih in z iztrošenostjo službenih vozil. S podobnimi problemi so ministra seznanili tudi na Policijski postaji Rače. Foto: Služba za odnose z javnostmi MNZ

Mejni prehod Imeno ponovno odprt, Sedlarjevo pa je znova mejni prehod za obmejni promet Z odprtjem novega mostu čez reko Sotlo je od 11. julija možen prehod čez mejni prehod za meddržavni promet Imeno (Miljana), in sicer 24 ur. Prestop državne meje na mejnih prehodih za meddržavni promet je dovoljen za državljane Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora in Švicarske konfederacije ter za državljane Republike Hrvaške. Zaradi gradnje novega mostu je bil mejni prehod za meddržavni promet Imeno začasno zaprt od 21. 4. 2008. V tem času je bil mejni prehod za obmejni promet Sedlarjevo (Plavić) začasno prekategoriziran v mejni prehod za meddržavni cestni potniški promet. Ker so razlogi za to prenehali, je ta mejni prehod znova odprt kot mejni prehod za obmejni promet: ob delavnikih med 6. in 22. uro, ob nedeljah in praznikih pa med 7. in 21. uro.

Predstavili smo projekt o medkulturnem dialogu Policija je 25. septembra predstavila projekt Promotorji medkulturnega dialoga, ki ga je pripravila skupaj z nevladno organizacijo Društvo zaveznikov mehkega pristanka. V okviru projekta je nastala knjižica, posneta pa sta bila tudi dva kratka filma, v katerih se prepletata slovenščina in romščina. Predstavitev projekta je tako sovpadla s svetovnim dnevom jezikov, ki ga praznujemo 26. septembra. Knjižica Držali smo skupaj se bo uporabljala kot izobraževalno gradivo. Avtorji so predstavili izsledke razprav, pogovorov in intervjujev, ki so jih opravili s predstavniki romske manjšine iz naselij Drnovo in Kerinov Grm. Knjižico je predstavila Nataša Brajdič Slivšek, tudi sama Romkinja, ki kot policistka uspešno nadaljuje svoja prizadevanja za pravice romskih žensk in otrok. Oba kratka filma (Monika, Nekoč in danes) pa osvetljujeta vsakdanje življenje Romov. Zbrane je nagovorila namestnica generalnega direktorja policije mag. Tatjana Bobnar in med drugim poudarila, da z razumevanjem razlik in sprejemanjem drugačnosti počasi bledijo tudi najtrdovratnejši predsodki in z njimi povezani strahovi. Dodala je še, da je treba negovati dobre odnose, spodbujati spoznavanje in krepiti obojestranski dialog in da je prepričana, da je bil tokratni dogodek prav ena takšnih priložnosti. Foto: Brigita Petric, Sektor za odnose z javnostmi SGDP GPU

20

letnik LX/št. 3/2012


VArNOST

NOVICE

Medalje policije za požrtvovalnost prejelo osemnajst policistov in štirje občani Generalni direktor policije Janko Goršek in minister za notranje zadeve dr. Vinko Gorenak sta 13. junija v Policijski akademiji v Tacnu podelila 22 medalj policije za požrtvovalnost. Medalje policije za požrtvovalnost so prejeli:  delavci kriminalistične policije, natanč-

neje iz Uprave kriminalistične policije ter ljubljanske in mariborske policijske uprave, Marjan Jerot, Aleš Kegljevič, Danilo Lavrinc, Sebastjan Nemanič, Damjan Petrič, Marjan Prah in Peter Višnjevar, ki predstavljajo jedro preiskovalne skupine, ki je vsa leta preiskave kaznivega dejanja ropa banke ostala nespremenjena. Z vztrajnostjo pri delu, strokovnostjo, doslednostjo in prizadevnostjo so po šestih letih in petih mesecih zbrali dovolj dokazov, da so sredi marca letos k preiskovalni sodnici okrožnega sodišča privedli dva osumljenca;  policist Sandi Sheikha s Postaje prome-

tne policije Ljubljana, ki je iz v prometni nesreči ob ograjo in delno pod priklopno vozilo stisnjenega osebnega vozila izvlekel poškodovanega otroka ter poskušal rešiti tudi voznika;  policista

Dejan Kosi in Andrej Slatnar, oba s Policijske postaje Domžale, ki sta moškemu preprečila, da bi s skokom s strehe storil samomor;

 policistka

Sabina Zupet in policist Kristjan Urek, oba s Policijske postaje Brežice, ki sta iz zaklenjenega prostora goreče hiše rešila neokretnega moškega in še enkrat pregledala gorečo hišo ter se prepričala, da v njej res ni nikogar več;

 policistka Natalija Egger in policisti Rok

Brbre, Tonček Janež in Aleš Serec, vsi s Policijske postaje Bežigrad, ki so iz gorečega stanovanja v bloku rešili starejšo gospo, od dima že omotično, evakuirali vse stanovalce tistega nadstropja in jih pospremili na varno ter še enkrat pregledali celotno nadstropje in se prepričali, da v njem res ni nikogar več;  policista

Roman Štih in Mitja Kolednik, oba s Policijske postaje Ormož, ki sta iz reke rešila negibno žensko in ji do prihoda reševalcev nudila prvo pomoč;

 občan Ivan Zore, ki je iz osebnega vozi-

la, ki je po prometni nesreči zgrmelo v reko in bilo delno pod vodo, rešil otroka in ven pomagal zlesti tudi ženski;  občana Robert Marin in Peter Murko, ki

sta iz reke rešila žensko, ki je s skokom z mosta želela storiti samomor;  občan

Aleš Šabeder, ki je s skokom v ogenj rešil v kres padlega moškega.

Pri usposabljanju zaupnikov v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami sodeluje tudi policija Predstavniki policije, kjer je psihosocialna pomoč policistom, ki jo zagotavljajo policijski zaupniki, že dobro vpeljana, so 25. septembra svoje izkušnje predstavili na usposabljanju, ki ga je za svoje zaupnike organizirala Uprava RS za zaščito in reševanje. Ti bodo namreč skrbeli za psihološko podporo poklicnim gasilcem in operaterjem v centrih za obveščanje. Svoje strokovno znanje in izkušnje so z udeleženci usposabljanja delile namestnica generalnega direktorja policije mag. Tatjana Bobnar, ki je tudi vodja projekta psihosocialne pomoči v policiji, strokovna koordinatorka psihologov v policiji Elizabeta Vovko Bergant, sicer zaposlena v Specialni enoti, in Anja Mrkalj Kastelic, policijska zaupnica v Upravi kriminalistične policije na Generalni policijski upravi. Spregovorile so o problematiki stresa pri policistih, podrobneje pa so predstavile tudi projekt štiriindvajseturne psihosocialne interventne pomoči za policiste in projekt policijskih zaupnikov ter ju ponazorile s konkretnimi primeri, kako psihološko pomoč in podporo v policiji izvajajo v praksi. Foto: Jakob Oražem, Uprava RS za zaščito in reševanje

letnik LX/št. 3/2012

21


VArNOST

STROKOVNI PRISPEVEK

Načini in trendi izvrševanja oboroženih ropov Aleš Kegljevič, Uprava kriminalistične policije GPU

Načini in trendi izvrševanja kaznivih dejanj zoper premoženje in s tem tudi trendi izvrševanja ropov se s časom spreminjajo, in sicer predvsem zaradi spremenjenega načina poslovanja z gotovino, tehničnih izboljšav na področju mehanskih in elektronskih sistemov varovanj ter prilagajanja storilcev razmeram in potrebam na trgu, in to v Sloveniji in Evropi. V zvezi s preiskovanjem oboroženih ropov ugotavljamo, da smo bili po osamosvojitvi priča rasti števila ropov v finančnih institucijah in menjalnicah, od leta 2002 pa njegovemu padcu. To lahko pripisujemo predvsem dvigu standardov varovanja v finančnih institucijah in prehodu na novo plačilno sredstvo evro, zaradi česar v Sloveniji skorajda ni več menjalnic. Padec števila ropov finančnih institucij smo opažali vse do leta 2008, ko je ponovno prišlo do porasta.

22

Praviloma velja, da dosegamo pri preiskovanju oboroženih ropov finančnih institucij nekoliko boljše rezultate oziroma boljšo preiskanost kot znaša skupna preiskanost kaznivih dejanj ropov. V noči na 1. november 2005 je bil v Ljubljani na škodo SKB banke, d. d., izvršen največji oboroženi rop banke v zgodovini Slovenije, ki sodi tudi med deset največjih ropov bank v Evropi po drugi svetovni vojni. Najmanj štirje storilci so v slabih osmih urah v dobro načrtovanem ropu v poslovalnici banke SKB uspeli

odpreti več kot 400 sefov, iz katerih so odtujili za 32 milijonov evrov gotovine in predmetov. Za preiskovanje tega ropa je bila takoj ustanovljena delovna skupina strokovnjakov različnih področij dela kriminalistične policije, ki je z vztrajnim operativnim delom uspela preiskati rop ter dne 16. 3. 2012 prijela dva storilca. Delala je v koordinaciji z nekdanjo skupino državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala na vrhovnem državnem tožilstvu, sedaj specializiranim državnim tožilstvom.

letnik LX/št. 3/2012


VArNOST

STROKOVNI PRISPEVEK

V letu 2010 smo opazili večjo rast ropov na poštah, to se je nadaljevalo tudi v letih 2011 in 2012. Leta 2011 je bila pri ropu pošte v Kresnicah po dvajsetih letih ponovno smrtna žrtev. Sočasno smo opazili povečano število oboroženih ropov zlatarn, kar je nedvomno posledica dviga cen zlata na svetovnem trgu. V letu 2011 smo obravnavali rop zlatarne, katere lastnik je bil pri ropu umorjen. Oba opisana ropa sta bila uspešno preiskana. Kljub navedenima primeroma ne moremo trditi, da so storilci ropov danes predrznejši kot pred leti, ko smo bili prav tako priča nekaj brutalnim ropom. V zadnjih letih namreč ne beležimo rasti števila fizičnih poškodb oškodovancev.

letnik LX/št. 3/2012

23


VArNOST

STROKOVNI PRISPEVEK Število obravnavanih kaznivih dejanj po 206. členu (Rop) KZ-1B, po policijskih upravah ŠTEVILO K. D. Policijska uprava

Leto 2000

2001

2002

2003

2004

2005

2006

2007

2008

2009

2010

2011

2012*

PU CELJE

54

74

47

42

48

29

31

37

33

33

24

29

10

PU KOPER

16

13

17

15

16

14

25

5

16

31

26

28

14

PU KRANJ

18

11

20

17

19

20

24

10

26

16

24

17

8

PU LJUBLJANA

266

270

249

187

231

267

341

266

216

288

300

226

129

PU MARIBOR

83

93

65

47

49

44

77

90

37

68

56

74

79

PU MURSKA SOBOTA

7

15

13

12

11

8

4

17

9

15

6

5

5

PU NOVA GORICA

7

7

11

5

3

9

5

9

14

6

3

8

3

PU NOVO MESTO

23

20

27

24

21

38

18

16

35

24

24

16

25

474

503

449

349

398

429

525

450

386

481

463

403

273

Skupna vsota *prvo polletje 2012

Število preiskanih kaznivih dejanj po 206. členu (Rop) KZ-1B, po policijskih upravah ŠTEVILO PREISKANIH K. D. Policijska uprava

Leto 2000

2001

2002

2003

2004

2005

2006

2007

2008

2009

2010

2011

2012*

PU CELJE

35

43

28

33

27

19

13

24

29

21

16

10

7

PU KOPER

13

8

10

11

9

8

11

4

11

16

11

21

8

PU KRANJ

15

6

13

11

11

8

16

5

13

5

10

9

2

PU LJUBLJANA

114

122

89

75

97

111

97

83

57

86

99

75

41

PU MARIBOR

49

55

38

31

32

22

41

55

20

26

29

34

34

PU MURSKA SOBOTA

3

8

8

11

8

6

3

15

6

12

5

5

4

PU NOVA GORICA

3

5

5

2

2

5

5

7

9

4

1

7

1

PU NOVO MESTO

9

13

20

18

15

22

12

10

18

18

11

8

18

241

260

211

192

201

201

198

203

163

188

182

169

115

Skupna vsota Preiskanost v %

50,84 % 51,69 % 46,99 % 55,01 % 50,50 % 46,85 % 37,71 % 45,11 % 42,23 % 39,09 % 39,31 % 41,94 % 42,12 %

*prvo polletje 2012

Način ropanja se z leti ni posebno spremenil. Storilci še vedno uporabljajo maske, strelno orožje in nože, za prevoz na kraj dejanja in pobeg pa ukradeno vozilo. Pri preiskovanju oboroženih ropov se občasno srečujemo s primeri, ko si storilci ropa predhodno pridobijo notranjo informacijo o objektu, najugodnejšem času izvršitve ropa in višini plena, ki si ga nato razdelijo z osebo, ki jim je zagotovila informacijo. V Sloveniji večino vseh ropov izvršijo državljani Republike Slovenije (okoli 90 %), stari 18 – 40 let. V zadnjih dveh letih, od uvedbe vizumskega izvzetja za državljane BiH in Republike Srbije, je vse več primerov oboroženih ropov bank, pošt in zlatarn, ki jih storijo organizirane združbe in posamezniki iz navedenih dveh držav. Zelo pogosto pri preiskovanju takšnih kaznivih dejanj

24

ugotovimo, da imamo opravka z mednarodnimi združbami in specialnimi povratniki, katerih člani so tovrstna kazniva dejanja predhodno že izvrševali v svojih državah in državah članicah EU. Slovenija je z vstopom v EU postala tudi polnopravna članica Europola, ki skrbi za zbiranje, obdelavo in posredovanje operativnih informacij o storjenih kaznivih dejanjih in o storilcih, predvsem članih mednarodnih organiziranih združb. V sodelovanju z Europolom lahko ob pojavu mednarodne združbe oblikujemo skupne preiskovalne delovne skupine, v katerih neposredno sodelujejo predstavniki držav članic, v katerih storilci izvršujejo kazniva dejanja. Prav tako je Slovenija v zadnjih letih močno okrepila operativno sodelovanje z državami, nastalimi na območju bivše Jugoslavije, s katerimi si pogosto

neposredno izmenjujemo operativne podatke in vodimo skupne preiskave. Na podlagi dosedanjih operativnih izkušenj ne moremo trditi, da Slovenija – kljub svoji majhnosti – ni zanimiva za tako imenovani roparski turizem. Z njim se srečuje večina držav članic EU, predvsem Nemčija in Avstrija, kjer organizirane skupine storilcev iz sosednjih držav (Vzhodne Evrope) v intervalih izvršujejo serije oboroženih ropov bank, pošt in zlatarn. Prihode organiziranih združb iz tujine je kljub dobri mednarodni izmenjavi operativnih podatkov težko predvideti. Dejstvo je, da imajo vsa prijetja tujih državljanov v Sloveniji, ki so izvrševali rope v zadnjih letih, ali neposredno po storitvi ropa ali kasneje, pozitiven vpliv in bistveno pripomorejo k zmanjšanju tovrstnih kaznivih dejanj. Pri njihovem zmanjševanju ima prav letnik LX/št. 3/2012


VArNOST

STROKOVNI PRISPEVEK

Število kaznivih dejanj po 206. členu (Rop) KZ-1B, kjer je bil kraj storitve banka oz. hranilnica, po policijskih upravah ŠTEVILO K. D. Policijska uprava

Leto 2000

2001

2002

2003

2004

2005

2006

2007

2008

2009

2010

2011

2012*

PU CELJE

0

4

3

1

0

0

1

0

0

0

1

6

0

PU KOPER

0

2

1

0

1

0

0

0

0

2

0

1

1

PU KRANJ

0

1

3

0

0

0

2

1

0

2

0

0

1

PU LJUBLJANA

4

3

2

0

0

0

1

1

0

2

3

3

2

PU MARIBOR

0

2

0

0

1

1

0

0

0

1

0

1

1

PU NOVA GORICA

1

3

2

0

0

0

0

1

1

0

0

0

0

PU NOVO MESTO

3

2

0

1

0

0

0

0

0

1

0

0

0

Skupna vsota

8

17

11

2

2

1

4

3

1

8

4

11

5

*prvo polletje 2012

Število preiskanih kaznivih dejanj po 206. členu (Rop) KZ-1B, kjer je bil kraj storitve banka oz. hranilnica, po policijskih upravah ŠTEVILO PREISKANIH K. D. Policijska uprava

Leto 2000

2001

2002

2003

2004

2005

2006

2007

2008

2009

2010

2011

2012*

PU CELJE

0

1

2

1

0

0

1

0

0

0

0

2

0

PU KOPER

0

0

0

0

1

0

0

0

0

2

0

1

1

PU KRANJ

0

1

2

0

0

0

2

1

0

0

0

0

0

PU LJUBLJANA

1

0

0

0

0

0

0

0

0

1

1

1

2

PU MARIBOR

0

1

0

0

0

1

0

0

0

0

0

1

1

PU NOVA GORICA

0

1

1

0

0

0

0

1

1

0

0

0

0

PU NOVO MESTO

0

1

0

1

0

0

0

0

0

1

0

0

0

Skupna vsota

1

5

5

2

1

1

3

2

1

4

1

5

4

100 %

50 %

100 %

100 %

50 %

Preiskanost v %

12,50 % 29,41 % 45,45 %

75,00 % 66,67 %

25,00 % 45,45 % 80,00 %

*prvo polletje 2012

letnik LX/št. 3/2012

25


VArNOST

STROKOVNI PRISPEVEK

gotovo velik vpliv tudi neposredno operativno mednarodno sodelovanje. Glede na trende izvrševanja oboroženih ropov na območju EU lahko povemo, da ima Slovenija že leta manj problematike v primerjavi z ostalimi članicami, hkrati pa ima višji odstotek preiskanih oboroženih ropov, predvsem hujših oboroženih ropov. S spremljanjem problematike v sosednjih državah članicah EU ugotavljamo, da se nekatere oblike oboroženih ropov, ki so na območju Evrope pogoste, v Republiki Sloveniji zaenkrat ne pojavljajo. Na področju preprečevanja in preiskovanja oboroženih ropov kriminalistična policija izvaja redna usposabljanja, na katerih si s kriminalisti izmenjamo nove operativne izkušnje, pridobljene pri rednem delu na območju Republike Slovenije in mednarodnem sodelovanju. Vsako leto organiziramo strokovni posvet skupaj z Združenjem bank Slovenije, na katerem si z varnostnimi menedžerji posameznih bank v Republiki Sloveniji izmenjamo operativne informacije in svoja opažanja, da bi dosegli zmanjševanje oboroženih ropov bank. Zavedajoč se pomena sodelovanja z bankami na področju pre-

26

ventive, smo z Združenjem bank Slovenije podpisali protokol o medsebojnem sodelovanju. Na podlagi operativnih ugotovitev, povezanih s preiskovanjem oboroženih ropov in prvimi nujnimi operativnimi ukrepi neposredno po oboroženem ropu, smo v letu 2012 z GPU UPS OKC pripravili nova navodila o izvajanju blokad.

Ker tudi v prihodnje pričakujemo, da bodo združbe storilcev in posamezni storilci oboroženih ropov iz območja Republike Srbije in BIH prihajali v Slovenijo izvrševat premoženjska kazniva dejanja, smo se s predstavniki navedenih držav dogovorili za še tesnejše operativno sodelovanje in redno letno organizacijo strokovnih posvetov.

Slovenska kriminalistična policija je leta 2008 na lastno pobudo v Gotenici izvedla mednarodni strokovni posvet, na katerem so sodelovali strokovnjaki s področja preiskovanja ropov iz držav, nastalih na območju nekdanje Jugoslavije. Zaradi pozitivnega odziva in pobud udeležencev prvega posveta smo v letu 2012 v Gotenici ponovno organizirali in uspešno izvedli mednarodni strokovni posvet o preiskovanju premoženjskih deliktov, s poudarkom na preiskovanju oboroženih ropov. Glavni temi tega posveta sta bili izmenjava operativnih podatkov o združbah storilcev premoženjskih kaznivih dejanj, ki prihajajo izvrševat kazniva dejanja na območje Republike Slovenije z območij ostalih držav udeleženk posveta, in mednarodno sodelovanje z uporabo prikritih preiskovalnih ukrepov.

Glede na trajajočo gospodarsko krizo in trende izvrševanja premoženjskih deliktov, predvsem oboroženih ropov v tujini, lahko pričakujemo, da bomo najverjetneje tudi na območju Republike Slovenije v prihodnje priča oboroženim ropom in njihovim novim pojavnim oblikam. Foto: Štefan Abraham, PU Murska Sobota, Anita Kovačič, Sektor za odnose z javnostmi SGDP GPU, in www.cruxaustralisgroup.com.au

letnik LX/št. 3/2012


VArNOST

STROKOVNI PRISPEVEK

Za učinkovito zaščito pred vlomilci ni dovolj le mehansko varovanje Matija Breznik, Sektor kriminalistične policije PU Ljubljana

Najučinkovitejše varovanje, katerega namen je preprečiti fizični dostop v objekt, je kombinacija mehanskega in tehničnega varovanja.

Vlomilci in tatovi se danes vse pogosteje odločajo za »hitre vlome«, četudi vedo, da je objekt tehnično varovan in da bo na kraj prišla intervencijska enota. Zato je pomembno, da storilec naleti na mehansko oviro že po zaznavi in prenosu alarma do intervencijskega centra, saj se s tem podaljša čas, potreben za izvršitev tovrstnega dejanja.

letnik LX/št. 3/2012

27


VArNOST

STROKOVNI PRISPEVEK

Matija Breznik iz Sektorja kriminalistične policije na PU Ljubljana svetuje podjetjem, občanom in policistom. Za nasvete s področja zaščitnih ukrepov, s katerimi lahko preprečimo morebitne vlome in tatvine, je dosegljiv po elektronski pošti matija.breznik@ policija.si

Da bi dosegli višjo stopnjo varovanja, skušamo uvesti čim več varnostnih ukrepov: montaža protivlomnih in protipožarnih vrat, ograje na celotnem območju stanovanjske hiše in dvoriščnih vrat, namestitev magnetnih stikal na dvoriščnih vratih, ustrezna osvetlitev zunanje okolice in dodatna osvetlitev notranjih prostorov, namestitev zunanjih javljalnikov gibanja »bariere« v predelu celotnega dvorišča in atrija, balkona in v neposredni bližini nadstreška za vozila, namestitev jeklenega ščita proti lomljenju cilindričnega vložka ključavnice na vhodnih vratih, dodatnih ključavnic ali prečnih zapor (na vhodnih vratih, stranskih vhodih in v pisarnah), zaščitnega okovja in ustreznih ključavnic obešank na vratih pomožnih objektov, namestitev magnetnih stikal na vsa balkonska vrata in okna, na že nameščenih roletah na vseh pritličnih oknih in balkonskih vratih ter na vhodnih vratih stanovanjske hiše, varovalnih rešetk ali kovinskih rolet na steklenih površinah, varoval strešnih oken, namestitev senzorja gibanja v vseh prostorih v pritličju in po potrebi tudi v prvem nadstropju, montaža sistemov tehničnega varovanja z javljalniki loma stekla, opozorilnih siren na objektu (opozorilne sirene z lučjo naj bodo nameščene na nedosegljivem mestu, da se prepreči poškodovanje ali uničenje, pomembno je tudi lastno napajanje), sistema varnostnega dima, kakovostna in pravilna namestitev oz. vgradnja sefa in označitev objekta oz. prostorov, da so tehnično varovani. Elemente tehničnega varovanja redno vizualno pregledujemo, saj jih lahko storilci v pripravljalnem dejanju onesposobijo.

tema na objektu (čim manjše število uporabnikov, vsak uporabnik naj ima svojo šifro), nivojsko tehnično varovanje (določeni objekti in prostori tudi pod alarmom v dnevno-nočnem času), pri že nameščenem videonadzornem sistemu morajo biti kamere tehnično varovane proti nepooblaščenemu odklopu (rezanje vodov), mehansko varovan naj bo tudi strežnik sistema (v posebnih omarah ali kletkah), da se prepreči odtujitev ali uničenje, priporočamo tudi redno izdelavo varnostnih kopij na medije, ki naj bodo ločeno shranjeni na pomnilniške medije.

Poskrbimo tudi za kakovosten protivlomni sistem, pravilen in selektiven dostop do dešifriranja alarmnega sis-

— poskusite si zapomniti čim več individualnih značilnosti storilca, kot so oblika obraza, frizura, zobovje, ali

28

Za zaščito vozil dodatno vgradimo mehanske in elektronske varnostne naprave (ključavnico za zaklepanje volanskega obroča in enega od pedal, volanski drog, ključavnico za menjalnik, skrito stikalo za prekinjanje vžiga motorja, alarmno napravo s sireno in blokado motorja, blokado drugih elektronskih sklopov, ki preprečujejo zagon vozila, in sistem za nadzor gibanja vozila GPS. Človeško življenje je vredno več kot gotovina, zato med morebitnim ropom ravnamo premišljeno. Ob soočenju s storilci se ne izpostavljamo, še posebej, če gre za več oseb ali če je storilec fizično močnejši ali oborožen, saj bi s tem ogrozili lastno varnost. Največkrat je storilca morda bolj strah kot vas, zato: — ga ne izzivajte z nepotrebnimi gibi, kretnjami in vpitjem, — ga pozorno poslušajte in izvršujte njegove ukaze, — ne odzivajte se pretirano pogumno in nepremišljeno,

je levičar ali desničar, govorne napake, tetovaže, način hoje, postavo, narečje, naglas in oblačila, saj lahko z vpadljivim kosom oblačil zanemarimo ostale značilnosti. Po ropu: — opazujte, kam je storilec pobegnil in s kakšnim prevoznim sredstvom, — s klici na pomoč opozorite mimoidoče, da bodo sodelovali pri zasledovanju, — takoj pokličite policiste, — ne poizkušajte sami prijeti storilca, zlasti če ste telesno šibkejši, — kraj dogodka pustite nespremenjen do prihoda policije, saj bodo sledi, ki jih je pustil ropar, pripomogle k prijetju. Še posebej to velja za predmete, ki se jih je storilec dotikal med kaznivim dejanjem. Najpogostejši načini vlomov v objekte: — lomljenje navzven izstopajočih cilindričnih vložkov ali onesposobitev nekakovostnih ključavnic, — vlomi vrat in oken s silo telesa ali z raznimi predmeti »na vzvod«, — razbitje steklenih površin, — razne neprevidnosti oseb (puščanje ključev na »skritih mestih«, odprta vrata in okna, zavestno in nehoteno izdajanje informacij o načinu poslovanja v podjetjih in alarmnih sistemih – šifre za dešifriranje alarmnega sistema, dostopnost predmetov v okolici, ki jih storilec uporabi za storitev kaznivega dejanja). Kadar se odločamo za umestitev alarmnih sistemov, premislimo o hitrosti interveniranja, ki naj bo največ od 5 do 8 minut. Če je čas intervencije daljši, ta ni dovolj učinkovita. letnik LX/št. 3/2012


VArNOST

STROKOVNI PRISPEVEK

V tujini se je za izjemno učinkovito zaščito pred tatovi izkazalo forenzično označevanje predmetov.

letnik LX/št. 3/2012

29


VArNOST

STROKOVNI PRISPEVEK

vratno kukalo

lestev lahko uporabi vlomilec

alarmna sirena in utripajoča luč naj bosta nedostopni za storilcu

varnostna ključavnica, varnostni ščit, dodatna ključavnica ali prečna zapora

— Poskrbite, da so predmeti, ki bi jih lahko storilec uporabil, pospravljeni in težko dosegljivi (lestve, orodje ...).

na v prazno bi lahko opozorilo morebitnega storilca, da je objekt ali prostor prazen).

— V prostore namestite časovna stikala in nanje priklopite različne električne porabnike, kot so luči, radio ipd. Čas na stikalih naj bo naravnan tako, da se bodo porabniki vklopili izmenično in naključno. Pri tem je treba paziti na standarde požarne varnosti.

— Pod okna posadite vrtnice ali druge rastline z bodicami, ki bodo za storilca nepričakovana ovira.

— Poskrbite, da na telefonskih odzivnikih nimate sporočil o svoji odsotnosti z doma (enako velja tudi za elektronsko pošto). — Izklopite telefon iz omrežja (večkratno zvonjenje telefo-

30

ne pozabite zakleniti vseh vrat

— Skrbite za urejeno okolico (previsoko grmičevje je, za storilca idealno skrivališče, zato je priporočljivo, da ni višje od enega metra, ograja pa ne višja od 1,5 metra, saj vam pomoč sosedov sicer ne bo koristila). — Pazite, da so ključavnice brezhibne in zaščitene. — Če imate vgrajen alarmni sistem, ga redno uporabljajte, predvsem pa se seznanite s tehničnimi podatki in mo-

letnik LX/št. 3/2012


VArNOST

STROKOVNI PRISPEVEK

ne pozabite zapreti strešnih oken

varnostna luč

rolete zaščitite proti dvigovanju

rešetke naj se odpirajo le z notranje strani

električno vtičnico lahko uporabi vlomilec

žnostmi, ki jih nudi (vklopi po sektorjih oz. po prostorih itd). Če imate vgrajeno zunanjo sireno (ali notranjo), o njej obvestite sosede, ki naj bodo seznanjeni tudi z osebo za izključitev sirene ob sprožitvi. S tem se boste izognili njihovi nejevolji ob prepogostih lažnih alarmih. — Odstranite vso embalažo, kartonaste škatle, ki bi kazale na to, da ste pred kratkim kupili npr. LCD-televizor, novo računalniško opremo ipd. — Vrednejše predmete shranite v hišne sefe ali blagajne, še bolje pa je, da jih med svojo odsotnostjo shranite v trezorje podjetij, ki opravljajo to dejavnost. Če so predmeti

letnik LX/št. 3/2012

shranjeni doma v hišnih blagajnah ali trezorjih, naj bodo ti usidrani pravilno oz. tako, da jih je nemogoče odnesti. — Z individualnimi značilnostmi označite vrednejše in tehnične predmete, npr. LCD-monitorje, računalnike, projektorje. Oznaka je lahko na vidnem ali skritem mestu. Lahko je v obliki gravure, pobarvanja določenega dela. Nakit in umetniška dela naj bodo fotografirana. Te oznake so pomembne zato, da lahko pri zasegu ali najdbi ukradenega predmeta ugotovimo, kdo je lastnik, po drugi strani pa se lahko odtujeni predmet poveže z osebo, ki ga ima, pa naj gre za storilca, sostorilca, preprodajalca idr.

31


VArNOST

STROKOVNI PRISPEVEK

Ugotovite, ali sistemi prenosa alarmnega sporočila ustrezajo najvišjim standardom. Zahtevajte pojasnila varnostnega podjetja glede učinkovitosti in zanesljivosti prenosa alarmnega sporočila iz objekta do intervencijskega centra. Pomembno je, da so alarmni in drugi sistemi servisirani ter po potrebi tudi vsakodnevno vizualno pregledani, da

32

storilci ne izkoristijo naše nepozornosti in preprečijo optimalno delovanje (sprememba kotov delovanja javljalnikov in kamer, sprejanje javljalnikov, onesposobitev siren in luči itd.).

morajo biti tehnično in mehansko varovane proti tatvini, zaradi možnosti tatvin pa mora biti na mehansko in tehnično varovanem mestu tudi snemalna enota.

Eden izmed elementov tehničnega varovanja objektov je tudi videonadzor, pri čemer sta pomembna kakovost in položaj kamer, snemalne enote ter osvetlitve objektov in okolice. Kamere

Foto: Sektor za odnose z javnostmi SGDP GPU

letnik LX/št. 3/2012


VArNOST

STROKOVNI PRISPEVEK

Varna uporaba spletnih storitev

Ste se po uporabi odjavili iz sistema elektronskega bančništva? Policija je v zadnjih mesecih zaznala porast vdorov v informacijske sisteme različnih slovenskih podjetij. Gre za vdore v sisteme elektronskega bančništva »napadenih« podjetij s pomočjo zlonamernih programskih orodij, kot so računalniški virusi, črvi in trojanski konji.

Storilci kaznivih dejanj s prikrito ali lažno identiteto in z uporabo spleta ter elektronske pošte z zavajajočo vsebino tovrstna orodja namestijo na računalnike oškodovanih podjetij. S tem omogočijo prikrita nakazila finančnih sredstev s transakcijskega računa podjetja na druge račune in si tako finančna sredstva tudi protipravno prilastijo.

fonskim klicem ali elektronsko pošto od posameznikov, ki uporabljajo računalnike z nameščenim sistemom za elektronsko bančništvo, pričakujejo kakršenkoli poseg v njihov informacijski sistem ali posredovanje podatkov. Prav tako svetujemo takojšnjo odjavo oz. deaktivacijo sistema za elektronsko bančništvo po končani uporabi.

Pri uporabi elektronskega bančništva zato upoštevajmo pravila samozaščitnega ravnanja. Previdnost je potrebna v vseh primerih, ko osebe, katerih dejanska identiteta ni preverjena, s tele-

Poleg pravilne uporabe programske in strojne računalniške opreme je treba na vsakem računalniku namestiti tudi ustrezne programe za protivirusno zaščito, filtriranje sumljive pošte in od-

letnik LX/št. 3/2012

stranjevanje vohunskih programov. Ob zaznavi sumljivih okoliščin na napadenem računalniku z dostopom do elektronskega bančništva takoj prekinemo povezavo s svetovnim spletom in o tem nemudoma obvestimo policijo, prav tako pa banko oz. institucijo, ki opravlja storitev elektronskega bančništva. Foto: Anita Kovačič, Sektor za odnose z javnostmi SGDP GPU

33


VArNOST

Izobraževanje, usposabljanje, izpopolnjevanje

Usposabljanje za izvajanjE izročitev in predaj na letalih in letališčih Med 18. in 22. junijem je v prostorih Policijske akademije in Specialne enote (SE) potekalo usposabljanje za izvajanje izročitev in predaj na letalih in letališčih. Udeležilo se ga je 30 predstavnikov policije iz Slovenije (Sektor za mednarodno policijsko sodelovanje – SMPS UKP GPU in SE UPS), Madžarske, Romunije, Hrvaške, BiH, Srbije, Črne gore, Makedonije in Kosova. Slovenska policija je že pred leti zaznala potrebo po usposabljanju za izvajanje postopkov izročitev in predaj, zlasti na letalih in letališčih, zato je bil v okviru Policijske akademije pripravljen in verificiran program usposabljanja. Izdelan je bil na podlagi izkušenj pripadnikov specialne enote avstrijske policije Cobra in na podlagi lastnih (slovenskih) izkušenj. Pri pripravi programa sta tesno sodelovala Sektor za mednarodno policijsko sodelovanje in Specialna enota policije. V letu 2008 je bilo v Gotenici prvo usposabljanje za delavce policije, v katerem so poleg predavateljev iz SMPS UKP in SE GPU sodelovali tudi zunanji sodelavci iz Adrie Airwaysa, Uprave za civilno letalstvo in Ministrstva za pravosodje. Vsi udeleženci so v okviru programa obnovili tudi znanje prve pomoči. Glede na dejstvo, da trenutno v Evropi ni enotnega verificiranega programa za izvajanje tovrstnih postopkov (izjema sta le Slovenija in Hrvaška), je bil v letu 2010 vzpostavljen stik s pristojnimi iz FBI ZDA (Federal Bureau of Investigation). Ti so ponudili usposabljanje na podlagi lastnih izkušenj, ki se nanašajo na prijemanje storilcev kaznivih dejanj in njihovo izročanje pristojnim organom. Temeljni poudarki programa so bili namenjeni predvsem

34

zagotavljanju varnosti pri izročitvah in predaji: »Law enforcement training for safety and survival awareness training«.

omenjenih primerov sta bili obravnavani taktika in metodika delovanja v enakih primerih.

Izvajalci programa so bili inštruktorji akademije FBI iz Quantica (ZDA) Anthony V. Bruno, Anh H. Pham in Allen Michal Little.

Praktični del usposabljanja je temeljil predvsem na t. i. ameriškem pristopu, ki v veliko večji meri vključuje uporabo orožja (predvsem njegovo varno uporabo) kot uporabo ostalih prisilnih sredstev. Posebna pozornost je bila namenjena tudi uporabi sredstev za vklepanje in vezanje.

Med usposabljanjem so bile obravnavane naslednje vsebine: 1. koncept »preživetja« (grožnja; reakcija na grožnjo; psihologija preživetja; priprava na psihične travme; mentalne priprave na strah in stres), 2. uporaba orožja pri policijskih postopkih (v okviru celotnega usposabljanja je bila uporabljena oprema za trening FBI – pištole Glock in semunnition), 3. uporaba osnovnih tehnik vklepanja in vezanja (prikazana in uporabljena so bila sredstva za vklepanje in vezanje, ki so v uporabi FBI in slovenske policije), 4. transport obsojencev in obdolžencev (oseb, ki jih išče policija ali sodišče) z vozilom, 5. transport obsojencev in obdolžencev (oseb, ki jih išče sodišče) z letalom, 6. postopki prijemanja storilcev KD, skupaj s pregledom prostorov (sobe, hodniki in stopnišča), 7. ustavljanje vozil in postopki z vozniki. Udeleženci so bili seznanjeni z različnimi primeri v ZDA, ki so imeli za posledico smrt ali hude poškodbe policista.1 Na podlagi

1

Vsi postopki policije v ZDA se snemajo s pomočjo kamer, ki so nameščene v službenih vozilih.

V zaključnem delu so udeleženci usposabljanja predstavili posamezne postopke izročitev in uporabo prisilnih sredstev: — predstavnik madžarske policije je predstavil primer transporta nevarnega obsojenca iz tujine, kjer so bila uporabljena razpoložljiva sredstva za vklepanje in vezanje; — predstavnik slovenske policije je predstavil uporabo »body-cuffs« – sredstev za vklepanje in vezanje, ki so bila izdelana v Sloveniji na podlagi predlogov SMPS UKP GPU na modelu, ki ga je izdelalo francosko podjetje in ga je Slovenija dobila v brezplačno uporabo. Udeleženci so bili zelo zainteresirani za nabavo omenjenih sredstev, ki jih izdeluje slovensko podjetje. Znanje in izkušnje z omenjenega usposabljanja bodo v nadaljevanju uporabljeni pri ustrezni nadgraditvi verificiranega programa pri PA »Usposabljanje za izvajanje izročitev in predaj na letalih in letališčih«. V okviru nadgradnje programa se bodo preučili in vključili tudi postopki US Marshals Office, ki imajo na tem področju najbogatejše izkušnje na svetu. letnik LX/št. 3/2012


VArNOST

Takšen program usposabljanja (obstoječi program, nadgrajen s pridobljenim znanjem in izkušnjami usposabljanja v okviru FBI ter znanjem in izkušnjami US Marshals Office) bi nedvomno predstavljal zanimivo ponudbo slovenske policije na področju usposabljanja v EU in širše. Za njegovo uresničitev je treba v bližnji prihodnosti izvesti naslednje dejavnosti:

Izobraževanje, usposabljanje, izpopolnjevanje

omogočila izvajanje tovrstnega programa v Sloveniji; — pripraviti projektno dokumentacijo za kandidaturo sredstev ISEC v okviru EU.

— dopolniti obstoječi program usposabljanja;

Uspešna kandidatura za finančna sredstva bo omogočila dolgoročnejše izvajanje usposabljanj za udeležence iz vseh držav članic EU in širše, prav tako pa je treba predvideti ustrezno nadgradnjo tehnične podpore usposabljanju (avdio-vizualna oprema prostora – »letala« za snemanja postopkov izročitev in predaj v letalskem prometu).

— preučiti možnost kandidature za finančna sredstva EU, ki bi

Besedilo in foto: Dušan Kerin, SMPS UKP GPU

— pridobiti ustrezne izkušnje US Marshals Office na področju postopkov izročitev na letalih in letališčih;

letnik LX/št. 3/2012

35


Izobraževanje, usposabljanje, izpopolnjevanje V GOTENICI SO SE SKUPAJ USPOSABLJALI LJUBLJANSKI IN MARIBORSKI KONJENIKI V Gotenici je med 27. in 30. majem potekalo skupno usposabljanje policistov konjenikov Postaje konjeniške policije Ljubljana in Policijske postaje vodnikov službenih psov in konjenikov Maribor. Usposabljanja so se udeležili tudi trije predstavniki konjeniške policije črnogorske posebne policijske enote.

VArNOST Policisti konjeniki so na skupnem usposabljanju obnovili in nadgradili znanje dresure in po budnim očesom Dušana Mezgeca iz Kobilarne Lipica odpravljali svoje napake. Opravili so tudi terensko vajo, pri kateri so morali premagati nekaj ovir in odgovoriti na vprašanja iz osnov veterine s področja konj. Izvajali so tudi nevarne postopke, v katerih so v okviru vadbe simulirane situacije in pod vodstvom inštruktorjev iz Specialne enote ‘’nevarno osebo’’ tudi obvladali. Predstavniki Črne gore so na usposabljanju sodelovali dejavno in si na ta način s slovenskimi kolegi izmenjali izkušnje s področja dela v konjenici, policisti konjeniki pa so še enkrat dokazali, da so vrhunsko usposobljeni in pripravljeni na najrazličnejše situacije. Besedilo: Sanja Potušek, Uprava uniformirane policije GPU Foto: Matjaž Čuček, Sektor za policijska pooblastila in preventivo SGDP GPU

Na podlagi sporazuma med slovenskim zunanjim in notranjim ministrstvom sta se kosovska policista udeležila trimesečnega usposabljanja v Sloveniji. V Oddelku za šolanje službenih psov (OŠSP) Policijske akademije sta se med 5. marcem in 8. junijem usposabljala za šolanje službenih psov za iskanje prepovedanih drog.

Slovenska policija usposabljala dva kosovska policista za delo s službenimi psi

Kosovska kolega sta inštruktorja za šolanje službenih psov za specialistično uporabo, obenem pa tudi vodnika službenega psa. Povedala sta, da sta prišla v Slovenijo, da bi razširila svoje znanje in pridobila nove izkušnje ter jih nato prenesla ostalim policijskim kolegom. Kosovska policista sta v treh mesecih spoznala zlasti metode šolanja policijskih psov, pa tudi neposredno uporabo službenih psov na terenu. Besedilo in foto: Andrej Muhvič, Oddelek za šolanje službenih psov, in Nina Djordjević, Sektor za odnose z javnostmi SGDP GPU

36

letnik LX/št. 3/2012


VArNOST

MEDNARODNO SODELOVANJE

Med turistično sezono na Hrvaškem tudi letos službovala dva slovenska policista Slovenska policija se je tudi letos odločila, da med visoko turistično sezono na območje Republike Hrvaške pošlje dva policista, ki bosta sodelovala s hrvaško policijo, predvsem pri obravnavi slovenskih državljanov, ki dopustujejo na hrvaški obali in se znajdejo v takšnih ali drugačnih težavah. To obliko sodelovanja sta slovenska in hrvaška policija začeli izvajati leta 2011 in glede na dobre izkušnje se je sodelovanje nadaljevalo tudi letos. Na podlagi protokola o sodelovanju obeh policij med turistično sezono, ki sta ga podpisala generalni direktor policije Janko Goršek in takratni v. d. glavnega ravnatelja hrvaške policije Dražen Vitez, in na podlagi analiz o številu slovenskih turistov na Hrvaškem, ki so jih izdelali v hrvaški in slovenski policiji, je bila sprejeta odločitev, da se en slovenski policist napoti na območje istrske (PP Poreč) in drugi na območje primorsko-goranske policijske uprave (PP Krk).

V protokolu je podrobneje opredeljeno delo slovenskih policistov na Hrvaškem in namen takšnega sodelovanja med obema policijama. Gre predvsem za pomoč pri komunikaciji med slovenskimi državljani in hrvaško policijo ter svetovanje hrvaškim policistom glede obravnave slovenskih državljanov. Slovenski policisti neposredno policijskih pooblastil ne izvajajo, vse ukrepe izvajajo hrvaški policisti. V protokolu je tudi opredeljeno, da slovenski policisti delo opravljajo po slovenski delovnopravni zakonodaji in pri delu nosijo slovensko uniformo brez orožja. Sam sem bil napoten na območje PP Poreč, kjer sem vsak dan opravljal naloge skupaj s hrvaškimi policisti. Glede na to, da je slovenskih turistov veliko tudi na območju drugih PP v Istri, sem bil na voljo tudi ostalim policijskim postajam, ki so potrebovale kakršno koli pomoč pri obravnavi slovenskih državljanov. Policisti iz ostalih policijskih postaj so se name obračali večinoma s prošnjami za razne preveritve podatkov slovenskih državljanov. Letos so hrvaški policisti posebno pozornost namenili preventivnemu delu, saj se vse več turistov med dopustom znajde v vlogi oškodovancev raznih kaznivih dejanj. V preventivne dejavnosti so tako vključevali tudi nas, tuje policiste, ki smo turiste opozarjali na samozaščitno ravnanje ali na informativnih točkah ali pri vsakodnevnem delu. Na območju istrske PU so v tem času službovali tudi policisti iz Avstrije, Italije in Srbije. Avstrijska policista sta bila razporejeletnik LX/št. 3/2012

na na območje PP Poreč, policistka iz Italije in policist iz Srbije pa na območje PP Pulj. Hrvaška policijsko sodelovanje s tujimi policijami med turistično sezono vzdržuje že od leta 2006, gre za obliko sodelovanja, ki je na Hrvaškem zelo dobro sprejeta, znotraj policije in pri hrvaških državljanih. Policisti, ki sodelujejo v projektu, delo opravljajo v svojih nacionalnih uniformah, razen policista iz Srbije, ki je delo opravljal v civilni obleki v kriminalistični policiji. Slovenska policista sva na Hrvaškem delala med 23. julijem in 17. avgustom. Pred odhodom naju je sprejel generalni direktor policije Janko Goršek in nama zaželel uspešno delo. Prav tako sva pred odhodom na Hrvaško obiskala veleposlaništvo Republike Slovenije v Zagrebu.

Že pred začetkom dela na Hrvaškem sem se 3. julija na istrski policijski upravi udeležil novinarske konference in predstavitve vseh tujih policistov, ki smo med turistično sezono delovali na tem območju. Med turnirjem ATP sem 13. julija delal na informacijski točki v Umagu, kjer je policija predstavljala preventivni projekt TURS 2012 – varna turistična sezona. Tu smo sodelovali vsi tuji policisti, ki smo bili na območju istrske policijske uprave. Obiskala sta nas tudi ravnatelj hrvaške policije Vlado Dominić in predsednik Republike Hrvaške Ivo Josipović. Ob nastopu službe na PP Poreč me je načelnik policijske postaje seznanil z organizacijo in delom tamkajšnjih policistov. Ti delajo v prometni skupini, skupini za splošne policijske naloge, kriminalistični in mejni skupini ter skupini »kontakt« policistov. Do nedavnega je bila na PP tudi skupina pomorske policije, ki

37


VArNOST

MEDNARODNO SODELOVANJE je naloge opravljala na morju, vendar so jo v avgustu z reorganizacijo prestavili v pomorsko policijsko postajo Pulj, kamor so prestavili vse skupine pomorske policije ostalih postaj v upravi (Rovinj, Pulj, Umag in Poreč). Tako imajo sedaj na območju PU eno pomorsko policijsko postajo, pred tem pa je imela vsaka PP svojo skupino pomorskih policistov. Večinoma sem delal dopoldne oz. popoldne, ko je bilo največ postopkov s slovenskimi državljani. Tako sem največ nalog opravil s »kontakt« policisti, nekaj pa tudi v prometnih patruljah. S slovenskimi državljani sem sodeloval, ko so se ti znašli v vlogi oškodovancev raznih kaznivih dejanj. Sodeloval sem tudi v postopkih, ko so se slovenski državljani znašli v vlogi osumljencev kaznivih dejanj ali kot storilci prekrškov; hrvaškim kolegom sem pomagal z raznimi nasveti in preverjanji operativne narave, da so se ti postopki hitreje zaključili. Svetoval sem jim tudi, na koga in na katere institucije naj se obrnejo, pomagal slovenskim turistom, da so težave, v katerih so se znašli, najhitreje rešili, in sicer v Republiki Hrvaški ter po vrnitvi z dopusta.

Slovenski policist v službi na Krku Med 23. julijem in 17. avgustom je v okviru nadaljevanja uspešnega projekta mednarodnega policijskega sodelovanja na Policijski postaji Krk delo že drugič opravljal slovenski policist. Letos je hrvaškim kolegom pomagal Jože Sudac. Jože Sudac je že devet let zaposlen v slovenskem notranjem ministrstvu. Zadnjih pet let dela kot vodja policijskega okoliša na Policijski postaji Metlika. Zelo dobro govori hrvaško, zaradi bližine državne meje pa dobro pozna tudi delo mešanih patrulj. Tokrat se je v primorsko-goranski policijski upravi znašel v malce drugačnem delovnem okolju. Letos je pomagal predvsem slovenskim državljanom v policijskih postopkih, v katerih so bili udeleženi zaradi izgube osebnih dokumentov, prometne nesreče ali tatvin in vlomov. Poleg pomoči slovenskim državljanom je Sudac pomagal tudi hrvaškim policistom, tako da je pomagal pri izmenjavi podatkov, pomembnih za kriminalistične preiskave. Jože rad poudari, da »pri delu podatek o morebitnem storilcu potrebuješ takoj, ne čez en teden ali mesec.« Jože je eden tistih Slovencev, ki vsako poletje uživajo na hrvaški obali, tokrat pa je ta postala tudi njegovo delovno okolje. Kaže, da se je novemu delovnemu mestu dobro prilagodil, saj so ga krški kolegi sprejeli za svojega, več kot očitno pa je bilo, da je tudi Jože zadovoljen z bivanjem in delom na Krku. Dejstvo, da so se med seboj tako dobro ujeli, je po njegovem lahko pojasniti. Policijsko delo je namreč povsod zelo podobno, zato se delo slovenskega policista ne razlikuje bistveno od dela hrvaškega policista.

Pri delu sem prišel tudi do koristnih operativnih podatkov, ki jih bodo lahko uporabile določene službe oz. policijske postaje v Sloveniji. V Istri nas je obiskala ekipa TV Koper in pripravila prispevka o našem vsakdanjem delu s hrvaškimi kolegi ter preventivnem delu na informativnih točkah. En dan sem preživel z avstrijskima in hrvaškima policistoma na pomorski PP Pulj. Delo smo opravljali s patruljnim čolnom hrvaške policije na območju PP Poreč in Limski kanal. Policisti mornarji največ dela opravijo v povezavi z nedovoljenim glisiranjem v bližini obale, ki je zelo nevarno za kopalce. To je bil zagotovo eden zanimivejših dnevov med mojim delom na Hrvaškem. Upam, da se bo policijsko sodelovanje med turistično sezono ohranilo in krepilo, saj so z njim zadovoljni tudi slovenski turisti na Hrvaškem, ki so ob prvem stiku s slovenskim policistom pozitivno presenečeni. Prepričan sem, da je komunikacija med slovenskim državljanom in policistom veliko lažja in pristnejša ter bolj odprta, če je v postopku prisoten slovenski policist.

V tem kratkem času, ko je služboval na Hrvaškem, je s hrvaškimi policisti opravljal različne naloge; delal je s pomorskimi in prometnimi policisti, bil je tudi vodja okoliša. Delo je opravljal tudi v Crikvenici in Opatiji. Pravi, da je bil pozitivno presenečen ob dejstvu, da so bili slovenski in hrvaški turisti še pred začetkom njegovega dela na Hrvaškem seznanjeni s to obliko mednarodnega sodelovanja. Mediji obeh držav so namreč predhodno seznanili javnost o policijskem sodelovanju med državama, ki se je izkazalo za »zadetek v polno«. Le nekaj posameznikov je menilo, da je policist v slovenski uniformi na Krku del ekipe skrite kamere. Sudac si bo obdobje na Hrvaškem zapomnil po še enem lepem dogodku – svoj 40. rojstni dan je namreč praznoval prav na Krku, v družbi svoje soproge. Besedilo: Tomislav Veršić, predstavnik primorsko-goranske policijske uprave policije Republike Hrvaške

Želim si, da bosta slovenska in hrvaška policija nadaljevali in nadgradili to obliko sodelovanja v tej meri, da bodo tudi hrvaški policisti med zimsko turistično sezono na naših smučiščih, saj je takrat prisotnih veliko hrvaških gostov. Besedilo: Boštjan Pantner, PP Šmarje pri Jelšah Foto: Ministrstvo za notranje zadeve Republike Hrvaške, Suzana Sokač, PU Istarska, in Sektor za odnose z javnostmi SGDP GPU

38

letnik LX/št. 3/2012


VArNOST

MEDNARODNO SODELOVANJE

UPRAVO ZA POLICIJSKE SPECIALNOSTI OBISKALi švedski kolegi

Med 29. in 31. avgustom so vodstvo uprave za policijske specialnosti obiskali švedski kolegi Hakan Wall, direktor uprave za policijske specialnosti (Special Operations Devision, National Bureau of Investigation), vodja letalske policijske enote Bengt Grönlund in pomočnik vodje specialne enote Jonas Hysing.

letnik LX/št. 3/2012

39


MEDNARODNO SODELOVANJE

VArNOST

V treh dneh so si gostje med drugim ogledali prikazni vaji specialne enote na morju in dinamične realizacije prijetja storilca, helikoptersko reševanje s policisti gorniki, patrulja specializirane enote za nadzor državne meje pa jim je predstavila tehniko prenosa slike iz helikopterja s pomočjo mobilnega kovčka.

40

letnik LX/št. 3/2012


VArNOST

MEDNARODNO SODELOVANJE

Sodelovanje s švedskimi kolegi se je začelo že pred dvema letoma z ustanovitvijo Uprave za policijske specialnosti (UPS), je pojasnil Robert Sušanj, direktor UPS: »Njihova uprava je podobna naši, ima specialno enoto, operativno-komunikacijski center, letalsko enoto, razlika je le v tem, da imajo švedski kolegi namesto centra za varovanje in zaščito, ki pri nas deluje v okviru UPS, oddelek za mirovne sile. Sistem dela je približno enak, z vsemi težavami, ki jih imamo tudi sami, denimo s kadri in financami, zato je izmenjava izkušenj med policijama še posebej dragocena. V teh dneh smo gostom prikazali delo na področjih, na katerih so šibkejši, na primer tehniko prenosa slike iz vode, in jih seznanili z usposabljanjem potapljačev na višinskih razmerah. Predstavili smo jim delo gorske enote, ki je nimajo, saj sodelujejo s prostovoljci. Sami bi si želeli več informacij o uporabi vozil s platformo za vstopanje v višje dele objektov, ogledali bi si radi prostore njihove specialne enote (imajo namreč vzorno urejeno zgradbo, načrtovano glede na potrebe enote). Švedski kolegi imajo tudi dobro vpeljan sistem dela opazovalcev iz zraka.« »Zelo smo navdušeni nad vašimi spretnostmi, ki ste jih pokazali v teh dneh. Zagotovo gre za pomembno izmenjavo izkušenj,« je povedal direktor uprave za policijske specialnosti švedske policije Hakan Wall, ki ga je ob predstavitvah gorske in specialne enote ter dela potapljačev še posebej navdušil prikaz gorskega reševanja. Podobno bi si tudi vodja letalske policijske enote Bengt Grönlund v prihodnosti želel več sodelovanja na področju reševanja v gorah. Prikazane vaje so navdušile tudi pomočnika vodje specialne enote Jonasa Hysinga. »Zanimivo je bilo videti, kako poteka delo pripadnikov vaše specialne enote, kako sodelujejo drug z drugim, kar je pravzaprav osnova za uspešnost take enote, in vaša je zagotovo visoko usposobljena,« je dejal Hysing in se ob tem zahvalil za gostoljubje. Foto: Anita Kovačič, Sektor za odnose z javnostmi SGDP GPU, Blaž Šeter, Letalska policijska enota UPS GPU

letnik LX/št. 3/2012

41


VArNOST

MEDNARODNO SODELOVANJE 15 LET sodelovanja POLICIJE V MEDNARODNIH CIVILNIH MISIJAH

Petnajstletnica delovanja je odlična priložnost, za opozorjanje nase. Republika Slovenija je z mednarodnim priznanjem in članstvom v mednarodnih in drugih organizacijah, kot so OZN, EU, NATO, OVSE, ZEU itd., prevzela dejavno vlogo v mednarodnih varnostnih strukturah in tako od leta 1997 tudi slovenska policija sodeluje v mednarodnih civilnih misijah pod okriljem različnih mednarodnih organizacij, ki na številnih kriznih območjih po svetu opravljajo pomembne naloge pri zagotavljanju varnosti in vzpostavitve demokratičnih institucij.

42

Slovensko policijsko mirovništvo se je začelo leta 1997, ko je bil v mednarodno civilno misijo MAPE v Albaniji napoten prvi slovenski policist. Od takrat dalje se je stalno povečevalo število policistov, ki so sodelovali v civilnih misijah. Slovenska policija danes v enem letu sodeluje s približno 30 policisti mirovniki v vseh mednarodnih civilnih misijah, kjer smo prisotni.

Obseg del in nalog, povezanih s sodelovanjem v mednarodnih civilnih misijah, se je nenehno povečeval. Poleg sodelovanja v misijah pod okriljem mednarodnih organizacij je slovenska policija sodelovala še v dveh multilateralnih misijah pod vodstvom ZDA in začasne koalicijske oblasti v Afganistanu in Jordaniji.

— EUPM (European Union Police Mission) BiH, — UNMIK (United Nations Interim Administration Mission) Kosovo, — IPTM (International Police Training Mission) Afganistan in — JIPTC (Jordan International Police Training Center) Jordanija.

Policija je doslej sodelovala v civilnih misijah:

Na začetku je bilo sodelovanje skromno in simbolično, a zelo pomembno zaradi pridobljenega znanja in izkušenj. Leta 2000 je bil v mednarodno civilno misijo UNMIK CIVPOL na Kosovu napoten največji slovenski policijski kontingent, ki je štel 15 policistov. Število policistov v misijah je v tem letu naraslo na 20 – tolikšno število napotenih policistov v tujino pa je zahtevalo ustrezno organizacijo in sistematičen pristop do tega področja policijskega dela.

— MAPE (Multinational Advisory Police Element) Albanija, — UNTAET (United Nations Transitional Administration in East Timor) Vzhodni Timor, — UNMISET (United Nations Mission of Support in East Timor) Vzhodni Timor, — OSCE KPSS (Kosovo Police Service School) Kosovo, — OSCE SMMS (Spillover Monitor Mission to Skopje) Makedonija,

Trenutno pa z 19 policisti sodelujemo v misijah: — EULEX (European Union Rule of Law Mission) Kosovo (14), — EUMM (European Union Monitoring Mission) Gruzija (2), — EUPOL COPPS (European Union Police Mission in the Palestinian Territories) Palestina (2) in — OSCE Srbija (1). Kljub temu, da smo se v preteklosti večinoma udeleževali misij na območju Zahodne-

letnik LX/št. 3/2012


VArNOST ga Balkana, kjer smo s svojim poznavanjem zgodovine, kulture, mentalitete prebivalcev in jezika veliko pripomogli k prizadevanjem mednarodne skupnosti policistov za ustalitev razmer, pa bo v prihodnje verjetno treba razmisliti o večji udeležbi predvsem v državah Bližnjega vzhoda, saj je to območje v neposredni bližini Evropske unije in s tem tudi Republike Slovenije. Zaradi preprečevanja terorizma, nedovoljene trgovine z ljudmi, orožjem in drogami ter drugih oblik ogrožanja varnosti, ki zadevajo Slovenijo in Evropsko unijo, a tudi zaradi globalne varnosti, bo morala Slovenija razmisliti o napotitvi policistov mirovnikov tudi na geografsko oddaljenejša območja, čeprav jih Strategija sodelovanja Republike Slovenije v mednarodnih operacijah in misijah ne uvršča v t. i. prvi interesni krog (Zahodni Balkan). Zaradi tega je policija vzporedno s sodelovanjem v mednarodnih civilnih misijah razvijala organizacijo in sistem izbora, usposabljanja in napotitev policistov v misije ter reintegracijo policistov mirovnikov v domače delovno okolje. Od leta 1997 do danes smo veliko naredili. Rastoče število policistov, ki sodelujejo v civilnih misijah, je bilo tudi vzrok, da se je povečal obseg nalog na področju izbora in priprav kandidatov, seveda pa je zahtevalo tudi neprestano nadgradnjo veljavnih pro-

MEDNARODNO SODELOVANJE gramov usposabljanj. Policija danes uporablja osnovni program usposabljanja, ki je sinteza programov usposabljanja OZN, EU in OVSE, vsebinsko in metodološko pa velja za enega boljših v svetu. Sektor za mednarodne policijske operacije je leta 2010 prejel certifikat OZN za osnovno usposabljanje policistov mirovnikov, kar je bila velika pridobitev za celotno policijo. Treba je vedeti, da imajo v EU poleg Slovenije tak certifikat samo še Nemci in Švedi, imeli pa so ga tudi Hrvati. To seveda ne pomeni, da se razvoj na tem področju ne nadaljuje. Ravno nasprotno, osnovni program dopolnjujejo specialistična usposabljanja za področja, kjer se pokaže takšna potreba. Do danes smo v policiji usposobili 204 policistov in policistk, od katerih je bilo napotenih v tujino 255 (159 policistov in policistk po enkrat, 70 policistov in policistk je sodelovalo v dveh, 22 policistov in policistk je sodelovalo v 3, 4 policisti pa so sodelovali v 4 različnih misijah). Sodelovanje policistov v civilnih misijah je kompleksen proces, v katerem številne strokovne službe ministrstva in policije sodelujejo pred napotitvijo policistov v tujino in ob njihovi vrnitvi v domovino oz. domače delovno in življenjsko okolje. Izbor kadrov poteka v več stopnjah na podlagi razpisov in kriterijev, ki jih ti določajo.

Policija ima zakonsko podlago za sodelovanje v mednarodnih civilnih misijah v 19. členu Zakona o policiji ter v Zakonu o napotitvi oseb v mednarodne civilne misije in mednarodne organizacije, podrobneje pa izbor, usposabljanje, priprave in napotitev ureja Pravilnik o napotitvi javnih uslužbencev MNZ in organov v sestavi v mednarodne civilne misije in mednarodne organizacije. Slovenski policisti so v misijah cenjen in spoštovan kader, ki mu priznavajo visoko stopnjo strokovnosti. Prizadevanje za mir je nujno, če želimo ohraniti civiliziranost – mir naj bo naša trajna vrednota in vsakdanja stvarnost, grozote vojn in njihove posledice naj nam bodo v opomin. Pred petnajstimi leti smo se začeli udejstvovati v začetniških misijah, medtem ko danes slovenski policisti opravljajo zahtevne naloge v sklopu kompleksnih operacij OZN in EU. Hvala vsem policistkam in policistom, ki ste že in boste sodelovali v misijah, za vaš prispevek k večji regionalni in globalni varnosti. Besedilo: Allen Lorbek, Sektor za mednarodne policijske operacije SGDP GPU Foto: Sektor za mednarodne policijske operacije SGDP GPU

Bobnarjeva sprejela policistko in policista, ki odhajajo v mednarodno civilno misijo na Kosovo Namestnica generalnega direktorja policije mag. Tatjana Bobnar je 17. septembra sprejela Jelko Kozole, Matjaža Mravljaka in Ambroža Vidmarja, policiste, ki za leto dni odhajajo na Kosovo, kjer bodo delali v okviru misije EULEX. Slovenska policija v misiji EULEX na Kosovu sodeluje od 21. aprila 2008, trenutno s štirinajstimi policisti, ki opravljajo naloge v t. i. izvršilnem oddelku misije in v okviru oddelka za krepitev integritete policije. Foto: Brigita Petric, Sektor za odnose z javnostmi SGDP GPU

letnik LX/št. 3/2012

43


MEDNARODNO SODELOVANJE

VArNOST

Z Bližnjega vzhoda o delu v mednarodni civilni misiji Slovenska policista Gregor Hodnik in Robert Urek od 7. maja službujeva na Bližnjem vzhodu, kjer opravljava naloge v okviru mednarodne civilne misije EUPOL COPPS. Najino delo je bilo prepoznano kot izjemno kakovostno in visoko profesionalno, zato sva 29. junija oba prejela medalji. Bližnji vzhod je zaradi arabsko/palestinsko-izraelskega konflikta že več kot šestdeset let eno varnostno najbolj problematičnih območij na svetu. Mednarodna skupnost si že od samega nastanka konflikta prizadeva za stabilizacijo razmer v tem delu sveta ter vzpostavitev trajnega miru in varnosti. V zadnjih dveh desetletjih se je v tovrstna prizadevanja mednarodne skupnosti aktivno vključila tudi Evropska unija. Njeno angažiranje zajema celoten spekter aktivnosti, od političnih, razvojnih do varnostnih. V okviru slednjih je Evropski svet novembra 2005 vzpostavil policijsko misijo EUPOL COPPS, katere poslanstvo je usposabljanje palestinskih varnostnih struktur s poudarkom na palestinski policiji. priprave na odhod, opravljene še v domovini, so se izkazale za zelo koristne in tudi neposredno uporabne. V Sekciji za policijsko svetovanje, kjer delujeva, se na strateškem nivoju ukvarjam predvsem s koordinacijo dela prvih posredovalcev (gasilci, reševalci in policisti) ob naravnih oz. drugih nesrečah velikega obsega, s pripravo ustreznih načrtov delovanja opisanih služb in različnih oblik skupnih usposabljanj. Pri tem sodelujem s predstavniki Palestinian Civil Police (policijska komponenta prvih posredovalcev), Palestinian Red Crescent (reševalna komponenta prvih posredovalcev) in Civil Defence (gasilska komponenta prvih posredovalcev). Sodelujem tudi pri skupnih usposabljanjih različnih struktur palestinskih varnostnih sil, zlasti pri prenosu policijskih znanj in izkušenj slušateljem v izobraževalnem procesu.

Delo misije je izrazito projektno naravnano in unikatno v primerjavi z drugimi misijami, kjer so do sedaj delovali slovenski policisti. Že samo ime misije EUPOL COPPS (Coordinating Office for Palestinian Police Support) govori o njenem namenu, tj. naravnanosti v koordinacijsko vlogo za pomoč lokalnim partnerjem. Pri tem je poudarjeno prepoznavanje potreb predstavnikov palestinske civilne policije (PCP) in njihova realizacija ob sodelovanju z donatorji. Projekti so izvedbeno gledano različno zasnovani, odvisno od obsega, vsebine in predvidenih finančnih stroškov.

Gregor Hodnik opravlja naloge neposrednega sodelovanja dvonivojsko, saj zagotavlja neposredno povezavo dela misije med strateškim in operativnim nivojem. V okviru teh nalog je zadolžen za kakovostno sodelovanje s štirimi regijskimi upravami PCP, ki so primerljive s slovenskimi policijskimi upravami. Obenem nudi tudi strokovno pomoč na regijskem nivoju pri bilateralnem sodelovanju med predstavniki PCP in izraelskimi varnostnimi organi.

Misija je razdeljena v tri glavne sklope, ki so: — Sekcija za vladavino prava, — Sekcija za policijsko svetovanje (kjer sta oba slovenska policista) in — Programska sekcija. V misiji je zaposlenih približno 50 mednarodnih strokovnjakov (iz držav EU in Kanade) in približno 40 lokalnih predstavnikov, ki opravljajo delo strokovnega osebja (prevajanje, administrativno-finančne zadeve, varnostniki, vozniki oz. vzdrževalci). Ob prihodu v misijo sva morala opraviti uvodno usposabljanje, ki je namenjeno vsem pripadnikom ob začetku dela (t. i. induction training). Najine

Naloge, ki jih opravljava v EUPOL COPPS, so vsebinsko zahtevne, saj morava upoštevati organizacijsko strukturo PCP, potrebe po usposabljanju oz. opremljanju, pa tudi omejitve pri njihovem delu, ki izvirajo iz medsebojnih odnosov z Izraelom. V prvih dneh dela na Zahodnem bregu nama je v okviru svojih možnosti nudil pomoč Jurij Rifelj, vodja predstavniške pisarne Republike Slovenije pri palestinski upravi. Z nama se je 23. maja srečala tudi slovenska veleposlanica v Izraelu Alenka Suhadolnik. Dnevi na Bližnjem vzhodu so začeli hitro teči, saj so bili napolnjeni s spoznavanjem novega delovnega okolja, sodelavcev in predstavnikov PCP. Zelo hitro se je približal junij, ki ga obeležujeta dva slovenska praznika – dan državnosti in dan slovenske policije. Svečani in obenem prijetni dogodki so se vrstili eden za drugim, zato jih je treba malce podrobneje opisati. V rezidenci veleposlaništva Republike Slovenije v Tel Avivu je 10. maja potekalo druženje vseh Slovencev, ki bivajo in/ali delajo na tem območju. Sre-

44

letnik LX/št. 3/2012


VArNOST

MEDNARODNO SODELOVANJE

čanje je organiziralo slovensko veleposlaništvo v Tel Avivu, udeležil pa se ga je tudi Matjaž Longar, državni sekretar v Uradu Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Na slovenskem veleposlaništvu je bila 21. junija svečanost ob 20. obletnici vzpostavitve diplomatskih odnosov med Slovenijo in Izraelom ter dnevu slovenske državnosti. Že 25. junija je v Ramali potekala svečanost ob dnevu državnosti Republike Slovenije, katere gostitelj je bil vodja slovenske predstavniške pisarne pri palestinski upravi Jurij Rifelj. Udeležila sva se je oba pripadnika slovenskega policijskega kontingenta, na praznik slovenske policije, 27. junija, pa je bil na kratko predstavljen tudi pomen dneva slovenske policije. Čeprav sva oba policista opravljala naloge v EUPOL COPPS relativno malo časa, je bilo najino delo prepoznano kot izjemno kakovostno in visoko profesionalno, zato sva 29. junija prejela medalji. Treba je omeniti, da so na najino delo in življenje v misiji vplivali tudi podnebno-klimatski pogoji – popolnoma drugačni, specifični in neprimerljivi z domovino. Območje namreč zaznamuje dolgo, suho in vroče poletje, ki praviloma traja od začetka marca do konca oktobra, povprečne temperature ozračja so relativno visoke, od +30 °C do +35 °C, temperaturne konice se ponekod na območju misije dvignejo tudi do +45 °C ali več ob vročinskem valu. UV-indeks sončnih žarkov in število sončnih ur sta ravno tako zelo visoka. V

tem obdobju skoraj neprestano piha veter, ki dviguje prah in droben pesek z manjšimi smetmi. Od konca poletja do njegovega ponovnega nastopa so temperature ozračja nižje, v povprečju od +3 °C do +10 °C. Med najnižjimi temperaturami ozračja padejo do približno –3 °C in predvsem dežuje. Redko zapade nekaj centimetrov snega, ki se ne obdrži dolgo. Največ nevšečnosti v tem obdobju predstavlja nenehno pihanje močnega vetra, ki je stalno prisoten predvsem v Ramalli in Jeruzalemu, saj pri terenskem delu jeseni in pozimi dodatno zniža temperaturo ozračja. Izhajajoč iz opisanih podnebno-klimatskih pogojev sva oba pripadnika ugotovila, da so nekateri deli dodeljene uniforme žal neustrezni, saj niso prilagojeni opisanim razmeram. Svoje ugotovitve sva posredovala pristojnim v SMPO SGDP, ki so prisluhnili najinim predlogom in našli ustrezne rešitve za odpravo opisanih težav. Pred obema je v prihajajočih mesecih polno izzivov, s katerimi se bova srečevala pri svojem delu in bivanju na območju Bližnjega vzhoda. Pri tem ni mogoče prezreti dejstva, da je območje, kjer sva, politično, zgodovinsko, kulturno pa tudi versko izjemno raznoliko. Skozi zgodovino je na tem območju prihajalo do nenehnih spopadov različnih skupin, kar se odraža tudi v sodobnem času. Navidezno krhek trenutni mir se lahko ob poslabšanju političnih razmer hipoma obrne v obnovitev spopadov, ki jih je svetovna skupnost že spremljala. Besedilo: Robert Urek, Sektor splošne policije UUP GPU Foto: Gregor Hodnik in Jurij Rifelj, EUPOL COPPS

Goršek sprejel delavca policije, ki je odpotoval na delo v BiH Generalni direktor policije Janko Goršek je 10. julija sprejel Andreja Grošlja, ki je odpotoval na delo v Bosno in Hercegovino. Ker se je policijska misija EUPM končala, od Evrope pa se pričakuje nadaljnja prisotnost v BiH tudi na policijskem področju, so se naloge, ki jih je opravljala EUPM, porazdelile med predstavnike IPA projektov in novoustanovljenim Oddelkom za uveljavljanje zakona v uradu EUSR. V tem oddelku bo do 30. junija 2015 delal tudi Andrej Grošelj. Naloga oddelka bo predvsem nadzor nad agencijami za izvajanje zakona v procesu približevanja BiH k EU. Pomembno vlogo bo oddelek igral tudi v koordinaciji IPA projektov in drugih oblik pomoči BiH s strani EU. Foto: Brigita Petric, Sektor za odnose z javnostmi SGDP GPU

Turk sprejel policistko, ki odhaja v misijo EULEX na Kosovo Namestnik generalnega direktorja policije mag. Karol Turk je 12. junija sprejel policistko, ki je za eno leto odpotovala na delo v misijo EULEX na Kosovo. Mojca Vrh Žgur iz Policijske postaje Postojna je v mednarodno civilno misijo odpotovala prvič. Osnovno usposabljanje za tovrstno delo je opravila v začetku leta na Švedskem. V misiji bo delala na področju organiziranega kriminala. Foto: Brigita Petric, Sektor za odnose z javnostmi SGDP GPU

letnik LX/št. 3/2012

45


PROSTI ČAS

VArNOST

Nada Mihelčič

Z izdajo svoje prve pesniške zbirke uresničila srednješolske sanje 46

letnik LX/št. 3/2012


VArNOST Bilo je še v srednješolskih klopeh v Trbovljah, ko je sošolcu, bolj za šalo kot zares, obljubila, da bo avtor uvoda njene prve pesniške zbirke. A čeprav je šlo takrat morda za najstniško razposajenost, je Nada Mihelčič neomajno sledila svojim sanjam in po 25 letih izdala svoj pesniški prvenec Razgaljena duša. Obljubo iz srednješolskih dni ste držali in uvodnik prepustili svojemu takratnemu sošolcu, danes pa dobremu prijatelju Jožetu Vozlju. Bolj drži trditev, da je Jože držal obljubo in napisal čudovit uvod. Oba prihajava iz rudarskih revirjev in oba je življenje pripeljalo v slovensko prestolnico. V vseh teh letih nisva izgubila stika, Jože je resnično oseba, na katero se lahko zaneseš, in vesela sem, da nama je uspelo obdržati pristne prijateljske vezi. Odlično je opravil svojo nalogo, za kar sem mu neizmerno hvaležna. Več kot dve desetletji se posvečate pesmim. Katera pa je njihova rdeča nit, je to morda ljubezen? Morda bralec ob prvem prebiranju Razgaljene duše dobi vtis, da je v njej glavna tema ljubezen. Vendar je ljubezni več vrst, zapisali so se mi verzi tudi o minevanju, hitenju, pomanjkanju časa,

letnik LX/št. 3/2012

PROSTI ČAS mladosti, onesnaževanju, umetnosti ročnih del. Pri svojih sedemnajstih sem napisala pesem Kaj je sreča, ki sem jo dvajset let kasneje prijavila na nagradni natečaj revije Ljubljana in prejela nagrado. Vsekakor pa se med vsemi pesmimi skriva in prepleta ljubezen. Prvi pesniški poskusi so bile ljubezenske izjave, a teh pesmi nisem objavila v knjižici. Vam je kateri od pesnikov posebej pri srcu? Menda ste še posebej zvesti Francetu Prešernu? Vsa leta šolanja je bila slovenščina moj najljubši predmet in ves ta čas sva se srečevala tudi z Ribčevim Francetom. Že v prvem letniku srednje šole mi je bila obvezna učna snov premalo. Bila sem zelo redna obiskovalka knjižnice in sem njegovo življenje raziskala, kolikor se je dalo. Prav tako tudi njegove pesmi. Vse do danes je ostal moj zvesti pesniški spremljevalec. Prepričana sem, da lažje in bolje razumeš določeno avtorjevo stvaritev, če poznaš njegovo življenje ali si vsaj domišljaš, da poznaš razlog, zakaj je to tako napisal. Drugače rada sežem po Kajuhu, Ketteju, zdaj v zadnjem času tudi po Tonetu Pavčku. Rada imam lep slovenski jezik, ne maram pa moderne poezije, takšne brez ločil, rim in vsebine. Všeč mi je pesem, ki ima sporočilo.

Tudi otroške pesmi je mogoče najti v vaši pesniški knjižici. Ena nosi prav posebno zgodbo. Pesem o zobni miški je nastala povsem naključno. Pisarno delim s sodelavko Heleno, s katero se zelo dobro razumeva. Njena hči Sara je ob vsakem obisku zobne miške napisala pismo in vedno jo je zanimalo, kako je zobni miški ime. Tako sem prišla na idejo, da Sari miška odgovori v verzih. Nastala je pesem, v kateri izve miškino ime. Žal Sara ni smela na predstavitev Razgaljene duše, ker je takrat še verjela v zobno miško. Tej pesmici o zobni miški sledi nadaljevanje, saj ima Sara sestrico Tejo. Pesem je že napisana in bo izšla v naslednji pesniški zbirki. Pisanje pesmi ni več zgolj vaš hobi. Nekaj pesmi ste uglasbili, prijavljate se na turnirje, natečaje, prirejate literarne večere. Včasih se verzi zapišejo sami od sebe, včasih misli »pestujem« dlje časa, da nastane pesem. Še vedno lahko rečem, da je poezija moj hobi, nekaj za dušo, saj se kljub vsemu naštetemu od tega ne da živeti. Vsaj jaz še nisem tako daleč, da bi bila znana tako širokemu krogu bralcev. Se pa trudim, kakor pravite; odkar je izšla Razgaljena duša, sem z nastopi pridobila kar nekaj kilometrine. In ta moj hobi mi vzame veliko več časa, saj tu zdaj ne

47


VArNOST

PROSTI ČAS

»Ko se malo ozrem okrog sebe, najdem mnogo stvari, o katerih se da pisati v verzih. Toliko je še neobravnavanih tem! Morda se zdim ljudem, ki me srečujejo zjutraj na poti v službo, čudaška, ker si pogostokrat zapisujem misli, ki se takrat porodijo.«

gre več samo za to, da se pesem napiše, ampak tudi predstavi. Vedno sem vesela, če lahko s svojimi verzi komu polepšam dan. Poleg nastopov v živo se bralci z mojimi pesmimi lahko seznanijo v mnogih knjižnicah po Sloveniji, prav tako si je Razgaljeno dušo možno sposoditi v naši knjižnici na MNZ. Na moji dosedanji pesniški poti sem se srečala z različnimi ljudmi, tako je pred leti prišlo do sodelovanja s pianistom in aranžerjem Boštjanom Grabnarjem, ki je uglasbil tri moje pesmi, ki so izšle na zgoščenkah. Izid pesniške zbirke je bil zame velika prelomnica, nekakšna odskočna deska in spodbuda za naprej. Prav tako sem med pripravami na izid knjige spoznala, kdo so moji pravi prijatelji. In vsi ti pesniški večeri so samo nadaljevanje začetega. Vsega tega pa ne bi bilo brez podpore domačih. Vsekakor. Včasih se niti ne zavedam vrednosti tega, da imam pri vseh dejavnostih, povezanih s svojim pesniškim udejstvovanjem, zelo veliko podporo svoje družine. Prav poseben projekt so bile priprave na predstavitev pesniške zbirke, v njih so dejavno sodelovali mož kot idejni vodja, sin je skrbel za tehniko in ozvočenje, hči je prevzela skrb za pogostitev povabljenih gostov. Na pesniških večerih mož poskrbi za glasbeno spremljavo in hči za fotografiranje. In vsi trije so zelo ponosni name. Hvala vam, moji trije piškotki. A pri vsem tem ne morem

48

mimo dejstva, da dolgujem zahvalo Mestni občini Ljubljana, ki je finančno podprla izid Razgaljene duše, in Četrtni skupnosti Trnovo, ki me je vrsto let podpirala in mi omogočila, da sem lahko v lokalnem glasilu objavljala svoje pesmi. Delate na Ministrstvu za notranje zadeve. Kako pa ta vaš talent sprejemajo vaši sodelavci in nadrejeni? Najbrž je zaradi vaših pesniških sposobnosti na vas »padla« tudi naloga pisca čestitk ob kakšnih rojstnih dnevih in praznikih. Iskreno priznam, da imam tu na Štefanovi čudovite punce okrog sebe. Prav tako kakor moji domači me zelo podpirajo in mi pri nastopih svetujejo glede zunanjega videza. Na zaključno prireditev Pesniškega turnirja v Mariboru, kamor sem se med 156 prijavljenimi – z največ glasovi publike v polfinalu v Celovcu – uvrstila v veliki finale, so prišle iz Ljubljane, ena vrsta v dvorani je bila zasedena samo zaradi navijačev, ki so me prišli podpirat. Na predstavitvi zbirke so zelo dejavno sodelovale pri scenariju, predlogih in pripravi pogostitve. Priskrbele so mi voditelja Klemena Rešetiča in fotografa Jureta Prevorška. Imeli smo pravi timbilding v malem. Prav tako imam vso podporo svojega šefa, ki nikoli ne komplicira zaradi zgodnejšega odhoda z delovnega mesta ali celo dopusta, kadar imam pesniški nastop. Seveda se na tem mestu posebej zahvaljujem svoji »sostanovalki« Heleni,

ki je vedno prva na udaru, kadar se bliža literarni dogodek. Večkrat se zgodi, da me kdo od sodelavcev ali prijateljev prosi za pesem, namenjeno obletnici, rojstnemu dnevu, upokojitvi ali kakšnemu drugemu slavju. Takšnih pesmi se je z leti nabralo veliko in jih ne hranim, saj so bile kot unikat napisane za določeno osebo in so preveč osebne, da bi jih objavila v zbirki. No, naredila sem izjemo in z dovoljenjem slavljencev v knjižico uvrstila dve. Moram pa povedati, da takšnih naročil ne maram, če mi dajo premalo časa. Gotovo že razmišljate o novih pesniških podvigih. Kar nekaj novih pesmi se je že nabralo. Ko se malo ozrem okrog sebe, najdem mnogo stvari, o katerih se da pisati v verzih. Toliko je še neobravnavanih tem! Morda se zdim ljudem, ki me srečujejo zjutraj na poti v službo, čudaška, ker si pogostokrat zapisujem misli, ki se takrat porodijo. Prva zbirka pesmi je nastajala približno 25 let in močno upam, da se bodo Metulju, Biserni poti, Mamini pesmi, Čudni pesmi, Novoletni in ostalim kmalu pridružile nove, sveže pesmi, za katere ne bo treba čakati novi dve desetletji, da izidejo v zbirki. Besedilo: Anita Kovačič, Sektor za odnose z javnostmi SGDP GPU Foto: Brigita Petric, Sektor za odnose z javnostmi SGDP GPU

letnik LX/št. 3/2012


VArNOST

ŠPORT

NA OLIMPIJSKIH IGRAH TUDI OSEM VRHUNSKIH ŠPORTNIKOV IZ POLICIJSKIH VRST Olimpijskih iger, ki so potekale med 27. julijem in 12. avgustom v Londonu, se je v okviru slovenske delegacije udeležilo tudi osem vrhunskih športnikov, zaposlenih v Oddelku vrhunskih športnikov v Policiji. Olimpijske igre so sanje vsakega vrhunskega športnika. Prvi cilj vrhunskih športnikov je uvrstitev v olimpijsko reprezentanco, potem pa osvojitev čim boljšega rezultata – višek je zagotovo osvojitev katerega od odličij. Slovenska olimpijska reprezentanca za London 2012 je štela 65 športnic in športnikov, ki so se v štiriletnem ciklu tekmovanj morali »prebiti« skozi stroge mednarodne, nacionalne in interne kriterije. Na olimpijskih igrah v Londonu so iz policijskih vrst nastopili: veslača Iztok Čop in Luka Špik (dobitnika bronastega odličja), judoista Rok Drakšič in Aljaž Sedej, plavalca Sara Isaković in Peter Mankoč, atletinja – metalka kopja – Martina Ratej ter kanuist na divjih vodah Benjamin Savšek. V slovenski olimpijski ekipi je bil tudi trener juda, zaposlen v Oddelku vrhunskih športnikov, Marjan Fabjan, čigar varovanka Urška Žolnir (zaposlena v vojski) je postala olimpijska prvakinja. Marjan Fabjan je sicer tudi trener Roka

letnik LX/št. 3/2012

Drakšiča in Petre Nareks, prav tako zaposlene v Oddelku vrhunskih športnikov v Policiji. Dosežki naših športnikov:  Iztok

Čop in Luka Špik (veslanje, dvojni dvojec): 3. mesto (bronasta medalja),

 Martina

mesto,

Ratej (atletika, met kopja): 7.

 Benjamin

Savšek (kajak-kanu – slalom, C-1): 8. mesto,

 Rok

Drakšič (judo, do 66 kg): delitev 9.–16. mesta (zmaga v prvem krogu in poraz v drugem),

 Sara Isaković: plavanje, 200 m prosto,

14. mesto, plavanje, 100 m delfin, 31. mesto, plavanje, 4 x 200 m prosto, 14. mesto,

 Peter

Mankoč (plavanje, 100 m delfin): 19. mesto,

 Aljaž Sedej (judo, do 81 kg): brez uvr-

stitve (poraz v predtekmovanju),

 Marjan

Fabjan (trener juda): trener Urške Žolnir (zaposlena v Slovenski vojski), ki je osvojila naslov olimpijske prvakinje.

Športnikom sta ob koncu olimpijskih iger čestitala tudi generalni direktor policije Janko Goršek in minister za notranje zadeve dr. Vinko Gorenak. Generalni direktor policije se je enemu najuspešnejših slovenskih olimpijcev Iztoku Čopu ob koncu njegove športne kariere zahvalil za prispevek k ugledu policije, za zgled mladim in v spomin na njegova izjemna športna leta. »Sedemnajst let delovne dobe v policiji je doba, na katero je lahko ponosen vsak zaposleni v policiji. Naj se ti zahvalimo za vse tisto, kar si storil za njen ugled, in storil si zelo veliko. Bil si eden najboljših promotorjev policije in veseli smo ter počaščeni, da si bil in si še del nas,« so bile Gorškove besede, namenjene Čopu. Minister za notranje zadeve dr. Vinko Gorenak pa je izpostavil, da je leta 1994, ko se je prvič vzpostavljal sistem zapo-

49


VArNOST

ŠPORT

slovanja vrhunskih športnikov, sodeloval pri vseh pogovorih in pogajanjih za urejen status športnikov, da bi ti lahko kar najbolje opravljali svoje poslanstvo. »Moram reči, da sem danes, po toliko letih, še posebej ponosen na vse, ki ste zaposleni v policiji. Za vami so najpomembnejši dosežki na olimpijskih igrah, dosežki, na katere mora biti in je ponosna vsa Slovenija, še posebej pa smo na to ponosni na ministrstvu in v policiji. V imenu obeh institucij, tudi v svojem imenu, se moram zahvaliti za vse, kar ste dosegli,« je še dejal Gorenak. V svojem imenu in v imenu vseh tokratnih v policiji zaposlenih olimpijcev je spregovoril Iztok Čop: »Tudi sam sem vesel, da sem že toliko časa v policiji, kjer sem po svojih najboljših močeh pomagal pri promociji v imenu policije, in upam, da bom to lahko počel tudi v prihodnje. Mislim, da lahko govorim v imenu vseh nas in se zahvalim za zaposlitev, ki nenazadnje športnikom pomeni določeno socialno varnost. Moramo vedeti, da verjetno marsikdo izmed nas, ki smo osvojili medaljo na olimpijskih igrah, ne bi vztrajal tako dolgo, če ne bi bilo sistema podpore države oziroma ministrstev. Policiji se zahvaljujem za zelo korektno in zelo lepo sodelovanje. Vedno je bilo razumevanje, da je športna kariera prva, da so obveznosti do policije bolj vezane na čas izven tekem in treningov. Upam, da bo tako sodelovanje potekalo tudi v teh kriznih časih in v prihodnosti, da bodo generacije za nami vsaj takšne ali še boljše, kot je naša. Hvala za podporo.«

50

Benjamin Savšek: »Biti del olimpijske zgodbe je res nekaj posebnega.« dve kazenski sekundi. Vedel sem, da je boja za medaljo konec, vztrajal pa sem še naprej, ampak so se napake žal le še vrstile. Morda je res pritisk glavni krivec, saj so pred mano startali vsi najboljši in sem glede na odziv tribun videl, da so postavili zelo dobre čase. Kakšni so cilji za naprej, si z mislimi že pri novih OI? Rad bi nastopil tudi v Riu 2016. Štiri leta je kar dolga doba, tako da bomo videli, kako se bo vse odvijalo … Naslednja postaja je sicer drugo leto že svetovno prvenstvo, kjer sem sposoben priti na najvišja mesta. Ste zadovoljni z olimpijskim nastopom? Seveda sem zadovoljen, saj sem dal vse od sebe in tako zastopal slovensko policijo in Slovenijo na olimpijskih igrah. Vožnja v finalu je bila malo ponesrečena, ker pa je to moj prvi olimpijski nastop, sem zadovoljen. Kaj pa je najbolj vplivalo na slabši nastop v finalu? Morda je bilo nekaj pritiska, ker sem dobro odpeljal kvalifikacije in polfinale in potem startal med zadnjimi v finalu. Vedel sem, da bom moral še enkrat hitro odpeljati, brez kazenskih sekund, na žalost pa se mi je že pri tretjih vratih zgodila napaka in dobil sem

Je zdaj čas za dopust, počitnice? Ja, zdaj po olimpijadi sem si malo oddahnil, drugače pa me čakata še dva svetovna pokala, ampak ne merim tako visoko kot na olimpijadi, ker je zdaj čas za oddih. Kaj ti je od OI ostalo najbolj v spominu? Vsekakor najprej vzdušje. Organizacija je bila super, nekaj težav je bilo edino s prevozi, ampak smo se tudi tega navadili. Dogajanje na progi je bilo enkratno, tudi občinstvo je bilo neverjetno. Olimpijske igre predstavljajo res poseben dogodek, drugače se počutiš tudi na startu. Biti del te olimpijske zgodbe je res nekaj posebnega.

letnik LX/št. 3/2012


VArNOST

ŠPORT

Iztok Čop: »Rezultat na olimpijskih igrah je odraz želje po dokazovanju sebi in najbližjim.«

Luka Špik: »Dosežek na londonskih olimpijskih igrah je najtežje prigaran doslej.«

legov, ki so zapustili športne vode in so ostali v policiji, nikomur ni žal, da se je odločil za to pot. To so že vaše 6. olimpijske igre. Katere pa so vam ostale najbolj v spominu in zakaj?

Ste pričakovali takšen rezultat? Cilj je bila medalja, čeprav tega nisva razlagala na glas. Vedela sva, da bova morala biti najboljša, boljša kot celo sezono. V bistvu sva naredila vse za to in na koncu nama je tudi uspelo. Ste imeli pred tekmo morda v glavi idejo, da je treba osvojiti medaljo pred zaključkom športne kariere, ali to ni bilo v ospredju? Ne, zaključil bi jo v vsakem primeru; to, da bo po olimpijadi kariera končana, sem se odločil že prej (z izjemo kakšnega manjšega tekmovanja). Rezultat na OI pa je odraz želje dokazati se sam sebi in najbližjim, ki me podpirajo kljub moji odsotnosti. Tudi zaradi njih je bila želja po zmagi toliko večja. Ne bom rekel, da je bil zato dosežek na OI boljši, gotovo pa je bilo delo veliko bolj skoncentrirano; uspeh je rezultat načrtnega in skoncentriranega dela zadnjih nekaj let, predvsem pa zadnjega leta. Kaj boste počeli v prihodnje, so to trenerske vode, ostajate v policiji? Zaenkrat o trenerskih vodah ne razmišljam, tega sicer ne izključujem, ampak trenutno se v tem ne vidim. Želim se materialno osamosvojiti izven vrhunskega športa. Še naprej bom delal to, kar počnem zdaj: razširil bom idejo veslanja za vsakogar, kar organiziramo v Ljubljani (veslaški simulatorji in veslaška vadba za ljudi vseh starosti, spolov in fizične pripravljenosti) … Pripravljamo tudi bolj mednarodno usmerjene projekte, tako da obstaja več možnosti, na koncu pa se bom moral odločiti za eno. Se torej poslavljate od policije? O tem, da bi ostal, nisem razmišljal, bi bil pa to vsekakor dober izziv. Od ko-

letnik LX/št. 3/2012

Vsake so pustile svoj pečat, najbolj pa sem užival v Barceloni in Atenah. Mislim, da so tam ravno domačini, ta mediteranska mentaliteta, dali svoj pridih, ne govorim torej rezultatsko, ampak o tem, kako so bile organizirane, kako sem se tam počutil. Barcelona in Atene so bile svojevrstne, pravim jim igre z vzdušjem, medtem ko se mi zdi, da so bile igre v Ameriki, Avstraliji, Angliji zelo formalne. Zdaj bo verjetno več časa za družino in konjičke. S čim se sicer ukvarjate, bo zdaj morda čas za kaj, česar do sedaj ni bilo? Hobiji so bili vsi vezani na šport, dopolnilo k veslanju: tek na smučeh, kolesarjenje … Upam, da bo več časa, čeprav se po drugi strani bojim, da ga bo še manj. To, kar je do sedaj predstavljalo del treninga, službe, bo po novem prosti čas. Želim si, da bi si službo organiziral tako, da bom imel več časa za družino in hobije. Imam pa to srečo, da imava z ženo podobne hobije. Kaj vam je ob začetku kariere pomenila zaposlitev v policiji glede na to, da veslanje pred približno petimi leti ni bil ravno komercialno zanimiv šport, ali pač? Tudi zdaj ni pretirano komercialno zanimiv, čeprav je bil položaj takrat morda celo boljši. Ta zaposlitev je bila en vir dohodka, predvsem pa socialna varnost. Med kariero so bili materialni vzponi in padci, to pa je bila stalnica. Tudi če ni bilo takšnih dosežkov, kot sem si jih želel, in ni bilo dovolj dodatnih, sponzorskih sredstev, mi je zaposlitev omogočala, da sem se lahko mirno pripravil za naprej. Kadar ni uspehov, naslednji dan usahne večina virov v zvezi, klubu, na trgu – to moramo vedeti. Zaposlitev torej prinaša določeno mirnost, ki je pogosto celo več kot plača, ki jo dobiš. Veš, da se ne rabiš boriti za preživetje; to je zelo pomembno, da si lahko osredotočen na šport.

Je dosežek na londonskih olimpijskih igrah tisti, na katerega ste najbolj ponosni v svoji karieri? To bi težko rekel, se mi je pa zdel najtežje prigaran. Ko sem bil mlajši, se mi je vse zdelo lažje, manj psihičnega pritiska je bilo, manj sem se ukvarjal s tem, lani in letos pa je bilo to že težje. Kakšni so vaši načrti za naprej glede na to, da se Iztok Čop poslavlja? Ne vem, kako bo Iztok brez mene (smeh). Vem, da lahko nekaj naredim tudi v enojcu. Gotovo bom moral še naprej dobro trenirati, potem pa se bodo možnosti same odprle. Če bo kakšna dobra priložnost za sodelovanje, bom poskusil. Kaj pa vam pomeni zaposlitev v policiji? Na začetku sem mogoče takim stvarem posvečal manj pozornosti, zdaj pa – glede na položaj in finančna sredstva – vem, da bi se poznalo, če bi ostal brez zaposlitve v policiji. Treniral bi še vedno, socialna varnost, ki je zelo pomembna, pa bi odpadla. To je zelo pomemben del, še posebej takrat, kadar govorimo o takšnih rezultatih, kot so olimpijske medalje.

51


VArNOST

ŠPORT Marjan Fabjan: »Policiji mi je bila vedno v pomoč, zato lahko rečem le hvala.« časa, na stran mora dati tudi prijatelje in družino. Vrhunski šport je zelo krut. So zadnje priprave pred OI težje kot običajni treningi? Fizično, ne bi rekel, da so, morda bolj psihično. Moram reči, da sem bil pri olimpijcih, ki so bili moji varovanci, pred olimpijskimi igrami že precej psihično obremenjen, zasebnega življenja ni bilo več, nisem odgovarjal na vprašanja prijateljev glede olimpijskih iger, misli so bile čisto drugje. Kakšni so treningi pred OI, da športniku ne zmanjka energije? Koliko odrekanja je potrebnega, da lahko športnik pride na OI? Odrekanje je zelo veliko. Športu je treba podrediti celo življenje; da lahko športnik pride do olimpijskih iger, mora vložiti izjemno veliko prostega

Pomembne so bazične priprave, najpomembnejše pa zadnje, specialne priprave. Tu je zelo pomemben psihični vidik. Zadnji teden moramo predvsem paziti, da ne naredimo kakšne napake. Kot trener sem odgovoren za vsako napako, ki jo naredi tekmova-

Rok Drakšič: »Že od malih nog sem navdušen nad olimpijskimi igrami, zato je bila že uvrstitev nekaj izjemnega.«

lec. Nikdar ne krivim tekmovalcev, saj vem, da bi rad vsak dosegel najboljši rezultat. Športnika, denimo, poznam po deset let. V tem času spoznam njegove šibke točke in moja naloga je, da jih odpravim. Če športnik ni pripravljen, sem kriv jaz. Tudi če ima osebne težave, čutim, da moram kot trener stopiti zraven, da moram pomagati, tudi ob polnoči, če je treba. V Oddelku vrhunskih športnikov ste edini trener. Kaj vam pomeni ta zaposlitev? Bi v oddelku potrebovali še kakšnega trenerja? Ta zaposlitev mi je v veliko čast. Rad povem, kje sem zaposlen. Pomeni pa tudi veliko odgovornost, saj se je treba držati policijskega kodeksa, paziti, kako se obnašaš. Želim si, da bi zaposlili še koga. Sistem je, kar zadeva športnike, odlično zastavljen, zaposleni v tej enoti smo lahko ponosni, če se primerjamo z drugimi evropskimi državami. Policija nam je bila vedno v pomoč in lahko rečemo hvala, nič drugega.

Martina Ratej: »Že kakšno uro po olimpijskih igrah sem razmišljala o naslednjih.«

tovnega policijskega prvenstva.

Kaj je tisto, kar vam po vašem mnenju še manjka, da boste boljši?

Koliko pa vam pomeni sodelovanje na OI?

Kako komentirate nastop na olimpijskih igrah? Olimpijske igre predstavljajo tekmovanje, na katerem odločajo malenkosti, pomembne so izkušnje, vemo pa, da je potrebna tudi športna sreča. Želel sem priti najvišje, a mi zaradi sodniške in tudi moje napake to ni uspelo, zato sem še nekako razočaran, ampak to jemljem kot izkušnjo. Moram pač pozabiti in iti naprej. Kakšni so načrti za naprej? Zdaj sledi malo premora, potem pa se že veselim naslednje tekme, sve-

52

Že od malega sem navdušen nad olimpijskimi igrami, tako da je bila že uvrstitev tja zame nekaj izjemnega, še posebej ko sem doživel olimpijsko vzdušje. Vedno pa si vsak želi najvišjih uvrstitev, vsak zase tudi ve, koliko je zmožen. Glede na to, da sem na svetovni lestvici dosegel peto mesto, sem v Londonu pričakoval vrhunsko uvrstitev. A za takšen dosežek je še dovolj časa.

Ne manjka mi veliko, morda bom spremenila določene stvari pri treningu, gotovo pa so tekme odvisne tudi od sreče. Kaj pa organizacija OI?

Kako ste zadovoljni z olimpijskim nastopom? Danes, nekaj dni po olimpijskem nastopu, sem zadovoljna z doseženim sedmim mestom, ostal pa je grenak priokus, ko sem videla, da bi lahko stala na stopničkah.

Organizacija je bila taka, kot mora biti, tudi za varnost je bilo izjemno poskrbljeno.

Ste z mislimi že pri naslednji tekmi ali na počitnicah? Kakšno uro po olimpijskih igrah sem že razmišljala o naslednjih igrah, ki bodo v Riu, tja so zdaj usmerjene vse moje misli.

letnik LX/št. 3/2012


VArNOST

ŠPORT

Sara Isakovič: »Štirinajsto mesto sem si izborila po svojih najboljših močeh.« da so predavanja med treningi. Zjutraj treniram od šestih do osmih, imam predavanja do približno enih popoldne, potem pa spet trening in zvečer morda kakšna predavanja. Predavanja so v isti okolici, kjer treniram in stanujem. Pogoji so fantastični, imam enkratno skupino, trenerko. Zelo hvaležna sem, da imam to možnost, da lahko študiram in plavam, ker mi šola pomeni največ na svetu. To bi mi težko uspevalo v Sloveniji, saj bi se morala najverjetneje odločiti ali za študij ali profesionalno športno kariero.

Kako usklajujete študij in treninge? V Ameriki imam ta privilegij, da lahko študentka sama sestavim dan tako,

Kako ste zadovoljni z olimpijskim nastopom? Pričakovala sem vsaj uvrstitev v finale, zato sem bila malo žalostna, vendar pa se tudi nekateri bivši dobitniki me-

dalj niso uvrstili vanj. Plavanje je krut šport, izredno konkurenčen, vsako leto je več mladih tekmovalk, sama pa tudi nisem več tako mlada. Po najboljših močeh sem si izborila to štirinajsto mesto in biti med šestnajstimi najboljšimi na svetu se mi zdi tudi velik uspeh. Nimam razloga za žalost. Kakšni so cilji za prihodnost? V bližnji prihodnosti pa . . . načrtujem znova oditi za eno leto v Ameriko, da končam študij in naredim načrt za podiplomski študij, ki me res zanima. Plavala bom še, ker to rada počnem, ne morem pa trenutno načrtovati bolj oddaljene prihodnosti. Vem, da je naslednje leto na vrsti svetovno prvenstvo v Španiji, to bo recimo ena takšna glavna tekma, ki me še čaka.

Besedilo: Tomas Globočnik, Oddelek vrhunskih športnikov, in Anita Kovačič, Sektor za odnose z javnostmi SGDP GPU Foto: Brigita Petric, Sektor za odnose z javnostmi SGDP GPU

letnik LX/št. 3/2012

53


VArNOST

ŠPORT

POKAL LETOŠNJEGA BRAJNIKOVEGA MEMORIALA JE ODNESLA POLICIJA Po dveh dneh premagovanja programa »jeklenih« se je 16. junija v Ribnem pod Ribensko goro končal letošnji Brajnikov memorial. V skupni razvrstitvi je zmagala Specialna enota slovenske policije. »Specialci« so zmagali pred Gorsko brigado SV in pravosodnimi policisti. Najboljšim sta medalje in pokale podelila direktor Uprave kriminalistične policije dr. Jurij Ferme in namestnik načelnika generalštaba brigadir dr. Andrej Osterman. Generalna razvrstitev: 1. Specialna enota policije, 2. Gorska brigada Slovenske vojske, 3. Pravosodni policisti Ministrstva za pravosodje. Tekmovanje v policiji: 1. Specialna enota policije, 2. Policijska akademija, 3. Policijska uprava Ljubljana. Mešane ekipe (moški, ženske) – generalno: 1. Vojna policija Slovenske vojske, 2. Policijska uprava Kranj, 3. Policijska postaja Kranjska Gora. zaključek slovenskega pokala v rekreativnih tekih 2012 za mnz - policijo

NA vi. POLICIJSKIH IGRAH NA VODI SODELOVALO 23 EKIP IZ SLOVENIJE IN TUJINE

Tudi v letu 2012 je bil v sodelovanju z Olimpijskim komitejem Slovenije v okviru akcije Slovenija teče 2012 (skupno 100 tekaških prireditev) pripravljen izbor šestih tekov, ki so šteli za kategorijo MNZ – Policija. Delavci policije so tekmovali v štirih kategorijah (ženske in moški do in nad 35 let). Tekmovanja so potekala v petih regijah: primorski, gorenjski, štajersko-koroški, dolenjski in pomurski. Pogoj za skupno uvrstitev v tej kategoriji je bila uvrstitev oz. udeležba na tekih v vsaj štirih različnih regijah. Finalni tek, ki je štel za kategorijo MNZ – Policija, je bil v soboto, 25. avgusta 2012, v Sežani (11. tek na Tabor – Primorska regija). Ob tej priložnosti so bil podeljeni tudi pokali za skupno uvrstitev za leto 2012. Pogoj za skupno uvrstitev so v tej kategoriji izpolnili trije: ena tekmovalka in dva tekmovalca. V kategoriji ženske do 35 let je skupno prvo mesto osvojila Anita Brovč iz Policijske uprave Kranj. V moški konkurenci pa je v kategoriji nad 35 let skupno prvo mesto osvojil Karl Petelinšek iz Policijske akademije GPU pred Primožem Meškom iz PU MB.

Postaja mejne policije Petišovci je v sodelovanju z Regionalnim klubom IPA za Pomurje letos organizirala tradicionalne, že VI. policijske igre na vodi, ki so potekale na gramoznici v Bakovcih. Iger se je udeležilo 23 ekip iz Slovenije, Hrvaške, Srbije in Madžarske. V vsaki je bilo šest tekmovalcev, ki so se pomerili v treh različnih igrah na vodi. Končni vrstni red v moški konkurenci: 1. mesto PMP Petišovci, 2. mesto PP Gornja Radgona, 3. mesto skupina IPA Nova Gorica. V ženski konkurenci je 1. mesto osvojila ekipa PP MB I – Mambe.

Besedilo in foto: Oddelek vrhunskih športnikov, PA GPU

54

Besedilo in foto: PMP Petišovci

letnik LX/št. 3/2012


3. septembra je šolski prag prvič prestopilo 19 tisoč otrok. Da bi voznike opozoril na najranljivejšo skupino udeležencev v cestnem prometu, je minister za notranje zadeve dr. Vinko Gorenak skupaj z vrhunskim športnikom, zaposlenim v policiji, Dejanom Zavcem obiskal prvošolčke v Rogaški Slatini in Zrečah. Generalni direktor policije Janko Goršek pa se je na sprehod po varni šolski poti odpravil z veslačem Luko Špikom in novomeškimi osnovnošolci OŠ Center.

Foto: Služba za odnose z javnostmi MNZ in PU Novo mesto


Profile for Anita  Kovačič

Varnost 3/2012  

www.policija.si

Varnost 3/2012  

www.policija.si

Advertisement

Recommendations could not be loaded

Recommendations could not be loaded

Recommendations could not be loaded

Recommendations could not be loaded