Page 1

revija

3/2017 Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije Letnik LXV ISSN 2232-318X

V Policijski akademiji številne nove pridobitve Infopol čedalje boljša podpora policijskemu delu Vse zahtevnejše varovanje informacijskega sistema policije


KAZALO

AKTUALNO 4 Vurberk je rešen 7 Na Policijski akademiji številne nove pridobitve 10 Preventivni nasveti policije po novem tudi v slovenskem znakovnem jeziku 13 Droga? Ni razloga! 14 Prenova policijskega in ministrskega voznega parka 16 »Število opozoril o varnostnih incidentih se je lani skokovito povečalo!« 20 Pogumni mariborski policisti preprečili širjenje požara in obvarovali življenje ter premoženje stanovalcev 21 Vozniki podcenjujejo nevarnost zaspanosti za volanom 23 »Naša moč se skriva v argumentih!« 25 Prizadevanja policistov za varnejšo pot v šolo in domov

4

NOVICE 29 Razstava na ogled še vse do 8. oktobra 29 Policisti na Dolenjskem iskali kenguruja 29 Od spomladi letos prepoved kajenja v vozilih v navzočnosti oseb, mlajših od 18 let 30 Kdo te bo peljal nocoj domov? Preventivna akcija z novomeškimi policisti 30 Sprejem policistov Postaje prometne policije Ljubljana pri predsedniku Državnega zbora RS dr. Milanu Brglezu 31

STROKOVNI PRISPEVKI Mateja Mazgan: Primerjalna analiza povezave med jamarstvom in policijo na Hrvaškem in v Sloveniji

IZOBRAŽEVANJE 37 Infopol čedalje boljša podpora policijskemu delu 39 Preventivna akcija gorenjskih policistov za večjo varnost v gorah 41 43 43 43 44 46

MEDNARODNO SODELOVANJE Slovenski policisti tudi na Bližnjem vzhodu Dragi Danijel, pridi domov, presenečenje imamo zate ... Evropski dan mejnih policistov 2017 Slovenska policija se pridružuje Europolovemu projektu Reci ne Kakšno je bilo delo policistov med poletno turistično sezono na Hrvaškem? Evropskemu projektu Edward smo se pridružili tudi slovenski policisti

48

PROSTI ČAS Policist kot prostovoljni gasilec med divjanjem požarov organiziral zbiranje opreme za hrvaške gasilce

Vurberk je rešen!

14 Prenova voznega parka

Gorenjski policisti za večjo varnost v gorah

ŠPORT 50 Tekmovalke in tekmovalci zelo hitri na Brajnikovem memorialu 50 Na stopničkah državnega prvenstva v triatlonu stala policista 51

IN MEMORIAM Poslovil se je policijski vikar Janez Novak

39


VArNOST

UVODNIK

48

UVODNIK Začetek – konec. Med tema dvema točkama se v različnih vlogah pomikamo skozi življenje tako zasebno kot tudi v službi. Nekateri konci poti – denimo nedavne počitniške pustolovščine – prinašajo moč, mir in novo energijo, drugi, mnogo usodnejši – denimo slovo predanih sodelavcev, kakršen je bil policijski vikar Janez Novak – pa žalost in praznino, ki jo sčasoma zapolnijo spomini in hvaležnost.

Policist v pomoč hrvaškim gasilcem

Vse poti so del naših pisanih življenj in nas označujejo v dobrem in slabem. Kako izpolnimo ali osmislimo svoje vsakodnevne korake, je najpogosteje naša izbira. Večina ljudi o njihovi pravilnosti razmišlja ob iztekanju glavne, tj. življenjske poti, saj si pred tem pogosto ne vzamejo časa ...

Slovenski policisti tudi na Bližnjem vzhodu

41

VARNOST 3/2017, julij–september

ISSN 2232-318X

So poti, ki imajo smisel in se posledično končajo z mirom. To so tiste poti, na katerih sploh ni pomembno, kaj in kje delamo, dokler delo opravljamo zavzeto in iskreno ter vanj vložimo ves svoj trud in ljubezen.

Pripravil: Sektor za odnose z javnostmi SGDP GPU Koordinatorka: Anita Kovačič Čelof iga, PU Maribor Lektorirala: mag. Nataša Podhraški, SPLIKD MNZ Fotografija na naslovnici: Aleš Završek, NFL GPU Oblikovanje naslovnice: Matjaž Mitrovič, SUPG MNZ Tehnično oblikovanje: Mirsada Dželadini, SUPG MNZ Naslov: Sektor za odnose z javnostmi SGDP GPU, Štefanova ulica 2, 1501 Ljubljana Spletna naslova: www.mnz.gov.si, www.policija.si Telefon: 01/428 57 45, e-naslov: varnost@policija.si

Slovenska policija

letnik LXV/št. 3/2017

policija_si

MNZ RS Policija

Zaposlene v modri policijski uniformi, še posebno tiste, ki so se pri delu že srečali s hujšimi varnostnimi grožnjami in okoliščinami, samo delo nekoliko prisili v naslednji razmislek: Kaj so vrednote, ki izpolnjujejo? Za kaj se je vredno boriti in tvegati življenje? Je naše delo smiselno, vredno vložka? Povsem jasno je, da je policijsko delo glede na zahteve in pričakovanja več kot le služenje sredstev za osebno preživetje. Zelo redki so poklici, ki od posameznikov zahtevajo tako velik osebni vložek, fizično in psihično pripravljenost, pripadnost, motiviranost ter prevzem tveganja. Policija ima veliko ljudi, ki vsa ta pričakovanja izpolnjujejo z žarom in predanostjo. Izjemne posameznike javnost občasno opazi zaradi njihovih zgodb, a številni med vami sleherni dan s strokovnim delom, prijaznostjo in humanostjo sooblikujete naše družbeno okolje in vsakdan. Mnogi od vas tudi v zasebnem življenju, z nesebično pomočjo ljudem v stiski.

Mag. Vesna Drole vodja Sektorja za odnose z javnostmi Policije

police_slovenia

3


VArNOST

AKTUALNO

S skupnimi močmi uspešno zaključen varnostno tvegan dogodek

Vurberk je rešen

Mariborski policisti smo se srečali z izjemnim varnostnim dogodkom – onesposobitvijo letalske bombe. Kljub resni nevarnosti za ljudi in premoženje se je dogajanje v Vurberku 25. julija končalo brez poškodb ljudi, živali, premoženja in narave.

4

letnik LXV/št. 3/2017


VArNOST

AKTUALNO

Ob vzornem sodelovanju z lokalno skupnostjo oziroma Občino Duplek in Mestno občino Ptuj, Civilno zaščito Občine Duplek in gasilci, ki so bili vpoklicani znotraj tega organa, Upravo Republike Slovenije za zaščito in reševanje (URSZR) in pripadniki Državne enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi (DENUS) ter ob veliki medijski podpori smo to zahtevno nalogo uspešno opravili. Neeksplodirano 250-kilogramsko letalsko bombo ameriške izdelave ANM64A1, tip 124, je med igro lov za zakladom pod vurberškim gradom z detektorjem kovin in v družbi svojih otrok že v sredo, 19. julija 2017, našel občan Vurberka. Izkopal jo je iz zemlje, z dvigalom dvignil in nepremišljeno odpeljal na domače dvorišče. Naslednji dan je o najdbi obvestil zaposlene na Občini Duplek, ki so ga prepričali, naj obvesti tudi center za obveščanje, ta pa je nato obvestil operativno-komunikacijski center na PU Maribor.

Onesposobitev letalske bombe je združila policiste z lokalno skupnostjo, Civilno zaščito Občine Duplek, gasilci, Upravo Republike Slovenije za zaščito in reševanje (URSZR) in Državno enoto za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi.

Delavci DENUS so ob ogledu bombe ugotovili, da ima kemijski vžigalnik, ki bi ob vsakem novem tresljaju lahko povzročil detonacijo. To je pomenilo, da je treba bombo uničiti na mestu, kjer leži. Tako je bila že 20. julija odrejena evakuacija ljudi v 300-metrskem pasu okoli bombe. Do 25. julija so delavci DENUS pripravili vse potrebno za uspešno uničenje najdenega neeksplodiranega ubojnega sredstva. Policisti so, skupaj s predstavniki civilne zaščite, ob 10. uri izpraznili 120 stanovanjskih objektov in evakuirali okoli 400 oseb na območju Občine Duplek (del naselja Vurberk). Izpraznili so tudi 35 stanovanjskih objektov in evakuirali približno 84 oseb na območju Mestne občine Ptuj (del naselja Krčevina pri Vurberku, v oddaljenosti enega kilometra od mesta, kjer je bila hranjena bomba). Policisti pri tem niso opazili nobenih posebnosti, tako da je evakuacija potekala brez težav in zapletov. Za uspešno uničenje neeksplodiranega ubojnega sredstva je Občina Duplek na širšem območju Vurberka med evakuacijo, to je od 10. do 13.50, odredila popolno zaporo regionalne ceste, lokalnih cest in javnih poti na vplivnem območju. Na pobudo URSZR je bilo s sklepom ministra za infrastrukturo od 10. do 15. ure oziroma do konca aktivnosti za uničenje bombe prepovedano letenje vseh zrakoplovov v zračnem prostoru Slovenije, in sicer v premeru 0,62 navtične milje (en kilometer), s središčno točko s koordinaletnik LXV/št. 3/2017

Policisti so, skupaj s predstavniki civilne zaščite, ob 10. uri izpraznili 120 stanovanjskih objektov in evakuirali okoli 400 oseb.

5


AKTUALNO

VArNOST

S skupnimi močmi nam je uspelo zaključiti varnostno izjemno tvegan dogodek.

tami najdišča neeksplodiranega ubojnega sredstva, od tal do višine 9000 čevljev (2000 m) nad srednjo morsko gladino.

Dogajanje je z varne razdalje spremljalo približno 25 predstavnikov medijev.

Ob 13.10 so pripadniki DENUS opravili proženje. Sprožili so prvo eksplozijo, da bi odstranili detonator. To jim je brez težav uspelo. Ob 13.22 so izvedli še deflagracijo, tj. uničenje detonatorja, oziroma vžigalnega dela neeksplodiranega ubojnega sredstva, ob 13.32 pa so obvestili, da je območje najdenega neeksplodiranega ubojnega sredstva dovolj varno, da se izvede zavarovanje ožje okolice kraja. Ob 13.45 so bile vse fizične ovire odstranjene, ceste ponovno odprte in lokalni cestni promet sproščen. Policisti PP Maribor I so najditelja tega neeksplodiranega ubojnega sredstva kazensko ovadili mariborskemu tožilstvu zaradi suma storitve kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti. Besedilo: Miran Šadl, PU Maribor Foto: SE UPS GPU in Miran Šadl, PU Maribor

Za uspešno uničenje neeksplodiranega ubojnega sredstva je občina na širšem območju Vurberka med evakuacijo odredila popolno zaporo regionalne ceste, lokalnih cest in javnih poti.

6

letnik LXV/št. 3/2017


VArNOST

AKTUALNO

Na Policijski akademiji številne nove pridobitve Z velikim prizadevanjem vseh zaposlenih in ob podpori vodstva Policije in Ministrstva za notranje zadeve Policijska akademija znova v polnem zamahu izpolnjuje svoje osnovno poslanstvo. Na to vplivajo tudi vse večje zahteve po izpopolnjevanju policijskih vrst na policijskih postajah in po večji usposobljenosti zaposlenih.

Na Policijski akademiji (PA) izobražujemo in usposabljamo policiste, razvijamo raziskovalno dejavnost ter utrjujemo socialne veščine. Pri nas potekajo interna domača in tuja usposabljanja z vseh področij policijskega dela, na notranjem in zunanjem strelišču pa urimo tudi veščine streljanja. Usposabljamo občinske redarje in cestninske nadzornike, razvijamo muzejsko dejavnost ter organiziramo razstave, mednarodne seminarje, posvete, pa tudi kulturne, športne in druge prireditve. Obenem skrbimo za Park spomina Tacen. Program izvajata tudi Vadbeni center Gotenica in Oddelek za šolanje službenih psov na Gmajnicah, naši zaposleni pa skrbijo tudi za sodelavce vrhunske športnike, ki občasno oblečejo modro uniformo. Pri nas sta nacionalni točki evropske agencije CEPOL in Srednjeevropske policijske akademije (SEPA), zagotavljamo pa tudi partnerstvo evropski agenciji FRONTEX. Študentom Višje policijske šole ter udeležencem usposabljanj, posvetov in prireditev omogočamo prehrano, prebivanje v treh domovih, psihofizično vadbo v popoldanskem času in knjižnično dejavnost. Dnevno se na PA zvrsti približno 450 udeležencev, včasih celo več kot 600, to pa zahteva močno logistično podporo in zelo obsežno investicijsko-vzdrževalno delo. Ob tako pestri dejavnosti vse močneje občutimo, da smo zaradi vsesplošnega varčevanja opuščali najnujnejše vzdrževanje in obnovo objektov ter bivalne kapacitete spreminjali v pisarne (tudi drugih) služb, muzejske in skladiščne prostore. Prepočasi smo posodabljali šolsko pohištvo in opremo, razen nujnih popravil pa smo povsem opustili vzdrževanje namestitvenih prostorov. Zdaj smo tu, kjer smo. Vsak delovni dan na PA sam po sebi kriči po nujni infrastrukturni ureditvi, sodobno opremljenih prostorih, urejenosti notranjih in zunanjih površin ter vsestranski logistični podpori. letnik LXV/št. 3/2017

»Načrti za prihodnje se postavljajo kar sami: Policijska akademija, ki letos slovesno praznuje 50. obletnico izobraževanja, mora ostati enota, ki omogoča kakovostne procese izobraževanja in usposabljanja, poleg tega pa tudi izvajanje kulturnih, športnih in protokolarnih dejavnosti Policije in MNZ. Policija takšno Policijsko akademijo potrebuje in si jo tudi zasluži.«

Danijel Žibret direktor Policijske akademije

Kljub vsem težavam se odgovorno ter z novo motivacijo in cilji, tudi s podporo vodstva Policije in pristojnih služb Sekretariata MNZ, trudimo, da bi vzpostavljali in ohranjali varno učno in delovno okolje. Zadovoljni smo, da je bilo v zadnjem času za te potrebe namenjenih več finančnih sredstev in da smo skupaj začeli kar nekaj projektov. Nova streha na šoli Zamenjava azbestne kritine na osrednji zgradbi Višje policijske šole je pomembna pridobitev z energetskega, zdravstvenega in estetskega vidika. Nujna je tudi prenova notranjosti in zunanjosti – v prostorih je dotrajano stavbno pohištvo, okna

7


VArNOST

AKTUALNO ne tesnijo več in jih ni varno odpirati, rolete so pokvarjene, potreben je tudi nov fasadni ovoj. V prostorih ni mogoče zagotavljati ustreznih klimatskih razmer. Pričakujemo, da se bo v prihodnje pristopilo k celoviti energetski prenovi objektov PA, kar bo dolgoročno omogočilo velik finančni prihranek. Zamenjava oken in ureditev razsvetljave v jedilnici V obdobju od sredine decembra 2016 do konca januarja 2017 so se začela več let načrtovana prenovitvena dela. Na celotni zgradbi jedilnice in kuhinje so bila zamenjana okna, preurejen pa je bil tudi vhod. Prenovljena je bila električna napeljava, nameščena so bila nova stropna svetila in prepleskani prostori v kuhinji. V jedilnici, kjer lahko gostimo do 300 ljudi, lahko izvedemo priložnostne dogodke, kot so pogostitve, srečanja in sprejemi na predlog vodstva Policije in MNZ, pogostitve po zaključkih usposabljanj, spominske slovesnosti, podelitve priznanj, srečanja generacij kandidatov, zaključne slovesnosti in sprejemi upokojenih sodelavcev.

Fitnes Lanskoletno neurje nam je z vdorom vode dodobra poškodovalo fitnes, zato je bila zamenjana električna napeljava, obnovljen strop ter nameščena nova klima in talna obloga. V fitnesu redno vadijo študentje in zaposleni policisti iz vseh enot. Ureditev zunanjih vadbenih površin Stalna disciplina vsakoletnih policijskih iger, tj. ženska odbojka na mivki, je dobila novo podobo. Odbojkarsko igrišče smo omejili z robniki ter obložili z varovalnimi vrečami s peskom. Namestili smo tudi novo mrežo. Igrišče uporabljamo za redno vadbo, v več terminih pa ga tudi oddajamo. Površino zdaj lažje vzdržujemo in veliko prihranimo pri nabavljanju mivke, saj se je slednja doslej izgubljala v travnati površini, ki jo obkroža. Športni stadion

Posodobitev računalniške opreme

Z obrobja športnega stadiona smo pospravili 24 m3 lesa, znova smo prezračili in zravnali zelene površine, dvakrat smo popravljali tartansko stezo in sami obnovili uto. Na stadionu

Največji dosežek pri posodabljanju učnih in delovnih sredstev v zadnjem letu je zagotovo popolna zamenjava starih računalniških postaj v kabinetih in pisarnah za vse zaposlene in tudi v vseh treh računalniških učilnicah, kar je bilo opravljeno z izjemno strokovno pomočjo Urada za informatiko in telekomunikacije. Na PA je na celotnem območju končno vzpostavljena brezžična internetna povezava. Ureditev predavalnic Srce Višje policijske šole so seveda predavalnice. Uspelo nam je, da so nekatere dobile nov sijaj, in to v obliki prenovljenega parketa, prepleskanih sten in nove šolske opreme. V predavalnicah smo namestili osem novih projektorjev, kupili pa smo tudi interaktivno tablo. Prenova telovadnice Tudi telovadnico je bilo nujno treba prenoviti. Prenovljena so bila parketna tla, stene pa so dobile živahnejše barve. Vzdrževalci so iz lesa, ki smo ga pridobili in obdelali po žledolomu na našem območju, sami izdelali kotne letve in zaščitne ograje, obenem pa so še prebarvali lesene obloge. Telovadnica znova izpolnjuje standarde za izvajanje izobraževalnih programov, usposabljanj ter selekcijskih postopkov za izbor novozaposlenih. Znova jo lahko oddajamo in s tako pridobljenimi sredstvi nabavljamo tudi potrebno športno opremo (odbojkarska mreža s stojali, mreže za zaščito stene, vadbene blazine). Po prenovi je postala telovadnica tudi primeren in prijazen prostor za organizacijo zaključnih slovesnosti, zapriseg, proslav in drugih prireditev. Za zaščito parketa smo kupili tudi novo talno oblogo, ki je nadomestila več desetletij star linolej.

8

izvaja program Višja policijska šola, potekajo pa tudi praktična usposabljanja, vadba PPSA, promocijske prireditve, policijske igre in različni športni dogodki. V naslednjem obdobju načrtujemo izgradnjo vadbenega poligona za krepitev psihofizične pripravljenosti kandidatov za policiste ter policistov nekaterih operativnih enot. Ureditev kanalizacijskega omrežja – najobsežnejši projekt Več desetletij staro kanalizacijsko omrežje je bilo že povsem dotrajano in poškodovano, obenem pa je bilo tudi nepopolno izpeljano. Ogrožena sta bila izvajanje osnovnega programa izobraževanja in zagotavljanje minimalnih standardov prehranjevanja v jedilnici ter prebivanja v domovih. letnik LXV/št. 3/2017


VArNOST

AKTUALNO Še nedavno povsem razrite zelenice so danes zravnane in pozelenele. Na mestih, kjer smo morali posekati drevesa, smo zasadili nova. Park spomina Tacen S posebnim ponosom in hvaležnostjo v spomin umrlim, ki so se žrtvovali za varnost državljanov Slovenije, urejamo Park spomina Tacen. Park je nastal po ideji vodstva Policije, načrt spominskih znamenj pa je pripravil zaposleni na PA Marko Fric. Vzdrževanje parka je zaposlenim v posebno čast. Park za upravno zgradbo

V objektih so se namreč mašili odvodni kanali, na zunanjih površinah so se mešale meteorne in fekalne vode, cevi so pokale ob najmanjših pritiskih, meteorne vode so vdirale v kletne prostore, fekalne vode pa so se zlivale na površine sosednih posesti. Obsežen gradbeni projekt se je začel novembra 2016. V šestih mesecih neprekinjenih intenzivnih del se je kanalizacijsko omrežje posodobilo in priključilo na skupno mestno omrežje. Kljub večji investiciji se ni obnovilo dotrajano, več kot 40 let staro notranje in zunanje vodovodno omrežje.

Policijska akademija v svojo sredino vabi tudi ob slovesnih dogodkih. Razumevanje in pomoč Urada za logistiko MNZ sta zelo pomembna pri organizaciji dogodkov, kot so proslave, podelitve priznanj, zaključki usposabljanj, prisega novozaposlenih policistov, kulturni dogodki ipd. Načrti v prihodnje Želja po nadaljevanju investicijsko-vzdrževalnih del je veliko, a pomembni so zlasti potrebe in pogoji za izvajanje procesov izobraževanja in usposabljanja. Prizadevamo si za temeljito prenovo in izgradnjo zaprtega strelišča ter izgradnjo vadbenega poligona v športnem parku. Prenoviti je treba objekte, sanirati vodovodno napeljavo ter popraviti nevarna stopnišča, balkone in ograje na domovih. Postopoma bo treba preurediti tudi bivalne sobe v domovih, ki jih v vseh teh letih še nismo. Z varnostnega vidika bo v prihodnje potrebna postavitev ograje na celotnem območju PA. Besedilo: Policijska akademija Foto: Marko Fric in Mirko Verovšek, PA GPU

letnik LXV/št. 3/2017

9


VArNOST

AKTUALNO

Preventivni nasveti policije po novem tudi v slovenskem znakovnem jeziku Od julija letos so spletne strani slovenske policije bogatejše za preventivne vsebine v znakovnem jeziku. V policiji smo namreč v sodelovanju z Zvezo društev gluhih in naglušnih Slovenije (ZDGNS) pripravili 27 kratkih, nekajminutnih filmov s preventivnimi vsebinami, prevedenimi v slovenski znakovni jezik ter opremljenimi z zvokom in podnapisi. Tako so številni preventivni nasveti policistov za samozaščitno ravnanje v različnih situacijah vsakodnevnega življenja dostopni tudi gluhim in naglušnim osebam.

Namestnica generalnega direktorja Policije mag. Tatjana Bobnar, predsednik ZDGNS Mladen Veršič, sekretar ZDGNS Matjaž Juhart in tolmačka v slovenski znakovni jezik Mojca Korenjak

Videoposnetki v znakovnem jeziku so objavljeni na policijskem kanalu Youtube, povezave nanje pa so tudi na posebni spletni strani policije, v rubriki Preventivni nasveti. »Z opisano prilagoditvijo resnično pestrega nabora spletnih vsebin policije za gluhe in naglušne uporabnike poskušamo zagotoviti enakopravnejši družbeni položaj oseb z okvaro sluha,« je na novinarski konferenci 7. julija 2017 dejala namestnica generalnega direktorja Policije mag. Tatjana Bobnar. Izrazila je zadovoljstvo, da smo mnogo preventivnih nasvetov, napotkov in opozoril tako približali tudi tistim prebivalcem, ki jih doslej zaradi svojih specifičnih potreb niso mogli neovirano spremljati. Kot je pojasnila, slovenski policisti veliko pozornosti namenjamo preventivi in partnerskemu odnosu z državljani ter lokalnimi skupnostmi. V neposre-

10

dnih stikih z ljudmi ter z objavami na spletnih straneh in družbenih omrežjih policije poskušamo doseči čim širši krog prebivalcev in jih tako ozavestiti o pomenu varnosti in samozaščitnega ravnanja. Preventivne informacije kažejo pozitivno, prijaznejšo stran policijskega dela, s čimer že vrsto let gradimo zaupanje ljudi do policistov in našega organa, katerega poslanstvo je pomagati ljudem in zagotavljati njihovo varnost. »Le ljudje, ki policiji zaupajo, jo bodo poklicali, ko bodo v težavah, ji prijavili kaznivo dejanje ali pomagali z informacijami, ko bo to potrebno,« je poudarila mag. Tatjana Bobnar in dodala, da si enako želimo vzajemno dobrega sodelovanja tudi z gluhimi in naglušnimi osebami. »V zadnjih letih smo v policiji začeli intenzivno razmišljati, kako bi lahko svoje komunikacijske kanale, zlasti spletne strani in družbena omrežja, še

nadgradili in preventivne informacije razširili tudi med ranljivimi skupinami prebivalcev oziroma med uporabniki z omejeno sposobnostjo sporazumevanja. Zato smo se na pobudo ZDGNS v začetku letošnjega leta odločili, da – v okviru razpoložljivih finančnih sredstev, ki smo jih lahko namenili temu projektu – poiščemo ustrezno tehnično rešitev za priredbo že pripravljenih preventivnih vsebin v slovenski kretni jezik. Pri tem smo se zgledovali pri Finančni upravi RS, ki je kot ena prvih ustanov slovenske državne uprave podobno rešitev že uspešno vpeljala. Povezali smo se s Spletno TV, ki skrbi za informativno dejavnost pri zvezi, in jo prosili za pomoč pri izvedbi projekta. Spletna TV je nato zagotovila tolmače slovenskega znakovnega jezika s certifikatom in šolane bralce naših besedil ter poskrbela za kakovostno produkcijo oziroma snemanje v studiu in montaletnik LXV/št. 3/2017


VArNOST

AKTUALNO rotehničnih izdelkov, informacije za žrtve nasilja v družini itd. »V naslednjih letih nameravamo vsebine v slovenskem znakovnem jeziku še dopolnjevati, prav tako pa bomo razmislili o možnih rešitvah za prilagoditev spletnih strani policije tudi za slepe in slabovidne osebe,« je še napovedala mag. Tatjana Bobnar. »Gluhim osebam je slovenski jezik tuj jezik, zato javnost velikokrat ne razume, da pisana beseda ni vedno najboljša prilagoditev. Znakovni jezik je za gluhe osebe prvi jezik, zato je izredno pomembno, da so tako pomembne informacije, kot so na spletni strani policije, prilagojene v znakovnem jeziku,« je poudaril predsednik ZDGNS.

žo,« je projekt predstavila namestnica generalnega direktorja Policije. V 27 nekajminutnih tematskih videoposnetkih v skupni dolžini malo manj kot pet ur bodo gluhe in naglušne osebe našle koristne informacije, ki jim lahko pomagajo, da bo njihov vsakdan varnejši.

Gre za preventivne informacije, ki so med državljani tudi najbolj iskane, npr. kakšno je pravilno ravnanje ob prometni nesreči, napotki za varno zimsko vožnjo, opozorila glede alkohola v prometu, zaščita pred vlomi, tatvinami in uličnimi ropi, nasveti v povezavi z nasiljem nad vrstniki, nasveti za večjo varnost v gorah ali ob vodi, nasveti za varno uporabo pi-

O komunikaciji z gluhimi in naglušnimi osebami je na novinarski konferenci spregovoril tudi Anton Toni Klančnik, sicer vodja Oddelka za mladoletniško kriminaliteto v Upravi kriminalistične policije. Tudi sam je namreč odraščal v družini, v kateri so se sporazumevali v znakovnem jeziku, zato na podlagi lastnih izkušenj dobro ve, kako dragoceno je, da so osebam z okvaro sluha dosegljive tudi tovrstne informacije.

letnik LXV/št. 3/2017

Mladen Veršič, predsednik ZDGNS, je pohvalil projekt. Kot je dejal, zveza kot reprezentativna invalidska organizacija za osebe z okvaro sluha, med katere štejemo gluhe, naglušne, osebe s polževim vsadkom in gluhoslepe, že nekaj let poziva javne institucije, naj prilagodijo svoje spletne strani za gluhe in naglušne uporabnike: »Nekatere javne službe so že začele izvajati prilagoditve in veseli nas, da je k temu pristopila tudi policija, ki je za vse državljane izredno pomembna. Na tem mestu se ji javno zahvaljujemo, saj je s temi prilagoditvami postala še dostopnejša in prijaznejša osebam z okvaro sluha. Ob tem želimo spodbuditi tudi preostale javne službe, da bi sledile primerom dobre prakse ter prepoznale možnosti sodobne tehnologije za lajšanje komunikacije z invalidi.« Po njegovih besedah je policija z opisano rešitvijo naredila pomemben korak naprej pri uresničevanju pravic invalidov, s tem ko je osebam z okvaro sluha zagotovila možnosti za boljše informiranje o njihovi varnosti. Tako je odgovorila na določene specifične potrebe gluhih in naglušnih oseb ter tudi na splošno prispevala k zmanjšanju njihove komunikacijske blokade. Iz konvencije ZN namreč izhaja, da mora država invalidom zagotavljati javne informacije v njim dostopnih oblikah zapisa in v tehnologijah, ki ustrezajo različnim vrstam invalidnosti. »Kljub nevidnosti je gluhota ena težjih invalidnosti!« je opozoril predstavnik ZDGNS. »Zaradi izgube ali okvare sluha imajo namreč gluhe in težko naglušne osebe velike težave pri sporazumevanju in vključevanju v okolje, v katerem živijo, se izobražujejo, ustvarjajo, delajo ali preživljajo prosti čas, kar lahko vodi v različne oblike socialne izključenosti. Sporazumevanje gluhih v svojem, tj. slovenskem, znakovnem jeziku ter vključevanje v širšo družbo s pomočjo tolmača in drugih komunikacijskih pripomočkov

11


VArNOST

AKTUALNO sta zato zelo pomembna pri zagotavljanju osnovnih življenjskih potreb in ohranjanju mentalnega zdravja gluhih.« »Počaščeni smo, da je lahko ekipa gluhih sodelavcev Spletne TV ZDGNS sodelovala pri izvedbi teh videoprispevkov. Ker v preteklosti ni bilo ustreznih prilagoditev, je zveza s Spletno TV pripravljala in objavljala vsebine s tolmačem in podnapisi ter tako informirala gluhe, gluhoslepe in naglušne o različnih vsebinah. Mednarodni dokumenti poudarjajo, da bi morali biti mediji 100-odstotno podnaslovljeni in vsaj petodstotno opremljeni v znakovnem jeziku. Ker je do tega še dolga pot, Spletna TV ZDGNS pomaga blažiti ta primanjkljaj. Hvala vsem in vabljeni k ogledu preventivnih videoposnetkov policije, ki so objavljeni na policijskem profilu na Youtubu. V vsakem od njih boste gluhi in naglušni našli številne koristne informacije,« je Mladen Veršič na koncu še pozval člane svoje zveze. Ker ima slovenska policija že vrsto let vzpostavljen sistem pomoči gluhim in naglušnim osebam v policijskih postopkih in ob klicu v sili, je to dobro urejeno, ugotavljajo v ZDGNS. V policijskih postopkih je gluhim zagotovljen tolmač za znakovni jezik; poleg tega policija zagotavlja tudi različne možnosti, kako lahko gluhi stopijo v stik s policisti, kadar jih potrebujejo, denimo po telefaksu ali pa prek Klicnega centra za osebe z okvaro sluha. Prav tako so gluhim in naglušnim osebam že dostopne nekatere e-storitve policije (prijava kaznivih dejanj, korupcije in nasilja v družini, iskanje pogrešanih ali iskanih oseb ...). V znakovni jezik so jih prevedli na portalu eUprava, na katerem so tudi objavljene. Zagotavljanje enakopravnega položaja oseb z okvaro sluha v policijskih postopkih ali ob klicu na pomoč Policisti gluhim ali naglušnim osebam, kadar se te znajdejo v policijskem postopku, zagotavljajo certificiranega pogodbenega tolmača. Zaradi lažjega in neoviranega načina uresničevanja zakonske pravice gluhih oseb, da v postopkih pred državnimi organi uporabljajo znakovni jezik, ima Ministrstvo za notranje zadeve sklenjeno pogodbo z določenimi tolmači za slovenski znakovni jezik, pri čemer pravica do tolmača vsebuje tudi pravico do izbire tolmača. Šele če si ga gluha oseba ne izbere sama, policist pokliče tolmača za znakovni jezik, s katerim ima organ sklenjeno pogodbo. V vsakem primeru stroške tolmača plača država.

12

V Sloveniji je približno sedem do deset odstotkov oseb z različno stopnjo okvare sluha, od tega približno 1000 gluhih oseb, ki uporabljajo znakovni jezik, približno 65.000 oseb s slušnim aparatom ter malo manj kot 100 gluhoslepih oseb. Z razvojem tehnologije je v zadnjih 15 letih v Sloveniji približno 400 oseb prejelo polžev vsadek. Podatki kažejo, da število okvar sluha v svetu narašča. Kot je opozoril Mladen Veršič, so velik delež prebivalstva prav starejše osebe, ki imajo pogosto težave s sluhom. Gluhi potrebujejo znakovni jezik, naglušne osebe potrebujejo tehnične prilagoditve, kot so slušna zanka ali FM-sistem, gluhoslepi pa poleg komunikacijskih pripomočkov potrebujejo tudi pomoč pri mobilnosti.

Od leta 2009, ko je zveza skupaj z Zavodom Združenje tolmačev za slovenski znakovni jezik ustanovila Klicni center za osebe z okvaro sluha, imajo gluhi in naglušni možnost resnično celovite storitve, saj tolmači po prejemu obvestila poskrbijo za prenos tega ustreznemu naslovniku, tudi policiji. Prek klicnega centra, ki na številki 031 777 600 zagotavlja dosegljivost tolmačev za znakovni jezik 24 ur na dan, lahko torej gluhe ali naglušne osebe pokličejo policijo, če so življenjsko ogrožene, želijo pomoč policistov ali želijo policistom poslati (le) zahtevek ali zastaviti vprašanje. Omogočen je tudi videopogovor s tolmačem v znakovnem jeziku (http:// kc.tolmaci.si). Gluhi imajo tudi možnost pošiljanja SMS-ov neposredno na telefonsko številko 112. Te za policijo sprejemajo regijski centri za obveščanje. Na policijo se lahko obrnejo tudi z videoklicem na 112 ali pa prek aplikacije Wap112 (http://wap.sos112.si/). V meniju te storitve so bile narejene bližnjice za sporočanje dogodkov, kot so prometna

nesreča, napad, vlom, pretep, nesreča v gorah in drugo. Med regijskimi centri za obveščanje in policijo je namreč sklenjen dogovor, da se zadeve iz pristojnosti policije nemudoma odstopijo v reševanje pristojnemu operativno-komunikacijskemu centru policije. Poleg tega lahko gluhe in naglušne osebe podajo prijavo policiji po telefaksu (01 251 43 30, 01 426 11 41), saj je slednja prav zato, skupaj z Zavodom Združenje tolmačev za slovenski znakovni jezik, izdelala poseben obrazec za nujno policijsko intervencijo za gluhe in naglušne osebe word-W. V preteklosti je namreč veliko gluhih in naglušnih oseb imelo doma telefaks, po katerem so urejale razna opravila (zdravnik, javna uprava), in tako so lahko tudi policiji sporočile, da potrebujejo pomoč. Policija jim zato še vedno omogoča komunikacijo po telefaksu. Besedilo: Sektor za odnose z javnostmi SGDP GPU, Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije Foto: Monika Golob, SOJ SGDP GPU

letnik LXV/št. 3/2017


VArNOST

AKTUALNO

Droga? Ni razloga! Obstaja nešteto razlogov proti drogam, a prav nobeden za! Preživi mladost brezskrbno, a tudi premišljeno – to je osrednje sporočilo preventivne akcije PU Maribor, ki so jo podprli tudi v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor in Nogometnem klubu Maribor.

»Prav je, da si mladi naberejo novih moči za prihajajoče šolsko leto. Policisti jim želimo prijetne in brezskrbne počitnice, a jih hkrati pozivamo, naj jih preživijo varno in premišljeno, torej brez alkohola in drog,« je ob začetku akcije opozoril Darko Lamot, vodja Oddelka za splošne policijske naloge na PU Maribor. Mag. Miran Pustoslemšek, dr. med., z Oddelka za psihiatrijo (Enota za forenzično psihiatrijo, UKC Maribor) je opozoril na posledice zlorabe alkohola in drog ter mlade pozval: »Želimo si, da droge ne bi bile tako priljubljene med mladimi, kot so bile doslej. Upamo, da bodo nove generacije drugačne in da bodo našle druge načine za sproščanje ter kakovostno življenje.« Prizadevanja smo med poletnimi počitnicami podkrepili tudi s številnimi dodatnimi policijskimi aktivnostmi. Še bolj smo bili prisotni na mestih zbiranja mladih, kot so okolice šol, parkov, gostinskih obratov in prireditvenih prostorov. Ponovno smo opravili razgovore z nekaterimi lastniki gostinskih obratov, kjer se mladi najpogoletnik LXV/št. 3/2017

steje zadržujejo, in jih opozorili na zakonske obveznosti glede točenja alkoholnih pijač mladoletnim ter zagotavljanja reda na javnih prireditvah. Seveda smo bili na slednjih tudi prisotni in pozorni še na morebitno preprodajo prepovedAnih drog. Konec junija so kriminalisti in policisti 15 policijskih enot in služb PU Maribor med poostrenim nadzorom prireditve v okolici Maribora v dveh dneh opravili kar 81 zasegov prepovedanih drog. V večini primerov (62) je šlo za konopljo, v šestih za kokain, v dveh za kristale MDMA in v 29 za amfetamin, zasegli pa so tudi 70,5 tablete ekstazija, sedem paketov heroina in približno 17 gramov psihoaktivnih gobic. Pri poostrenem nadzoru so bili zaseženi tudi mobilni telefoni, elektronska tehtnica in gotovina, ki so dokaz v kazenskem postopku. Po opravljeni analizi snovi je bilo po vseh zbranih obvestilih uvedenih 77 hitrih postopkov zaradi kršitve določil 33. člena Zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami (ZPPPD), na Okrožno državno tožilstvo v Mariboru pa so bile podane tudi štiri kazenske ovadbe

zaradi neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog (186. člen Kazenskega zakonika). Kriminalisti Sektorja kriminalistične policije PU Maribor so skupaj s policisti sedmih policijskih postaj 8. julija opravili poostren nadzor na javni prireditvi na Ptuju, ki jo je obiskalo veliko mladih. Na prireditvenem prostoru so opravili 17 zasegov konoplje. Po opravljenih ustreznih analizah zaseženih snovi in zbranih obvestilih so uvedli 15 t. i. hitrih postopkov o prekršku zaradi kršitve določil 33. člena Zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami (ZPPPD). Dva izmed storilcev sta bila mladoletna, zato je bil zoper njiju podan obdolžilni predlog na pristojno sodišče. Preventivno akcijo, ki jo bomo še izvajali, sta podprla tudi mlada mariborska nogometaša Dino Hotić in Luka Zahović. Športnika sta v videoprispevku spodbudila mlade, naj počitnice preživijo aktivno in premišljeno. Besedilo: Anita Kovačič Čelofiga, PU Maribor

13


VArNOST

AKTUALNO

Prenova policijskega in ministrskega voznega parka

V zadnjih letih, tj. po koncu varčevalnih ukrepov, se finančna sredstva namenjajo tudi za prenovo voznega parka, zato se je povprečna starost prevoznih sredstev znižala s 7,9 leta (konec leta 2013) na 7,4 leta (konec leta 2016). Z nabavami prevoznih sredstev v letu 2017, prevzetimi vozili po operativnem najemu ter izločitvijo dotrajanih prevoznih sredstev iz uporabe na podlagi določenih meril (povprečna starost in prevoženi kilometri) se bo povprečna starost voznega parka še dodatno znižala. Cilj, tj. doseči optimalno starost prevoznih sredstev, pri kateri letni stroški vzdrževanja ne presegajo njihove knjigovodske vrednosti, je mogoče doseči postopoma, z načrtovanimi investicijami v nova prevozna sredstva ali z najemom v prihodnje.

14

letnik LXV/št. 3/2017


VArNOST

AKTUALNO na trgu, vse z namenom gospodarnega ravnanja. Strokovni sodelavci SOUMS UL ves čas priprave strokovno-tehničnih podlag za izvedbo javnega naročila sodelujejo z uporabniki. Vzporedno s tem se izvede še analiza trga, ki je podlaga za izračun ocenjene vrednosti in pridobitev podatkov o realnih rokih dobav. Nato sledi priprava razpisne dokumentacije za izvedbo javnega naročila. Strokovni sodelavci sodelujejo tudi pri pripravi razpisne dokumentacije, pripravljajo odgovore na tehnična vprašanja ponudnikov, izdelajo analizo ponudb, sodelujejo pri prevzemih prevoznih sredstev in poskrbijo za registracijo prevoznih sredstev ter predajo teh uporabnikom. V letošnjem letu bodo po različnih nabavnih postopkih dobavljena predvidoma naslednja prevozna sredstva: civilna specialna patruljna vozila, specialna kombinirana vozila, specialna terenska vozila, civilna specialna patruljna terenska vozila, priklopniki za prevoz motorjev in službenih konj, specialna patruljna motorna kolesa, kolesa, osebna civilna vozila, civilna kombinirana vozila za prevoz oseb in tovora, električni vozili ipd. Prav tako je konec leta predvidena dobava vozila z vodnim topom in dveh specialnih blindiranih vozil. Ker je v večino vozil treba vgraditi dodatno policijsko opremo, je rok dobave večine vozil vsako leto novembra.

Ministrstvo pri prenovi in izboljšanju starostne strukture voznega parka stremi k menjavi prevoznih sredstev za takšna, ki manj obremenjujejo okolje, saj morajo biti skladna z določili uredbe o zelenem javnem naročanju. Posodobitev voznega parka vpliva na zmanjšanje izdatkov za vzdrževanje prevoznih sredstev, ki se s starostjo slednjih povečujejo, pa tudi na izboljšanje mobilnosti pri opravljanju zakonsko določenih nalog in obveznosti odkrivanja ter preprečevanja kriminalitete, zagotavljanja notranje varnosti in javnega reda, nadzora državne meje in nalog na področju tujcev, varovanja in zaščite oseb in objektov ter nadzora prometa s ciljem izboljšanja prometne varnosti v Republiki Sloveniji. Vozila ministrstva in policije so ne glede na starost v dobrem stanju, saj so redno servisirana in vzdrževana, za kar skrbijo sodelavci na Oddelku za upraletnik LXV/št. 3/2017

vljanje in razvoj materialnih sredstev znotraj Službe za opremljanje in upravljanje z materialnimi sredstvi na Uradu za logistiko (SOUMS UL). Vozila se popravljajo v lastni avtomehanični delavnici in pri pogodbenih serviserjih. Strokovni sodelavci v SOUMS UL za nakup oziroma najem prevoznih sredstev na podlagi prejetih potreb uporabnikov pripravijo strokovno-tehnične zahteve v skladu z aktom o tehnični opremi, katerega sestavni del je tipizacija. S slednjo se zagotovi, da prevozna sredstva ustrezajo vrsti dela in nalogam, izpolnjujejo predpisane zahteve glede kakovosti, funkcionalnosti, tehničnih lastnosti in uporabnosti ter so zanje zagotovljeni nadomestni deli in servisno vzdrževanje. Minimalne zahtevane lastnosti iz tipizacije so določene tako, da so sorazmerne s potrebami uporabnikov in ponudbo prevoznih sredstev

V letu 2017 je policija dobila 348 vozil iz naslova operativnega najema za obdobje 60 mesecev, in sicer: 303 belo-modro-rumena vozila Škoda Octavia karavan, 42 patruljnih vozil Škoda Octavia RS in tri vozila za prevoze varovanih oseb (dva modela Škoda Superb in vozilo Audi A8 quattro). Patruljna vozila Škoda Octavia RS z dvolitrskim motorjem TDI, ki imajo moč 135 kilovatov, so namenjena predvsem nadzoru prometa na avtocestah. Njihova najvišja hitrost znaša 228 kilometrov na uro, do sto kilometrov na uro pa pospešijo v osmih sekundah. Posebnost teh vozil je tabla na strehi, ki se lahko med vožnjo dvigne in izpiše obvestila voznikom za patruljnim avtomobilom. Za potrebe varovanih oseb v okviru operativnega najema se pričakuje predaja še dveh vozil Audi A6. V prihodnje se ob zagotovitvi finančnih sredstev načrtuje tudi nakup reševalnega vozila, tovornega vozila in specialnih vozil, kot so oklepna vozila, vozila z balistično zaščito ipd. Besedilo: mag. Barbara Gašperlin, SOUMS MNZ, in Matjaž Hudournik, OURMS MNZ Foto: SOJ SGDP GPU

15


VArNOST

AKTUALNO

Vodja Sektorja za zaščito IKT-sistemov in podatkov na Uradu za informatiko in telekomunikacije dr. Andrej Lesjak o čedalje zahtevnejšem varovanju informacijskega sistema policije

»Število opozoril o varnostnih incidentih se je lani skokovito povečalo!« Za zaščito pred varnostnimi incidenti lahko do določene mere sistemsko poskrbi policija z različnimi ukrepi, a skrb za zaščito je vendarle prepuščena predvsem posameznim uporabnikom. Raziskave namreč kažejo, da so več kot polovico kibernetskih vdorov v organizacijah posredno ali neposredno povzročili zaposleni v teh organizacijah. Slovenska policija ni pri tem nobena izjema. Poleg tega je informacijska varnost v zadnjih letih čedalje kompleksnejša, varovanje sistemov pa vse zahtevnejše. O tem, zakaj je tako, kako se z opisanim trendom spopadamo v slovenski policiji in kaj moramo vedeti posamezni uporabniki, smo se pogovarjali dr. Andrejem Lesjakom, vodjo Sektorja za zaščito IKT-sistemov in podatkov na Uradu za informatiko in telekomunikacije na Generalni policijski upravi.

Večina zaposlenih v slovenski policiji vsak dan prižge računalnik. Nekateri delamo z njim ves dan, pišemo dopise, pošiljamo depeše, sprejemamo službeno e-pošto, pobrskamo po spletu za kakšno informacijo, objavljamo na intranetu … Spet drugi, večinoma policisti, se usedejo pred zaslon vsaj za toliko časa, da napišejo zapisnik ali poročilo o svojem delu na terenu tistega dne, uporabijo katero od številnih aplikacij, vnesejo podatke v policijske evidence ali pisno odgovorijo na vprašanje občanov. Vsi tudi telefoniramo, bodisi s stacionarnimi bodisi s službenimi mobilnimi telefoni, se pogovarjamo po zvezah znotraj digitalnega radijskega omrežja itd. Vsa ta informacijska in telekomunikacijska tehnologija, ki jo uporabljamo, se nam zdi nekako samoumevna. Povsem običajno je, da vse deluje, kot je treba, da so morebitne okvare hitro popravljene, da ne pride do kolapsa sistema, da lahko

16

sledimo njegovi uporabi, da se zagotavljajo varnostne kopije, da je celoten informacijski sistem policije zavarovan pred morebitnimi hekerskimi napadi ... Večinoma niti ne vemo, koliko ljudi »v ozadju« bdi nad tem in katere službe nam s svojim strokovnim znanjem zagotavljajo nemoteno delo. Predvsem pa se nas večina premalo zaveda, kako pomembno je pravilno in varno delovanje informacijsko-telekomunikacijskega sistema policije (v nadaljnjem besedilu: ITSP), in to ne le za nas, zaposlene, ampak z veliko širšega vidika, tj. vidika državne varnosti. Gospod Lesjak, zakaj je zaščita informacijskokomunikacijske tehnologije (v nadaljnjem besedilu: IKT) za organizacijo, kakršna je policija, tako pomembna? Skrb za ustrezno raven informacijske varnosti bi morala biti eden izmed primarnih ciljev vsake organizacije, še bolj pa to velja za policijo. Dobro delovanje ITSP je namreč prvi poletnik LXV/št. 3/2017


VArNOST

goj, da sploh lahko delamo in da smo pri tem učinkoviti! Če bi bilo njegovo delovanje okrnjeno, bi to lahko pomenilo prekinitev izvajanja ključnih policijskih nalog. Posledice takšnega dogodka bi bile kritične in bi posledično povečale tveganje za varnost državljanov, česar pa si v policiji, katere osnovno poslanstvo je prav varovanje življenja in zagotavljanje osebne varnosti ljudi, ne smemo privoščiti. S tega vidika sem zadovoljen, da tudi Strategija kibernetske varnosti Republike Slovenije ni prezrla pomena policije za zagotavljanje kibernetske varnosti v državi. Poudarja namreč pomen preiskovanja računalniškega kriminala, izrecno pa omenja tudi ITSP kot enega od kritičnih informacijskih sistemov za zagotavljanje nacionalne varnosti. Vloga ITSP je torej izjemno pomembna, ob tem pa moramo izpostaviti tudi pomen informacijske varnosti za njegovo delovanje. Kaj je glavni cilj informacijske varnosti v policiji? Če želimo v policiji zagotavljati neprekinjeno delovanje svojega informacijskega sistema, moramo poskrbeti za ustrezno raven njegove varnosti. Ob tem moramo opozoriti, da je ustrezna raven varnosti odvisna tudi od investicij v informacijsko varnost. Varnost torej stane! Ne glede na to moramo zagotavljati razpoložljivost (to pomeni, da so podatki dostopni v vsakem trenutku, ko jih potrebujejo pooblaščeni uporabniki) in tudi zaupnost podatkov. Prav tako moramo preprečevati kakršne koli nepooblaščene spremembe in tudi vse nepooblaščene dostope do informacijskega sistema ter njegovih storitev in podatkov. Ali pri uvajanju zaščitnih ukrepov spremljate svetovne trende, sledite razvoju tehnologije in pojavljanju čedalje številnejših groženj za informacijski sistem? Vsekakor je prilagajanje spremembam nujno. Samo pristop, ki sledi razvoju tehnologije in groženj, lahko zagotavlja letnik LXV/št. 3/2017

AKTUALNO

učinkovito zaščito. Zaradi naraščajoče medsebojne povezanosti informacijskih sistemov, omrežij in različnih tipov naprav se povečuje tudi število možnih točk vdorov, kar pomeni, da smo izpostavljeni čedalje večjemu številu različnih groženj. Prav na teh izpostavljenih točkah je treba zato zagotoviti visoko stopnjo varovanja podatkov in komunikacijske infrastrukture. Vsi skrbniki sistema pa moramo imeti tudi raznoliko znanje in stalen dostop do najnovejših informacij. Nenehno se moramo izobraževati in seznanjati z novimi tehnikami napadov in obrambe. Poleg tega se moramo zavedati, da postaja varovanje informacijskih sistemov pravno vse bolj urejeno, in to tako v Sloveniji kot seveda v EU, s tem pa informacijska varnost pridobiva tudi nove razsežnosti. Njen nadaljnji razvoj torej ne bo samo tehnološki. Napadalci so vedno bolj iznajdljivi, izumljajo nova orodja za zlorabe … Res je, napadalci po vsem svetu nenehno iščejo nove načine za uspešne vdore v informacijske sisteme. Razvijajo nove načine okužb, in sicer tako na strežnikih kot pri uporabnikih, pri tem pa postajajo vedno bolj izurjeni. Veliko napadov je tudi storjenih z orodji, ki jih klasični sistemi ne zaznajo. Posledično kibernetski kriminal temelji predvsem na izkoriščanju ranljivosti informacijskih sistemov in na orodjih, ki so javnosti (še) neznana in katerih obstoj običajno zaznamo šele takrat, ko se razkrijejo posledice njihove uporabe. Napadalci velikokrat tudi zaobidejo posamezne »klasične« zaščitne sisteme. Informacijski sistemi tako potrebujejo večravninsko zaščito, njihovi skrbniki pa ogromno dodatnih virov podatkov z različnih naprav, da lahko poiščemo indice o okužbi. Zbiranje in analiza teh podatkov s celotnega sistema beleženja je zato izjemno zahteven proces. Zaznati napad, grožnjo in se uspešno obraniti – to je izziv današnjega časa! Pa tudi sami napadalci so spremenili svojo »bit«. Ne smemo pozabiti, da so posameznike zamenjale

17


AKTUALNO

organizirane skupine, od kriminalnih združb do drugih držav. Njihovi nameni pa so seveda različni. Kako uspešni ste pri zaščiti informacijskotelekomunikacijskih sistemov glede na številne možne nevarnosti na vseh področjih delovanja? Oblikovan imamo kompleksen sistem varovanja ITSP, v katerega so vključene različne tehnične in organizacijske rešitve. Na nadzornih strežnikih zbiramo sledilne zapise, jih avtomatizirano pregledujemo in na podlagi določenih dogodkov ustrezno ukrepamo. Beležijo se tudi vsi poskusi vdorov. Nadzorni strežniki tudi skrbijo, da so vse storitve ves čas delujoče. Če se zgodi, da določena storitev ne deluje, jo nadzorni strežnik poskuša ponovno vzpostaviti. Sistem ob neuspeli vzpostavitvi avtomatsko obvesti skrbnika po elektronski pošti. Integriteto sistemskih datotek preverjamo na vsakem strežniku posebej. Sistem ob zaznavi kršitve integritete tudi obvesti skrbnika, ki v sledilnih zapisih preveri dogajanje na strežniku in samo datoteko. Poleg kupljenih rešitev uporabljamo tudi nekatere lastne. Žal vam več ne smem razkriti. ITSP je povezan z internetom, zato je nevarnost za nepooblaščene pretoke podatkov in kibernetske napade najbrž še večja. So t. i. požarni zidovi in protivirusni programi policije učinkoviti? V policiji imamo opremo, ki je večinoma ustrezna, sodobna in vzdrževana. V zadnjih nekaj letih smo jo namreč kar dobro posodobili. Ponovno bi vas spomnil na že povedano, in sicer da varnost stane. Na strežnikih za dostop do svetovnega spleta

18

VArNOST

in poštnih strežnikih imamo postavljene na primer protivirusne pregrade, s katerimi ustavimo vse znane viruse na poti z interneta v lokalno omrežje. Spisek znanih virusov redno osvežujemo in tako zagotavljamo varnost pred okužbo uporabniških delovnih postaj. Na vstopnih točkah izvajamo denimo IDS/IPS (angl. Intrusion Detection System/Intrusion Prevention System) in pregledujemo promet, torej zaznavamo in takoj tudi blokiramo vsako sumljivo zadevo. Omogočena je zaščita v realnem času, dodatno pa uveljavljamo varnostne politike z ročnimi nastavitvami zaprtosti sistema, analizo vsebine na ravni aplikacij, proaktivno posodabljanje za nove ranljivosti razvojne skupine proizvajalca in natančno analizo internetnega prometa. Tako že sam sistem prepreči širjenje velike količine groženj z interneta, ki so nato še dodatno onemogočene z rednim posodabljanjem operacijskih sistemov na strežnikih in delovnih postajah. Vendar to ne zadostuje. Glede na to, da ste omenili internet, naj omenim tudi zahtevo evropskih presojevalcev o neustreznem načinu uporabe interneta v ITSP. Internet in policijske evidence se ne bi smeli uporabljati znotraj istega informacijskega sistema. Prav nobena zaščita namreč ne zagotavlja 100-odstotne varnosti. Grožnja odtujitve je torej stalno prisotna. Torej imamo tudi posamezni delavci, zaposleni v policiji, nameščeno ustrezno protivirusno zaščito? Da, znotraj ITSP imamo implementirano protivirusno zaščito. Tudi na delovnih postajah posameznih uporabnikov ITSP je nameščena protivirusna programska oprema, ki se redno posodablja. Uporablja se za preprečevanje, odkrivanje in odstranjevanje zlonamerne programske opreme. Seveda se bo letnik LXV/št. 3/2017


VArNOST tudi zdajšnji sistem posodobil, morda že ob 61-letnici Urada za informatiko in telekomunikacije. Napadi na končne uporabnike, internetne odjemalce, so za hekerje menda ena izmed najučinkovitejših metod vdorov. Tako je. Namesto da se napadalec loti težjega izziva, vdora v storitev na strežniku, izvede napad na uporabnika, saj ta že sam dostopa do okužene vsebine iz različnih virov. Najpogosteje pride do okužbe zaradi ranljivosti v aplikacijah ali operacijskem sistemu uporabnika, ki pride v stik s kontaminirano vsebino. Ker je tak računalnik avtoriziran v zaščitenem internem omrežju, lahko napadalec poskuša dostopati še do drugih virov znotraj tega omrežja. Za hiter odziv in preprečevanje nadaljnjega širjenja okužb je zato ključna centralna postavitev sistema oziroma vsestransko in ažurno posodobljen sistem. Koliko poskusov okužbe naših računalnikov ste doslej že zaznali? Protivirusni sistem, ki ga uporabljamo in ki centralno skrbi za zaščito delovnih postaj in strežnikov v ITSP, je doslej zaznal številne poskuse okužb računalnikov in datotek, zaznal pa je tudi precej opozoril o sumljivem obnašanju posameznih programov, pri čemer niso bili vsi škodljivi. Opažamo, da se je število opozoril protivirusnega programa lani skokovito povečalo. Samo za prikaz: v letu 2013 je bilo opozoril 5122, v letu 2014 jih je bilo že 10.268, v letu 2015 jih je bilo 9834, nato pa smo v letu 2016 prejeli kar 206.762 opozoril! Gre za resnično ogromno povečanje opozoril, s slabih 10.000 na skoraj 207.000. Čemu bi lahko pripisali kar 20-kratno povečanje? Povečanje je predvsem posledica ponavljajočega se javljanja določene grožnje. Zelo velika težava so tudi virusi, črvi in trojanski konji, ki se razširjajo kot priponke z elektronsko pošto, lahko pa se računalnik okuži že samo z brskanjem po internetu. Sistem večino zazna in onemogoči nadaljnjo okužbo, vedno pa je seveda mogoča okužba v obdobju do objave posodobitve (gre za t. i. ranljivost ničtega dne, angl. Zero-day attack), torej toliko časa, dokler avtorji ali skrbniki programske opreme še niso naredili popravka, ki bi to ranljivost odpravil, oziroma dokler si večina uporabnikov še ni prenesla popravka. So lahko tovrstni alarmi za sistem tudi koristni? Koristni? Morda z vidika izboljšanja sistema varnosti. Ko incident zaznamo, moramo seveda najprej opraviti analizo in klasifikacijo, nato pa sledi preiskovanje. To lahko pripelje do novih ugotovitev, na podlagi katerih se pripravijo ukrepi za zamejitev posledic, odstranitev nastale škode in povrnitev sistema v prvotno stanje. Aktivnosti po incidentu so velikokrat zelo pomembne, da jih lahko povežemo z drugimi obravnavanimi incidenti, zaznavamo trende in opazimo nove ranljivosti. Torej se lahko iz spremljanja opozoril pravzaprav tudi veliko naučimo in tako izboljšujemo sistem zaščite. Razvoj različnih poročil in alarmov za zaznavanje incidentov je postopen. Najprej so izdelani preprosti alarmi, ki se nato povezujejo v kompleksnejše, da se zazna kar največ sumljivih dejavnosti v sistemu. Seveda smo šele na začetku. Menim, da bo ravno na tem področju treba v policiji, no, pa tudi širše v slovenskem prostoru, še veliko postoriti. V policiji smo pametne telefone začeli uporabljati tudi za službene potrebe, vemo pa, da so to pravzaprav računalniki. So tudi ogroženi enako kot računalniki? Razvoj nas je pripeljal do točke, ko se informacijska varnost širi tudi v mobilno telefonijo, saj se dostop do delov informacijskega sistema seli tudi na pametne telefone. To seveda poletnik LXV/št. 3/2017

AKTUALNO meni, da je lahko takšna naprava vstopna točka za zlonamerne vdore v informacijske sisteme. V policiji smo za potrebe dostopa uporabnikov mobilnih naprav do ITSP v letu 2016 implementirali sistem za upravljanje mobilnih naprav MobileIron. Osnovna ukrepa varovanja podatkov v sistemu MobileIron sta šifriranje podatkovnih komunikacij in uporaba t. i. kontejnerskih storitev. Podatki so na strežnikih v nešifrirani obliki, pri prenosu podatkov na mobilne naprave pa se uporabljajo postopki šifriranja. Mobilni uporabniki se v ITSP povezujejo prek varovanih povezav z uporabo šifriranega tunela in dodatne avtentikacije na samih napravah. Terminalne naprave morajo biti zaščitene, tako da ob morebitni nepooblaščeni uporabi terminala ni možen nepooblaščen dostop do ITSP ali podatkov ITSP. Naj ob tem opozorim, da na mobilnih napravah ne smemo obravnavati tajnih podatkov. Se je po mobilnih telefonih varno pogovarjati o službenih zadevah? Govorna komunikacija kot osnovna storitev mobilnih operaterjev ni ustrezno zaščitena pred prestrezanjem, zato je za varno komunikacijo treba uporabiti druge storitve. Ena od možnosti je prenos govora prek podatkovnega omrežja z uporabo aplikacij, ki vsebino šifrirajo. Te aplikacije so Signal, Viber idr., pri čemer priporočamo uporabo aplikacije Signal. Kaj je po vaši oceni največja težava pri informacijski varnosti v policiji? Ocenjujem, da so največje informacijskovarnostne težave povezane z zaposlenimi. Varnost podatkov je odvisna od uporabnika samega in njegovih dejanj, ozaveščenosti in znanja. Raziskave kažejo, da so več kot polovico kibernetskih vdorov posredno ali neposredno povzročili zaposleni v organizaciji. Nekateri govorijo tudi o več kot 90 odstotkih! Te kršitve so najpogosteje posledica malomarnosti ali nevednosti, zato implementacija standardnih zaščitnih mehanizmov nikakor ne zadostuje za zaščito podatkov in informacijskih sredstev, vse dokler bo uporabnikom omogočen preveč nenadzorovan način komunikacije. To je seveda predvsem vprašanje, ki se nanaša na sistem upravljanja ITSP, drugo pomembno dejstvo pa je samo izboljšanje zavesti o pomenu informacijske varnosti. Prav tu nas čaka še veliko dela. Za konec: kakšni so vaši predlogi za izboljšanje dela na vašem področju? Pred dobrim letom smo sprejeli Strategijo o kibernetski varnosti Republike Slovenije, pred nami je sprejetje uredbe oziroma zakona o informacijski varnosti. Normativno urejanje področja se mi zdi nujno potrebno ob upoštevanju specifičnih zahtev policije oziroma drugih varnostnih organov. Vzporednica navedenemu je sprejetje nove direktive EU o varstvu osebnih podatkov in vzpostavitev posebnega pravnega sistema varstva osebnih podatkov za področje javne varnosti. Omenil sem že, da varnost stane, zato je nujni predpogoj zagotovitev rednih investicijskih sredstev. Menim, da mora imeti informacijska varnost pri posodabljanju/investicijah visoko stopnjo prioritete. Seveda je pomemben element zagotavljanja informacijske varnosti zagotovitev dodatnih kadrov, pomladitev kadrovske zasedbe, njihov vsestranski razvoj in ne nazadnje zagotavljanje njihove lojalnosti. Dejstvo je namreč, da kadri, ki se ukvarjajo z informacijsko varnostjo, praviloma prihajajo do občutljivih podatkov. Poleg tega menim, da bi morali tudi zdajšnjo organizacijsko strukturo sektorja posodobiti in še bolje razviti. Prilagoditve so torej nujno potrebne. Besedilo: Sektor za odnose z javnostmi SGDP GPU, dr. Andrej Lesjak, UIT GPU Foto: Brigita Petric, SOJ SGDP GPU, in Samuel Simšič, GSIT UIT GPU

19


VArNOST

AKTUALNO

Pogumni mariborski policisti preprečili širjenje požara in obvarovali življenje ter premoženje stanovalcev Mariborski policisti so v ponedeljek, 31. julija 2017, ob 19.50, prejeli več klicev stanovalcev in očividcev o močnem ognju in dimu v stanovanjskem bloku na Smetanovi ulici v Mariboru.

Policista PP Maribor I Mitja Božnik in Darko Vujčić

Do gorečega stanovanja so se odpravili policisti Mitja Božnik, Darko Vujčić in Miran Lešnik s PP Maribor I, ki so bili že na kraju zaradi prijave poškodovanega vozila. Potrkali so po vratih. Odprl jih je 32-letnik in jih v trenutku, ko je na pragu zagledal policiste, poskušal zapreti. Iz stanovanja se je začel valiti dim, v notranjosti pa je bil viden večji ogenj, zato policistom ni preostalo drugega, kot da so moškega obvladali z uporabo prisilnih sredstev. »V tistem trenutku nisem pomislil na nič drugega kot na to, da moram vstopiti, saj bi lahko bil v stanovanju še kdo, gasilcev pa še ni bilo na kraju,« je dejal policist Mitja Božnik, ki je brez pomisleka vstopil v

20

goreče ter zadimljeno stanovanje. K sreči je bilo to prazno, ker pa se je požar že širil, je začel gasiti. S svojim pogumnim dejanjem je preprečil širjenje požara ter obvaroval življenje in premoženje stanovalcev. Dvema policistoma je bila zaradi vdihovanja dima nudena medicinska pomoč in sta bila odpeljana v bolnišnico, a k sreči nista utrpela posledic. Ob ogledu kraja požara je bilo ugotovljeno, da so v stanovanju 32-letnika, ki je trenutno v psihiatrični oskrbi, najprej zagoreli lesen stol in blazine za sedenje, požar pa se je razširil na lesen balkon in po tleh proti notranjosti. Materialna škoda po nestrokovni oceni znaša 10.000 evrov.

Policisti so zaradi namerne povzročitve požara podali kazensko ovadbo zaradi suma storitve kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti, za kar je zagrožena kazen do pet let zapora, istega osumljenca, ki je pred tem poškodoval tudi osebni avtomobil, pa so ovadili še zaradi suma storitve kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari, za kar je zagrožena kazen do dve leti zapora. Besedilo in foto: Anita Kovačič Čelofiga, PU Maribor

letnik LXV/št. 3/2017


VArNOST

AKTUALNO

Vozniki podcenjujejo nevarnost zaspanosti za volanom Raziskava AMZS* razkriva, da je zaspanost za volanom med slovenskimi vozniki resna težava: polovica voznikov je občasno zaspanih, vsak deseti do štirinajsti voznik pa je v zadnjih dveh letih že zaspal za volanom. Skrb vzbujajoče je predvsem dejstvo, da vozniki kljub zaspanosti vožnjo praviloma nadaljujejo, za ohranjanje budnosti za volanom pa uporabljajo taktike, kot so pogovarjanje s sopotnikom, odpiranje oken ali povečanje glasnosti radia, čeprav, kot izpostavlja stroka, takšni in podobni ukrepi zagotavljajo le kratkotrajen učinek, zato za zmanjševanje zaspanosti za volanom niso učinkoviti. Edini učinkovit ukrep je spanje.

Med dejavnike tveganja, ki lahko vodijo v prometno nesrečo, poleg vožnje pod vplivom alkohola ali prepovedanih substanc, uporabe mobilnih telefonov med vožnjo ipd., spada tudi zaspanost za volanom, ki pa ji vozniki mnogokrat posvečamo (pre)malo pozornosti. »V AMZS so nas ugotovitve raziskave spodbudile, da bomo zaspanost kot enega od dejavnikov tveganja za nastanek prometne nesreče mnogo bolj vključevali tako v preventivne aktivnosti kot tudi v vsebine programov varne vožnje, ki jih izvajamo v Centru varne vožnje AMZS na Vranskem,« izpostavlja mag. Jure Kostanjšek, vodja za varno mobilnost pri Avto-moto zvezi Slovenije, in dodaja: »Glede na to, da nočna vožnja sama po sebi za pet- do šestkrat povečuje tveganje za prometno nesrečo, v Centru varne vožnje AMZS na Vranskem uvajamo povsem nov program varne vožnje – vožnjo ponoči, s katerim želimo voznikom pomagati spoznati pasti in nevarnosti nočne vožnje ter jih naučiti, kako se nanje pravilno odzivati.«

• če vozimo ponoči ali popoldne, ko običajno spimo ali počivamo; • če jemljemo zdravila, ki imajo stranski učinek zaspanosti;

Vesna Pekarović Džakulin, dr. med., specialistka družinske medicine in medicine dela, prometa in športa, izpostavlja, da je vožnja posebno tvegana: • če smo utrujeni in smo prejšnjo noč spali manj kot šest ur; • če naše spanje ni kakovostno in se že dolgo nismo dobro naspali; • če vozimo že dalj časa brez krajšega počitka; letnik LXV/št. 3/2017

21


VArNOST

AKTUALNO • če delamo več kot 60 ur tedensko, izmensko ali več služb hkrati; • če smo popili tudi manjše količine alkohola oziroma zaužili prepovedane psihoaktivne snovi; • če vozimo po monotonih, ravnih in dolgočasnih cestah. »Če med vožnjo prepoznate zaspanost, se ji ne poskušajte upirati, saj vas lahko spanec v hipu premaga. Čim prej ustavite vozilo na varnem mestu, spijte eno ali dve kavi (kofein začne delovati čez približno 30 minut), zaspite za 15 do 20 minut in nato nadaljujte vožnjo,« svetuje zdravnica in opozarja, da imajo odpiranje oken, zniževanje temperature v vozilu, poslušanje radia ali glasbe, petje, kričanje, pretegovanje, ustavljanje, telovadba in sprehajanje ob vozilu le kratkotrajen učinek (zaspanost zmanjšajo samo za nekaj minut), zato niso učinkoviti ukrepi za zmanjševanje zaspanosti za volanom. Poudarja: »Edini učinkovit ukrep je spanje!« Kot glavne vzroke za zaspanost za volanom Vesna Pekarović Džakulin, dr. med., izpostavlja: • pomanjkanje spanja – nezadostno število ur spanja ponoči je glavni vzrok za zaspanost za volanom. V primerjavi z osebo, ki spi osem ur na noč, spanje šest do sedem ur na noč poveča tveganje za prometno nezgodo zaradi zaspanosti za volanom za 1,8-krat. Spanje manj kot pet ur na noč poveča to tveganje za 4,5-krat. Neprekinjeno budno stanje 17 do 18 ur povzroča napake pri vožnji, ki so primerljive z 0,5 g/l alkohola v krvi, neprekinjeno budno stanje 24 ur pa napake, ki so primerljive z 1,0 g/l alkohola v krvi; • motnje spanja, ki jih je treba prepoznati in zdraviti: apneja v spanju, narkolepsija, druge hipersomnije, nespečnost, depresija itd. Pri voznikih z apnejo v spanju je dva- do sedemkrat večje tveganje za prometno nesrečo zaradi zaspanosti; • zdravila in snovi, ki povzročajo zaspanost, denimo pomirjevala, nekateri antidepresivi, uspavala, antihistaminiki, določeni antipsihotiki in mišični relaksanti, alkohol, kanabis … V največji nevarnosti za prometno nesrečo zaradi zaspanosti za volanom so: • mladi vozniki, ker zelo pogosto združujejo pomanjkanje spanja ponoči z nočno vožnjo (v približno 50 odstotkih prometnih nesreč zaradi zaspanosti za volanom so udeleženi vozniki, stari do 25 let); • moški; • delavci z izmenskim delom; • poklicni vozniki, saj vozijo na dolgih razdaljah, pogosto po avtocestah in velikokrat ponoči. Običajno spijo v slabih razmerah in ne dovolj dolgo, izpostavljeni so tudi pritisku zaradi povečanja ur vožnje. Pri teh voznikih je pogosta obstruktivna apneja med spanjem, ki lahko izzove čezmerno dnevno zaspanost. Drugi dejavniki, ki povečujejo tveganje za prometno nesrečo zaradi zaspanosti za volanom, so: • vožnja brez sopotnika; • neizkušenost voznikov, ki so pred kratkim pridobili vozniško dovoljenje; • uživanje alkohola in drog; • vožnja po obroku; • vožnja po avtocestah in na dolgih razdaljah, pri čemer pa se je treba zavedati, da je prometna nesreča zaradi zaspanosti za volanom možna tudi na kratki razdalji.

22

Prometne nesreče zaradi zaspanosti za volanom so najpogostejše med 2. in 6. uro ter med 14. in 16. uro. Nočna vožnja sama po sebi povečuje tveganje za nesrečo za pet- do šestkrat. Ob teh urah so naši možgani manj budni in bolj pripravljeni na spanje. Znaki zaspanosti za volanom: utrujen in zaspan voznik vse bolj togo usmerja pogled izključno na vozišče, prezre napise ob cesti ter prometne znake za obvoz/izvoz, vozi počasneje ali prehitro, ne da bi sam to hotel, težko vzdržuje smer vožnje, vijuga, prevozi mejno črto ipd. Vesna Pekarović Džakulin, dr. med., še poudarja, naj bodo vozniki pozorni na naslednje znake zaspanosti: • težave z vidom (pekoč občutek v očeh, vid postaja zamegljen), pogosto mežikanje (oči se nehotno zapirajo), vse počasnejše in težke veke; • begajoče misli, težave s koncentracijo na cesto, ne spominjajo se, kje so pravkar peljali, kaj se je zgodilo malo nazaj na cesti (izvozi, prometni znaki …); • otopelost, odsotnost, misli kar nekam odplavajo ali pa nas potegnejo v neki drugi svet; občutek, da je cesta vse ožja, predmeti vse manjši; • bolečine v mišicah, potreba po gibanju, presedanju, pretegovanju; • pojavi se občutek hladu (ob nespremenjeni temperaturi v vozilu), drget; • »plavanje« po voznem pasu, težave z vzdrževanjem smeri vožnje; • zehanje, mencanje oči; • težka glava, ki jo težko držijo pokonci; • vožnja na bankini; • skorajšnje trčenje v spredaj vozeče vozilo in močno zaviranje; • nemir, razdraženost, vzdraženost in agresivnost. Literatura: 1. Zorec Karlovšek, M. Utrujenost, zaspanost, uspavala in vožnja. Ljubljana: Fortox, 2013. 2. Projekt: Wake up bus, 2013. Dostopno na: www.esrs.eu. * Raziskavo je za AMZS izvedla Mediana. Udeleženci: N = 503, v starostnem razponu 18–75 let, vzorec je uravnotežen po spolu in starosti ter reprezentativen za slovenske voznike. Besedilo: AMZS Foto: AMZS in Štefan Abraham

letnik LXV/št. 3/2017


VArNOST

AKTUALNO

Franc Virtič, predsednik Združenja policijskih šefov

»Naša moč se skriva v argumentih!« Združenje policijskih šefov v svoje petnajsto leto obstoja vstopa z novim vodstvom – njegovo vodenje je namreč marca letos prevzel mag. Franc Virtič, zaposlen v Službi direktorja PU Maribor. Nov predsednik združenja, ki je v policiji že od leta 1992, se bo zavzemal predvsem za ustrezno vrednotenje vloge policijskega vodje in krepitev njegovih kompetenc.

Imamo že dva policijska sindikata – kako se od sindikalnih interesov razlikuje namen delovanja Združenja policijskih šefov? Naše združenje ni sindikat, je združenje tistih, ki želijo uresničevati namen društva, tj. krepitev vodenja, razvoj policijske stroke, sooblikovanje razmer za uspešno delo in izmenjava izkušenj. Namen in cilje uresničujemo z organizacijo strokovnih predavanj, seminarjev, posvetovanj in konferenc ter s sodelovanjem z raziskovalnimi in znanstvenimi institucijami, državnimi organi ter drugimi organizacijami in institucijami pri razreševanju strokovnih vprašanj. S čim se lahko pohvalite? Sem šele na začetku petletnega mandata (od marca dalje). Najprej bi se zahvalil prejšnjemu vodstvu s predsednikom Tomislavom Habulinom, ki je uspešno vodil naše združenje in nadgrajeval aktivnosti. Združenje je uspešno sledilo svojemu osnovnemu namenu – krepitvi kakovosti upravljanja in vodenja kot stroke v policijskem delu in krepitvi vloge vodje. V prihodnje bomo morali nadgraditi to, kar je bilo narejeno doslej – govorim o ustreznem vrednotenju šefov ter sodelovanju pri letnik LXV/št. 3/2017

oblikovanju kariernega sistema, v strokovnih razpravah in pri krepitvi kompetenc vodij. Kakšne aktivnosti načrtujete? Čemu se boste kot predsednik najbolj posvečali? Poleg rednih srečanj, ki potekajo med vodstvom združenja in policije, načrtujemo okrogle mize in posvete. Sodelovali bomo s centrom za socialne veščine in raziskovalno dejavnost v policiji, ki organizira bienalne konference, pa tudi z odborom za integriteto in etiko v policiji, katerega član sem. Urediti in utrditi moramo predvsem vlogo vodij in njihovo vrednotenje – v našem sistemu namreč niso enakomerno in enakopravno ovrednoteni, vemo pa, da imamo odlične vodje. Kot predsednik se bom najbolj posvečal težavi vrednotenja dela in vloge vodje ter njegovega prispevka v organizaciji. Oblikovali bomo tudi vizijo in poslanstvo našega društva. Načrtujemo strokovni posvet oziroma razpravo o policijskem delu v skupnosti. Od leta 2013 imamo namreč novo strategijo, ki ne zadeva le vodij policijskih okolišev, ampak vse policiste – od policista opazovalca do generalnega direktorja Policije in vse vmes. Srečanje bo namenjeno razpravi o tem, kako in kaj je bilo narejeno ter kaj vse nas čaka v prihodnosti.

23


AKTUALNO

VArNOST

Zakaj ste se odločili za kandidaturo? Odločil sem se, ker mislim, da lahko naredim nekaj dobrega in da lahko v združenju stopimo korak naprej. Ne govorim le o predsedniku – združenje so predvsem člani, za katere sem prepričan, da lahko vsak na svojem področju in položaju nekaj prispeva k nadaljevanju naše zgodbe. Predsednik je morda res tisti, ki je navzven vidnejši, nikakor pa to ne pomeni, da je tudi najbolj zaslužen za rezultate. To je delo vseh članov. V tem smislu smo se na seji upravnega odbora dogovorili, da bomo do jeseni pripravili akt, v katerem bomo opredelili priznanja in pogoje, pod katerimi bodo posamezniki do njih upravičeni. Verjamem, da bo tudi to dodaten motiv, da bodo vodje, člani društva, delali še več in bolje, seveda glede na to, kar imajo in s čim lahko razpolagajo. Kakšni pa so policijski šefi in s kakšnimi težavami se najpogosteje srečujejo? Kolikor smo si različni, toliko različnih napak naredimo – ampak napake naj ne bodo tisto, česar bi se morali izogibati ali še huje – zanikati. Moramo biti korektni in jih priznati, hkrati pa poiskati priložnost, da jih popravimo. Težave policijskih šefov so vsakodnevne in povezane s težavami, s katerimi se srečuje policija nasploh. Prepričan sem, da se vodstvo slovenske policije teh težav dobro zaveda in veliko časa posveča iskanju rešitev. Eden izmed namenov združenja policijskih šefov je tudi izmenjava izkušenj in strokovnih informacij. Med načrtovanimi aktivnostmi bomo zagotovo izvedli tudi nekaj takšnih, na katerih si bodo člani našega združenja izmenjali izkušnje in dobre prakse pri reševanju težav, s katerimi se vsakodnevno srečujejo. Zagotovo bomo k tem srečanjem povabili tudi preostale vodje. Te že zdaj vabim k včlanitvi v naše združenje in k aktivnemu delu v njem. Član društva lahko postane delavka ali delavec policije s statusom policista na delovnem mestu: komandir policijske postaje in oddelka ter njegov pomočnik, direktor policijske uprave in njegov pomočnik, generalni direktor Policije, njegov namestnik in pomočnik, vodja notranje organizacijske enote policije in njegov pomočnik na državni ali regionalni ravni organiziranosti (uprava, urad, služba, sektor, akademija, center, oddelek, šola, referat, specializirana enota, skupina, sekcija, odsek), policijski inšpektor, kriminalistični inšpektor, višji policijski inšpektor, višji kriminalistični inšpektor, policijski svetnik, kriminalistični svetnik, višji policijski svetnik in višji kriminalistični svetnik in drugi, ki so pred zadnjo razporeditvijo opravljali naloge na teh delovnih mestih. Je namen združenja le izboljšanje pogojev policijskih šefov ali se bo združenje opredeljevalo tudi do posameznih odklonskih ravnanj policijskih šefov? Vodje se zavedajo visokih etičnih standardov in profesionalnosti, ki velja v policiji, hkrati pa tudi tega, da so oni tisti, ki z dejanji in lastnim zgledom storijo največ. Vedo, kje so njihove meje in kaj jim je dovoljeno. Veliko je k temu prispeval tudi izobraževalni modul za vodje in bodoče vodje, ki se izvaja na Policijski akademiji. Dokler ne postaneš vodja, si prizadevaš izoblikovati samega sebe, ko enkrat postaneš vodja, pa oblikuješ preostale in prav za to si prizadeva prej omenjeni modul. Kljub temu prihaja do odstopanj, vendar namen združenja ni iskati napake. Če bomo kdaj zavzemali stališča o deviacijah, bodo ta načelna, več od tega pa ne, saj zaupamo sistemu, da bo to ustrezno preveril in ovrednotil ter nato izvedel ustrezne ukrepe. Prepričan sem, da je sistem notranje kontrole in nadzora dober, in vem, da deluje.

24

Franc Virtič: »Kaj je pravzaprav vloga vodje? Vodja mora narediti vse, kar je v njegovi moči in znanju, da lahko policisti svoje delo opravljajo dobro, v zadovoljstvo ljudi in skupnosti.«

Kdo pa je Franc Virtič, ko govorimo o njegovi 25-letni policijski karieri in zasebno? Kot policist sem leta 1992 začel na Policijski postaji Maribor I, nadaljeval kot vodja policijskega okoliša, potem kot pomočnik komandirja na isti postaji. Bil sem policijski inšpektor na policijski upravi, kjer sem delal tudi kot tiskovni predstavnik, pa komandir PP Maribor II in spet policijski inšpektor v Službi direktorja. Prosti čas namenjam predvsem družini, šahu, glasbi, druženju s prijatelji in še kaj bi se našlo. Na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru pod mentorstvom izr. prof. dr. Branka Lobnikarja končujem doktorski študij. V karieri sem se srečeval z različnimi področji policijskega dela in s tem pridobil pestra in raznolika teoretična znanja. Danes namreč ni več dovolj, da smo seznanjeni le z usmeritvami, pravilniki, zakoni in prakso – zadeve moramo pogledati širše, prebrati tudi kakšen članek, domačo in tujo literaturo, se primerjati z drugimi in dobre stvari prilagoditi vsakodnevni praksi. Pri tem nemalokrat ugotovimo, da je slovenska policija tista, po kateri se zgledujejo tudi tuje policije, celo tiste iz držav z daljšo demokratično tradicijo. Prenos teoretičnih znanj in dognanj v vsakdanje policijsko delo z izobraževanji in usposabljanji je osnova na znanju temelječe policijske dejavnosti. To počnem tudi sam na Policijski akademiji, kjer sem ob rednem delu na PU Maribor, predavatelj predmeta Policija v družbi na višješolskem programu. Sodelujem tudi na usposabljanjih za vodenje v policiji, aktivnosti pa izvajam tudi na usposabljanjih, povezanih s policijsko dejavnostjo v skupnosti. Tam ugotavljamo, da v policijski dejavnosti nimamo več monopola. Srečujemo se namreč s »konkurenco« (zasebni varnostniki, cariniki, pravosodni policisti, občinski redarji in detektivi), s katero imamo skupni cilj, tj. skrb za varnost posameznikov in skupnosti. To je tudi področje moje doktorske disertacije, v kateri opravljam raziskavo javnega mnenja. Vsaka taka raziskava je koristna, saj pred nas postavi ogledalo in pokaže, kakšni smo. Besedilo in foto: Anita Kovačič Čelofiga, PU Maribor

letnik LXV/št. 3/2017


VArNOST

AKTUALNO

Prizadevanja policistov za varnejšo pot v šolo in domov 1. septembra so se v šolske klopi in na ceste znova vrnili otroci, nekateri med njimi pa so se na šolsko pot podali prvič. Ker so otroci med šibkejšimi udeleženci v cestnem prometu, je prav, da voznike opozorimo, naj bodo nanje še posebno pozorni.

Zagotavljanje varnosti otrok v prvih septembrskih dneh je ena ključnih nalog policije. Policisti ob začetku vsakega šolskega leta izvajamo ustaljene aktivnosti in smo navzoči ob šolah in šolskih poteh. Otroci in mladoletniki so zelo redko povzročitelji prometnih nesreč. Vsi vozniki motornih vozil, ki so udeleženci v cestnem prometu, se morajo zavedati, da so otroci v prometu nepredvidljivi, da si prometne predpise pogosto razlagajo po svoje, prav tako pa ne zmorejo pravilno oceniti hitrosti in oddaljenosti bližajočega se vozila. Zato morajo biti v cestnem prometu deležni posebne pozornosti preostalih udeležencev, starši pa se morajo zavedati, da se otroci v prometu zgledujejo po starejših. Zaradi slabšega letnik LXV/št. 3/2017

Na previdno vožnjo pred začetkom šolskega leta je skupaj s policisti opozarjala tudi radijska ekipa in se tistim, ki so vozili previdno, zahvalila s simboličnim darilom.

predvidevanja razmer v prometu in ocenjevanja hitrosti vozil so pogosto oškodovanci v prometnih nesrečah. Prometna kultura je del splošne človekove kulture. Oblikujemo jo v dol-

gotrajnem procesu, ki se začne že v mladosti, zato bodimo zgled najmlajšim in tako prispevajmo k večji varnosti nas in naših otrok.

25


VArNOST

AKTUALNO

Pomembna opozorila, namenjena otrokom: • cesto prečkajte na prehodu za pešce in pri zeleni luči na semaforju za pešce, če je prehod semaforiziran; • na svoji poti izbirajte označene ali semaforizirane prehode za pešce, nadhode oziroma podhode; • pred prečkanjem ceste se prepričajte, da imate prosto pot (poglejte levo, desno in še enkrat levo);

26

• pravilno hodite po pločniku ali ob robu ceste, če pločnika ni; • ne stopajte nenadoma na cesto in se ne igrajte na pločniku; • opremljeni bodite s kresničko; • za vožnjo s kolesom uporabljajte kolesarsko stezo; • vozite se počasi in previdno, s kolesarskim izpitom in opremljeni; • uporabljajte kolesarsko čelado; • med vožnjo z vozilom bodite pripeti z ustreznim zadrževalnim sistemom.

Starši morajo otroke naučiti, da bodo poznali: • pomen barv na semaforju; • osnovna prometna pravila. Pomembno je tudi, da jih seznanijo z nevarnostmi na šolski poti in preverjajo oziroma preizkušajo njihovo znanje. Otroci morajo imeti na poti v vrtec in prvi razred osnovne šole ter domov spremstvo polnoletne osebe, razen če v šolo prihajajo v območju umirjeletnik LXV/št. 3/2017


VArNOST

AKTUALNO Policisti so se pri skrbi za prometno varnost otrok pridružili AMZS in skupaj z zvezo izvajajo preventivne aktivnosti. V sodelovanju z maskotama AMZS se policisti sprehodijo po poti, po kateri v šolo prihaja največ otrok, pri tem pa s svojo prisotnostjo voznike in preostale udeležence v prometu opozarjajo, da bo v naslednjih tednih na tem območju treba biti posebno pozoren ter predvsem strpen.

otroka pa naj starši iz vozila vzamejo sami in naj mu bodo predvsem dober in varen zgled.

Mariborski policisti so se na prvi šolski dan pridružili 54 prvošolčkom OŠ Kamnica. Obiskali so jih tudi ministrica za notranje zadeve mag. Vesna Györkös Žnidar, državni sekretar Andrej Špenga in direktor Policijske uprave Maribor Danijel Lorbek. Nekaj besed je otrokom namenil vodja policijskega okoliša na Policijski postaji Maribor I Janez Hancman in jih opozoril zlasti na uporabo rumene rutice in varnostnega pasu v vozilu, komandir Policijske postaje Maribor I mag. Aleksander Thaler pa jim je podaril odsevne trakove.

nega prometa in v območju za pešce, vendar morajo starši to dovoliti. Sicer pa so lahko spremljevalci tudi otroci, starejši od 10 let, in mladoletniki, če to dovolijo otrokovi starši oziroma skrbniki. Otroci lahko samostojno sodelujejo v cestnem prometu šele, ko se starši prepričajo, da razumejo nevarnosti in so seznanjeni s prometnimi razmerami. Otroci naj v avto vstopajo in izstopajo na tisti strani, ki je obrnjena stran od drugih vozil in prometa, mlajšega letnik LXV/št. 3/2017

Otroci morajo vedno počakati avtobus na posebej označeni avtobusni postaji. Pred vstopanjem v vozilo morajo potniki počakati, da se avtobus popolnoma ustavi. Pri vstopanju in izstopanju je otroke treba opozoriti, da je prerivanje prepovedano in nevarno. Voznike pozivamo, naj: • odstopijo prednost pešcem in predvsem otrokom, da bodo lahko varno prečkali cesto; • na šolskih poteh vozijo posebno previdno, počasneje in z zadostno varnostno razdaljo; • parkirajo pravilno, saj z nepravilno ustavitvijo ali parkiranjem lahko ne samo ovirajo, temveč tudi ogrožajo otroke; • se izogibajo rabi mobilnega telefona med vožnjo, ki nevarno preusmerja pozornost stran od ceste in dogajanja v prometu. Vožnja mimo na vozišču ustavljenega vozila, ki je posebej označeno za prevoz skupine otrok in ima vključene varnostne utripalke, ker otroci vstopajo ali izstopajo, za vozila, ki vozijo po istem smernem vozišču, ni dovoljena. Vozniki vozil, ki vozijo mimo po nasprotnem smernem vozišču, pa morajo voziti z zmanjšano hitrostjo in posebno previdno ter po potrebi ustaviti vozilo.

metnih nesreč z udeležbo kolesarjev, bodo nadzorovani tudi otroci kolesarji in mladoletniki, ki se v šolo ali iz nje vozijo s kolesi ali mopedi. Od zadnjega šolskega leta veljajo nekoliko spremenjena pravila, ki se nanašajo na udeležbo v prometu s kolesi in mopedi. Novost je, da mora voznik na kolesu do dopolnjenega 18. leta starosti med vožnjo na kolesu imeti pripeto ustrezno zaščitno kolesarsko čelado. Za neuporabo čelade je predpisana globa v višini 120 evrov, v prekrških otrok pa se ugotavlja odgovornost tistih, ki so dolžni skrbeti za otroka (starši, skrbniki itd.). Čelada mora biti uporabljena tudi pri vožnji z mopedom do 25 km/h, ki ga v prometu na določenih prometnih površinah lahko vozi otrok od 12. leta starosti naprej, če ima opravljen kolesarski izpit, ali oseba, starejša od 14 let. Voznik mopeda ima lahko namesto motoristične čelade tudi kolesarsko čelado, ki mora biti pravilno pripeta in uporabljena. Voznik mopeda, mlajši od 16 let, ne sme prevažati potnika. Besedilo: Anita Kovačič Čelofiga, PU Maribor Foto: Anita Kovačič Čelofiga, PU Maribor, PP Slovenj Gradec in PP Koper

Nadzor tudi nad otroki kolesarji in mopedisti Ker se je v zadnjem obdobju močno povečalo predvsem število pro-

27


VArNOST

CEZ CESTO

NE!

NA PREHODU ZA PESCE PRI ZELENI LUCI

STOPAJ NENADOMA NA CESTO IGRAJ SE NA PLOCNIKU

K K

P

ESNICKO LESARSKO

OCNIK

UP OR ABLJAJ TEZO IKA SLOV BL

PO

IJA EN

REP U

VOZI!

SE POCASI IN PREVIDNO S KOLESARSKIM IZPITOM OPREMLJEN

LICIJ

28

A

letnik LXV/Å¡t. 3/2017


VArNOST

NOVICE

Razstava na ogled še vse do 8. oktobra Ob 50. obletnici pomorske policije so v Pokrajinskem muzeju Koper pripravili razstavo z naslovom Od orožnika do policista – zgodovina slovenske, primorske in pomorske policije, ki bo na ogled vse do 8. oktobra. Razstava, znotraj katere je poseben del namenjen zgodovini primorske in pomorske policije, je nastala v sodelovanju med Muzejem slovenske policije, Policijsko upravo Koper, Pokrajinskim muzejem Koper in številnimi zbiralci policijskih predmetov. Foto: PU Koper

Policisti na Dolenjskem iskali kenguruja Trebanjski policisti so neke julijske nedelje v popoldanskih urah prejeli obvestilo, da naj bi občan v vinorodnem okolišu opazil kenguruja. Žival naj bi skakljala v bližini ceste ter s tem povzročala nevarnost za udeležence v cestnem prometu. Policisti so se odzvali in preverili nenavadno prijavo, ki pa se je izkazala za povsem resnično. Skupaj z gasilci Prostovoljnega gasilskega društva Mirna so malega ubežnika izsledili in prijeli. Pridružil se jim je tudi lastnik, ki je kenguruja odpeljal nazaj v manjši živalski vrt.

Od spomladi letos prepoved kajenja v vozilih v navzočnosti oseb, mlajših od 18 let Podatki kažejo, da je v Sloveniji do 10.000 otrok izpostavljenih pasivnemu kajenju v vozilu. Policisti smo zato v sodelovanju z Ministrstvom za zdravje na začetku septembra na terenu izvajali aktivnosti za ozaveščanje javnosti o novi zakonodaji glede kajenja v vozilih. Od spomladi letos namreč velja prepoved kajenja v vozilih v navzočnosti oseb, mlajših od 18 let.

letnik LXV/št. 3/2017

29


VArNOST

novice Kdo te bo peljal nocoj domov? Preventivna akcija z novomeškimi policisti Na Policijski upravi Novo mesto so sprejeli pobudo Prostovoljnega gasilskega društva Veliki Kamen za sodelovanje v preventivni akciji Kdo te bo peljal nocoj domov? Namen akcije je prometnovarnostno ozaveščanje obiskovalcev prireditev po vsej Sloveniji in spodbujanje k sprejemanju pametnih odločitev. Poletje je namreč čas številnih prireditev, njihovi obiskovalci pa žal nemalokrat sedejo za volan pod vplivom alkohola. Na novomeški policijski upravi ugotavljajo, da je na cestah še vedno preveč vinjenih voznikov. V zadnjih petih letih (2012–2016) se je na tem območju zgodilo 54 smrtnih prometnih nesreč (umrlo je 59 ljudi). Več kot tretjino tovrstnih prometnih nesreč (19) so povzročili vozniki, ki so vozili pod vplivom alkohola. Foto: PGD Veliki Kamen

Sprejem policistov Postaje prometne policije Ljubljana pri predsedniku Državnega zbora RS dr. Milanu Brglezu Predsednik Državnega zbora RS dr. Milan Brglez je 10. avgusta sprejel policista Postaje prometne policije Ljubljana Aljaža Čuša in Sandija Sheikho ter se jima zahvalil za požrtvovalno dejanje, ki sta ga storila 28. julija 2017. Na avtocestnem odseku A2 med Povodjem in Šmartnim v smeri Ljubljane se je omenjenega dne pripetila prometna nesreča – voznik je zaradi srčnega zastoja izgubil oblast nad vozilom in trčil v odbojno ograjo. Na kraju nesreče je prvi ustavil občan Sašo Gorjanec, ki je o dogodku obvestil policijo in bil edini, ki je nesebično nudil prvo pomoč poškodovancu. Številni drugi vozniki so le vozili mimo. Policista Sandi Sheikhka in Aljaž Čuš sta ob prihodu na kraj skupaj z občanom nadaljevala temeljni postopek oživljanja oziroma masažo srca, saj je bil ponesrečenec nezavesten in ni dihal. Oživljanje so skupaj izvajali vse do prihoda reševalcev. Čeprav je policistoma in občanu uspelo obuditi znake življenja, je poškodovanec pozneje kljub temu v bolnišnici umrl. Foto: Državni zbor RS

30

letnik LXV/št. 3/2017


VArNOST

STROKOVNI PRISPEVEK

Primerjalna analiza povezave med jamarstvom in policijo na Hrvaškem in v Sloveniji Mateja Mazgan

Slovenija in Hrvaška sta s svojo lego ter pestro geografsko raznolikostjo državi z izjemno velikim številom jam. Ker ima človek prirojeno potrebo po gibanju ter odkrivanju novih aktivnosti, se vedno več ljudi ukvarja z jamarstvom, kar je za mnoge precej nenavaden šport. Posledično se tudi vedno bolj razvija jamski turizem. Čeprav je jamarstvo v primerjavi z gorništvom mnogo manj aktualno, je kljub temu tako zanimiva panoga, da je zanjo potrebna reševalna služba. Tako gre po eni strani za turistično dejavnost, po drugi pa za specifičen šport oziroma raziskovanje. Eno vidnejših in najpomembnejših vlog pri reševanju in pomoči v jamarstvu ter preostalih nesrečah v jamah imata Jamarska reševalna služba Slovenije ter Hrvaška gorska reševalna služba. Obe sta prostovoljni, humanitarni, neprofitni organizaciji in sta pomembni pri reševanju in dajanju pomoči, imata pa tudi preventivno vlogo v jamarstvu. Hrvaška gorska reševalna služba deluje v gorništvu ter jamarstvu, Jamarska reševalna služba Slovenije pa samo v jamarstvu. Obe redno sodelujeta, pri hujših nesrečah pa je prisotna tudi policija. Jamarstvo Na svetu je več vrst jam. Najbolj poznane in letnik LXV/št. 3/2017

Vaja reševanja z žičniških naprav

31


VArNOST

STROKOVNI PRISPEVEK razširjene so tiste na območju apnenca, torej kraške jame. Poleg tega poznamo še jame na območju dolomita, lave idr. Slovenija in Hrvaška ležita na predelu, kjer je samo ena vrsta jam, in sicer kraške jame. Že od nekdaj se z raziskovanjem jam ukvarjajo jamarji, speleologi in drugi raziskovalci, denimo biologi. V Sloveniji in na Hrvaškem so najpogostejše vrste jam vodoravne jame, brezna, spodmoli, vodne jame, sifoni, ledene jame, kapniške jame itd. (Jakofčič, 2006). Mnogi jamarstvo definirajo kot športno raziskovalno dejavnost v jamah, medtem ko drugi trdijo, da jamarstvo ni šport, ampak raziskovalna dejavnost. Ne glede na različna pojmovanja je to skupinska dejavnost. Nenapisano pravilo je, da se v jame nikoli ne hodi samostojno, temveč naj bi bili v skupini vsaj trije jamarji (Jakofčič, 2006). Jamarstvo v Sloveniji Jamarstvo je v Sloveniji zelo razvito, o čemer priča podatek, da je bilo pri nas odkritih že več kot 12.000 jam (Kataster jam, 2016), vsako leto pa se odkrije še mnogo novih. Jame se nato registrirajo in so navedene v registru slovenskih jam. Ker je obiska v njih vedno več, se morajo zaščititi pred morebitno škodo obiskovalcev. To se ureja na več načinov, in sicer praktično (kar pomeni, da se jama zapre z zaščitno ograjo), pravno na državni ravni ter etično na mednarodni ravni. V zakonu je navedenih več predpisov, med katerimi je tudi Pravilnik o usposobljenosti za samostojno jamarsko delovanje, ki podrobno opredeljuje postopke za jamarsko delovanje (Zakon o varstvu podzemnih jam, 2003). Eden pomembnejših elementov pri slovenskem jamarstvu je Kataster jam. Gre za državno bazo podatkov, v kateri so zabeleženi podatki o vseh slovenskih jamah. Glavni namen katastra je, da se vse raziskovalne dejavnosti, ki vključujejo nove jame, nova odkritja v starih jamah, fotografije in meritve, zapišejo v standardiziran obrazec, ki se odda v register. Jamarji, ki se podajajo na raziskovanje jam, si lahko v katastru pogledajo, kaj je v določeni jami že bilo odkrito. Kataster jam je na voljo na spletni strani http://www. katasterjam.si/ (Kataster jam, 2016). Da nekdo postane jamar, mora opraviti izpit za jamarja pripravnika in nato za jamarja. Med obema izpitoma morata predvidoma preteči dve leti. Jamarske šole se izvajajo v sklopu jamarskih klubov. Jamarstvo na Hrvaškem Tudi na Hrvaškem se razteza kras, in sicer je največ globokih jam na Velebitu.

32

Vaja reševanja v soteski

Prav tako kot v Sloveniji se tudi tam stanje jam vodi v Katastru jam. Da nekdo postane jamar na Hrvaškem, mora najprej postati član enega izmed jamarskih odsekov ali klubov. Zatem sledi jamarsko šolanje, ki ga klubi organizirajo sami ali pa skupaj z drugimi klubi. Jamarske šole se izvajajo po programu Komisije za speleologijo Hrvaške planinske zveze ali Hrvaške speleološke zveze. Kandidati morajo obvladati praktične veščine plezanja po jamah, poleg tega pa se na tečaju naučijo še osnove o jamarstvu, jamarski in planinski opremi, orientaciji, bivakiranju, izdelovanju načrtov, alpinističnih tehnikah, zaščiti jam, prvi pomoči in reševanju. Mladole-

tne osebe potrebujejo privolitev staršev (Bakšić, Lacković in Bakšić, 2000). Jamarska reševalna služba Slovenije Jamarska reševalna služba Slovenije (JRSS) deluje znotraj Jamarske zveze Slovenije, v kateri se združujejo tudi jamarska društva, katerih dejavnost obsega amatersko jamarsko dejavnost. Če se zgodi večja nesreča, so reševalci pripravljeni pomagati tudi zunaj meja Slovenije. Prav tako lahko v takšnem primeru pričakujemo pomoč iz tujine. Zaradi tega jamarski reševalci veliko delujejo tudi na mednarodni ravni, predvsem kadar gre za preventivne skupne vaje jamarskih reševalnih služb. Eden izmed letnik LXV/št. 3/2017


VArNOST

STROKOVNI PRISPEVEK

Vaja Jamarske reševalne službe Slovenije v steni v Zgornjih Gorjah

takšnih pomembnih projektov je bil EU Proteus, ki ga je sofinancirala Evropska unija (Merela, Kregar, Cekara, Bračič, Hribernik, Ilič, Bašič in Novoselec, 2013).

bataljon Slovenske vojske. Vsak operativni jamarski reševalec ima pozivnik, po katerem mora biti dosegljiv (Jamarska reševalna služba, 2017).

JRSS je, kljub temu da deluje znotraj Jamarske zveze Slovenije, hkrati tudi del državnega sistema zaščite in reševanja. V Zakonu o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami je opredeljena kot javna služba za zaščito, reševanje in pomoč, ki deluje samostojno znotraj Jamarske zveze Slovenije (Zakon o varstvu podzemnih jam, 2003). Njeni člani so prostovoljci. Za uspešno upravljanje nalog ima v skladu z Uredbo o organiziranju, opremljanju in usposabljanju sil za zaščito, reševanje in pomoč sklenjeno pogodbo z reševalci. Zakon dovoljuje 55 operativnih reševalcev, ki so izbrani izmed več kot dvesto usposobljenih reševalcev, delujočih na celotnem ozemlju Slovenije. Služba ima sedem reševalnih centrov in ob manj zahtevnih intervencijah pomagajo reševalci iz najbližjega reševalnega centra. Če gre za večjo in težjo intervencijo, sodelujejo tudi reševalci iz preostalih reševalnih centrov. Znotraj službe sodeluje več specialistov, kot so zdravniki, jamski potapljači, minerji idr. Za potrebe intervencije ter vaje na pomoč priskoči helikopterski

Vsi člani JRSS so prostovoljci, a kljub temu morajo imeti dovolj tehničnega znanja ter zadostno kondicijsko pripravljenost za potrebe reševanj. Reševalci se morajo na izobraževanjih izuriti, da so učinkoviti pri reševanju iz različnih jam, tudi tistih zelo globokih, z visokih zgradb, žičniških naprav, iz sotesk ter z drugih težko dostopnih predelov.

letnik LXV/št. 3/2017

Za pridobitev naziva jamarski reševalec je potrebnih precej let truda – v več letih je namreč mnogo preverjanj in potrjevanj znanja. Tako po pridobitvi začetnega naziva jamar sledita nadaljnji dve leti treningov in usposabljanj, po katerih lahko posameznik opravlja izpit za pripravnika jamarskega reševalca. Nato se postopek ponovi in ponovno morata preteči dve leti, da lahko opravi še izpit za jamarskega reševalca. Obveza vsakega jamarskega reševalca je, da mora biti član enega izmed jamarskih društev (Jamarska reševalna služba, 2016). V povprečju je manj kot deset intervencij letno, a vedno ne gre le za nesre-

če ljudi, temveč tudi za nesreče živali ali druge nesreče, pri katerih je potrebna pomoč jamarskih reševalcev (npr. žled). V jamah najpogosteje povzročijo nesreče padajoče kamenje, podhladitve, narasle vode in nevarni odpadki. Ko je oseba pogrešana, se to prijavi na številko 112, a navadno informacija o pogrešanem pride pozno. Zgodi se tudi, da nihče natanko ne ve, kje so pogrešani ali kam so jamarji, ki se niso vrnili iz jame, odšli. Razlogov za nesrečo je lahko veliko, zato morajo jamarski reševalci pred reševanjem preveriti načrt jame (če ta obstaja), da sploh vedo, kam se podajajo. Najprej se v jamo pošlje izvidniška – zdravniška ekipa. Poškodovani se najprej prenese na varno in suho mesto ter se mu nudi prva pomoč. Vsakič se ob nesreči pošlje dva obveščevalca na pomoč. Če pa so v jami samo trije in se eden poškoduje, eden ostane poleg ponesrečenca, drugi pa gre po pomoč. Hrvaška gorska reševalna služba Hrvaška gorska reševalna služba (HGRS) je državna, prostovoljna, strokovna, humanitarna in nestrankarska reševalna služba. Njen namen je preprečevanje nesreč, reševanje in nudenje nujne

33


VArNOST

STROKOVNI PRISPEVEK prve pomoči v gorah ter preostalih težko dostopnih predelih, kamor so vključene tudi jame. To reševanje zahteva posebno strokovno znanje in tehnično opremo (Aleraj, 2010). Kot neprofitna organizacija izvaja dejavnosti v interesu Republike Hrvaške. Vsi reševalci so organizirani v 24 reševalnih centrih po celotni državi, vsi reševalni centri pa nimajo jamarskih reševalcev (denimo Slavonija, kjer ni jam) (Hrvatska gorska služba spašavanja, 2016). Služba znotraj svojih dejavnosti sodeluje z državnimi organi, regionalnimi organi, raznimi institucijami, Oboroženimi silami Republike Hrvaške, zdravstvenimi ustanovami, socialnimi službami, Hrvaško planinsko zvezo ter drugimi pravnimi in fizičnimi osebami iz kulture in športa, turizma, varstva okolja in prometa. Prav tako tesno sodeluje z javnimi ustanovami

in pristojnimi organi za varstvo narave na področju varstva ter ohranjanja gorske narave in varstva okolja (Hrvatska gorska služba spašavanja, 2016). V sklopu HGRS je možno delovati na različnih ravneh, npr. kombinacija reševanja iz helikopterja in jamarstva. To pomeni, da se reševalci precej dopolnjujejo med seboj in da ni nujno potrebno, da je en reševalec zadolžen samo za jamarstvo (Hrvatska gorska služba spašavanja, 2016). Poleg tega služba pogosto deluje tudi na drugih področjih, ne samo v gorah. Gre za visoke zgradbe, predore, cevovode, pomoč pri prometnih nesrečah, nesrečah na morju in različnih ekstremnih športih (raftanje, jadralno padalstvo, gorsko kolesarjenje itd.). Delo službe je opredeljeno v Zakonu o zaščiti in reševanju (Hrvatska gorska služba spašavanja, 2016).

Ko posameznik vstopi v organizacijo HGRS, postane član ene izmed regionalnih postaj. Ob večjih vajah ali intervencijah, pri katerih je potrebnih več reševalcev, se ti aktivirajo z več postaj. HGRS sprejema člane tako iz jamarskih odsekov, ki pripadajo planinski zvezi, kot tudi od jamarskih klubov, ki pripadajo jamarski zvezi. Nobene povezave nima z jamarsko ali planinsko zvezo. Gre za državno intervencijsko enoto – poleg nujne medicinske pomoči, gasilcev in reševanja na morju (Hrvatska gorska služba spašavanja, 2016). Na Hrvaškem obstajata dve krovni organizaciji za jamarstvo. To sta Komisija za jamarsko reševanje Hrvaške planinske zveze (pokriva jamarske odseke, ki so znotraj planinskih društev) in Hrvaška speleološka zveza. V reševalno službo sprejemajo člane obeh. HGRS je del Dr-

Vaja Jamarske reševalne službe v steni v Zgornjih Gorjah

34

letnik LXV/št. 3/2017


VArNOST žavne uprave za zaščito in reševanje (Hrvatska gorska služba spašavanja, 2015) in vsak, ki želi postati njen član, mora biti včlanjen v enega izmed planinskih društev ali klubov v Planinski zvezi Hrvaške. Poleg tega mora dosegati še preostale normative, kot so izkušnje, dejavnosti in dosežki. Sem se šteje znanje plezanja v gorah, jamarstva in turnega smučanja. Poleg tega je treba pridobiti strokovne nazive (alpinist, jamar, turni smučar). Med obveznimi izobraževanji za pripravnika reševalca so poletno reševanje (en teden), zimsko reševanje (en teden), reševanje v jamah (trije konci tedna) ter mednarodno usposabljanje prve pomoči (en konec tedna). Poleg omenjenih praktičnih usposabljanj morajo opraviti še teoretični del izpita. Šolanje v povprečju traja tri leta. V tem času se kandidat imenuje pripravnik, zatem pa lahko opravlja izpit za reševalca. Reševalci imajo možnost nadaljnjega usposabljanja za helikoptersko reševanje, za voditelja reševalnega psa in jamskega potapljača (Hrvatska gorska služba spašavanja, 2016).

STROKOVNI PRISPEVEK izobraževanja zunaj državnih meja ter po potrebi tudi na intervencije. Obe službi spadata k državnemu sistemu zaščite in reševanja, jamarski reševalci pa so tako v eni kot v drugi državi prostovoljci. Razlika je, da so reševalni centri na Hrvaškem pod okriljem HGRS, kar pomeni, da sem spadajo tako gorski kot jamarski reševalci. Po številu reševalnih centrov je vsekakor v prednosti Hrvaška (24 reševalnih centrov), saj ima mnogo večjo površino od Slovenije (sedem reševalnih centrov). Pri HGRS ni pogoj, da je nekdo samo jamarski reševalec, saj lahko opravlja tudi druge funkcije, ki niso povezane z jamarstvom. Tako se reševalci med seboj dobro dopolnjujejo. JRSS je, nasprotno, usmerjena izključno v reševanje iz jam. V izobraževanju so razlike predvsem v tem,

da morajo reševalci za članstvo v HGRS obvladati znanje turnega smučanja, jamarstva in plezanja, zato se izobraževanje na Hrvaškem deli na zimski in letni del, medtem ko v Sloveniji to ni pogoj, so pa omenjena znanja vsekakor zaželena. Obe službi imata tudi ekipo za prvo pomoč, ki se nenehno izobražuje. Razlike med Jamarsko reševalno službo Slovenije in Hrvaško gorsko reševalno službo pri postopkih ob nesrečah ter pri sodelovanju s policijo Med postopki ob nesrečah JRSS in HGRS ni velikih razlik. V nadaljnjem delu prispevka so predstavljeni postopki, ki so enaki, in tisti, ki se nekoliko razlikujejo ali pa so prisotni samo v eni državi.

Znotraj HGRS je približno 500 reševalcev, ki so se izobraževali za jamarsko reševanje (Hrvatska gorska služba spašavanja, 2016). Komisija za jamarsko reševanje se podaja na usposabljanja ter reševalne akcije tudi zunaj meja Hrvaške, HGRS pa je ena izmed ustanoviteljic in aktivna članica ECRE (European Cave Rescue Association). Reševalci iz Hrvaške tako redno hodijo na reševalne vaje v tujino in obratno. Namen tovrstnih mednarodnih vaj je, da se ob večjih nesrečah in pomoči več različnih držav to izvede čim hitreje in čim bolje (Bakšić, Novoselec in Rnjak, 2014). Razlike med Jamarsko reševalno službo Slovenije in Hrvaško gorsko reševalno službo JRSS in Komisija za jamarsko reševanje pri HGRS sta organizaciji, ki se ukvarjata z isto tematiko, in sicer z reševanjem iz jam, kamor spadajo tudi razna izobraževanja, mednarodna sodelovanja in druge naloge, povezane z zahtevnimi objekti. Čeprav je njun cilj enak, se med njima pojavljajo razlike. Ključna razlika med Slovenijo in Hrvaško je, da v Sloveniji tovrstno reševanje opravlja JRSS, ki deluje pod okriljem Jamarske zveze Slovenije, na Hrvaškem pa deluje Komisija za jamarsko reševanje pod okriljem HGRS, ki ne spada pod jamarsko zvezo. V obeh državah je ob nesreči treba poklicati na telefonsko številko 112 in obe reševalni organizaciji imata podpisano mednarodno sodelovanje, kar pomeni, da njuni člani hodijo na letnik LXV/št. 3/2017

35


VArNOST

STROKOVNI PRISPEVEK Ob iskanju pogrešanih oseb v obeh državah aktivnosti vodi policija, zato ta opravlja tudi preglede jam. To delo opravljajo za to usposobljeni člani specialne enote policije. Po potrebi se prek regijskih centrov za obveščanje aktivirajo tudi člani reševalnih služb, ki pomagajo ob tovrstnih akcijah.

člane. Ti pokrivajo alpinizem in jamarstvo ter sodelujejo tudi z JRSS. Na Hrvaškem, kot omenjeno, pri specialnih enotah policije ni usposobljenih za jamarstvo in alpinizem, so pa usposobljeni za reševanje izpod ruševin. Obstajajo tudi posebne enote policije za reševanje v gorah, kar pa ni povezano z jamarstvom.

Ob reševanju iz jam (ko ne gre za pogrešane osebe) se aktivirata reševalni službi. Policija ne sodeluje, razen če je sum kaznivega dejanja (odgovornost tretje osebe za nesrečo).

Ugotovitve so pokazale, da so med JRSS in HGRS razlike, teh pa ni bilo zaznati le pri sodelovanju s policijo. V obeh državah namreč policija z jamarji oziroma reševalnima službama sodeluje pri iskanju pogrešanih oseb ali ob nesrečah, če gre za sum kaznivega dejanja. Ob nesrečah se vsakič aktivirata reševalni službi, policija pa se vključi, ko se ugotovi, za katere vrste intervencijo gre. Ob pogrešanih osebah se najprej aktivira policija, nato pa se po potrebi obvestijo jamarska društva ali reševalni službi za pomoč pri iskanju. Največja razlika v povezavi med policijo in jamarstvom v Sloveniji in na Hrvaškem je glede minskih eksplozivov. Na Hrvaškem policija namreč še vedno išče ostanke minskoeksplozivnih sredstev, ki so po vojni ostala na različnih področjih, torej tudi v jamah. V obeh državah sodelovanja potekajo še na področjih, povezanih s posmrtnimi ostanki in ostanki orožja, najpogosteje iz obdobja povojnih pobojev.

V jamah se najdejo ostanki povojnih pobojev; poleg posmrtnih ostankov tudi ostanki orožja. Odstranjevanje ostankov orožja opravlja policija, v to pa se vključi tudi kriminalistična policija. JRSS je del Jamarske zveze Slovenije, ta pa je del civilne zaščite. Vso dokumentacijo ji podpisuje predsednik Jamarske zveze Slovenije. Uprava Republike Slovenijo za zaščito in reševanje angažira svoje enote civilne zaščite glede na primere in tako po potrebi v intervencijo JRSS vključi tudi policijo. HGRS je na ravni policije, Državna uprava za zaščito in reševanje pa je koordinator zanjo in za policijo. Obenem reševalna služba ni enota Državne uprave za zaščito in reševanje, ampak je samostojna enota. To pomeni, da jo lahko angažira policija, gasilci, Državna uprava za zaščito in reševanje ali pa tudi sami krajani. Klic na pomoč lahko gre neposredno v reševalno službo, služba 112 pa skrbi samo za obveščanje. Vse, kar je zunaj cest, ni več v pristojnosti nujne medicinske pomoči, temveč gasilcev, in vse, do česar ne more priti policija, je v pristojnosti HGRS. Enako velja za primer smrti. Če človek umre v jami, ga HGRS prenese do ceste, kjer ga prevzameta nujna medicinska pomoč ter policija. Na Hrvaškem je zaradi pretekle vojne veliko področij z minskimi eksplozivi. Za to skrbi policija, ki v takšnih primerih na pomoč pokliče HGRS. Reševalci opremijo jamo, pirotehnik, ki obvlada tudi tehniko jamskega plezanja, pa se spusti vanjo ter odstrani nevarne ostanke minskih eksplozivov. Reševalci so pripravljeni za pomoč, če se zgodi nesreča. Pirotehnik minska eksploziva onesposobi že v jami ali pa jih prenese na površje in tam onesposobi. V obeh primerih se morajo vsi reševalci zaradi varnosti umakniti. V nobenem primeru jamarski reševalci ne delajo ničesar z minskimi eksplozivi. Policija na Hrvaškem nima nobene neposredne povezave z jamarstvom. Sodeluje le, ko jamarski reševalci truplo ali poškodovano osebo prenesejo do ceste. V Sloveniji, nasprotno, deluje Specialna enota policije s skupino Al-jam, ki ima tri

36

(2000). Speleologija. Zagreb: SO PDS Velebit, 2000. 4. Hrvatska gorska služba spašavanja. (2016). HGSS. Pridobljeno na: http:// www.hss.hr/. 5. Jakofčič, J. (2006). Jame, jamarstvo in Jamarska reševalna služba. Ujma.si. Pridobljeno na: http://www.sos112. si/slo/tdocs/ujma/2006/jakofcic.pdf. 6. Jamarska reševalna služba. (2017). JRS. Pridobljeno na: https://jamarska-zveza.si/index.php/strokovne-sluzbe/ss-jamarska-resevalna-sluzba. 7. Kataster jam. (2016). E-kataster jam. Pridobljeno na: http://www.katasterjam.si/. 8. Merela, M., Kregar, V., Cekara, M., Bračič, R., Hribernik, M., Ilič, U., Bašič, D. in Novoselec, D. (2013). Caving in Slovenia and Croatia. Ljubljana: JZS, JRS. 9. Speleologija. (2016). Hrvatski speleološki poslužitelj. Pridobljeno na: http://speleologija.hr/. 10. Zakon o varstvu podzemnih jam. (2003). Uradni list RS (2/2004). Foto: osebni arhiv

Obe prostovoljni organizaciji delujeta zelo podobno in med seboj tudi dobro sodelujeta. Vključeni sta v mednarodne projekte in tako se člani ene in druge podajajo na vaje in po potrebi tudi reševanja zunaj svojih meja. Sama organizacija obeh reševalnih služb se nekoliko razlikuje, vendar obe spadata pod civilno zaščito. Reševalci pri HGRS morajo opraviti vse izpite glede reševanja v gorah in jamah, v Sloveniji pa sta za to dve službi, ki strogo ločita reševanje v gorah (Gorska reševalna služba Slovenije) in jamah (JRSS). Med postopki ob nesrečah pri obeh službah ni velikih razlik. V obeh državah policija vodi primere iskanja pogrešanih oseb, tudi v jamah. V teh primerih sodeluje z jamarji. Ob reševanju iz jam se aktivira reševalna služba, policija pa pri takšnih nesrečah navadno ne sodeluje; vključi se le, če je sum kaznivega dejanja. Literatura 1. Aleraj, B. (2010). Sjećanja ili život gorskog spašavatelja. Zagreb: Hrvatska gorska služba spašavanja. 2. Bakšić, D., Novosel, D. in Rnjak, G. (2014). Nesreće u speleološkim objektima i akcije speleospašavanja u Hrvatskoj i inozemstvu. Zagreb: Hrvatska gorska služba spašavanja. 3. Bakšić, D., Lacković, D. in Bakšić, A. letnik LXV/št. 3/2017


VArNOST

Izobraževanje

Infopol čedalje boljša podpora policijskemu delu Ob vzpostavitvi delovanja aplikacije Infopol na začetku letošnjega leta smo v uredniškem odboru Infopola objavili osem policijskih postopkov oziroma policijskih pooblastil. V sodelovanju s strokovnimi službami smo nato februarja in marca začeli usklajevati nadaljnje delo. Izdelali smo načrt vnosov in organizirali posamezne delavnice za pripravo novih vsebin za predstavitev v aplikaciji. Od marca do junija smo izvedli 12 delavnic, na katerih so strokovne skupine za vnos v Infopol uskladile besedila za 13 policijskih pooblastil oziroma razlag policijskih postopkov, ki smo jih v aplikaciji objavili 25. julija 2017.

V uredniškem odboru Infopola smo že na začetku pristopili tudi k izdelavi logotipa. Ime aplikacije, Infopol, in moto »Povezujemo znanje« simbolizirata vse tisto, kar smo želeli pripraviti s tako rešitvijo: na enem mestu so zbrane vse informacije, namenjene policistom za izvajanje policijskih nalog. Tako bo Infopol uporaben na vseh ravneh policije in pri vseh fazah policijskega dela.

Na delavnicah je sodelovalo skupaj približno 50 strokovnjakov iz različnih strokovnih služb policije z državne, regionalne in lokalne ravni, v pripravo in pregled strokovnih vsebin pred njihovo objavo pa smo strokovnjaki in člani uredniškega odbora kar najbolj vključili tudi številne policiste in policijske inšpektorje s policijskih uprav in postaj. Strokovne delavnice so potekale na podlagi izdanih odločb o izvedbi usposabljanj. Prvotno so bile načrtovane kot zaporedne tridnevne delavnice oziroma za kompleksnejše vsebine dvakrat po tridnevne delavnice, vendar se je izkazalo, da je za pripravo marsikatere vsebine potrebnega več časa. Ker je vsak policijski postopek sestavljen iz zaporednega izvajanja več policijskih pooblastil (odvisno od tega, ali je bolj ali manj zahteven), moramo oziroma morajo pripravljalci pri vsakem od njih nujno letnik LXV/št. 3/2017

vključevati tudi povezave (t. i. linke) na predstavitve posameznih pooblastil. Ta so v aplikaciji zato nekakšni osnovni gradniki za nadaljnji celovit opis policijskih postopkov. Poleg tega so se pri pripravi vseh primerov strokovnjaki zavestno trudili poiskati čim preprostejše rešitve oziroma (pogosto zapletene) policijske postopke in pooblastila prikazati čim jasneje in razumljiveje. Le tako bo lahko aplikacija Infopol zares dober pripomoček, ki bo policistom na terenu in drugod racionalna in učinkovita podpora pri opravljanju vse zahtevnejših in kompleksnejših policijskih nalog. Pot do takšnih preprostih rešitev pa, kot se je pokazalo tudi pri našem delu, ni ne lahka ne kratka. Potrebnega je bilo namreč veliko usklajevanja, izmenjave mnenj, znanja in izkušenj, včasih celo burnih debat, in na koncu preverjanja razumljivosti ter praktičnosti

prikazanega. Kljub temu entuziazma in samoiniciativnosti za delo ni zmanjkalo. Skupine strokovnjakov so pri pripravi posameznih vsebin sledile načrtu, po katerem je bilo v Infopol prioritetno treba vključiti tiste policijske postopke in policijska pooblastila, ki se v praksi najpogosteje izvajajo. Prav tako so bili na vrhu naše lestvice nujno potrebnih vnosov tisti primeri, ki so pomembni z vidika varnosti za policiste, in primeri, pri katerih je potrebno najkompleksnejše znanje z več področij policijskega dela. Do poletja so bile zato najprej pripravljene naslednje vsebine: 1. Ukrepanje v primeru zaprtih živali v pregretih vozilih, 2. Uporaba sredstev za vezanje in vklepanje, 3. Uporaba prisilnih sredstev proti posamezniku, 4. Uporaba strelnega orožja,

37


VArNOST

Izobraževanje

Člani delovne skupine za razvoj Infopola smo izdelali orodje, model za prikaz policijskih postopkov, strokovne službe pa bodo ob pomoči uredniškega odbora po tem modelu pripravljale konkretne vsebine oziroma opise policijskih postopkov. Zadovoljni smo, da naše delo ves čas podpira tudi vodstvo Policije, še posebno namestnica generalnega direktorja mag. Tatjana Bobnar. Generalni direktor Policije Marjan Fank nam je februarja letos izročil pisno zahvalo (na fotografiji).

5. Pregled osebe, stvari in vozila po ZNPPol, 6. Pravna pomoč policistom, 7. Policijsko delo v skupnosti, 8. Načrtovanje, priprava, izvedba in gradivo za izvajanje preventivnih in drugih aktivnosti policijskega dela v skupnosti, 9. Zavrnitev vstopa v Slovenijo tujcu, 10. Postopek s prosilcem za mednarodno zaščito, 11. Prepoved udeležbe na športnih prireditvah, 12. Prekinitev potovanja na športno prireditev, 13. Osebna preiskava. Med naštetimi je vključena tudi zmagovalna vsebina z natečaja Dobre prakse 2016 – Pravna pomoč policistom avtorja Petra Kovačiča in preostalih s PU Ljubljana. Med nadobudnimi strokovnjaki za pripravo novih primerov so tudi drugouvrščeni z letošnjega natečaja Dobre prakse, in sicer strokovnjaki s PPP Koper, ki so se v sodelovanju s strokovnjaki Sektorja za cestni promet pri UUP GPU odločili, da bodo za Infopol že jeseni pripravili naslednjo izre-

dno aktualno vsebino: Nevarna vožnja v cestnem prometu. Jeseni bo namreč treba dokončati nekatere vsebine, ki smo jih začeli pripravljati spomladi (Pregled prevoznih sredstev, potnikov in prtljage po ZKP, Nevarna vožnja v cestnem prometu, Ugotavljanje nezakonitega prebivanja, Nasilje v družini, Vlom v objekt, Pridržanja, Privedbe), in za objavo pripraviti še nekaj dodatnih. Do konca letošnjega leta naj bi bilo v Infopolu tako prikazanih skupno približno 28 policijskih pooblastil oziroma razlag policijskih postopkov. Naš končni cilj je seveda, da bi aplikacija v prihodnosti prikazovala vsa policijska pooblastila skupaj z obrazložitvami njihove praktične izvedbe. Policijskih pooblastil je po vseh zakonskih podlagah okoli 250, zato je pred nami še veliko dela. V tesnem sodelovanju z Uradom za informatiko in telekomunikacije GPU nadaljujemo tudi razvoj enotne aplikacije za pregled vseh obrazcev, ki jih dnevno uporabljamo v policiji. Poleg povezav na posamezna osnovna poo-

V uredniškem odboru Infopola bomo jeseni organizirali in izvedli tudi usposabljanje za nove vnašalce v aplikacijo. Predstavili jim bomo enotno metodologijo za pripravo primerov, sami pa bodo morali v skladu s to metodologijo predhodno pripraviti vsebine za vnos in praktično izvesti tudi sam vnos. Vsi, ki vas to zanima, vabljeni na usposabljanje!

blastila moramo namreč v Infopol pri vsaki vsebini vključevati tudi povezave z ustreznimi predpisi, internimi akti, pravili stroke, primeri iz prakse, sodno prakso ter seveda obrazci. Dosedanje rešitve, ki so jih uporabljali policisti, so bile delne – bodisi niso bile ustrezno povezane med sabo bodisi niso bile vsem dostopne, zato niso zagotavljale ustreznega hitrega dostopa do vseh tistih dokumentov in obrazcev, ki jih policist v posamezni situaciji potrebuje za to, da lahko strokovno in zakonito uporabi policijska pooblastila oziroma od začetka do konca brezhibno izpelje določen postopek. Razvoj tehnologije je prinesel nove možnosti in razvoj novih aplikacij, med njimi tudi Infopola, ki lahko preseže opisani manko in prav s povezovanjem trenutnih baz podatkov omogoči ustrezno informacijsko podporo policistom. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo vsem strokovnjakom, policistom in inšpektorjem, vodjem strokovnih služb in članom uredniškega odbora Infopola, ker so tako zavzeto sodelovali in še sodelujejo pri pripravi primerov, saj je bilo potrebnega resnično veliko časa, strokovnega usklajevanja, izmenjav izkušenj ter napora za pripravo primerov. Prepričan sem, da bodo tako pripravljene vsebine skrajšale čas, ki bi ga za isto temo porabilo več policistov in inšpektorjev v državi, ko bi iskali rešitve in odgovore za zakonito in strokovno delo. Besedilo: Marko Podlesnik, SPPP SGDP GPU

38

letnik LXV/št. 3/2017


VArNOST

Izobraževanje

Preventivna akcija gorenjskih policistov za večjo varnost v gorah Zaradi številnih nesreč v gorah, ki so se zgodile letos, so gorenjski policisti poleti pripravili preventivno akcijo, s katero vse, ki se odpravljajo v gore, pozivajo k premišljenim odločitvam in večji previdnosti. Ljudem, ki se nameravajo zadrževati v gorah, sporočajo, naj premislijo, kakšno doživetje si želijo. Prav tako vsem planincem in gornikom svetujejo, naj se na turo ustrezno pripravijo in se tako izognejo nepotrebnemu tveganju. Upoštevajo naj tudi vreme – previdni naj bodo ob napovedih, da bo vreme zelo spremenljivo, s plohami in nevihtami. Z izvajanjem vsaj osnovnih ukrepov bodo planinci zelo prispevali k svoji varnosti, saj bodo odpravili levji delež tveganja v gorah, ki so kraji ekstremov. Nevarnosti v gorah je namreč veliko, vendar so mnoge predvidljive. Njihovo prepoznavanje lahko planincu reši življenje. Najpogostejši so padci, zdrsi, padajoče kamenje in različna bolezenska stanja, kar so vse situacije, ki so se letos že večkrat zgodile. Pri plezanju so se lomili oprimki, poškodovani so bili tudi izkušeni alpinisti, pohodniki so ostajali ujeti v razbesnelih nevihtah in jih je bilo treba reševati, ker niso bili več zmožni vrnitve v dolino; nekateri so zaradi ne-

letnik LXV/št. 3/2017

poznavanja terena zahajali s poti, nekateri ture niso prilagodili svojim zmožnostim, veliko je bilo padcev, zdrsov in tudi reševanj obolelih, nevarnosti so povzročale strele ipd. Možnost padajočega kamenja je večja pod stenami ali na meliščih in izpostavljenih poteh. Priporočljiva je uporaba čelade, ki lahko zelo pomaga tudi pri preprečevanju poškodb pri padcih in zdrsih. V visokogorju je čelada zato zelo priporočljiva tudi na preostalih delih poti. V nesreči morajo planinci ohraniti trezno glavo ter ostati mirni in prisebni. Če potrebujejo pomoč, so se izgubili ali so priča nesreče, naj hitro ocenijo situacijo in poskrbijo za varnost, če je kdo poškodovan ali bolan, pa naj ga pregledajo in nudijo pomoč ter takoj pokličejo na telefonsko številko 112 ali 113! Za obiskovalce gora velja, naj nikar ne mahajo helikopterju, če niso v nevarnosti: Ko se rešuje s helikopterjem, policisti še opozarjajo, naj tisti, ki se znajdejo v njegovi bližini,

39


Izobraževanje

Za vse, ki se odpravljate v gore, so gorenjski policisti pripravili naslednje nasvete: • vzpon načrtujte in ga prilagodite svojim psihofizičnim zmožnostim; • nižjih hribov in vzpetin ne primerjajte z visokogorjem; višje boste šli, bolj pripravljeni in opremljeni morate biti; • jasno je, da za krajši vzpon ni potrebnega toliko načrtovanja, vseeno pa morate preveriti vsaj vreme, pot in opremo ter se prepričati, ali pot res zmorete; • upoštevati morate svoje zmožnosti in pravočasno odnehati – ko boste dosegli vrh, boste šele na polovici poti, saj se bo treba še vrniti v dolino; • upoštevajte vremensko napoved in spremljajte vreme; ne začnite vzpona, če je vreme že slabo; • pripravite se na nevihte, ki jih spremljajo strele; • v gore se odpravite dovolj zgodaj, ko še ni prevroče; • zelo pomembni sta ustrezna oprema in pohodna obutev; • uporabljajte le poti, označene z markacijami; • hodite vsaj v dvoje, sicer je pomoč odvisna od sreče; • ne uživajte alkohola; • vpisujte se v knjige obiskov v gorskih kočah in na vrhovih – to je pomembno, če se vam na poti kaj zgodi in vas bo treba (po)iskati; • če gredo z vami otroci, turo prilagodite njim; • če niste vešči gibanja v gorah, si zagotovite pomoč gorskega vodnika; • kronični bolniki in alergiki imejte pri sebi vedno zdravila zaradi morebitnega nenadnega poslabšanja vaše osnovne bolezni, vsem planincem pa svetujemo, da se v gore odpravite s kompletom prve pomoči; • v visokogorju, pod stenami, na meliščih in izpostavljenih poteh nosite čelado.

40

VArNOST

počepnejo ali sedejo. Poskrbijo naj za svoje predmete, da jih ne odnese, helikopterju pa naj se ne približujejo. Planinci naj se za obisk gora odločajo zelo premišljeno in preudarno. Vsem tveganjem se nikoli ne bodo mogli izogniti, zato morajo biti vedno pripravljeni na vse. Vzpona naj ne začnejo, če niso ustrezno pripravljeni – bolje je, da sploh ne tvegajo, saj lahko sicer sebe in druge spravijo v nevarnost. Besedilo in foto : Bojan Kos, PU Kranj

letnik LXV/št. 3/2017


VArNOST

MEDNARODNO SODELOVANJE

Slovenski policisti tudi na Bližnjem vzhodu Palestina. Ob tej besedi večina ljudi takoj pomisli na dolgoletni konflikt, vojne, žrtve in napetost. Prav v tej deželi, ki že stoletje za številne svetovne voditelje ostaja nerešljiva uganka, kako doseči trajni mir, delujejo tudi slovenski policisti.

Boštjan Velički pred znamenito Skalno kupolo na Tempeljski gori v Jeruzalemu

okolje nekoliko lažje. Marija je namreč delovala v Albaniji, Boštjan pa v Bosni in Hercegovini ter na Kosovu. V mirovni misiji EUPOL COPPS sodelujejo policijski strokovnjaki iz večine držav EU, pa tudi policisti iz Kanade in Turčije.

EUPOL COPPS organizira tudi usposabljanja za palestinsko policijo.

S sedežem v Ramali, središču palestinske oblasti, deluje mednarodna civilna misija EUPOL COPPS (European Union Police Mission for the Palestinian Territories). Ustanovljena je bila leta 2006 in deluje na območju Zahodnega brega, od leta 2012 pa na njej sodelujeletnik LXV/št. 3/2017

jo tudi slovenski policisti. Trenutno sta nanjo napotena Marija Mikulan iz SGDP GPU in Boštjan Velički s PU Maribor. Oba sta pred odhodom v Palestino že imela izkušnje z drugih mirovnih misij, zato je bilo prilagajanje na drugačne življenjske razmere in zahtevno delovno

Življenje pripadnikov mirovne misije je zelo pestro: živijo v Jeruzalemu, ki je pod izraelsko oblastjo, naloge pa opravljajo v Ramali, ki je palestinska prestolnica. Ta se je v zadnjih 20 letih precej razširila in leži približno 20 kilometrov severno od Jeruzalema. Tukaj je tudi sedež palestinske policije, katere glavni partner pri razvoju v moderno in učinkovito policijo je prav EUPOL COPPS. Slovenska policista Palestincem svetujeta glede strateškega načrtovanja, pritožb in notranjih nadzorov. Palestinska policija deluje le na območju Zahodnega brega, medtem ko je na območju Gaze ni, in ima približno 8000 uniformiranih pripadnikov, ki opravljajo naloge v 11 policijskih upravah. Komunikacija med pripadniki EUPOL COPPS in palestinsko policijo poteka ob pomoči prevajalcev, saj anglešči-

41


VArNOST

MEDNARODNO SODELOVANJE

Pripadniki EUPOL COPPS na podelitvi priznanj

na ni uradni jezik v Palestini, hkrati pa le malo palestinskih policistov govori angleško. Omenili smo že, da pripadniki mirovne misije živijo v Jeruzalemu. Oba trenutna slovenska predstavnika živita v predelu Jabal al Mukaber, ki leži v vzhodnem delu mesta z večinoma arabskim prebivalstvom. Celoten Jeruzalem je sicer pod upravno oblastjo Izraela, vendar Palestinci zahtevajo ponovno priključitev vzhodnega dela mesta k svoji državi in ga obravnavajo kot bodočo prestolnico. V mestu je precej območij, kjer so nenehno napetosti in varnostni incidenti, zato se jih pripadniki EUPOL COPPS izogibajo, a si kljub temu še vedno lahko ogledajo številne zgodovinske znamenitosti. Jeruzalem je namreč najsvetejše mesto na svetu, saj je zibelka številnih religij, med drugim tudi krščanstva in judovstva, prav tako pa je izjemno pomemben za muslimane. Sicer so tudi na drugih območjih Izraela in Palestine številne znamenitosti in kraji, ki si jih je resnično vredno ogledati. Življenje v Jeruzalemu je precej drago, saj so cene tudi do trikrat višje od cen, ki smo jih vajeni v Sloveniji. Za

42

Marija Mikulan na delovnem mestu

marsikoga, tudi za slovenske policiste, ki so prišli opravljat naloge na Bližnji vzhod, je bilo to kar precejšnje presenečenje. Policisti si sicer sami poiščejo in najamejo stanovanje, možen pa je tudi najem hotelske sobe. Prva slovenska policista, ki sta bila napotena na mirovno misijo EUPOL COPPS, sta našla

prijetno lokacijo v predelu Jabal al Mukaber z izjemnim razgledom na stari del mesta in tukaj so nato živeli vsi preostali predstavniki slovenske policije. Besedilo in foto: Boštjan Velički, PU Maribor

letnik LXV/št. 3/2017


VArNOST

MEDNARODNO SODELOVANJE Dragi Danijel, pridi domov, presenečenje imamo zate ... »Dragi ubežniki, to poletje se vrnite domov! S pozdravi, vaša policija.« Približno tako se glasijo nekoliko predrzna sporočila na 21 razglednicah, ki jih evropske policije pošiljamo nevarnim kriminalcem na begu. Žal ne poznamo njihovih točnih poštnih naslovov, zato pozivamo javnost, naj nam jih pomaga poiskati. Da se najbolj iskani storilci najhujših kaznivih dejanj ne bi mogli več izogibati roki pravice, smo pod okriljem Evropske mreže skupin za aktivno iskanje pobeglih oseb pripravili skupno kampanjo. Oblikovali smo 21 razglednic z nekoliko izzivalnimi in hudomušnimi sporočili, po eno za vsakega od najbolj iskanih ubežnikov, ki so v 21 državah članicah Evropske unije storili huda kazniva dejanja in pri izsleditvi katerih dosedanje klasične preiskovalne metode niso bile uspešne. Menimo namreč, da se ne skrivajo v državah, kjer so storili kaznivo dejanje, ampak drugje.

Evropski dan mejnih policistov 2017 (ED4BG 2017) V konferenčnem centru hotela Narvil v Seroku blizu poljske Varšave je 12. junija potekalo letošnje praznovanje evropskega dneva mejnih policistov. Osrednji temi srečanja sta bili prilagoditev upravljanja meja novim zakonodajnim okvirom in razprava o čim učinkovitejšem izvajanju koncepta skladnega upravljanja meja pri spopadanju z novimi varnostnimi izzivi. Vodena razprava je potekala v treh različnih pogovornih panelih, ob koncu dneva pa so bili predstavljeni glavni poudarki razprav. V vzporednem programu ED4BG 2017 je potekala inavguracija novega, ažuriranega skupnega programa usposabljanja za mejne policiste (Core Curriculum), pri oblikovanju katerega so aktivno sodelovali tudi uslužbenci naše Policijske akademije.

Slovenska policija se pridružuje Europolovemu projektu Reci ne za preprečevanje izsiljevanja in spolnih zlorab na svetovnem spletu Europol je junija s partnerji, med katerimi je tudi Slovenija oziroma slovenska policija, začel preventivni projekt Reci ne, s katerim opozarja na vzroke in posledice izsiljevanja ter spolnih zlorab otrok in mladostnikov na svetovnem spletu. Namen projekta je opozoriti na pasti, ki prežijo na otroke in mladostnike pri brezskrbni uporabi interneta, ter svetovati, kako preprečiti izsiljevanje in kako se odzvati, ko že pride do tega.

letnik LXV/št. 3/2017

43


VArNOST

MEDNARODNO SODELOVANJE

Kakšno je bilo delo slovenskih policistov med poletno turistično sezono na Hrvaškem? Od 17. julija so na Hrvaškem za en mesec s hrvaškimi kolegi pri izvajanju policijskih nalog s slovenskimi državljani sodelovali trije slovenski policisti. Tokrat so bili to Matija Breznik iz Sektorja kriminalistične policije na PU Ljubljana, Robert Göncz s PP Lendava (PU Murska Sobota) in Marjan Vrtič s PP Gorišnica (PU Maribor). Povprašali smo jih, kako so minili njihovi dnevi na Hrvaškem. ki je predstavil delo na policijski postaji. Konec prvega tedna službovanja sem se udeležil sprejema pri vodji primorsko-goranske policijske uprave Senki Šukat.

Marjan Vrtič s PP Gorišnica je naloge opravljal na območju PP Novalja.

Marjan Vrtič, PP Gorišnica »Kljub temu da je na območju Novalje dopustovalo deset tisoč slovenskih turistov, ti niso pogosto potrebovali pomoči slovenskega policista. Pomoč so potrebovali predvsem, ko so se znašli kot oškodovanci. Hrvaškim kolegom sem lahko najbolj pomagal pri dostopanju do podatkov z uporabo evidenc slovenske policije in s hitro komunikacijo, koristilo pa je tudi tolmačenje mlajšim državljanom Slovenije, ki ne razumejo hrvaškega jezika. Opazno je bilo, da nova policijska uniforma še ni dovolj prepoznavna med slovenskimi državljani, saj je nekateri ne poznajo. To se je potrdilo s tem, da so zaznali slovenskega policista šele, ko je pogovor stekel v slovenskem jeziku. Policisti, še zlasti tisti, ki so prišli iz notranjosti na po-

44

moč kolegom iz Novalje, so me zelo lepo sprejeli. Z odprtostjo in pripravljenostjo pomagati sem si pridobil zaupanje hrvaških kolegov,« pravi Marjan Vrtič, ki je naloge opravljal na območju PP

Novalja (ličko-senjska policijska uprava). Robert Göncz, PP Lendava »Po prihodu na PP Krk je sledil kratek sprejem pri komandirju Dejanu Hriljcu,

PP Krk deluje kot postaja s splošnim delovnim področjem, in sicer na celotnem območju Krka. Sama policijska postaja je izredno slabo popolnjena (36-odstotno) – močno primanjkuje kadra, zato med turistično sezono pomagajo policisti iz notranjosti države. Slednje zaradi težav z vozili namestijo v turističnih krajih, kjer jim zagotovijo prebivanje v sklopu sodelovanja z občinami, ki poskrbijo za njihova prevozna sredstva (skuterje). Samo poslopje PP Krk je starejše, delovne razmere pa so zaradi vidno slabega vzdrževanja infrastrukture slabe. Policisti so do ljudi profesionalni in so dobro sprejeti med prebivalstvom. Njihov odnos do policistov iz tujih

Matija Breznik s PU Ljubljana je pomagal hrvaškim kolegom PP Pulj.

letnik LXV/št. 3/2017


VArNOST držav je na visoki ravni, kar dokazujejo tudi krajši obiski tujih policistov, ki letujejo na otoku in so bili v preteklosti vključeni v medsebojno sodelovanje. Odnos, v katerem ni čutiti sovražnosti, sem med opravljanjem dela doživel tudi sam. Skupno delo v patruljah, na informacijskih točkah in v opazovalnih službah kaže visoko stopnjo strokovnosti in tudi željo po dobrih medsebojnih vezeh, pri čemer se seveda ne pozablja na osnovno nalogo varovanja ljudi in premoženja. Po podatkih iz evidenc hrvaške policije je bilo razvidno, da je bilo na otoku izjemno veliko državljanov Slovenije, in sicer več kot 20.000. Tako je bilo slovensko besedo slišati na vsakem koraku. Zastopanost drugih držav med turisti je precej slikovita. Poleg Slovencev so bili prisotni še državljani Poljske, Nemčije in Madžarske, pa tudi Slovaške in Češke.

MEDNARODNO SODELOVANJE je takoj stekla iskalna akcija, v kateri so sodelovali tudi hrvaški in poljski kolegi. Po slabi uri iskanja je bil otrok najden, in sicer je bil v družbi starejšega domačina, ki je hitro uvidel, da je nekaj narobe. Otroka, ki je bil ves čas videti zelo pogumen, je ogovoril in pogostil s pijačo iz bližnjega kioska, zatem pa je poklical policijsko postajo in z njim v senci počakal na prihod policistov in staršev. 'Konec dober, vse dobro,' bi rekli, vendar ni besed, s katerimi bi lahko opisali občutke veselja, sreče in zadovoljstva ter morje zahval staršev ob ponovnem snidenju z izgubljenim otrokom. Sprejeli smo njihovo povabilo na pogostitev, pri čemer smo ob ureditvi formalnosti iz policijskega delokroga še malo pokramljali, si na kon-

cu podali roke in jim zaželeli srečno ter brezbrižno počitnikovanje. Za spominsko fotografijo ni bilo časa, niti ni bilo prevelike želje po njej.

nju, da pristopajo do policista svoje države.«

Opisal bi lahko še dogajanje v času, ko je bilo v okolici otoka Krka zaznanih več potresnih in popotresnih sunkov. Zanimivo je, da tresenje tal naših državljanov ni presenetilo, niti ni povzročilo panike pri njih. To je popolno nasprotje glede na izkušnje predstavnikov policije iz drugih držav, ki so jih državljani močno obremenili s telefonskimi klici.

»V spominu mi bodo ostale predvsem prireditve, v sklopu katerih so potekale preventivne dejavnosti, kot sta teniški turnir ATP v Umagu in jazz festival v Grožnjanu. Sodelovali so policisti in policistke s Poljske, iz Avstrije, Italije in Hrvaške.

In še zanimivost. Glede na to, da se je naša nova uniforma v barvi (svetlo modra) in kroju zelo približala uniformi hrvaških kolegov, so se večkrat name obračali kar hrvaški državljani v prepriča-

Matija Breznik, PU Ljubljana

Kot zanimivost lahko povem, da sem se v Pulju srečal tudi z ministrom za notranje zadeve Hrvaške Davorjem Božinovićem,« je še sporočil Matija Breznik, ki je naloge opravljal na območju PP Pulj (istrska policijska uprava). Foto: osebni arhiv

V samih postopkih in stikih s slovenskimi državljani je kljub dolgoletnemu sodelovanju hrvaške in slovenske policije opaziti presenečenje in zadovoljstvo, saj je pomoč posameznikom, ki se znajdejo v policijskih postopkih, še kako dobrodošla. Ob lažjih kršitvah hrvaški kolegi navadno upoštevajo naše predloge pri ukrepanju. Žal pa ne moremo govoriti samo o lepem, saj so naši državljani storili tudi hujše prekrške (vožnja pod vplivom alkohola in kršitev javnega reda in miru) in bili obravnavani zaradi kaznivih dejanj. Zagotovo mi bo ostala v spominu pomoč slovenski družini ob izgubi otroka. Oče in mati sta med ogledom starega dela mesta Krk za trenutek izpustila izpred oči svojega triletnega otroka in ta je s poganjalcem švignil neznano kam. Ob hitri prijavi prestrašenega očeta in podanem podrobnem opisu pogrešanega otroka letnik LXV/št. 3/2017

Robert Göncz s PP Lendava s policisti PP Krk

45


VArNOST

MEDNARODNO SODELOVANJE

Evropskemu projektu Edward smo se pridružili tudi slovenski policisti Tudi v slovenski policiji si želimo, da na cestah ne bi bilo več smrtnih žrtev. Z velikim veseljem smo se pridružili projektu EDWARD (European Day Without a Road Death), ki ga v okviru evropskega tedna mobilnosti od 16. do 22. septembra in ob podpori Evropske komisije letos že drugo leto zapored organizira Evropska mreža prometnih policij – Tispol.

Vsi, ki sodelujemo v kampanji, smo si zadali, da 21. septembra 2017 na cestah po Evropi ne bo nobene smrtne žrtve. Za dosego tega si želimo, da bi se vsi vozniki in drugi udeleženci v cestnem prometu – čeprav le za nekaj minut – ustavili ter razmislili o tveganju in nevarnostih, ki so jim vsakodnevno izpostavljeni v prometu, o tveganju, ki ga morda sami pomenijo za druge, in o tem, kako bi lahko to tveganje zmanjšali. Verjamemo, da lahko s projektom Edward pomembno prispevamo k nadaljnjemu zmanjševanju števila umrlih in hudo poškodovanih v prometnih nesrečah. Projekt so z videosporočili že podprli nekateri vodilni predstavniki slovenske policije, in sicer generalni direktor Marjan Fank, njegova namestnica mag. Tatjana Bobnar, vodja Sektorja prometne policije na Generalni policijski upravi mag. Ivan Kapun, in mariborski prometni policisti.

46

Že preteklo jesen, ko je bil projekt EDWARD prvič organiziran, je doživel velik uspeh! Več kot 103.000 organizacij in posameznikov je na Tispolovi spletni strani že podpisalo prisego za varnost na cesti in več kot 80 prometnovarnostnih akcij je bilo organiziranih po vsej Evropi, vključno z aktivnostmi za večjo ozaveščenost, delavnicami, konferencami in natečaji v številnih šolah, delovnih organizacijah in podjetjih. Kampanji, ki sta potekali na družabnih omrežjih (#ProjectEDWARD, #seatbeltselfie), sta dosegli več kot 19 milijonov posameznikov. Po Tispolovih statističnih podatkih je 21. septembra 2016 na cestah 31 evropskih držav umrlo 43 ljudi, isti dan leta 2015 letnik LXV/št. 3/2017


VArNOST Vabimo vas, da se tudi sami pridružite našim prizadevanjem, da (vsaj ta dan) ne bi nihče umrl v prometni nesreči! Če predstavljate vladno institucijo, zasebno organizacijo, javno agencijo, dobrodelno ustanovo, šolo, univerzo ... ali pa vam je mar »samo« kot posamezniku, se pridružite našim prizadevanjem. Podpišite prisego na spletni strani projectedward.eu. Prisega za varnost na cesti Obljubljam: • • • • • • • • • • • • •

da bom opominjal družino, prijatelje, sodelavce in znance, naj bodo na cesti posebno previdni; da bom za večjo varnost prižigal luči; da bom varno vozil avtomobil, motor ali kolo in pri tem upošteval pravila; da bom med vožnjo posebno pazljiv in pozoren na potrebe pešcev, kolesarjev, otrok, starejših in konjenikov; da bom vozil s hitrostjo, ki je zakonsko dovoljena in varna; da bom ustrezno varnostno preverjal pnevmatike; da bom posebno pozoren med vožnjo blizu šol in na mestih, kjer je veliko otrok; da nikoli ne bom vozil po zaužitju alkohola, drog ali zdravil, ki bi lahko ogrožala varnost; da bom gledal daleč naprej in ne bom vozil tik za drugimi vozniki; da si bom vedno pripel varnostni pas in bom poskrbel, da bodo pripeti tudi drugi v avtomobilu; da med vožnjo ne bom uporabljal mobilnega telefona; da bom poskrbel, da me med vožnjo nič ne bo motilo v avtu, okolici in mislih; da bom z mirno in varno vožnjo dober zgled sopotnikom.

pa je bilo smrtnih žrtev 70. Iz kar 19 držav so poročali, da na njihovih cestah ni bilo smrtnih žrtev, v sedmih državah se je število umrlih v prometnih nesrečah zmanjšalo v primerjavi z istim dnem leto prej, v treh državah pa so zaznali povečanje števila smrtnih žrtev. Vsi lahko rešujemo življenja. Vsi lahko prispevamo k temu, da bodo ceste varnejše! Vozniki, razmislite, kako bi lahko tudi sami čim bolj zmanjšali možnosti za nastanek prometne nesreče. Strpnost Strpnost pripomore k varnosti na cesti. Bodite obziren in strpen voznik. Vaš cilj je, da varno pridete domov.

MEDNARODNO SODELOVANJE Poklicni vozniki Usposobljeni in odgovorni vozniki, ki vozijo tehnično brezhibna vozila po dobro načrtovanih poteh, veliko prispevajo k varnosti na cesti. Sledite cilju: varno na poti vsak dan in varno doma vsak večer. Varnostni pas Pripet varnostni pas močno poveča možnosti preživetja ob nesreči. Ne glede na dolžino vožnje se vedno pripnite in poskrbite, da so pripeti tudi vsi drugi v avtomobilu. Hitrost Na vsaki poti premislite o hitrosti. Z izbiro varne, zakonsko dovoljene hitrosti kar najbolj zmanjšate tveganje zase in za druge. Zdravila Nekatera zdravila lahko vplivajo na vaš vid, sluh, reakcijski čas in sposobnost za varno vožnjo. Preden sedete za volan, preverite opozorila. Droge Droge lahko vplivajo na vaš vid, sluh, reakcijski čas, dojemanje nevarnosti in sposobnost opravljanja različnih nalog. Če uživate prepovedane droge, ne vozite. Alkohol Celo majhne količine alkohola vplivajo na razsodnost. Če ste pili alkohol, ne vozite. Če morate voziti, ne pijte. Pešci Otroke na sprehodu opozorite na nevarnost na cesti ali v njeni bližini. Glejte, poslušajte in ostanite varni. Stranske ceste Poznan ovinek? Vozite počasi, da lahko ustavite. Mobilni telefon Telefon uporabite samo, kadar je motor ugasnjen in ročna zavora zategnjena. Razdalja Avtomobil pred vami mora nujno zavreti. Ali boste imeli dovolj časa, da se odzovete in varno ustavite? Ohranjajte zadostno varnostno razdaljo in glejte daleč naprej, da lahko predvidite težave in nevarnosti. Vir: Projekt EDWARD, https://projectedward.eu/ Besedilo: SOJ SGDP GPU Foto: Anita Kovačič Čelofiga, PU Maribor

letnik LXV/št. 3/2017

47


VArNOST

PROSTI ČAS

Policist kot prostovoljni gasilec med divjanjem požarov organiziral zbiranje opreme za hrvaške gasilce Sredi julija je dogajanje na Hrvaškem zaznamovalo več obsežnih požarov v naravnem okolju, ki so bili tako hudi, da so na nekaterih območjih celo izbrisali vse sledi narave in povzročili pravo uničenje. Ogenj je zelo ogrožal tudi prebivalce, njihove domove in premoženje, v medijih in na družbenih omrežjih pa je bilo dnevno mogoče zaslediti grozljive informacije o njegovem obsegu. Ob naslovih in temah, kot so Dalmacija v ognju, Split gori in podobno je bilo zato težko ostati ravnodušen in v policijski naravi je, da tisti, ki lahko pomaga, pomaga.

Med požrtvovalnimi prostovoljci je bil takrat tudi blejski policist in predsednik Prostovoljnega gasilskega društva Radovljica Igor Marijan, ki je letoval v kraju Tisno na Murterju. Kot je pojasnil, ni zdržal dolgo, preden je gasilcem ponudil pomoč in se aktiviral kot prostovoljni gasilec. Razložil je, da so bili požari

48

takrat v Dalmaciji že zelo razširjeni, najhujši pa je bil v okolici Splita, kjer je bilo največ gasilcev. Večdnevne neobvladljive razmere, huda vročina, veter in dolgotrajna suša so ogenj razširili tudi na druga območja, denimo v okolico Tisna. Lokalni gasilci so ponudbo policista in prostovoljnega gasilca takrat

letnik LXV/št. 3/2017


VArNOST

PROSTI ČAS

zato hitro sprejeli, brezskrbno letovanje pa je postalo naporen in zelo deloven dopust, na katerem ni šlo brez pogovorov o opremi in razmerah v gasilskih vrstah, ki so se že več dni borile s hudim ognjem in pomanjkanjem opreme. Fotografije in objave so mu pokazale, da med slovenskimi in hrvaški gasilci ni razlik v požrtvovalnosti in uresničevanju cilja, tj. pomagati in zaščititi ljudi ter premoženje, so pa, kot je opazil, hrvaški gasilci v primerjavi z našimi bistveno slabše opremljeni. To je na terenu spoznal tudi sam, zato je slabe razmere, ki so lahko življenjsko ogrožajoče, pogumno in odločno poskušal izboljšati. S pomočjo prijateljskih društev, Gasilske zveze Gorenjske, Območne zveze Rdečega križa Radovljica in posameznikov (občani, hoteli, gostinci) je začel zbirati nujno potrebno opremo. Na lastno pest so že v enem dnevu zbrali poldrugo tono razne opreme, od sanitetnega materiala in vode do cevi in kombinezonov, in jo takoj odpeljali v srednjo Dalmacijo, točneje v DVD Tisno, kjer je bila oprema uradno izročena in enakomerno razdeljena po potrebah okoliških društev (Tisno, Pirovac, Murter, Bilice itd.)

Zbrana in oddana oprema je obsegala več kot 120 različnih cevi, 21 ročnikov, 18 zaščitnih oblek, 20 kombinezonov za gozdne požare, 19 delovnih oblek, osem parov zaščitnih škornjev, 14 čelad, 19 požarnih metel, deset naprtnjač, eno motorno žago, približno 700 litrov ustekleničene vode, paket prve pomoči itd. Organizirana akcija je bila izvedena v dobrem dnevu in je naletela na izjemen odziv hrvaških gasilcev in medijev ter prispevala k širjenju prostovoljstva in zbiranju opreme tudi v drugih krajih in pri drugih društvih. Blejski policist se s tem še ni ustavil in je s hrvaškimi gasilci ostal solidaren do konca letovanja. Sodeloval je v ekipi, ki je v zahtevnih razmerah in hudi vročini gasila še požar pod repetitorsko postajo v Tisnem. Poudaril je, da so vsi sodelujoči v obvladovanje razmer vlagali izjemno veliko truda, da požrtvovalnost, napor in izpostavljenost nevarnostim lahko primerja z zahtevnimi policijskimi postopki in da je povsem preprosto potegniti vzporednico s policijskim delom. Tako kot velja v policiji, da policisti varujemo življenje ljudi in premoženje ter služimo ljudem, velja tudi pri gasilcih, je sklenil. Besedilo: Bojan Kos, PU Kranj Foto: osebni arhiv

letnik LXV/št. 3/2017

49


VArNOST

šport

Tekmovalke in tekmovalci zelo hitri na Brajnikovem memorialu 2017 Junija se je uspešno zaključil že 24. Pohod razuma, volje in moči oziroma Brajnikov memorial 2017. Vseh 28 ekip pripadnic in pripadnikov policije, vojske, uprave za zaščito in reševanje ter gasilcev je v dveh junijskih dneh, in to skoraj dve uri prej, kot smo pričakovali, premagalo to izjemno zahtevno preizkušnjo v plavanju, kolesarjenju, pohodu, teku, veslanju, znanju in splošni razgledanosti. Že kar tradicionalno je prva v cilj prispela ekipa Specialne enote Uprave za policijske specialnosti na Generalni policijski upravi, ki je zmago slavila že peto leto zapored. Za celotno traso z vsemi nalogami je potrebovala devet ur in 30 minut, več kot eno uro in pol manj kot drugouvrščena ekipa s Policijske akademije na Generalni policijski upravi. Tretje mesto je zasedla prva ekipa Policijske uprave Ljubljana. Odlični rezultati kažejo, da se udeleženci tekmovanja lotijo resno, fizično in psihično zelo dobro pripravljeni, motivirani in vrhunsko usposobljeni. Najbolj veseli dejstvo, da sta sodelovanje in pomoč sotekmovalcem pomembnejša

kot dosežki. Tako je pokal za ferplej prejela ekipa IPA Klub Ljubljana, ki je sotekmovalcem odstopila kolo, da so lahko nadaljevali tekmovanje. Organizator je

posebna pokala podelil najizkušenejši tekmovalki Metki Srečnik in najvztrajnejšemu tekmovalcu Slavku Keršiču, ki se je tekmovanja udeležil že dvajseto leto zapored. Foto: OK Brajnikov memorial

Na stopničkah državnega prvenstva v triatlonu stala policista Kočevje, ali bolje rečeno Rudniško jezero, je 10. junija 2017 gostilo državno prvenstvo Slovenije v triatlonu, ki je bilo hkrati državno prvenstvo Slovenske vojske in Policije v triatlonu. Tekmovalo se je v razdalji sprint, ki znaša 750 metrov plavanja, 20 kilometrov kolesarjenja in pet kilometrov teka. Med 109 tekmovalci se je iz vojske in policije tekmovanja udeležilo 20 posameznikov in devet štafet. Absolutni državni prvak vojske in policije je postal Jure Majdič iz Specialne enote Uprave za policijske specialnosti na Generalni policijski upravi (SE UPS GPU), ki je prav tako postal vice državni prvak Slovenije, drugo mesto je osvojil Boris Fluher iz iste enote, tretji pa je bil Damijan Kromar iz 157. logističnega polka Slovenske vojske. V policiji so prva tri mesta osvojili Jure Majdič (SE UPS GPU), Boris Fluher (SE UPS GPU) in Matej Paradiž (PU Koper). Med ženskami iz policije je naslov državne prvakinje pripadel Nini Mulej (UKP GPU). Tekmovanje je prav tako štelo kot kvalifikacijska tekma za evropsko policijsko prvenstvo v triatlonu, ki ga bo naslednje leto maja gostila Nizozemska. Foto: OK Brajnikov memorial

50

letnik LXV/št. 3/2017


VArNOST IN MEMORIAM

Poslovil se je policijski vikar Janez Novak V petek, 18. avgusta 2017, se je po boju z zahrbtno boleznijo od nas poslovil policijski vikar Janez (Janko) Novak. V policiji je bil zaposlen od 1. novembra 2007, že avgusta 2005 pa ga je Slovenska škofovska konferenca izbrala in imenovala za policijskega vikarja. Kot prvi policijski vikar je svoje poklicno in življenjsko poslanstvo zagnano in vestno opravljal kar 12 let. V tem času je uspešno oral ledino v duhovni oskrbi policije in slednjo približeval ljudem. Na vprašanja, kaj je delo policijskega kaplana, je vedno skromno odgovarjal: »Služim tistim, ki služijo drugim.« Še posebno rad je imel geslo »Pogum in pravičnost«, ki je postalo vodilo duhovne oskrbe v policiji. Ob godu našega zavetnika, sv. Mihaela, je vsako leto v Srednji vasi v Bohinju in na Šmarni gori organiziral sveto mašo za pokojne policiste ter se tako poklonil spominu na naše umrle kolege. Zavedajoč se nujnosti ohranjanja spomina na policiste, ki so tragično izgubili življenje med opravljanjem svojega dela, si je osebno in z vso predanostjo prizadeval za ureditev spominskega parka na Policijski akademiji v Tacnu, kar je bil svojevrsten mejnik v zgodovini policije. Državne praznike in druge posebne priložnosti je s svojimi maševanji in molitvami spreminjal v širše duhovno izkustvo, ki je med prisotnimi spodbujalo kritična razmišljanja o lastnem poslanstvu. Uvedel je tudi blagoslavljanje policijskih postaj in drugih prostorov ter tako zaposlenim, ki svoje življenje izpostavljajo nevarnosti, dajal občutek zaščite. Ker je znal in zmogel videti dlje, se je skrbno vključeval v preventivne akcije za večjo varnost ljudi, njegovo delo pa je segalo tudi čez državne meje. Skrbel je za mednarodno povezovanje in enkrat letno organiziral romanje vojakov in policistov na mednarodno srečanje v Lurd. Pogosto se je udeleževal tudi različnih domačih aktivnosti, na katerih je s svojim nastopom vedno prispeval k pozitivnemu ugledu policije. O tem pričajo številne zahvale in pohvale posameznikov in organizacij. Srce njegovega delovanja je bilo neposredno delo z ljudmi. Rad je poudaril, da je njegova najpomembnejša naloga prisluhniti. Duhovno oskrbo je zagotovil vsakomur, ki je zaprosil zanjo. Tudi drugih oblik pomoči ni nikoli nikomur odrekel. Ni poznal dopusta, niti prostega dne, bil je vedno na voljo. Zaradi pristnega odnosa in iskrene dobronamernosti so ga policisti in drugi zaposleni, ne glede na lastna verska prepričanja in pripadnost, vzeli za svojega. Njim in njihovim družinam je svetoval tako na verskem kot tudi na duhovnem, moralnem in etičnem področju. Z njimi se je veselil srečnih trenutkov, jih poročal in krstil njihove otroke. Poučeval jih je, kako obvladovati stres in urejati letnik LXV/št. 3/2017

družinsko življenje, ter jim tako pomagal premagovati poklicne in osebne izzive. Predlagal je tudi sistemsko ureditev mediacije v policiji, kar je prispevalo h krepitvi medsebojnih odnosov. Razumel je težo velikih življenjskih prelomnic, zato je bil tudi pobudnik in eden od snovalcev programa priprave na upokojitev. Bolne ali ranjene policiste in druge zaposlene je obiskoval na domovih in v bolnišnicah ter jim dajal podporo. Njegova osebna veličina se je najbolj pokazala v najtežjih trenutkih, denimo ob nepričakovani in mnogo prezgodnji izgubi sodelavcev zaradi tragičnih dogodkov ali hudih bolezni. Ob smrti policistov, pa tudi drugih zaposlenih, je njihovim svojcem, prijateljem in sodelavcem sočutno stal ob strani, jih tolažil in del težkega bremena vedno prevzel nase. Skozi njegovo odprto srce, ki je bilo vsem na voljo, da jim ponudi uteho in upanje, je steklo veliko tuje žalosti. Zdaj žalost ob njegovem slovesu teče skozi naša srca. Težka bolezen je iz naše sredine iztrgala dolgoletnega cenjenega sodelavca in vsem dragega prijatelja, ki je bil v naši organizaciji edinstven tako po svojem poslanstvu kot tudi po velikodušnosti. Celo ko ga je pestila lastna stiska, je ohranil nepoboljšljiv optimizem, smisel za humor, veličino in srčnost, s katero je druge spodbujal in jim vlival pogum. Njegov odhod je za vse v policiji velika in nenadomestljiva izguba. Za Janezom žalujejo svojci, prijatelji in sodelavci.

51


Profile for Anita  Kovačič

Varnost 3/2017  

www.policija.si

Varnost 3/2017  

www.policija.si

Advertisement