SKS_casopis_06_11_Layout 1 18.11.11 11:35 Seite 1
Österreichische Post AG Sponsoring Post GZ 05Z036464 Poštni uradI Verlagspostamt 9020 KlagenfurtI Celovec November 2011 I Številka 6 (36)
Skupnost 6 Informacijski list Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk I Gemeinschaft der Kärntner Slowenen und Sloweninnen
Mnenje Joza Habernik, politiœni tajnik SKS Memorandum so podpisali vsi predsedniki naših krovnih organizacij. Dvojeziöne table so skoraj povsod postavljene. V Podsinji vasi jih je celo devet. Smerokazi so še redki. Memorandum velja tudi za pravico do uporabe uradnega jezika. Prvi dvojeziöni dopisi oböin so prispeli na osebe, ki so jih želele. Slovenska gimnazija je dobila dodatnih 70 uönih ur (vrednost okoli € 160.000 letno) za izpopolnjevanje v slovenskem jeziku. V pripravi je novi zakon o narodnih skupnostih. Deželni glavar bo po prejemu predlogov v kratkem imenoval ölane tako imenovanega dialoškega foruma Maturantke in maturanti Dvojeziœne trgovske akademije v Celovcu so 11. novembra otvorili plesno sezono koroških Slovencev. Na sporedu je še vrsta plesov, višek pa bo jubilejni 60. Slovenski ples, v Vrbi ob Vrbskem jezeru. FOTO: ŠTUKELJ za Koroško. Moremo reöi, da so bile dvojeziöne table dobro sprejete, saj veöje število prebivalstva zna govoriti slovensko kot pa kaže ljudsko štetje in se Öemu torej podpisati? slovenska imena krajev še danes pogosto uporaDr. Reginald Vospernik Veöina zahtev tega referenduma o izobbljajo. Postavitev so ponekod podprle znane podpredsednik SKS razbi je za veliko veöino državljank in državaške osebnosti. Nekaj tabel je bilo sicer pomazaLe šest odstotkov vljanov sprejemljiv. Kdo se bo izrekel zonih, a so nekaj storilcev izsledili, table pa ekspreavstrijskih volilk in per enake izobrazbene možnosti vseh sno poöistili. volilcev se je izreklo otrok, kdo proti nesmiselnemu ponavljanZaznavamo tudi že nekaj razveseljivih premiza zahteve nedavne- ju razredov, proti skupnim izbrazbenim tekov: SAK bo z javnimi sredstvi zaöel graditi svoj ga referenduma o meljem vseh uöiteljev in vzgojiteljev od vrtstadion za 1,4 milijona evrov. Volitve v Kmetijsko izobraževanju. Na ca do mature – kajpada s potrebnimi difezbornico Koroške so prinesle SJK tudi glasove Koroškem je bil ta delež še nižji. Upošteva- renciacijami in dopolnili, kdo proti višji nemških kmetov. Prišlo je do sprostitve vzdušja joö dejstvo, da so povpraševanje iniciirali dotaciji univerz? Tudi migrantom in medmed vašöani. V Škocjanu bo na primer slovenski in propagirali merodajni deli avstrijske po- narodni kulturni raznolikosti šolstva je moški zbor oblikoval oböinski „dan starih“. Prelitike in civilne družbe, tudi mediji kot veljala ena izmed zahtev. jšnji predsednik KHD se je v Tinjah koroškim Edinole zahteva po skupni šoli vseh šestKleine Zeitung, je uspeh piöel in naseljen v Slovencem oprostil za storjene krivice in izjavil, do štirinajstletnih otrok, v mednarodnem nekakšni sredini dosedanjih podobnih reda se je pripravljen „zagovarjati“ tudi na vsakem standardu že skoraj povsod zdavnaj uresferendumov. Bo že držalo, kar je navedel javnem tribunalu. glavni iniciator Hannes Androsch kot vz- niöena, je formulirana v besedilu zahteve Na skupnih prireditvah z našimi nemškimi rok: Raje se izreöejo Avstrijci zoper kaj. kar se da previdno, da ne bi odbila tistega (tudi nekdaj slovenskimi) sodeželani po južnem Dokaz je najuspešnejši referendum iz leta dela spektra družbe, ki jim je ta naört ideoKoroškem sicer skupno pojemo, se razgovarjamo 1982 proti gradnji dunajskega konferenö- loško sumljiv. Za naše manjšinsko šolstvo in se zabavamo, treba pa bo, da ob takih priložnonega centra (skoraj poldrugi milijon). S je ta zahteva vsaj vprašljiva, saj ne upoštestih in tudi v vaškem življenju konkretno nagovotem je na dlani tudi drugi vzrok va specifiönih struktur, izvirajoöih iz 7. ölerimo sodeželane na naše probleme z samo zmernega uspeha. Konfe- na Avstrijske državne pogodbe, zlasti nižje ohranjanjem domaöega jezika in jih prostopnje Slovenske gimnazije. Naj ponovim simo za pomoö in podporo, ker je to poPolitika 2 - 3 renöni center je vseeno bil zgragosto tudi del njihove kulture, ki jo hoöeKmetijstvo 4 jen. Podpisniki so odnesli vtis, da tudi v tej zvezi svoj „ceterum censeo“, svoj mo skupno ohranjevati. Treba bo, da si Alpe Jadran 5 je njih angažma bil zaman. Avstri- „sicer pa menim“: Ne bodimo zamudniki bodoöe izboljšave našega stanja priboriFokus 6 jski parlament, ki mora vzeti ma- na podroöju tega vprašanja. Razvijajmo Tema 7 terijo v pretres, je vezan na dogo- koncepte in uresniöujmo dejanske koopemo veöinoma preko razgovorov in pogaPanorama 8 vorjene cilje koalicijske vlade. racijske modele z glavnimi šolami. janj in ne preko sodnijskih tožb.
Referendum o izobrazbi uspel?
VSEBINA
SKS_casopis_06_11_Layout 1 18.11.11 11:35 Seite 2
2 POLITIKA
Skupnost 1 November 2011
Krepiti dobre in konstrukrivne odnose znotraj n Predsednik Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk Bernard Sadovnik v pogovoru. Bliža se tretji redni oböni zbor Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk (SKS). Kakšna je bilanca zadnjih štirih let? ■ Sadovnik SKS se je kot zastopniška organizacija uspešno uveljavila na politiönem prizorišöu in soomogoöila, da je s podpisom memoranduma s strani vseh treh predsednikov bil narejen prvi pomemben korak v skupno prihodnost na Koroškem. Še posebno pa se obrestuje Jezikovna iniciativa, ki dejansko širi slovenski jezik in spoštovanja le tega. Iniciativa Botrstva veöjeziönosti pa je, po dolgem odmoru, omogoöila spet vkljuöitev nemškogovoreöih sodeželanov v skupna prizadevanja za krepitev dvo- in veöjeziönosti v deželi. Še posebno ponosen pa sem na dejstvo, da smo lahko tudi v zasebnih zadevah pomagali številnim ölanom in ölanicam. Vseskozi je bil poudarek našega delovanja usmerjen na želje in skrbi naših ölanov in ölanic, ki so tudi demokratiöno soodloöali pri sprejetju memoranduma in sporazuma glede dvojeziöne topografije. Öe se ozrem nekaj let nazaj, je bilo po in ob
ustanovitvi SKS leta 2003 veliko napetosti in sovraštva predvsem s strani Narodnega sveta, öigar izvoljeni predsednik ste bili. Danes je SKS priznana in enakovredna (-pravna) zastopniška organizacija slovenske narodne skupnosti. Kako ocenite odnose do NSKSa in ZSO? ■ Sadovnik Odnosi do ZSO so bili vseskozi korektni in partnerski. Odnosi do NSKS so se
„SKS se je kot zastopniška organizacija uspešno uveljavila na politiönem prizorišöu in soomogoöila, da je s podpisom memoranduma s strani vseh treh predsednikov bil narejen prvi pomemben korak v skupno prihodnost na Koroškem.“ po prihodu predsednika dr. Valentina Inzka normalizirali, kar je dokazovalo tudi stalno usklajevanje vseh treh politiönih organizacij in EL v öasu pogajanja za razrešitev vprašanja dvojeziöne topografije. Tudi skupna pisma s skupnimi usklajenimi vsebinami so dokaz skupnega delovanja vseh politiönih dejavnikov. Kljub nekaterim posameznim negativnim pojavom in nestrpnostim s strani nekaterih ölanov NSKS, smo si s strani SKS vseskozi prizadevali za öimbolj tesno in konstruktivno sodelovanje. Nikdar pa nismo, in tudi v prihodnje ne bomo, sodelovali pri obrekovanju in oblastniških igricah. Tega si narodna skupnost v danih pogojih niti privošöiti ne more veö. Seveda pa smo kot SKS v prvi vrsti zavezani našim ölanom in ölanicam in krepitvi dobrih in konstruktivnih odnosov, še zlasti znotraj naše slovenske narodne skupnosti. Zgodovinski met je bil dogovor med pogajalci koroških strank, zvezne vlade in pred-
stavniki koroških Slovencev o rešitvi dvojeziönih krajevnih napisov na južnem Koroškem vigredi letos. Ste kot predsednik SKS zadovoljni s kompromisom? ■ Sadovnik Kompromis je vedno rezultat dogovarjanja vseh partnerjev in že zaradi tega ni vse zadovoljivo rešeno, kot na primer uradni jezik v Dobrli vasi in v Škocjanu. Dejstvo pa je, da smo memorandum vsi podpisali in se tudi vsi trije predsedniki strinjali s takšnim kompromisom. Zato ni možno, da odložimo kasneje otroka, ki smo ga sprejeli. Izredno zadovoljen pa sem, da smo omogoöili našim ölanom in ölanicam, da v tako pomembnem vprašanju lahko soodloöajo. Rezultat povpraševanja je bil jasen in podprl pravilnost naše politike dialoga in konsenza. Ta prvi korak v novo prihodnost dejansko omogoöa nov in bolj pozitiven razvoj v deželi in s tem tudi še boljše pogoje za sprejemanje in uöenje slovenskega jezika na Koroškem.
„Verjetno ne moremo docela prepreöiti procesa nazadovanja pogovornega jezika po naših vaseh, lahko pa svoje soprispevamo pri ustavitvi tega negativnega razvoja in pri ponovnem narašöanju slovenskega pogovornega jezika.“
Debata o novelizaciji zakona o manjšinah v Avstriji se že vleöe nekaj öasa. Predvsem predstavniki NSKSa in CANa (Center avstrijskih narodnih skupnosti) so mnenja, da bo novi zakon okrnil dosedanje pravice oziroma poslabšal položaj narodne skupnosti. Kakšna je vaša ocena dosedanjega dela v raznih delovnih skupinah? ■ Sadovnik Tudi v tem vprašanju se poskušamo uskladiti in omogoöati, da bo noveliziran zakon izboljšal pravice in položaj avstrijskih manjšin. V tem vprašanju pa je potrebno uskladiti stališöe tudi z vsemi drugimi predstavniki avstrijskih manjšin, ki tudi sodelujejo v Delovni skupini. Zelo hitro pa je bilo jasno, da v delovni skupini ne bo možno uveljaviti zakonskega predloga strokovnjakov CAN in da tudi ni politiöne volje za ureditev javnopravne-
SKS_casopis_06_11_Layout 1 18.11.11 11:35 Seite 3
POLITIKA 3
Skupnost 1 November 2011
j narodne skupnosti in veœinskim narodom ga zastopstva. S strani SKS je zelo prizadevno sodeloval v delovni skupini dipl. trg. Joza Habernik, zelo pomembno pa je tudi, da imamo v naših vrstah pravnega strokovnjaka dr. Pavla Apovnika, ki je odloöilen in pomemben steber SKS v vseh pravnih vprašnjih. Južna Koroška, kot tudi ostala Koroška se blazno stara. Rodnost pada iz leta v leto, odseljevanje iz obrobnih krajev v gospodarske centre se nadaljuje in s tem tudi asimilacija. Iniciativa „Botrstvo veöjeziönosti“ je poskus posredovanja pomena jezikovne in kulturne raznolikosti na Koroškem in verjetno nekje tudi poskus omiliti zgoraj omenjeni proces. Kako se razvija ta projekt? ■ Sadovnik Projekt se izredno uspešno razvija in se iz dneva v dan širi mreža botrov in podpornikov. S to iniciativo nam je uspelo nagovoriti po vsej Avstriji vidne zagovornike dvo- in veöjeziönosti, ki skupno z nami širijo zavest o pomembnosti uöenja jezikov soseda in veökulturnosti v našem prostoru. Konferenca dialo-
„Zavedati se moramo, da je osnova za preživetje slovenske narodne skupnosti v permanentnem izobraževanju. Znanje oblikuje družbo. Zato moramo v prihodnje bistveno veö svojih energij in svojega dela vlagati v izboljševanje izobraževalne ponudbe.“
ga in druge akcije pa naj v prihodnje tudi vzbodbujajo zavest o ohranitvi kulturne dedišöine in o perspektivah in šansah jezikovnih narodnih skupin v evropskem prostoru. Verjetno ne moremo docela prepreöiti procesa nazadovanja pogovornega jezika po naših vaseh, lahko pa svoje soprispevamo pri ustavitvi tega negativnega razvoja in pri ponovnem narašöanju slovenskega pogovornega jezika. Mag. Rozvita Vospernik, ki vodi jezikovne teöaje in jezikovno iniciativo SKS, je dokazala, da je možno uspešno navduševati naše sodeležane, da ne samo odkrivajo del svoje jezikovne identitete ampak, da se nauöijo in z veseljem govorijo slovenšöino. To je delo, ki ima vse naše priznanje in ki bo dolgoroöno uöinkovalo. Žal v okviru öezmejnega sodelovanja s Slovenijo in Koroško ni uspelo ustvariti mno-
goštevilnih delovnih mest na južnem Koroškem. Kompromis o tablah je oöitno le razbremenil zgodovinsko zraslo nezaupanje in nepetosti med sosedi. Bo v prihodnje sodelovanje v karavanški regiji lažje, bolj spodbudno? ■ Sadovnik Seveda je odprto vprašanje dvojeziöne topografije vplivalo na öezmejno sodelovanje. Kljub temu je tudi v preteklosti bilo kar nekaj uspešnih izvedenih projektov. Osebno sem vesel, da sem lahko soprispeval pri uresniöitvi projekta Varstvenega centra v Globasnici, ki zagotavlja dejansko delovna mesta, predvsem pa še öezmejnost v okviru vkljuöevanja organizacijskih struktur in klientov obmejne regije. To je živeta dvojeziönost in öezmejnost, ki je tudi za vsakega posameznika vidna in opremljiva. Takšnih projektov si želim v prihodnje veö, in manj papirja in študij. Seveda pa bo k temu prispevalo tudi dejstvo, da v tem trenutku dežela Koroška in deželni glavar ofenzivno sodelujeta z Republiko Slovenijo na vseh podroöjih. To bo krepilo še dodatno življenjski prostor, na katerem živi tudi slovenska narodna skupnost. Manjšinsko šolstvo stoji na dobrih temeljih. Imamo srednje šole, okrog 2.000 maturantov in maturantk, številne izobražene. Prijave k dvojeziönemu pouku narašöajo iz leta v leto, dvo- in veöjeziöni vrtci so priznani. Lahko bi bili zadovoljni. Kakšni so izzivi na podroöju izobraževanja v prihodnosti? ■ Sadovnik Zelo sem vesel, da sem v okviru pogajanj lahko soprispeval, da smo za Slovensko gimnazijo pridobili dodatne enote za pouk. Zavedati se moramo, da je osnova za preživetje slovenske narodne skupnosti v permanentnem izobraževanju. Znanje oblikuje družbo. Zato moramo v prihodnje bistveno veö svojih energij in svojega dela vlagati v izboljševanje izobraževalne ponudbe. Naši vrtci, naše šole in vse naše izobraževalne ustanove so garant za krepitev in širitev öloveških virov in s tem uspešen razvoj slovenske narodne skupnosti. To je naša prihodnost! Kaj si priöakujete od obönega zbora 26. novembra? ■ Sadovnik Redni oböni zbor omogoöa pogled nazaj na redno dejavnost naše organizacije in predstavlja pomemben stik do naših ölanov in ölanic, ki demokratiöno soodloöajo o delovanju in o usmeritvah za prihodnost SKS. Seveda pa je to tudi lepa priložnost izražanja
naše zahvale za osemletno podporo predsedniku in upravnemu odboru SKS. Interview: Mirko Štukelj
Zusammenfassung in deutscher Sprache Im Hinblick auf die Vollversammlung der Gemeinschaft der Kärntner SlowenenInnen am 27. November in St. Primus verweist Vorsitzender Bernard Sadovnik auf die politische Anerkennung seiner Organisation. Mit der Unterzeichnung des Memorandums und der Lösung der Ortstafelfrage wurde ein wichtiger Schritt in eine gemeinsame Zukunft gesetzt. Die Idee bzw. das Projekt „Patenschaft für Mehrsprachigkeit“ entwickelt sich positiv. Die Beziehungen zum Zentralverband waren seiner Meinung immer korrekt und partnerschaftlich. Mit der Wahl von Dr. Valentin Inzko zum Vorsitzenden des Rates haben sich die Beziehungen normalisiert. Die Gemeinschaft wird sich auch in Zukunft für gute und konstruktive Beziehungen einsetzen. Sehr zufrieden ist Sadovnik mit der internen Mitgliederbefragung, bei der sich die Mehrheit für die Fortsetzung der Konsenspolitik und des friedlichen Miteinander ausgesprochen hatte. Bezüglich der Novellierung des Volksgruppengesetzes hofft Sadovnik auf eine Verbesserung der Lage der österreichischen Volksgruppen. Ziel der Gemeinschaft ist es auch, den Assimilierungsprozess aufzuhalten und die slowenische Sprache/Umgangssprache zu fördern. Die vielen Slowenisch-Kurse sollen die Sprachenvielfalt in Kärnten erhalten und stärken. Die grenzüberschreitende Zusammenarbeit zwischen Kärnten und Slowenien wird sich seiner Meinung nach in Zukunft verbessern und wird für alle von Vorteil sein. Die Bildungsfrage (Kindergärten, Schulen, Erwachsenenbildung) innerhalb der Volksgruppe hat eine zentrale Bedeutung. Zum Abschluss bedankt sich Sadovnik bei allen Mitgliedern und beim Vorstand für die Unterstützung.
SKS_casopis_06_11_Layout 1 18.11.11 11:35 Seite 4
4 KMETIJSTVO
Skupnost 1 November 2011
Kmetice so vedno bolj samozavestne Novoizvoljena zborniöna svetnica dipl. inž. Marija Öertov-Mader o delu na kmetiji, o vlogi žene in o svojih naörtih v kmeökem parlamentu „pohavžvamo“. Obdarim jih tudi z domaöimi dobrotami, to je še zelo lep obiöaj. Je naporno, ampak lepo delo in veselo je videti, kako lepi so potem bregovi. V Slovenjem Plajberku je še kar veliko kmetov/kmetic, v glavnem so to polkmetje.
Prosim, da se na kratko predstavite našim bralkam in bralcem ■ Œertov-Mader Doma sem v Slovenjem Plajberku, p.d. se kmetija imenuje pri Najeku in sem najmlajša od osmih otrok. Ljudsko šolo sem obiskovala v Slovenjem Plajberku, nato pa Slovensko gimnazijo, kjer sem tudi maturirala. Potem sem bila eno leto v Ameriki, nato sem se vpisala na univerzo za agronomijo na Duanju. Po zakljuöku študija sem še opravila agrarno pedagoško izobrazbo. Poroöena sem z Jørgenom Madrom iz Gradišöanske in skupno imava štiri otroke v starosti med 11 in 1 letom.
Kaj je posebnost gorske kmetije oziroma kaj razlikuje vašo kmetijo od kmetije v ravnini? ■ Œertov-Mader Gorska kmetija je zelo zanimiva glede raznolikosti rastlin. Vodenje gorske kmetije je bolj ekstenzivno, ker ni toliko hrane za govedino. Glavno delo je poleti, ko je košnja, pa tudi spomladi je treba travnike oöistiti. Gorski kmeti ohranimo s svojim delom tudi pokrajino. V zadnjih desetletjih pa je marsikaj zaraslo, ker so kmetje nekatere površine opustili, ker je bilo preveö naporno in premalo öasa, ker so šli delat v druge kraje. Mehanizirano delo je zaradi strmih površin samo delno možno.V ravnini brez traktorja in strojev paö ne gre. Gorski kmeti/kmetice smo seveda zapostavljeni v primerjavi s kmeti v ravnini. Dobivamo paö v izravnavo razne podpore (pospeševanja) s strani EU, zveze in dežele. Sem zadovoljna, ker lahko pokrijem vse stroške inkluzivno socialno zavarovanje. Mehanizacija za gorske kmete je zelo draga, naprimer en rabljen muli stane 35.000 evrov brez dodatne opreme. Investicije se za male gorske kmete ne obrestujejo. Zato je tudi razumljivo, zakaj nekateri enostavno nehajo s kmetovanjem. Delo na gorski kmetiji je tudi nevarno. Pri delu v strmini je potrebna izredna zbranost.
Kdaj ste prevzeli kmetijo od staršev in kaj delate na gorski kmetiji? ■ Œertov-Mader Kmetijo sem prevzela po tragiöni nesreöi mojega oöeta leta 2006. Imamo 15 ha travnikov, dve tretjini sta v najemu, in pa 22 ha gozda, ki je deloma zelo težko dostopen. Imamo sedem krav dojilj, nekaj telet in bika. Obnovila sva tudi kmeöko oz. stanovanjsko hišo. Teleta jeseni zakoljeva in jih direktno prodajava. Koristimo gozd za sekance in prodajo lesa. Ker so otroci še majhni tudi ni dosti öasa za dodatno delo oz. produkcijo. Trenutno še razmišljam, kam se bom usmerila. Sedaj sem vesela, da lahko vse pokosimo in pozitivno gospodarimo. S košnjo je kar veliko dela, ker moramo eno trejino površine pokositi z roko. Pridejo moški iz sosešöine, ki mi pomagajo pokositi travnike in po konöanem delu se skup usedemo, zajtrkujemo in se malo
Žene na kmetijah, pa ne samo te, so dvojno ali trojno obremenjene. Delajo na kmetiji, so gospodinje, vzgajajo otroke, negujejo starše ali pa stare starše in še kaj. Kako doživljate vašo vlogo kot žena? ■ Œertov-Mader Do rojstva öetrtega otroka sem dodatno delala kot biokontrolorka. Sedaj se mi öasovno ne izide veö (smeh). Odloöila sem se, da ostanem doma. Imam seveda veliko idealizma in optimizma. Plaöujem socialno zavarovanje, ker je to važno. Moj mož gre v službo, jaz pa opravljam delo doma. Mož mi pomaga v prostem öasu pri težkih opravilih. Poleti je malo prostega öasa, v jesenskem in zimskem öasu pa ga je veö. Delo si moram sama organizirati, treba je seveda postaviti tudi meje, ker drugaöe lahko pride do frustracije, kar ni dobro. Treba je najti ravnotežje. Mislim, da ni treba, da je vse perfektno. Öasa
Foto: Marija Œertov-Mader
FOTO: ŠTUKELJ
za osebne opravke in politiöno udejstvovanje je bolj malo. Mož si vzame potem dopust, da imam öas za te stvari. Enakopravni partnerski odnosi niso nekaj samoumevnega. Med nama to funkcionira. Seveda so vloge na kmetijah še zelo tradicionalne. Politiöno delo, delo v javnosti je moška stvar. Vendar kmetice postajajo vedno bolj samozavestne, ker se tudi angažirajo v raznih društvih. Patriarhalne strukture se le poöasi krhajo. Sedaj sem šla v politiko in to moj mož tudi akceptira. Tudi on ima svoje interese, rad igra košarko, kar tudi razumem. Mislim, da morata partnerja dopustiti, da se vsak po svoje tudi uresniöi. Tudi mama mi še pomaga. Tako pa verjetno ni povsod. Žene kmetice morajo biti bolj samozavestne. So mlajši kmetje, ki si želijo partnerko, ki naj ne bi bila obremenjena z delom na kmetiji. Na gorski kmetiji je to težje, ker je vsaka roka potrebna in pri nas že otroci pomagajo pri lažjih opravilih. Tedenskega družinskega dopusta pa že pet let nisva imela, ker je bilo vedno dosti dela. Veselimo se, ko bomo konöno lahko šli skupno na dopust, na morje ali kam drugam. Na kmeökozborskih volitvah zaöetek novembra ste bili izvoljeni kot prva ženska na listi SJK v stanovsko zastopstvo. Ste s tem raöunali in kako ste se poöutili ob uspehu? ■ Œertov-Mader Vkljuöila sem se v volilno kampanjo s ciljem zmagovalke, öeprav sem na zaöetku malo tvegala. Sama sem se motivirala kakor športnik pri treningu. Rekla sem si: glasove ne smemo izgubiti, na osvojitev tretjega mandata pa res nisem mislila. Cilj je bil pošteno speljati volilno kampanjo. Obiskovala sem kmete in kmetice, se veliko pogovarjala. Mož si je vzel dopust (smeh) in se med tem ukvarjal z otroki. Ko so v nedeljo 6. novembra razglasili rezultate sem bila doma in potem pri Podnarju. Pa sem se podala še v kmetijsko zbornico. Izid me je presenetil, ker nisem raöunala, da bo volilna udeležba tako dobra, in da bodo tisti/e, ki so šli/e volit, ta prave (nas) volili/e. Kaj bo težišöe vašega dela v kmeökem parlamentu? ■ Œertov-Mader Vsekakor bo to nov teren zame in na zaöetku bom morala biti zelo pozorna, kaj se tam dogaja. Potem pa bom vnesla svoje strokovno znanje in izkušnje. Rada bi sodelovala v odborih in pododborih s težišöem gorske in evropske agende, ženske socialne zadeve, živinoreja in pravna vprašanja. Tu vidim možnosti vplivanja na politiko. Zame je važno, da sem v stiku s kmeti/kmeticami, da spoznam razliöne kmetije in izvem, kje kmete in kmetice peöe pod nohti oz. öevelj žuli. Interview: Mirko Štukelj
SKS_casopis_06_11_Layout 1 18.11.11 11:35 Seite 5
Skupnost 1 November 2011
Novi impulzi za œezmejno sodelovanje Oböine bodo ojaöile sodelovanje Alpe–jadranski center za öezmejno sodelovanje (AACC) je v preteklih mesecih pripravil razna sreöanja na medoböinski ravni, med mesti Celovec, Nova Gorica, Maribor in Celje. Nadalje je AACC vkljuöen v öezmejni socialni projekt, varstveno-delovni center za prizadete, ki nastaja v oböini Globasni-
lija ter v spremstvu predsednika AACC Bernarda Sadovnika, zaöetek novembra v Novi Gorici, so se dogovorili za konkretno sodelovanje v naslednjih mesecih. Še decembra letos je naörtovan trijeziöni božiöni koncert z zbori vseh treh mest na celovškem božiönem trgu.Ta predlog je bil z vseh strani toplo sprejet. Župan Scheider je predlagal, da bi se obe mesti predstavili na sejmih v Celovcu in na prazniku dolin, na Novem trgu. Nadalje so se župani tudi pogovarjali o sodelovanju na glasbenem podroöju (razNazdravijo na plodnejše sodelovanje: župani Bojan Šrot (Celje), Anton Øtihec (Murska Sobota), Franc Kangler (Maribor), Gerhard Dörfler in Bernard Sadovnik (z leve) ni koncerti v deželnem dvorcu poleti). ci, skupno s Koroško Caritas kot nosi- Mesto Celovec pa naj bi se predstavilo telj projekta, deželo Koroško in na prazniku bio specialitet »San Andslovenskim ministrstvom za zdravje. rea« zaöetek decembra v Italiji. Zamisel za ta öezmejni projekt v Glo- Božiœno drevo za Maribor basnici je prišla s strani AACC, da se v Na pobudo AACC so se sreöali v sklopu tega povežejo naše socialno Celovcu sredi oktobra župani treh štavarstvene ustanove z ustanovami onjerskih oböin s koroškim deželnim glakraj Pece, kar tudi dobro uspeva. Gradvarjem Gerhardom Dørflerjem. Deželnja poslopja napreduje in jeseni so že ni glavar je goste iz Slovenije informiral zakljuöili zunanja dela. Za oböino Gloo pobudah alternativnih virov energije basnica bodo nastala nova delovna mein e-mobilnosti, nadalje o projektu SP v sta, pa tudi slovenšöina bo imela svoje alpskem smuöanju treh dežel in o proenakopravno mesto. metnih povezavah med Koroško in Mestno partnerstvo Celovec - Nova Gorica – Slovenijo. Mariborski župan Franc Gorizia Kangler je posebej izpostavil naörte Sodelovanje med temi oböinami že svojega mesta v sklopu „Evropske prepoteka desetletja in kot kaže bodo oböi- stolnice kulture 2012“. ne ojaöile sodelovanje. Na sreöanju ceBožiöno drevo za mestno oböino Malovškega župana Christiana Scheiderja ribor bo letos podarila Koroška in je iz s kolegoma mestne oböine Nove Gorice oböine Himmelberg, kjer stanuje naš Mateja Aröona in Gorizie Ettora Romo- deželni glavar.
Sreœanje županov v Novi Gorici: Franc Mužiœ, Bernard Sadovnik, Matej Arœon, Christian Scheider, Ettore Romoli in drugi
ALPE JADRAN 5
2. Alpe-jadranski komunalni forum Vrba ob Vrbskem jezeru Veœ denarja za œezmejno sodelovanje Dr. Johannes Hahn evropski komisar za regionalno politiko „V evropski uniji je skupno 271 regij dveh kategorij: imamo razvite regije in manj razvite regije (84). Približno 35 milijonov prebivalcev živi v manj ali slabo razvitih regijah.V prihodnosti bodo manj razvite regije dobili 70% pospeševalnih sredstev. Z novo razdelitvijo hoöemo poveöati število dobro razvitih regij. Drži, da se bo proraöun za regionalno politiko nekoliko zmanjšal. Koroška je v preteklih letih dobila 67 milijonov evrov za öezmejno sodelovanje. Verjetno bo nivo podpor za Koroško ostal isti, öeprav proraöun še ni sklenjen. Za öezmejno sodelovanje pa se bo proraöun na evropski ravni poveöal za 30 odstotkov. Seveda bo odvisno od posameznih dežel, vlad, oböin in projektantov, da pripravijo projekte in cilje öezmejnega sodelovanja. Koroška bo gotovo pridobila. Prepriöan sem, da bo prišlo po dogovoru v zvezi z dvojeziönimi krajevnimi napisi do plodnega sodelovanja med Koroško in Slovenijo«.
Mag. Filip Warasch generalni tajnik AACC Kako ocenite Alpe-jadranski komunalni forum, ki je potekal letos že drugiö? ■ Warasch Povezovanje oböin in regij v procesu evropske integracije se mi zdi izredno pomembno, zato je tudi komunalni forum pomembna platforma za medsebojno spoznavanje. Letošnja generalna tema je bila financiranje lokalnih skupnosti, inovacije in kooperacije, pri öemer so se predstavitve v glavnem osredotoöile na obnovljive vire energije. Foruma so se udeležili tudi nekateri predstavniki oböin iz Slovenije in Italije. Škoda se mi pa zdi, da ni prišlo že v pripravi foruma do boljše koordinacije, ki bi tudi poveöal obisk in s tem tudi težo foruma. Eden od udeležencev iz Slovenije je tako dejal, da je paö forum v glavnem predstavitev Koroške. Kako se namerava Alpe-jadranski center vkljuöiti v medkomunalno sodelovanje v prihodnjih letih? ■ Warasch AACC je pri obeh dosedanjih forumih ob robu sodeloval, saj se je trudil za öim veöje število udeležencev iz Slovenije. Mi bi lahko veö prispevali, öe bi bili vkljuöeni v konceptualno pripravo foruma. Sicer je ena glavnih nalog AACC povezovanje koroških oböin s slovenskimi oböinami. To delo bomo nadaljevali ne glede na razvoj foruma.
SKS_casopis_06_11_Layout 1 18.11.11 11:35 Seite 6
6 FOKUS
Skupnost 1 November 2011
Bo Forum za dialog kmalu sestavljen? Naprosili smo predstavnike/predstavnice koroških politilönih strank za njihovo stališöe v zvezi s forumom za dialog, ki je sestavni del koroškega memoranduma, katerega so sprejeli vsi pogajalski partnerji aprila letos.
Stališœa politiœnih strank / Stellungnahmen der politischen Parteien Naprošeni so bili FPK, SPÖ, ÖVP, Zeleni in EL. Odgovore smo dobili od naslednjih: „Mit der Ortstafellösung hat die Zukunft begonnen“ Die grundsätzlichen Ziele der SPÖ für das Dialogforum werden die Diskussion und das gemeinsame Festlegen von Maßnahmen sein, die das Zusammenleben der beiden Volksgruppen verbessern. Dabei werden für uns vor allem gegenseitige Offenheit und Wertschätzung von großer Bedeutung sein! Wir wollen das Verbindende vor das Trennende stellen und uns zu unserer gemeinsamen Geschichte bekennen. Dabei wird die offene Analyse des Zusammenlebens in den letzten 20 und mehr Jahren einen wesentlichen Schritt in die richtige Richtung darstellen. Zudem wird die Förderung der Sprachkenntnisse auch in Slowenisch zum Ausbau der Zweiund Mehrsprachigkeit ein wichtiger Faktor der Verständigung und Ausdruck eines neuen Europas sein. Wir müssen Grenzen abbauen und Bewusstseinsbildung schaffen, indem wir zu allererst die Grenzen in den Köpfen der Menschen abbauen, um regen Kulturaustausch zu forcieren. SPÖ: LHStv. Peter Kaiser und LR Beate Prettner
Dialog auf Augenhöhe Der Dialog mit gleichwertigen Gesprächspartnern kann einer jeden Sache nur dienlich sein – wenn es ein Dialog auf Augenhöhe ist. Ein Dialogforum muss aber auch genutzt werden: der Volksgruppenbeirat auf Bundesebene beispielsweise wurde von Kanzler Faymann
seit 3 Jahren nicht mehr einberufen, trotz mehrmaliger Aufforderung! Ein echtes Forum muss so breit wie möglich angelegt sein. Deshalb sollten alle relevanten Kräfte in die Diskussion um die Entwicklung der slowenischen Volksgruppe einbezogen werden: Regierung, Parteien und Bürgermeister der betroffenen Gemeinden. Statt nur eines Vertreters der Volksgruppe, sollte von den drei zentralen slowenischen Organisationen je ein Vertreter dabei sein, denn es wäre illusorisch zu denken, dass eine Person allein für die Volksgruppe sprechen kann. Überlegenswert wäre auch die Einbindung von Heimatund Traditionsverbänden. Denn bei einem echten Dialog müssen alle Beteiligten am Gesprächstisch Platz finden. Auf genau diese Weise konnte auch beim Thema Ortstafeln eine Lösung erzielt werden, durch die Kärnten von einem Dauerstreitthema befreit wurde, welches häufig parteipolitisch missbraucht worden war. Der eingeschlagene Weg des Dialogs war erfolgreich. Er sollte daher beibehalten werden. ÖVP Kärnten / LR. Josef Martinz
Forum dialoga - formalizirani okvir za novo politiko V Enotni listi pozdravljamo ureditev „Foruma za dialog“ (Fzd) kot eno kljuönih toök iz ti. memoranduma. Takšen gremij, v katerem naj bi bili zastopani vsi merodajni politiöni predstavniki veöine in manjšine v deželi, pa ima seveda smisel le, öe bo imel jasno zaörtane naloge in cilje: ena prvih nalog gremija mora biti, da spremlja in nadzoruje izvajanje vseh dogovorov iz memoranduma. Kar je dogovorjeno, je treba tudi držati! V naslednjih letih pa bo naloga Fzd, da pomaga graditi pozitivno ozraöje v deželi, da podpira projekte za okrepitev dvojeziöne regije
gospodarsko in infrastrukturalno in pa da si prizadeva za jezikovno kompetenco ter enakopravnost obeh deželnih jezikov. Fzd bo uspešen le, öe bo deloval strokovno in zavezano stvari. V tem gremiju naj ni prostora za strankarsko prerekanje, paö pa za vsebinsko in projektno delovanje. Priöakujem zato tudi objektivnost pri imenovanju ölanov Fzd. Tako bi npr. Deželna oböinska zveza (Gemeindebund) morala pri imenovanju 6 županov iz dvojeziönega ozemlja upoštevati vse politiöne grupacije, ki imajo na dvojeziönem ozemlju župane. Enotna lista si bo s konstruktivnim sodelovanjem v Fzd prizadevala za to, da bo do nove kvalitete sodelovanja v deželi, po rešitvi topografskega vprašanja, dejansko prišlo. predsednik Enotna liste, mag. Vladimir Smrtnik
V smer boljšega sporazumevanja Forum dialoga se bo izkazal samo s svojim delom. Trenutno teöe šele proces ustanavljanja, pri öemer bo sestav tega gremija pri deželni vladi odloöilen.Vsaka v deželnem zboru zastopana stranka pošlje svojo predstavnico/svojega predstavnika v ta gremij – prav tako kot politiöne zastopniške organizacije koroških Slovencev. Upam, da bo med njimi tudi Enotna lista. To predpostavlja zame, da se bomo v tem forumu sreöali ljudje, ki se zavedajo svoje odgovornosti v prvi vrsti za Korošice in Korošce in ne le za priöakovanja svoje politiöne stranke. Za kakovost in politiöno usmeritev odloöilna pa bo poleg vprašanja sestava tudi finanöna zmogljivost tega foruma. Priöakujem si, da bo deloval forum v smislu boljšega sporazumevanja in sožitja obeh narodnih skupnosti: da bo delo usmerjeno v prihodnost. To pomeni, da bo potrebno prisoditi ob prizadevanjih za boljšo politiöno kulturo v deželi delu za in z mladino precej veöjo težo kot doslej. Zeleni, podpredsednica mag. Zalka Kuchling
SKS_casopis_06_11_Layout 1 18.11.11 11:35 Seite 7
TEMA 7
Skupnost 1 November 2011
Povezovanje družbenih ustanov na lokalni in globalni ravni Generalni tajnik dr. Miroslav Polzer o ciljih Centra za globalne izzive
Mestna svetnica za znanost in okolje mesta Celovec, gospa mag.a Andrea Wulz in Miroslav Polzer
Kdaj je bil ustanovljen Center za globalne izzive (IAAI) in kaj je osnovni cilj le tega? ■ Polzer Center za globalne izzive (GloCha) v Celovcu je bil ustanovljen 15. septembra 2011 v gradu Maria Loretto v sklopu konference o znanju, mladini in svetovnih skupnih dobrinah (konferenco je najavila tudi Organizacija Združenih narodov v sklopu priprav na veliko konferenco o trajnostnem razvoju, ki bo naslednje leto potekala v Rio de Janeiro. Je to tako imenovana Rio+20 konferenca, ker poteka naslednje leto 20-letnica prve tovrstne konference OZN, ki je bila kljuönega pomena za uveljavitev koncepta trajnostnega razvoja) www.uncsd2012.org/rio20/index.php?page =view&type=13&nr=372&menu=27 Center ima namen, da povezuje na lokalni ravni znanstvene ustanove, mladinske organizacije, lokalne in regionalne javne in zasebne ustanove ter druge družbene dejavnike v prizadevanjih za trajnostni razvoj v navezavi s sistemom Združenih narodov in podobnimi centri, ki jih ustanavljamo po vsem svetu, zaöenši v vseh državah Jugovzhodne Evrope. Nositeljska organizacija Centra za globalne izzive (GloCha) v Celovcu je mednarodno društvo IAAI www.glocha.info, ki je bilo ustanovljeno leta 2007 na Bledu. Sam sem tajnik tega društva. Društvo IAAI je akreditirano pri OZN preko oddelka za javno obvešöanje (UN DPI), poleg tega je IAAI ölan pobude United Nations Academic Impact www.academicimpact.org, mreže univerz in raziskovalnih institucij, ki podpirajo s svojim delom cilje in delovanje OZN. Center za globalne izzive je zelo široko zasnovan. Kakšni so kratkoroöni in srednjeroöni cilji vašega delovanja v tej organizaciji? ■ Polzer Imamo zelo ambiciozne cilje na ravni globalnih sistem-
skih inovacij glede vkljuöevanja finanönih in intelektualnih dobrin svetovne civilne družbe v sistem Organizacije Združenih narodov. Ocenjujemo, da je možno zbrati letno finanöna sredstva s strani civilne družbe v podporo delovanja OZN v višini veö milijard evrov. Te koncepte in cilje smo komunicirali organizatorjem konference OZN Rio+20 v okviru online konzultacije o vsebinah zakljuönega dokumenta konference www.uncsd2012.org/rio20/index.php?page =view&type=510&nr=105&menu=20 O teh ciljih sem se pred nedavnim pogovarjal tudi z vodjo tajništva svetovne mreže fundacij, WINGS www.wingsweb.org, gospo Heleno Monteiro v Sao Paulo v Braziliji in sem dobil zelo pozitiven feed-back ter ponudbo, da predstavimo naše naörte v njihovem elektronskem öasopisu. Nekaj prireditev je že bilo. Kako so potekale in kakšen je bil odziv na te prireditve? ■ Polzer V preteklih mesecih smo bili s strani IAAI izredno aktivni in smo imeli okroglo mizo o naših konceptih pri letni konferenci akademskega združenja o sistemu Združenih Narodov v Kanadi http://www.glocha.info/index.php/latest-news/138-reportiaaiacuns2011, delavnico v okviru konference OZN za nevladne organizacije v Bonnu http://www.glocha.info/index.php/latestnews/149-bonn-2 , in predstavitev našega svetovnega mladinskega glasbenega nateöaja Rio+20 v okviru zakljuöne konference OZN ob mednarodnem letu mladine julija v New Yorku http://www.glocha.info/index.php/latestnews/137-rio-2012-youth-song. 12. decembra pa bomo predstavili Rio+20 Global Youth Music Contest pri letnem forumu United Nations Alliance of Civilizations v Dohi (Katar). Odziv na te dejavnosti je izredno pozitiven. Trenutno se pogajamo s predstavniki mreže
glasbenih televizijskih postaj MTV, da bodo verjetno delali brezplaöno reklamo za naš glasbeni nateöaj; imamo mrežo 35 ljudi po vsem svetu, ki na nacionalni in regionalni ravni koordi- Logotip svetovnega mladinskega nirajo Rio+20 glasbenega nateœaja Rio+20 glasbeni nateöaj, oktobra smo pri delavnici v Sarajevu http://www.glocha.info/index.php/events/u pcomingevents/sarajevo-workshop1 razvili naörte za ustanovitev GloCha centrov v vseh državah JVE itd Kako se razvija sodelovanje z našimi koroškimi znanstvenimi institucijami (Univerza, Pedagoška visoka šola, gimnazije idr.) in v prostoru Alpe Jadran? ■ Polzer Sodelovanje s koroškimi znanstvenimi, kulturnimi in drugimi javnimi in zasebnimi ustanovami se je zelo dobro zaöelo. Vsepovsod je zamisel zelo pozitivno sprejeta. Bomo pa morali še vlagati veliko öasa in dela, da bodo ta zavezništva lahko dobro delovala. Tega öasa za konkretno delo na Koroškem do sedaj še nismo imeli, se bomo pa temu moöneje posvetili v zaöetku naslednjega leta. Delovanje organizacije tudi nekaj stane. Kdo financira Center za globalne izzive? ■ Polzer Finanöni naört IAAI in GloCha centra Celovec predvideva v prvi vrsti financiranje s strani svetovne civilne družbe (fundacije, prispevki posameznikov, etc.) ob manjši materialni in logistiöni pomoöi lokalnih oblasti (na primer mesto Celovec) in podjetij. Poleti 2012 organiziramo velik dobrodelni koncert zmagovalcev glasbenega nateöaja Rio+20, ki bo povezan z raznimi oblikami zbiranja finanönih sredstev na spletu, v gradu Maria Loretto, etc. za doseganje ciljev konference Rio+20. Imel sem tudi že pogovore s predstavniki indijske vlade glede spodbujanja indijskih milijarderjev k sodelovanju in podpiranju naših pobud. Prej ali slej bomo verjetno uspeli tudi na tej ravni, toda vse skupaj paö potrebuje nekaj öasa, da „zalaufa“ ☺ Zaenkrat še delovanje centra v veliki meri (pred-)financiramo ölani društva sami.
Slika z mladinci iz Kitajske, Avstrije, Pakistana, Kameruna, Slovenije in Brazilije ob ustanovitvi centra za globalne izzive v Celovcu
Interview: Mirko Štukelj
SKS_casopis_06_11_Layout 1 18.11.11 11:35 Seite 8
8 PANORAMA
Skupnost 1 November 2011
Janko Messner-ognjeviti zagovornik narodne enakopravnosti in socialne praviœnosti je utihnil 26. oktobra, na dan avstrijskega nacionalnega praznika je za vedno zaprl oöi Janko Messner alias Pokržnikov Luka iz sonöne Osojnice, nad Celovcem. Janko Messner, ki je izhajal iz zavedne Petrove domaöije v Dobu pri Pliberku, je prehodil razburkano življenjsko pot. Kot profesor slovenšöine na Slovenski gimnaziji je posredoval številnim dijakom in dijakinjam öut za slovenski jezik in kulturo, pa ne samo to; zavzemal se je za kritiöno spremljanje družbenega razvoja in bodril dijake h kritiönemu FOTO: ŠTUKELJ razmišljanju. S pisateljevanjem je Janko Messner šele zaöel v sedemdesetih letih, ko je nemški nacionalizem na Koroškem dosegel višek v 2. avstrijski republiki. Do danes so izšle številne knjige in eseji v slovenšöini in nemšöini, ki so zbujale pozornost po Avstriji in preko njenih meja. Bil je dolga leta predsednik Društva slovenskih pisateljev v Avstriji, sodeloval je z literarno revijo Mladje in drugimi revijami. Messnerja poznamo kot optimista, borbenega, pokonönega in iskrivega öloveka, öigar fiöafajke so skoraj vedno zadele v örno. Vöasih pa je tudi ranil, ker je bil sam ranjen in ponižan. V njem se je zrcalila vsa protislovnost öloveške biti, öesar nikoli ni zatajil. Na njegovem zadnjem javnem nastopu v Celovcu, v knjigarni Haöek, 29. aprila, se je Janko poslednjiö, že telesno zrahljan, pokazal s svoje nezamenljive duhovite in hudomušne strani. (m.š.)
Benediktinski trg-divjaœinski izdelki Že dobro leto prodaja Marina Mišiö iz Slovenije lastne divjaöinske mesne izdelke gamsove, jelenove in vöasih medvedove salame, jelenov pršut, sveže klobase in osso collo. Okusne in eko certificirane mesne izdelke lahko kupite vsak öetrtek in soboto. Stojnico najdete nasproti tržni trafiki.
SKS SKS SKS SKS Novi pisarniški prostori Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk so od novembra dalje na Novem trgu, številka 10, prvo nadstropje (južno od zmaja). Pisarna je odprta od ponedeljka do petka, od 8. do 12. ure.
Vabimo vse œlane in œlanice na obœni zbor, ki bo 27. novembra 2011 ob 14.30 uri v Kulturnem domu v Šentprimožu. Skupnost koroških Slovencev in Slovenk www.skupnost.at www.mehrsprachigkeit.at www.aacc.or.at
Prostovoljni prispevek za tisk Drage bralke, dragi bralci! Tej izdaji glasila "Skupnost" je spet priložena položnica za vplaöilo prostovoljnega prispevka za tisk našega glasila. Poleg podpor urada zveznega kanclerja in Republike Slovenije so potrebna še druga finanöna sredstva, da zagotovimo redno izhajanje glasila. Tako si prizadevamo za oglase in prosimo tudi Vas, bralke in bralce, da soomogoöate financiranje glasila s prostovoljnim prispevkom za tisk, ki ga pa lahko vplaöate tudi z banönim nakazilom na konto Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk št. 748.152 pri Zvezi Bank, banöna št. 39100 (za prenakazila v tujino : IBAN: AT16 3910 0000 0074 8152, BIC: VSGKAT2K) ali na konto Skupnosti št. 100-041073 pri BKS, banöna št. 17000. S prostovoljnim prispevkom pomagate Skupnosti, da redno in nepristransko informira in da uveljavlja pošten dialog v slovenski narodni skupnosti pa tudi med slovensko in nemško govoreöimi v deželi. Vnaprej prisröna zahvala za vsak prispevek!
Druckkostenbeitrag Liebe LeserInnen! Für eine Unterstützung in Form eines Druckkostenbeitrags für das Informationsblatt „Skupnost“, das mit Beiträgen in beiden Landessprachen zum engagierten Diskussions- und Dialogforum für Slowenisch- und Deutschsprachige werden soll, wären wir Ihnen besonders dankbar. Überweisungen können auf das Konto der Gemeinschaft der Kärntner Slowenen und Sloweninnen (Nr. 100-041073) bei der BKS (BLZ
Izdajatelj in zalozˇnik: Skupnost koroükih Slovencev in Slovenk, Neuer Platz 10/Novi trg 10, 9020, Klagenfurt/ Celovec Urednik: Mirko Ütukelj Telefon: (0463) 59 16 59 Fax: (0463) 59 16 57 - e-mail: infolist@skupnost.at, Konto št. SKS: Zveza Bank, banöna št. 39 100, konto št. 748 152, Tisk in obdelava slik: Druckreif Albert Bostjanöiö, (0664) 462 28 24, Celovec, Oblikovanje in priprava za tisk: Golavönik Johann, (0660) 53 22 066, Podjuna, Slike: Ütukelj (12) Tisk podpira Urad zveznega kanclerja na Dunaju in Urad Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.