PANTER 2021

Hiter, razburljiv in aktiven poletni ritem se je počasi umiril in med nas je tiho, veličastno ter z vso svojo lepoto in barvitostjo stopila jesen.

V preteklih tednih smo se naužili sadov, ki nam jih ponuja narava, občudovali smo prekrasne barve jeseni in znova združeni občutili bitje mladih src v skavtskem ritmu. S pogledi iz oči v oči, z nasmehi do ušes, vzkliki veselja in nenadomestljivimi objemi. Hladnejša in meglena jutra nas opominjajo, da se kmalu bliža nov letni čas, še počasnejši, hladnejši, a prav poseben s svojo čarobnostjo.

V času, ko že gledamo na koledarje, v pričakovanju obračanja novih listov pa naj vam bo v navdih nova številka Panterja, ki nas opominja, da je kljub težkemu letu, ki nas je prisililo ostati doma v objemu najbližjih, za nami polno lepih skavtskih dogodivščin. Vabi nas, da bolj cenimo drobne trenutke, ki so nam v hitrem tempu življenja postali samoumevni. Spodbuja nas, da ohranimo iskrico upanja v najtežjih trenutkih in jo podamo naprej najbližjim, da jo skupaj razširimo v skupnosti. Da delamo svet z majhnimi dejanji, četudi samo za malenkost, lepši, bolj barvit in prijetnejši.

3

SKAVTSKI KOLEDAR 2021/2022 OKTOBER

3. 10. 2021: Začetek skavtskega leta 1. 10. 2021: Ognjiščno srečanje voditeljev NOVEMBER

1. 11. 2021: Praznik vseh svetih 5.-7. 11. 2021: Zbiralna akcija starega papirja 12.-14. 11. 2021: Jesenovanje čete 15. 11. 2021: Svet Združenja 15.-19. 11. 2021: Teden globalnega učenja 27. 11. 2021: Križ mladih DECEMBER

12. 12. 2021: Sprejem LMB po ognjiščih 16.-17. 12. 2021: Raznos LMB po občinah 18.-19. 12. 2021: Raznos LMB po župnijah 25. 12. 2021: Božič JANUAR

8. 1. 2022: Obletnica smrti Roberta Baden-Powella FEBRUAR

8. 2. 2022: Kulturni praznik - Prešernov dan 22. 2. 2022: Dan spomina MAREC

12. 3. 2022: Svet Združenja 18. - 20. 3. 2022: DSV po vejah APRIL

17. 4. 2022: Velika noč 22. 4. 2022: Dan zemlje MAJ

1.-2. 5. 2022: Praznik dela JUNIJ

4. 6. 2022: Zaključek skavtskega leta JULIJ - AVGUST

4

poletni tabori in usposabljanja

Vedno pripravljeni – dragi skavti!

Steg Koroška 2 je začel novo skavtsko leto, v nedeljo, 3. oktobra 2021 popoldan, ob 15.00 uri na Prevaljah.

Za nami je mesec oktober, Marijin mesec, mesec rožnega venca, v katerem smo obhajali tudi misijonsko nedeljo, 24. oktobra. Letošnja misijonska nedelja je bila posvečena p. Mihu Drevenšku, minoritu, misijonarju v Zambiji.

Sedanji papež Frančišek je v zadnji Okrožnici VSI SMO BRATJE povzel misel sv.

Frančiška Asiškega, ko se je obrnil na vse brate in sestre ter jim ponudil življenje po evangeljskem okusu. S preprostimi besedami je razložil bistvo odprtega prijateljstva, ki nam pomaga razumeti, kako spoznati, ceniti in ljubiti vsakega človeka, ne glede na kraj, kjer se je rodil ali prebiva. Sv. Frančišek je povsod sejal mir in hodil z ubogimi, zapuščenimi, bolnimi, zavrženimi, zadnjimi.

In papež nadaljuje – človek je tako ustvarjen, da se lahko uresniči, razvije in doseže polnost le »z iskreno daritvijo samega sebe«. Prav tako ne more do dna spoznati lastne resnice, če se ne sreča z drugimi: »Ne morem se uspešno pogovarjati s samim seboj, razen po merah, s katerimi se pogovarjam z drugimi«. Zato nihče ne more doživeti vrednosti življenja brez ljubezni do konkretnega sočloveka. V tem je skrivnost pristnega človeškega bivanja, kajti življenje je tam, kjer je »druščina, skupnost, bratstvo«; to življenje je močnejše od smrti, če je zakoreninjeno v resničnih poznanstvih in druščinah.

In takšno življenje je pri nas, skavtih. V kamrici vsakega mladega srca plete ljubezen vezi in širi življenje, ko gre človek iz samega sebe in stopi k drugemu. Če velja trditev, da smo kot človeška bitja med seboj vsi bratje in sestre, se ta trditev utelesi in postane dejstvo, postavlja pred nas vrsto izzivov, ki nas ganejo in zavežejo, da sprejmemo nove možnosti in pripravimo nove odgovore.

Naše razmišljanje pa bom končal ob 10-letnici smrti misijonarja p. Miha Drevenška. Pater Janez Šamperl je o njem napisal novo knjigo na 144 straneh in jo lahko dobite v Misijonskem središču Slovenije: Daleč naprej je tekel in Črnec v beli koži.

V Kristusu smo vsi eno! Skavti, nadaljumo ... Ko bomo pregledovali svoje življenje, bomo videli, da so semena naše dobrote padla na rodovitna tla in že sedaj rojevajo stotere in tisočere sadove. Sčasoma nam ljudje morda ne bodo več izkazovali hvaležnosti, a sami bomo vedeli, da nismo delali za nekoga drugega, ampak smo delali »zase«, zato ker smo »morali« narediti.

Sv. Pavel pravi - ker moram ljubiti ...

vaš Zasanjani kondor – Franček črneški

5

Steg Koroška 2 v letu 2020/2021 Bila je deževa sobota. Še nebo se je jokalo, ker se 11. oktobra 2020, ob začetku novega skavtskega leta, nismo mogli srečati v živo. A skavti smo prilagodljivi in iznajdljivi. Povezali smo se preko ekranov, si v živo ogledali skavtsko oddajo ob začetku leta, skupaj zapeli in si pomahali v slovo do naslednjih srečanj ...

Večino skavtskega leta so naša srečanja potekala na daljavo, preko Zooma. V vseh treh starostnih skupinah smo izvedli tudi jesenovanja oziroma zimovanja na daljavo in v ta namen »izumili« celo novo besedo - zoomovanje. Nekajkrat smo se voditelji popeljali do domov naših članov in jim dostavili manjše paketke za namene srečanj, jesenovanja ali pa kar tako, za presenečenje. Trudili smo se ponesti skavtstvo preko ekranov, a vsi vemo, da nič ne more nadoknaditi pristnega skavtstva v živo. Zato smo bili neizmerno veseli, ko smo se meseca maja končno videli na srečanjih v živo. Veselje in olajšanje, ki smo ju občutili takrat, je nepopisljivo. Končno! Skupaj smo (ponovno) uživali v skavtskih igrah, veščinah, izzivih ... Hvala vsem, drage skavtinje in skavti, dragi starši, da ste vztrajali z nami skozi to, vse prej kot lahko, leto. Za vso potrpežljivost in sodelovanje. Za molitve in vso podporo.

volčiči in volkuljice (volčiči) izvidniki in vodnice (četa) popotniki in popotnice (klan) skupnost voditeljev (SKVO) duhovni asistent (DA) podporni člani

6

v številkah punce fantje

povprečna starost vseh članov

7

Beseda stegovodij

o preteklem letu

piše Klemen, Gmajtni zlatorog

Poleg vsakodnevnih izzivov, smo imeli še dodatnega - korono. Kljub začetnemu upanju, da bo vse potekalo v živo, se je celotna zadeva začela odvijati in obračati v drugo smer. Vseeno smo v svoje vrste dobili kakšnega novega člana, na kar smo bili, poleg redkih srečanj v živo, še posebej ponosni. Približno v sredini leta je bivša stegovodja Nastja izpustila krmilo našega stega, za katerega sva prijela Klemen in Nika.

Upava, da bova steg vodila dobro in požrtvovalno, predvsem pa v prid mnogim generacijam otrok in mladostnikov na Koroškem, ki bodo še okusile skavtski način življenja v našem stegu.

8

piše Nastja, Zanesljiva kresnička

Stegovi dogodki

Skavtske svete maše in ena prav posebna –zlata maša V preteklem skavtskem letu smo sklenili, da se bomo večkrat skupaj priporočili Bogu, a ker nas je epidemija omejila, srečanja v cerkvah žal niso bila mogoča.

Kar pa nam ni preprečilo izvedb skavtskih svetih maš. Vsak zase smo doma preko Youtuba in Facebooka v živo spremljali sveto mašo, ki jo je daroval naš GDA (generalni duhovni asistent) Janez Kobal, sooblikoval jo je izvršni odbor, udeležili pa smo se je vsi slovenski skavti.

Na daljavo smo izvedli tudi stegovo sveto mašo, pri kateri smo sodelovali: naš Balu – DA Franček, ki je daroval sveto mašo v župnijski cerkvi v Črnečah, voditelji in člani našega stega. Vsi smo se dobili na Zoomu in ustvarili občutek skupnosti, četudi preko ekranov, vsekakor pa je bilo čutiti našo povezanost in Božjo bližino.

11. julija 2021 pa se je, pri sv. Križu na Dobravi, odvila prav posebna sveta maša – zlata maša našega DA-ja, Baluja oz. Zasanjanega kondorja Frančeka Kranerja. Z največjim veseljem smo se odzvali njegovemu povabilu in se z njim veselili ob tem častitljivem ljubileju. Hvala Bogu, da ga je poklical in poslal med nas, v naš steg, kjer deluje že od ustanovitve stega in nam vedno pomaga ter podpira. Še na mnogo let med nami in obilo blagoslova, dragi Balu, ti želimo!

9

Zoomovanje VV

z Marcelinom

Ko se je zima počasi prevešala v pomlad, smo Akela, Ježek Iki, Kača Kaja in Bagira zopet odšli na obhod po džungli in na domu presenetili vsakega volčjega vsebino mladiča. Izročili smo jim prav poseben paket s skrivnostno vsebino.

Ker se je bilo v džungli še vedno prepovedano sestankovati in družiti, smo se odločili, da naše letošnje zimovanje izvedemo kar na daljavo.

V soboto, 13. 3. 2021,, smo se zgodaj zjutraj srečali na ZOOM-u, kjer nas je pričakala risanka z uvodno pesmijo: »Prastara je zgodba, ki pravi: vsakih tisoč let, otrok, ki čudeže dela, rodi se na naš svet.« (izsek besedila Marcelino kruh in vino) Nekaterim bolj, nekaterim manj znana melodija nas je spremljala skozi ves vikend. Z navdušenjem smo si ogledali prvi del risanke, kjer se je deček (tedaj še dojenček) Marcelino znašel pred samostanskimi vrati. Patri so ga vzeli k sebi in ga vzgajali, dokler ni postal samostojen mladenič. Kmalu so ugotovili, da ima prav posebno moč, zna se pogovarjati z živalmi v gozdu.

Ker smo bili začudeni, kako je lahko Marcelino živel v samostanu brez staršev, smo se spraševali, kako in v kakšnih razmerah živijo naši ostali sovrstniki.

Odgovor na to vprašanje nam je razkril Akela, ki nas je popeljal po zemljevidu sveta, po katerem smo z zanimanjem obiskali prebivališče vsakega člana krdela ter še nekaj domovanj v ostalih predelih (Afrika, Rusija, Brazilija). Ugotovili smo, da tako kot se ljudje med seboj razlikujemo, se razlikujejo tudi naša domovanja in družine. Čeprav Marcelino ni imel staršev, je vseeno občutil ljubezen in bil obdan z dobrimi ljudmi.

Po uvodu je sledil bolj uradni del – skala posveta, kjer so se zbrali vsi volčiči in volkuljice. Naše krdelo se je razdelilo na 2 gruči; za vodjo prve gruče je bil imenovan volčič Jure, za vodjo druge pa volčič Tim. Oba sta skozi vso skavtsko leto vestno opravljala svojo nalogo ter vodila gruči, za kar jima iskreno čestitamo.

10

piše Tina, Iskrena puma Končno je bil čas za kosilo! Ampak kaj bomo jedli? Hitro smo se odpravili vsak po svoj paket, ki smo ga dobili prejšnji dan. Pogled vanj nas ni razočaral – zagledali smo sestavine in recept za slasten obrok za vso družino (skavtska klasika; makaroni s tuno) ter še nekaj ostalih prigrizkov. Poslovili smo se in se zopet prek računalnika dobili popoldan, ko so bili naši trebuščki že siti.

Imeli smo dovolj energije za preostanek dneva in smo z veseljem sprejeli naslednjo nalogo – izdelava okvirja za sliko. Da smo lahko lažje sledili vsem korakom izdelave, smo si že prej, med počitkom, ki je sledil kosilu, pripravili vse potrebščine. Iz kartona so čez nekaj časa nastali prečudoviti izdelki. Na koncu smo samo še vstavili svojo sliko in okvir je bil popoln.

Ker je bila zaloga naravnih materialov v džungli zaradi razmer v pomanjkanju, si nismo mogli zgraditi trdnega brloga za prenočitev. A to nas ni ustavilo. Pograbili smo vse, kar smo imeli na dosegu roke in si v sobi naredili zatočišče, kjer smo po večernem zabavnem večeru sladko zaspali.

Naslednje jutro, v nedeljo, smo se spet dobili preko ZOOM-a, tokrat v krojih, saj smo aktivno sodelovali pri stegovski skavtski maši. Naše prav posebno zim(zoom)ovanje se je bližalo h koncu in prav vsi smo bili veseli, da smo se lahko, čeprav na daljavo, zopet videli in podoživeli džungelsko življenje.

11

Poletni tabor VV

v družbi kralja in princes

Vabilo na kraljevo druženje v poštnem nabiralniku. Nahrbtniki, polni skavtskih potrebščin, dobre volje in izzivov. Bil je čas za težko pričakovan poletni tabor VV. Volčiči in volkuljice so se to poletje kot viteški pripravniki urili na Remšniku, kjer smo njihov napredek spremljali člani kraljeve družine. Že pred vstopom v kraljevi dvor jih je čakal prvi preizkus - morali so se spretno prebiti čez trdnjavo, da so vstopili v svet modre krvi. Tam smo jih pričakali kralj Ikonos s princesami Gertrudo, Tedido, Rosageldo, Hildegardo in Sobrijansko.

Ker pravi vitezi ne izgubljajo časa, smo se naslednje jutro zbudili zgodaj ter se po zajtrku odpravili na dolgo popotovanje po naših kraljevih gričih.

Med potjo smo pozorno spremljali okolico, spoznali tlačane in si vmes večkrat odpočili. Ves trud je bil poplačan, ko smo zagledali jezero in z veseljem začofotali v vodi. Sledilo je slastno kosilo (makaroni s tuno in sirom) in dooolg počitek. Utrujeni od hoje, smo si prav oddahnili, ko nam je na pomoč priskočil prijazni podložnik in nas s kočijo odpeljal nazaj na dvor.

V naslednjih dneh so se pripravniki vsak s svojim, unikatno izdelanim mečem in ščitom vestno urili v različnih ročnih in športnih veščinah (šivanje, pisanje na majice, lov na zaklad, kuhanje, vodne igre). Na koncu smo skupaj spoznali, da je za bojevanje potrebno veliko več kot „le“ bojna oprema. Kar je bolj pomembno je to, da je vitez plemenit, pogumen, pošten in močan. Ker so naši pripravniki imeli vse to, so uspešno rešili princeso pred zmajem, kot je

12 12

zmaja premagal sv. Jurij, ki je tudi zavetnik cerkve na Remšniku. Obiskali smo muzej mineralov, kamor se bomo zagotovo vsi še kdaj vrnili. Navdušeno smo poslušali o mineralnem bogastvu Kozjaka ter si z zanimanjem ogledovali, nam neznan svet kristalov.

Prevzeti od lepot smo si vsi mislili le eno: Narava je zares čudovita!

piše Tina, Iskrena puma Seveda pa nista smeli manjkati redča roža in peka hrenovk na palicah, ki smo si jih ošpičili sami. Slavnosten prižig ognja sta izvedla Neja in Tilen, sledilo pa je petje »klasičnih« skavtskih pesmi ob spremljavi nepogrešljive kitare.

Na koncu viteškega urjenja so člani kraljeve družine povišali viteške pripravnike v viteze in tako so pridobili vsak svoj čin. Končno je bil čas za praznovanje. Na mizi kozarci, lepo zloženi prtički, vonj po slastni hrani - sledila je slavnostna večerja.

Po 3-hodnem meniju se prileže še malo zabave, ki so nam jo priskrbeli kar vitezi sami. Dokazali so se še na zabavnem večeru, kjer ni manjkalo petja, glasbe, plesa in smeha. S polnimi trebuščki in toplino v srcu smo se odpravili spat.

Za 6 volčičev obljubnikov je bil zadnji dan tabora že težko pričakovan. V cerkvi sv. Jurija na Remšniku so dali obljubo volčiči: Tim, Tilen, Neža, Tisa, Neja in Dominik. S tem so postali člani naše velike skavtske družine, za kar jim vsi voditelji iskreno čestitamo in jim želimo, da jih izrečena obljuba spremlja v vsakdanjem življenju ter jim bo vodilo pri odločitvah.

Nahrbtnik, težji za goro spominov, solze v očeh in besede slovesa. Po sveti maši smo se težko poslovili od idiličnega kraljevega življenja in se vrnili v realnost, kjer vitezov ni več.

Globoko v srcu pa bomo za vedno ostali vitezi v sodobnem času, saj smo spoznali, da viteza ne naredi samo bojna oprema. Pomirjeni in prijetno utrujeni od napornega tedna smo se z objemi sreče razšli.

13

Poletni tabor IV

Zakaj je bil letošnji tabor tako poseben?

Letošnji tabor čete Zeleni panter Koroška 2 je bil nekaj prav posebnega, pa ne zaradi omejitev, ki smo se jih morali držati, da bi preprečili širjenje bolezni COVID-19. V preteklosti smo nekaj taborov že preživeli z drugimi četami na skupnih taborih kot so Jamboree in Tak Si, s Koroško 1, s katero smo vso leto imeli skupna srečanja in tako tudi tabor. Ampak letošnji je bil poseben, ker smo tabor preživeli s četo, ki je nismo niti poznali, niti imeli skupnih četinih srečanj čez leto.

V petek, 16. julija, smo pričeli tabor na Ulakah pri Velikih Blokah, kjer smo spoznali člane čete Bovec 1, s katerimi smo preživeli 10 dni. Prva dva dni smo trdo delali na mrazu in dežju, da smo postavili naš začasni dom. Tačas smo tudi izvedeli zakaj smo se zbrali in kaj je naša naloga. Poklical nas je čarodej Gandalf, ki je želel, da mu mi, Rangerji, pomagamo poiskati prstana Mogote, v lasti Smeagola oz. Golluma, ter ga predati Hobbitom, da ga odnesejo uničiti.

Nedelja je bila dan za igre ter za kopanje v bližnjem jezeru ob nepričakovanem dežju. Naslednji dan pa že ni bil več tako umirjen, saj smo od starejših Rangerjev izvedeli, da se Smeagol s Prstanom nahaja blizu našega tabora. Zato smo z veliko truda in s težkimi izzivi napravili past za Golluma ter mu odvzeli iskano. Po prespani noči smo dobili namig, da se nam hitro bliža sovražnik v iskanju prstana.

14

piše Aljaž, Skromni zmaj

S pomočjo Gandalfa smo ga zvito skrili in vsak vod s svojim deležem odnesli na različne kraje, ter tam prespali noč, da bi prelisičili druge, kar nam je tudi uspelo. Ob vrnitvi vodov in prstana naslednji dan smo se odpravili poiskati Hobbite, a smo prišli do močvirja, kjer smo imeli pot preživetja. Četrtek je bil za novince iz Bovca 1 poseben dan, saj smo imeli dopoldan obljube. Po tem smo prejeli informacije, da imajo Hobbiti radi hrano in si želijo, da bi je nekaj pokusili. Zato smo pripravili Masterchef tekmovanje med vodi, da lahko izberemo najboljšo jed.

Minila je še ena noč in naših gostov še vedno ni bilo, zato so se stari Rangerji sami odpravili zjutraj na pot jih poiskati. Ob njihovi vrnitvi zvečer so nam bile podane informacije, da bodo prišli naslednji dan. In prav tako se je tudi zgodilo, v dopoldanskih urah so zakorakali skozi vhod tabora. Pokazali smo jim nekaj iger ter jim izročili prstan, da so ga lahko odnesli uničiti.

Vede, da smo našo nalogo opravili, se je začelo mirno pospravljanje tabornega prostora. Zadnja noč je trajala dolgo v noč. Mislili smo si, da smo skupaj z Bovcem 1 preživeli le 3 dni in že je bil tukaj zadnji dan.

Ob koncu tabora, s spakiranimi torbami, z nasmehi na obrazih in s solzami v očeh smo se še poslovili od novih znancev.

Ne znancev, ampak prijateljev.

15

Kuharski podvigi v četi

piše Prefrigani gepard

Priprava špagetov SKAVTSKA VERZIJA

Na skavtih imamo vsako leto tabor, kjer se imamo fajn. Na taboru delamo vse sorte stvari: spimo v šotorih, se kopamo, se zabavamo, kurimo ogenj in tudi kuhamo. Zato vam bom predstavil, kako se po skavtsko skuha špagete.

1. Najprej vzameš špagete, lonec z vodo in začimbe.

2. Nato lonec z vodo postaviš na ogenj, da voda zavre.

3. Ko voda zavre v njo vsuješ špagete, potem posodo zapreš s pokrovko in počakaš.

4. Ko špageti postanejo mehki, so kuhani, nato moraš nujno vzeti cedilo in odliješ vodo.

5. Počakaš, da se ohladijo in so pripravljeni. ČISTO IZI. Tu je zdaj recept, kar pa se zgodi na taboru ej, je pa čisto drugo. Na začetku nam je šlo čisto v redu, dokler nismo prišli do dela, kjer moraš v vrelo vodo vreči špagete. Ker je bil ogenj prevelik, me je opekel in sem nekaj špagetov vrgel ob posodo. Špageti so se takoj vžgali in ker so bili predolgi, so gledali iz posode, so se vžgali še špageti v posodi. Ogenj je potem kar hitro ugasnil, saj ko smo videli, da so se špageti vžgali, smo hitro vzeli posodo z ognja, a voda iz posode se je vlila po ognju in ga pogasila. Tisti dan smo pač imeli zažgane in še ne kuhane špagete v enem.

Imeli so malo grenek okus, ampak tudi to se zgodi.

Zdaj pa dober tek!

16

Obljube IV

V veliko skavtsko družino smo v soboto, 21. 8. 2021, na Treh križih na Ojstrici, sprejeli šest izvidnikov in vodnic, ki so slovestno izrekli skavtsko obljubo.

Pri svoji časti obljubljam, da si bom z božjo pomočjo prizadeval/a služiti Bogu in domovini, pomagati svojemu bližnjemu in izpolnjevati skavtske zakone.

Dragi Matic, Mihael, Karin, Manca, Neža M. in Neža G., želimo vam, da z vsem srcem živite skavtsko obljubo in vselej ohranjate veselje in iskrico do skavtstva.

17

Popotniki in popotnice

v skavtskem letu 2020/2021

18

Najstarejša starostna skupina popotniki in popotnice – klan, je v tem letu »prehodila« drugačno pot, kot smo je klanovci vajeni. Naj pojasnim. Ob začetku skavtskega leta je odjeknila novica o ponovni prepovedi srečanj v živo. Spet smo sedli za računalnike, se priklopili na že znano aplikacijo Zoom in tako poskušali nadoknaditi skavtska srečanja.

In po dolgih mesecih ponavljanja enega in istega stavka, se nam je želja uresničila. Bilo je 7. maja v Črnečah in bili smo res veseli. Nekoliko zadržani na začetku, smo ugotovili, da nam skavti v živo res manjkajo. Z upanjem in optimizmom smo gledali naprej v prihodnja srečanja v živo in predvsem na poletni tabor, ki je letos res bil vrhunec leta.

Ob vprašanju na prvem srečanju klana, kako pogosto si želimo srečanja, je odgovor: »Ja vsak teden, da izkoristimo plačano članarino.«, zapečatil naše sobotne dopoldneve. In res, od oktobra dalje smo se vsak konec tedna videli preko kvadratkov na računalniku.

Skupaj smo se trudili ohranjati skavtski duh in vero v našega Očeta. Preizkusili smo se v 100 in eni igri, razmišljali in se pogovarjali o aktualnih zadevah, kuhali, obujali spomine na skavtske podvige in vsako srečanje zaključili z besedami: »Hvala, da ste prišli, upamo, da se čimprej vidimo v živo.«

Na Zoomu smo skupaj preživeli preko 50 ur – na tedenskih srečanjih klana, na zoomovanju, ognjiščnem srečanju klanov in stegovih dogodkih. Kljub mnogim uram, ki smo jih zaradi šole preživeli za računalnikom, smo se vedno znova z veseljem priklopili na zoom, saj smo vedeli, da kmalu prihajajo boljši trenutki. V živo. Kjer je lepše, bolj zabavno, pristno, poživljajoče in bolj živo. In nekajkrat našim sošolcem in učiteljem ni bilo jasno, kaj pomenijo čudna živalska poimenovanja na zoomu (beri: naša skavtska imena, ki so od srečanja ostala nespremenjena).

piše Nika, Akcijska kresnička

Zoomovanje PP

Je klanu uspelo razkriti veliko skrivnost leta 2020?

Prejeli smo mamljivo vabilo. Naša naloga je bila napolniti elektronske naprave in se priklopiti na Zoom. Nato se je pričelo ...

Drugi vikend v decembru smo se klanovci zbrali na Zoom jesenovanju – zoomovanju. Pridužiti bi se nam moral Profesor Robert, vendar se je zadržal na službenem potovanju, zato so nam voditelji posredovali njegovo glasovno sporočilo.

Prosil nas je za pomoč pri dešifriranju pomembne skrivnosti. Opravili smo nekaj nalog, ki nam jih je poslal po SMS-ih, nato pa prejeli namige, ki so nas počasi vodili do razkitja skrivnosti. Po dolgih miselnih procesih, nemnogih izjavah: »To nima smisla.« in po urah vztrajnosti nam je s skupnimi močmi uspelo rešiti veliko skrivnost leta 2020.

Zdešifrirali smo geslo Luči miru iz Betlehema -

nato pa smo še nekaj trenutkov ostali v vzdušju LMB. Seveda na zoomovanju ni manjkalo zabave, v soboto zvečer pa smo imeli možnost ogleda filma, v katerem je Profesor Robert reševal še večje skrivnosti.

Hvaležni, da smo lahko odklopili negotove razmere in vsakodnevne skrbi in se priklopili na Zoom, kjer smo obdržali bližino, kljub razdalji.

19

od Kamnika do doma

poletni tabor PP

Najbolj zabavni dogodek:

... nočno osvajanje Brinjeve gore in prehitevanje M.M., ... lepljenje okic po vseh mogočih stvareh (smerokazih, produktih v trgovinah …), ... pečenje kokosovih palačink v Brančurnikovem grabnu, ... kopanje v Brančurnikovem grabnu, z namenom, da bi dišali na lepi nedelji (čeprav smo do Larine bajte meli manj ko kilometer), ... javljanje v živo z Uršlje gore, ... čipiranje z davčno ZSKSS. Najlepši spomin: ... opazovanje sončnega vzhoda iz spalke na Uršlji gori, ... ko smo se po 40 km prehojene poti lahko stuširali v normalnem tušu, ... ko je Ana skuhava najboljši kafe na svetu in mi ga ni bvo treba pit, ... iniciacijski obred s strani tistih, ki sploh niso bili sprejeti v klan.

112 km 3 osvojeni vrhovi skupno 3296 m. n. v.

20

9. - 15. 8. 2021 7 dni, 6 noči 6 klanovcev

2 voditelja

Najljubša točka prenočevanja: … prenočevanja … kolikor smo sploh spali ... ja no, Uršlja gora a ne, ker kdo pa se spomni, da bo še isti večer spal tam gor … mi itak. ... tretja noč, ko smo namesto, da bi spali, jedli Savinjski želodec pa svežo murko, si dopisovali z WC papirjem in doživeli največjega moralca ever.

Kaj bi spremenil/a: ... da Skitek ne bi na Uršlji gori bruho, ... da bi Luka prebral pravo berilo na lepi nedelji, ... bogi kruh je ostal v trgovini.

Najljubši del poti: … vsakič, ko smo že dolgo hodili in smo še kar hodili in avtomatsko hodiš tudi ti, ker te skupina vleče naprej - takrat je vse čisto lahko, ... pot od Sv. Primoža pa do Velike planine, saj so nas spremljali čudoviti pogledi na gore.

21

usposabljanja skavtskih voditeljev Letošnje poletje je bilo vse prej kot dolgočasno. Voditelji smo bili poleg poletnih taborov vej, aktivni tudi pri služenju na usposabljanjih na državni ravni in pri skrbi za lastno osebno napredovanje. Dejstvo, da so nekateri naši voditelji večino poletja preživeli na skavtih in da so domov prišli le za nekaj ur, izkoristit domač tuš in posteljo ter oprati oblačila, lahko potrdijo tudi naše mame. Zgodilo se je celo, da se oblačila niso utegnila posušiti in so zadnje minute pred odhodom na drugo usposabljanje, bile namenjene sušenju hlač s fenom.

Udeležili smo se in sodelovali smo pri naslednjih usposabljanjih (U): U Vodja: Nika U Trener: Nastja Metodologija IV: Nuša MŠŽD: Nežka sšŽVN: Nežka in Gašper

Tehnična pomoč naših voditeljev na: U Skavtska vzgoja 3: Nastja TZV: Nežka in Gašper

In kaj nas žene k temu, da večino svojega prostega časa, namenimo skavtom?

Odgovor se skriva v nadaljevanju, kjer so nekateri voditelji predstavili utrip skavtskega poletja. piše Nuša, Poskočna puma

Metodologija IV

Krašnji vrh, 15. 9.–20. 9. 2021

Konec septembra so se odvijale metodologije - usposabljanja, kjer dobimo znanja posameznih vej, kamor sem odšla tudi jaz. Metodologija IV se je začela v Metliki na železniški postaji, od koder smo se podali na Krašnji vrh. Tam nas je pričakal Sv. Peter, ki je bil rdeča nit našega popotovanja skozi spoznavanje IV metode. Voditelji so nas povezali v vode in tako se je naš tabor začel. Skozi vsak dan smo se naučili marsikaj novega, si med seboj predali svoje izkušnje ter to poskusili uporabiti tudi v praksi. Seveda pa ni šlo brez potepa in poti preživetja, ki sta tabor še bolj popestrila. Preizkusili smo se v različnih veščinah in jih utrdili, da bomo lahko to znanje predali mlajšim skavtom. V tej belokranjski pokrajini sem zelo uživala, naužila sem se veliko dobrega grozdja, utrdila svoje znanje ter s seboj odnesla nepozabne dogodivščine in spoznala ogromno novih prijateljev in skavtov.

22

piše Nežka, Durharbajtna bogomolka

SKVO, SVOD, TZV, DSV, LMB, VV, IV, PP …

Skavti smo nagnjeni k uporabi kratic. Zelo. Če kratic ne poznaš, te zmedejo. Zelo. Sama dobro vem še iz svojih začetkov. Zato najprej kaj pomeni MŠŽD in kaj ŽVN? MŠŽD: Mala Šola Življenja v Džungli sšŽVN: Skavtska Šola Življenja V Naravi Tako, zdaj vemo da sta to neke vrste šoli in zato se takoj namrdnemo, pogledamo stran in se zgrozimo, ker šole nihče ne mara in je nočemo še med počitnicami. Ah, kaj pa še! To sta vendar skavtski šoli! Gre za tabora, ki sta namenjena voditeljem in članom klana, ki so že dopolnili 18 let. V letošnjem poletju sem se udeležila obeh, zato bi vam rada povedala, kaj se tam dogaja.

Mala sola življenja v Džungli

Vsi smo že slišali za Akelo, Bagiro, Baluja, Kačo Kajo in ostale prebivalce džungle. Ampak ali jih res dovolj dobro poznamo? To sem morala preveriti na lastne oči, zato sem se za štiri dni pridružila krdelu voditeljev iz cele Slovenije, ki so prav tako kot jaz želeli bolje spoznati zgodbe iz džungle. Tam smo srečali vse štiri prej omenjene prebivalce, poleg njih pa še ježka Ikija, mamo Rakšo, miško Čikaj in želvo U. Sprejeli so nas v svoje krdelo in nam povedali vse o tem kako je v džunglo prišel strah, kako nagajivi so lahko Bandarlogi in koga se bojijo, zakaj je bolje da Kraljevi Ankus ostane lepo na varnem tam kjer je in kaj so to mojstrske besede. Ogromno znanja imajo ti prebivalci džungle, prav zares!

Vsak dan je šel nekako takole: zjutraj smo jedli in potem smo spoznali eno zgodbo, nato smo imeli kosilo in potem smo spet šli v džunglo in po večerji smo poslušali še eno zgodbo za lahko noč. En dan smo dobili zajtrk v posteljo in en dan so nas napadli rdeči psi! Toliko se je dogajalo da sploh ne morem verjeti, da se je vse zgodilo v štirih dneh, sploh pa ne morem vsega spraviti na ta list, zato je bolje da me pridete kar sami vprašat.

23

Skavtska sola Življenja v Naravi

Kaj je skavt brez preizkušenj in izzivov in kaj je večji izziv od tedna preživetega v Kočevskem Rogu, pri Skavtskem okoljskem centru, kjer je najbližja vas 15 kilometrov stran, kjer je posodo potrebno umivati s pepelom in kjer smo videli medvede? Vse to in še več ponuja ŽVN! Dva voditelja Koroške 2 sva avgusta, ko je bila večina taborov že za nami, šla pogledat, kaj se tam grejo. Prvi vtis: Kako zelo daaaleč je to … prav na drugem koncu Slovenije. Na samem robu Kočevskega pragozda, samo kakih 5 minut peš.

Po uvodnem pozdravu smo se takoj lotili dela, se razdelili na ognjišča po 4 skavte in se naučili kako se pravilno postavi bivak, in kako se podira sušice (suha drevesa), saj smo morali oboje storiti že isti večer. Na ŽVN-ju namreč ni šotorov temveč se cel teden spi v bivaku. Zato smo morali poiskati še primeren prostor, ki je zajemal vse pogoje za postavitev bivaka in še ognjišča v bližini. Skoraj vsak dan smo sami na ognju kuhali tako kosilo, kot tudi večerjo. Jedli smo slivove cmoke, ribe, ki smo jih sami »spucali«, tortilje iz kotla, polento s sadjem, vsak dan pa smo spekli kruh v podpeki.

Nato smo se cel teden učili. Vso znanje, ki ga mora izvidnik pridobiti v petih letih v četi, so izkušeni ŽVN inštruktorji stlačili v en teden. In nam za konec tedna pripravili prav naporen izpit iz vseh veščin, ki smo jih predelali. Zato je bilo zelo pomembno, da smo si vse dobro zapomnili, ker pa pametni pišejo, lahko letos opazujete, če pri svojih voditeljih vidite ŽVN beležko (medvedjo taco ima na platnici). Učili smo se o tem kako se pravilno postavi ogenj, kako, kdaj in katere rastline lahko uporabimo za izboljšanje okusa našega krompirja, kako se orientirati s kompasom in brez, katera oblačila so najbolj primerna za gibanje v naravi, kako oskrbeti ranjenca in še veliko več.

24

Vsak večer pa smo pomislili tudi na Boga. Prisoten je vsepovsod. V naravi ga lahko iščemo tako, da ga začutimo, zato smo vsakič preizkusili drugo čutilo. Vonj, okus, vid, sluh in tip. Bi-Pi nam govori, da moramo biti vedno čuječi in ostati pozorni. Ko eno čutilo izgubimo, moramo druga znati bolje uporabiti.

Na ŽVN-ju smo se preizkusili tudi v zgradbarstvu. Izdelali smo gugalnico, trinožnik za viseče mreže, opazovalni stolp, most in lestenec za našo kapelo.

Vsaka stvar posebej bi bila velik projekt za vsako četo, a pod budnim mentorstvom ŽVN inštruktorjev smo vse te stvari izdelali v enem popoldnevu.

Zadnji dan, po opravljenem izpitu, smo se Koroški skavti (vključno s skavti iz stega Koroška 1) odpravili še na kratek izlet k Rajhenavski jelki, ki je stara 500 let in meri 51 metrov (38 kubičnih), ko smo se vozili tja je iz grmovja pokukalo nekaj rjavega. Nato je pred našim avtom preko ceste stekel mali medvedek! Na drugi strani cesti obstoji in nas gleda. Mi gledamo njega, on gleda nas. Mi gledamo njega in preko ceste steče še in medvedek! Čakamo mamo medved, a se na srečo ne pokaže, zato pomahamo medvedku in se utrujeni, umazani in srečni odpeljemo domov.

25

usposabljanja

piše Nastja, Zanesljiva kresnička

Usposabljanje TRENER

Kdo ali kaj je oz. naj bi bil udeleženec usposabljanja trener po koncu letega? Načrtovalec, voditelj in izvajalec usposabljanj, trener veščin, fasilitator učnih procesov, strateg, avtor gradiv in didaktičnih pripomočkov, organizator srečanj mladinskih voditeljev, moderator, svetovalec, mentor, coach.

Skratka nekdo, ki je usposobljen in odgovoren za usposabljanja raznih skupin ljudi in pozameznikov, naj bodo to razni oddelki v podjetjih ali skavtski voditelji. Pomembno je, da se zna prilagoditi ciljni publiki in objektivno pomagati pri oblikovanju, odločanju in načrtovanju raznih strategij, delovnih/ strateških načrtov, reševanju odnosov itd.

Na usposabljanju smo poslušali in predvsem aktivno sodelovali pri temah, ki so pomembne za razumevanje vloge trenerja. Spoznali smo različne stile vodenja in podajanja ter sprejemanja vsebin, dobili smo konkretno vodeno izkušnjo načrtovanja in izvajanja usposabljanja, krepili kritično in kreativno razmišljanje, sposobnosti opazovanja, naslavljanja ter reševanja izzivov, naučili prepoznavavati in

26

naslavljati potrebe skupine in družbe, predvsem pa smo dobili motivacijo za naprej – za soustvarjanje združenja in družbe nasploh.

Vse opisano zelo ‚resno‘, ker pa je bilo to le skavtsko usposabljanje, ni manjkalo niti iger, svetih maš in zabavnih večerov. S soudeleženci in voditelji smo spletli res tesne vezi, zato se že veselim sodelovanja pri raznih trenerskih projektih znotraj skavtov in seveda tudi širše.

piše Nika, Akcijska kresnička

Usposabljanje VODJA

»Veseli nas, da ste izrazili pripravljenost, skavtski duh in željo po izpopolnjevanju veščin vodenja. Sporočamo VAM, da ste sprejeti na skavtsko usposabljanje Vodja, ki bo potekalo od 27. - 31. oktobra v Izoli!«,

se je glasilo sporočilo, ki sem ga prejela septembra 2020. Ob začetku stegovodske poti sem se veselila usposabljanja, ki bi mi dalo podlago za nadaljne delo. A ni potekalo vse tako, kot bi si vsi udeleženci in voditelji želeli.

Srečanja v živo so bila prepovedana in s tem je prvotni plan usposabljanja padel v vodo. Voda je bila razburkana in po srečanju na Zoomu v oktobru in planiranem terminu v aprilu, ki je prav tako utonilo, se je voda končno umirila.

V mesecu juniju smo se Vodje končno srečale v živo. Usposabljanje, ki je tokrat izjemoma potekalo dva vikenda na Prežganju (11.-13. 6.) in v Izoli (24.27. 6.), je namenjeno vsem voditeljem, ki delujejo na državni ravni ali bodo stegovodje.

Poleg vseh, kvalitetno podanih vsebin s strani usposobljenih voditeljev, smo imeli udeleženci odlično priložnost napolniti svoje duše in se odklopiti iz sveta, ki se je v tem času spet začel vrteti z večjo hitrostjo. Mnogi pogovori, igre, pesmi, sproščeni zabavni večeri pod kozolcem in ob morju, iskanje priložnosti za služenje, okušanje različnih vod ... so v nas pustili globoke vtise in prelepe spomine. Posebej dotaknilo se me je praznovanje 30. obletnice Slovenije, ko nas je polna cerkev mladih in ponosnih državljanov in skavtov zares živelo obljubo: »... si bom z Božjo pomočjo prizadevala služiti Bogu in domovini ...«.

Po dveh vikendih usposabljanja smo se vod(j)e navdušene in bogatejše za še eno dragoceno skavtsko izkušnjo, vrnile v svoje kraje okušat kaplje domače vode.

27

LUČ MIRU IZ BETLEHEMA 2020 – PRIŽGIMO BLIŽINO Geslo lanske akcije Luči miru iz Betlehema je bilo »Prižgimo bližino«, saj smo v letu koronavirusa in socialnih izolacij, izgubili, ne samo stike v živo, ampak tudi dolgo grajene, pristne odnose. S plamenom luči miru smo želeli, poleg sveč, prižgati bližino v čim več srcih, da bi se na božični večer vsi zavedali, da sta bližina naših dragih, predvsem pa bližina Boga, tisti, ki nam prinašata mir in srečo, ne glede na razmere v svetu.

13. decembra 2020 smo prejeli plamen od naših bratov soskavtov iz Koroške 1 in tako se je pričelo potovanje plamena tudi po Koroškem. Akcijo smo, kljub nekaj spremembam, lepo izpeljali in se še enkrat zahvaljujemo za vse darove, ki so bili namenjeni za organizacijo Lunina vila, dekliško skavtsko organizacijo iz Libanona ter Sklad sv. Lucije.

Namesto obiskov občin in drugih ustanov smo poslanico razširili virtualno v obliki video posnetka, ki smo ga sooblikovali voditelji našega stega. Plamen smo ponesli tudi na Uršljo goro in lani

prvič tudi na druge Koroške in Šaleške (skupaj s skavti Koroške 1, Velenja 1 ter taborniki) vrhove, saj smo bili omejeni na gibanje po občinah, zato smo, povezani v mislih, obiskali vrhove vsak na svojem koncu.

Plamen je bilo mogoče dobiti tudi po vseh koroških župnijah, bodisi brezstično, bodisi z upoštevanjem vseh zaščinih ukrepov, pri tem pa ni manjkalo nasmehov, četudi pod maskami, in tako smo prižigali bližino v marsikaterem srcu.

Nastja, Zanesljiva kresnička

Poslanica LMB 2020: Naš svet je povsem isti kot včeraj, ta čas je le pokazal, kakšen je v resnici. Daleč smo si, že dolgo, in si od strahu ne upamo priti bližje.

Zato vam prinašamo luč, saj je luč tista, ki ogreje, tista, ki pomiri, tista, ki nas drug drugemu približa. Ko namreč v temi nekomu osvetli obraz, ta ni več strah, ampak človek.

Zato vam prinašamo Luč, ki se je v Božiču spustila med nas. To je naš korak bližje vam v teh mrzlih časih. Želimo vam dati to Luč, želimo vam biti ljudje. Sprejmite jo od nas in jo nesite naprej. Naredite tudi vi korak bližje ljudem, nikogar ne pustite samega, poiščite način, da jim pokažete bližino. Ljubezen je iznajdljiva in bo našla pot.

Prižgimo luč. Obdržimo bližino!

28

29

projekti TVU tradicionalno poteka tretji teden v novembru. Med 16. in. 20. novembrom 2020, v razširjenem terminu pa je letos potekal v celotni mesec november.

Teden globalnega učenja je svetovna pobuda za ozaveščanje in poziv k skupnemu premisleku o našem svetu. V tej skupni akciji globalno učenje uporabimo kot orodje solidarnosti in sprememb.

Namen tedna je opozoriti na različnosti in neenakosti tako na lokalni kot globalni ravni ter spodbujati k razumevanju osrednjih idej globalnega državljanstva in globalnega trajnostnega razvoja.

Med Tednom globalnega učenja se združujejo vrtcu, šole, fakultete, nevladne in organizacije, lokalne oblasti ter nacionalne vlade, verske organizacije in drugi zainteresirani, ki ozaveščajo o pomembnosti sodelovanja za zaščito našega sveta ter prihodnosti. Nagovarjalo nas je geslo:

»To je naš svet!«

Skavti smo se odločili, da znotraj tematike poudarimo pristope sodelovanja in spoštovanja kot temelj odnosov do kogarkoli in česarkoli. S tem bi stopili korak nazaj in opozarjali na to, da se zavest do ohranjanja vsega živega in neživega začne pri sobivanju v odnosih, kjer se spodbuja sodelovanje, spoštovanje, sprejemanje. (povzeto po skavtskem gradivu Predlog za aktivnostna srečanjih v okviru TGU 2020)

Tudi naš klan je iskal ideje in področja, kje in kako lahko kot posamezniki in kot skupnost izboljšamo svet s sodelovanjem in spoštovanjem.

Nekaj področij smo prikazali s fotografijami in med drugim ugotovili, da karantena sploh ni tako slaba za okolje in bi jo priporočali na vsaj 3 leta, saj si želimo še naprej občudovati ribe v morju in dihati čist zrak, tudi v Pekingu in Šanghaju, če nas pot ponese tja.

30

Dnevi so se počasi spet začeli daljšati, zunaj je postajalo vse topleje in že skoraj pol leta je minilo, odkar smo bili obsojeni na izvajanje aktivnosti na daljavo.

Večino dneva smo presedeli in zaščitni ukrepi med razglasitvijo epidemije so povzročili največji upad gibalne učinkovitosti slovenskih otrok v zgodovini spremljanja telesnega in gibalnega razvoja otrok v Sloveniji.

In tukaj je nastopil naš stegov izziv Skupaj na Mount Everest. Želeli smo spodbuditi člane in njihove družine za kvalitetno preživljanje časa v naravi, s sprehodom na bližnji hrib ali z osvojitvijo kakšnega Koroškega vrha. V mesecu marcu smo skupaj zbirali osvojene metre nadmorske višine in se počasi, a vztrajno bližali vrhu najvišje gore na svetu. Ob koncu meseca so številke pokazale, da nam je skupaj uspelo zbrati kar 10 282 metrov nadmorske višine. Čestitke vsem, ki ste si upali vstati s stola, se odpraviti v naravo, se razgibati in povzpeti na kakšen hrib ter uživati v razgledih.

31

projekti Sodelovanje na čistilni akciji Čista Koroška Kluba Koroških študentov, 22. maj

Volčiči in volkuljice smo sobotno srečanje izkoristili za čistilno akcijo, ki jo je organiziral Klub Koroških študentov, po režimu »pred svojim pragom«. Z vrečkami v rokah smo se podali na pot po Dravogradu in iz narave odstranili vse, kar ne sodi vanjo. Z majhnim dejanjem smo za seboj pustili veliko sled – nekoliko čistejšo naravo. Srečna volkuljica pa je ob zavzetemu čiščenju celo našla 10 €.

Skavtski delavnici za koroške judoiste na Kopah, 7. in 10. julij 2021

Mladi koroški judoisti so na Kopah aktivno preživljali počitnice, del katerih smo bili tudi skavti. Skupaj smo preživeli dva popoldneva v skavtskih igrah in veščinah. Postavili smo tri bivake iz šotork in preizkusili, če so dovolj veliki za vse nas. Otroci so sami postavili čisto pravi skavtski ogenj. Odpravili smo se v bližnji gozd, nabrali netivo, dračje in suhe veje in vse nabrano postavili v majhno piramido. Na koncu smo postavljen ogenj še prižgali in na žerjavici spekli twist – hrenovke s testom. Otroci so nadvse uživali, mi pa smo veseli, da smo lahko delček skavtstva ponesli tudi med mlade športnike.

32

Pot do skavtskih dogodivščin, sodelovanje na TVU 2021, 11. september 2021 Tedni vseživljenjskega učenja (TVU) so vsakoletna promocijska kampanja na področju izobraževanja in učenja v Sloveniji. Projekt usklajuje Andragoški center Slovenije (ACS) in v njem sodeluje na stotine ustanov, skupin in posameznikov, ki želijo v svojem domačem kraju promovirati pomembnost vseživljenjskega učenja.

Skozi projekt se poskuša vsako leto čim širše udejanjati slogan »Slovenija, učeča se dežela«.

V letošnjem letu, smo na povabilo območne koordinatorke TVU, Ljudske univerze Ravne na Koroškem, prvič sodelovali tudi skavti. Z dogodkom Pot do skavtskih dogodivščin smo želeli privabiti čim več otrok in mladih, da skupaj s prijateljem, bratom, sestro,

mamo, očetom, babico, dedkom, znancem ali neznancem združijo moči in se preizkusijo v bitki parov.

V Grajskem parku se nas je na sončno sobotno popoldne zbralo preko 30 mladih, poznanih in nepoznanih obrazov, s katerimi smo se v parih podali na pot do skavtskih dogodivščin. Pripravili smo tri sklope izzivov oziroma nalog, ob katerih smo se urili v različnih spretnostih, od športnega poligona, opazovanja v naravi, kviza o Sloveniji in celo skavtskih veščinah.

Zagotovo smo se vsi naučili nekaj novega, a kar je najpomemnejše, smo neizmerno uživali in spoznali nove prijatelje.

33

odprave voditeljev

Planinska ekspedicija Pisala se je nedelja, 27. junija, ko smo 3 člani SKVO-ja: Klemen, Marko in Gašper v Ožbaltu stopili na Koroško planinsko pot.

Naš prvi cilj je bil osvojiti Črni vrh na Pohorju. Pot nas je najprej vodila čez HE Ožbalt proti Rdečemu bregu, kjer smo skoraj imeli karambol s srno, ki je imela neprilagojeno hitrost. Ker v paniki nihče ni uspel ujeti njenega imena, da bi jo prijavili oblastem, smo nadaljevali proti Ribnici na Pohorju, kjer smo si privoščili pošteno malico (kajzerce, zdenka sir in čajno salamo). Tempo navzgor nam ni delal problemov, ker smo vedeli, da nas na Črnem vrhu čakajo izvrstni skavtski makaroni (makaroni + tuna + zdenka sir) izpod kuhalnice mojstra Klemna.

Tako smo kakšno uro pred zahodom prišli na vrh. Po večerji človek ni zmožen več, kakor se zvaliti v spalko, sploh pa po takem pohodu. Zato smo sprejeli modro odločitev in se že pred večerjo umili v Mrzlem studencu pod vrhom, ki je opravičil svoje ime. Zdaj čisti in lačni, manjkala je samo še večerja. Vse smo imeli pripravljeno: plinski gorilnik, bombico, sestavine, še na sol nismo pozabili. A sanje o slastnih makaronih je hitro razblinila ugotovitev, da imamo napačen navoj na plinski bombici za naš gorilnik. Ni nam ostalo drugega, kot da na receptu za večerjo prečrtamo makarone in jih nadomestimo s kruhom. Smo pa imeli vsaj šikano jedilnico z razgledom vse tja do Pece, ki pa ga je malo kvaril Šoštanj s svojo termo elektrarno. Za razliko od lanskega prenočevanja v škorjanki na Črnem vrhu, tokrat nihče ni zmrznil, verjetno tudi zato, ker nihče ni spal nag.

34

Cilj naslednjega dne je bil Slovenj Gradec. Naša kolena so pošteno trpela, saj smo se s težkimi nahrbtniki spustili za več kot 1100 metrov nadmorske višine. Tekom poti smo videli 2 gamsa, ki sta bila parkirana na travniku in nas nista ogrožala. Ustavili smo se ob štirih planinskih kočah (na Kopah, Partizanka, koča Planinc in na koči pod Kremžarjevim vrhom).

Ob prihodu v mestno občino smo si privoščili pozno kosilo na študentske bone v centru mesta. S polnimi želodci nas je na prijazno povabilo Klemna, pot vodila k njemu domov, kjer smo prenočili. Tam je naš gostitelj dokončno kapituliral in prenehal bojevanje z nasprotnikom – novimi gojzarji, in na podlagi sporazuma med njimi ostal v varnem zavetju doma, kjer je še nekaj časa okreval. Tako sva 3. dan ekspedicije ostala sama z Markotom.

Pot navzgor proti Uršlji gori se je neizmerno vlekla. Verjetno zaradi tega ker ni bilo zraven Klemna in njegovih zanimivih zgodb. Po težkih mukah sva nekako prilezla na vrh kjer sva si privoščila vsak svojo enolončnico in pijačo. Na poti proti Andrejevem domu na Slemenu se ni zgodilo kaj omembe vrednega. Tam se je nama pridružila Nika, ki verjetno ni imela pojma v kaj se spušča.

piše Gašper, Ekstremni zmaj

od Ožbalta do Raduhe Zdaj je sledil (vsaj zame) najbolj zanimiv del poti – Smrekovško pogorje, kjer je edino naravno nahajališče cemprina v Sloveniji. Najprej smo izpraznili konzerve s skušo in potem pozno popoldne odrinili proti cilju – Komen. Tema je nas ujela že kmalu po štartu, zato je potovanje potekalo ob soju naglavnih lučk. Malo pred ciljem, natančneje na Krnesu, smo se začeli igrati detektive. Čeprav je bila ura krepko čez polnoč, bi bil greh izpustiti takšno naravno znamenitost, kot so cemprini.. Ob njihovi najdbi sem bil kot študent gozdarstva izjemno navdušen, navdušenje Nike in Markota je pa bilo uri in aktivnosti primerno. Končno smo prispeli do kapelice sv. Cirila in Metoda na Komnu, kjer smo si privoščili juho iz vrečke, saj je Nika prinesla pravo bombico za naš gorilnik. Po topli večerji smo si še uredili ležišče v kapelici in zaspali.

Zadnji dan naše ekspedicije smo pogled usmerili proti Raduhi.. Zjutraj smo zajtrkovali v še lepši jedilnici, saj smo videli Kamniško-Savinjske Alpe ne pa tudi Šoštanja. Pozno dopoldne smo krenili proti Koči na Travniku. Tempo je bil malce počasnejši, saj so bile naše noge pod vplivom prejšnjega dne. Čeprav smo bili v planinah, nam tudi tukaj niso ušle zapore na cestah oz. poteh. Malo naprej od koče je promet na ozki stezi ovirala krava.. Ker bi na vlečno službo čakali sto let smo jo s prijaznimi besedami spravili v pogon, da nam je odprla pot proti Koči na Loki pod Raduho.

Tam je padla pošteno zaslužena malica in kratek počitek.

Nadaljevali smo proti Durcam, kjer smo se odločili, da bomo vrh Raduhe osvojili naslednjič, ker nismo hoteli tvegati še enega pohoda ponoči. Spust do Koče na Grohotu in naprej do Spodnjega slemena je bil hiter. Tam pa smo naleteli na problem. Mi smo bili na Spodnjem slemenu, Nikin avto pa na Andrejevem domu na drugem Slemenu. Kot zagovornik štopanja, sem prepričal ostala dva v idejo, da bi štopali do drugega slemena. Čakali smo pičlih 5 minut, ko nas je prijazen planinec zapeljal do Črne. Če smo na tako neprometni cesti tako hitro dobili štop, potem ni vrag, da ga ne bomo dobili tudi iz Črne do Slemena. Pa žal ni bilo tako. Čakali smo skoraj eno uro preden nas je delavec, ki se je vračal iz službe izven svoje poti zapeljal do cilja.

Ekspedicija je bila uspešna. Terjala je samo 1 žrtev, Šoštanj nam ni uničil vseh razgledov, videli smo cemprine in uživali v skavtskem duhu.

35

odprave voditeljev

Na Triglav »Tina, na kolenih te prosim, a lahko gremo s Kredarice na Triglav?« »Ne, bolj varno je s Planike« »Pa če pot je ista. Če gremo s Planike bomo hodle eno uro bolj dovgo. Prosim!« »Ne, js ne odstopam. Al gremo s Planike, al pa ne grem!« Tako približno sva se z Nušo prerekali s Tino. Ampak zaman, Tina je trd oreh.

Pa naj grem lepo po vrsti.

Kot že nekaj let zapored, sva tudi letos s Tino na začetku poletja začeli planirati letošnji pobeg v planine.

Odločeni sva bili, da bo letošnja trasa združila dva slovenska hribovja, Karavanke in Julijce. Vendar se je nama tako kot vsako leto pojavil isti problem: Kdo bo šov še co? Po lanski polomiji, sva bili odločeni, da letos gre zraven nekdo, ki ga res poznava.

A vprašama Nušo? Dvakrat sma jo že spravlale co, v tretje gre rado. In ja, Nuša je za. Sicer se verjetno ni zavedala v kaj se spušča. Glede na to, da Nuša ni pretirana oboževalka dolgih pohodov, bi bila prvotna trasa kar prehuda. Padla je odločitev: gremo po dolini Triglavskih jezer. Ampak, če smo že enkrat na tistih koncih, zakaj ne bi mimogrede šle še na Triglav in tako smo šle.

36

Na sončno petkovo popoldne smo se vse tri dobile v Lescah, od koder smo skupaj nadaljevale pot do naše izhodiščne točke – Kovinarske koče v Krmi. Tam nas je mama odložila z vso prtljago. Skupaj smo odkorakale proti koči, kjer nas je čakala prijazna oskrbnica Lidija, ki je dajala zelo pozitiven vtis, vse dokler ni izstavila računa za bivanje.

piše Ana, Nabrita medvedka Sobo smo si delile s prijaznim zakonskim parom iz Nemčije, s katerim smo spregovorile par angleških besed in ugotovile, da je naša angleščina kar polomljena. Po kratkem večeru smo odšli vsi spat. Ob dvanajstih ponoči pa nas je zbudilo škripanje vrat in šepetanje. Kdo je to? Italijana?

Francoza? Iščeta še edino prosto posteljo v sobi in se ob tem veselo nalivata z vodo, pogovarjata, ter kalita nočni mir. Ni in ni mi šlo v račun, kaj je s to Lidijo narobe, da gre dva prišleka nastanit v sobo, ki je že skoraj polna, med tem, ko ima na razpolago še pol koče. Ko se je prah polegel in bi človek pričakoval, da je bilo vseh presenečenj za to noč že konec … so se ob treh zjutraj zopet zaslišali koraki in glasno govorjenje. Razbrati je bilo, da so to Srbi. Kaj delajo Srbi ob treh zjutraj v Krmi? Skregano z zdravo kmečko pametjo.

In tako smo se po dokaj neprespani noči, zbudile v čudovito jutro, s pogledom na obsijane vrhove Julijcev.

Današnji cilj je koča na Kredarici, kjer bomo prespale. Pojedle smo obilen zajtrk, naredile selfi in že smo zagrizle sprva v ravnino, nato pa v strmino, pa potem zopet malo v ravnino …vse dokler nismo prišle do pastirskega stanu Prgarce. To je bila naša prva daljša postojanka (pred tem je bilo kar nekaj krajših). Tam si privoščimo vsaka svoj prigrizek in načnemo debato: na Triglav iz Planike al iz Kredarice.

Midve z Nušo vztrajava s Kredarico, Tina pa prav nič ne popušča s Planiko.

Zdaj pa dojst! Potegnem iz nahrbtnika zemljevid in Tini s prstom pokažem, da je pot na Triglav mimo Planike totalni nesmisel in hojo podaljša za celo uro, ampak Tina še vseeno vztraja. Ta tema je preveč pereča, zato jo pustimo na miru do večera.

Gremo dalje. Sonce je pripekalo kot pri norcih, nahrbtniki so bili težki, švic mi je liv iz vseh por, ampak še vseeno se nismo mogle načuditi, kako lepa je Slovenija. V milo rečeno napornih trenutkih, pa je Tina našla energijo, da nama je, vsaj meni, solila pamet s to njeno floro. »To je pa tista roža … pa tista … v latinščini se reče tk … pa zdravilna je zato … a veta kk se reče tti …«. Počasi se mi je že mešalo od vseh teh njenih ivanjščic in lilij. Nuša pa je to s pridom izkoriščala, saj si je lahko ob vsaki novi roži pošteno odpočila.

Tako smo premagovale sedlo za sedlom in za vsakim upale, da bo Kredarica. Končno smo tam.

Namestile smo se v sobo in se preoblekle v sveža oblačila, ter odhitele na zasluženo večerjo. Po večerji pa še v kapelico, se zahvalit Bogu za prehojeno pot in priporočit za jutrišnji varen vzpon in sestop z našega očaka. Po novi dozi Tinine večerne flore, pa smo znova odpremo temo: po kateri poti na Triglav. Ker z Nušo nisva našli več energije, da bi pregovarjale Tino, sva popustili.

37

odprave voditeljev Napočil je dan D. Dan ko bosta Nuša in Tina prvič stopili na najvišji vrh Slovenije. Samo, da bi šlo vse po načrtih! Po jutranji dozi viki kreme, oprtamo vsaka svoj nahrbtnik in se odpravimo pred kočo. Še zadnjič predlagam Tini »Glej, eno uro manj trpljenja, pa ista pot je!« (kažem na pot do vrha s Kredarice) Ona odločno odvrne: »Ni šans!« In smo šle, najprej do Planike, kjer smo kupile dodaten liter in pol vode, ter se opremile z vsemi potrebnimi samovarovalnimi kompleti in čeladami. Še skupinska fotografija pa smo. Že smo pri prvih jeklenicah, ki Tini v kosteh vzbudijo strah do te mere, da se začne poslavljati od svojih staršev in naroča, iz kakšnega materiala naj bo krsta. Za naju je to pomenilo, le še dodatno dozo smeha in zabave … dokler, nismo prišle do skalnate zaplate, pokrite s posušenim madežem krvi. »Tu se je pa včeraj nekdo ponesrečil«, pravi nasproti hodeči planinec. Tina postane še za odtenek bolj bleda kot prej. Nima veze, gremo dalje … Naj bo to zgolj in samo opomnik, da so gore lepe, ampak nevarne! Preko Malega Triglava in po grebenu do zadnje stene, ki jo je bilo treba zgristi in smo na vrhu.

Vuuhuu! Vrh je prekrit z ljudmi različnih nacionalnosti, komaj najdemo prostor za skupinsko fotografijo z Aljaževim stolpom. Žlahti v dolino sporočimo, da smo srečno in varno prišle na Triglav, se naužijemo razgledov in pohrustamo zasluženo malico. Začno nas obdajati meglice, kar pomeni da je čas za sestop. Krenemo proti koči na Doliču. Čaka nas še nekaj zajl in klinov, ampak nič težjega. Ko končno stopimo na trdna tla, opazimo da nas obdaja čisto drugačna narava …

38

Nikjer zelenja, le tu in tam kakšna zaplata cvetlic in sama siva skala.

Nadaljujemo do Doliča, kjer na kratko postojimo in že maširamo čez Hribarce do Rjavega jezera in dalje pod ostenjem Malega in Velikega Špičja. Modro nebo začno zakrivati temni oblaki in z vremenom začne padati tudi naša morala. Po nekaj korakih zagledamo naš današnji cilj – Kočo pri Triglavski jezerih. Hvala Bogu! Nekaj trenutkov posedimo na klopci, potem pa se odpravimo na izvrstno večerjo, po kateri popadamo vsaka v svojo posteljo.

Zbudile smo se v nič kaj privlačno jutro. Ampak, hočeš ali nočeš, v dolino je treba peš, pa tudi, če pada dež. Po presenetljivo dobro prespani noči, pot nadaljujemo proti planini Ovčarji, kjer se pasejo krave, čez Prag, pa do Dednega polja in do še zadnje resnejše postojanke na naši poti, do koče na Planini pri jezeru, kjer si privoščimo čaj in ostanke proteinskih tablic, kruha in marmelade. V koči posedamo še dobri dve uri, nato pa malo pred trinajsto uro krenemo proti planini Blato, od koder nas je v dolino peljal organiziran prevoz.

Kljub temu, da smo še nekaj dni po podvigu, imele konkreten musklfiber, smo preživele 4 čudovite dni, ki jim ni manjkalo smeha in lepih razgledov.

Verjamem, da nas bodo spomini greli še dolgo, dolgo časa in hvala Tistemu tam zgoraj, da nam je vsaj letos uskladil poletje, tako kot se šika!

39

TINA VERHNJAK Iskrena puma

ALJAŽ PEROVNIK Skromni zmaj

skavtinja 15 let, začenja 4. leto voditeljstva v veji VV

skavt 14. let, začenja 3. leto voditeljstva v veji IV

študentka biologije na Biotehniški fakulteti v Ljubljani

študent astronomske fizike na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani

MARKO PRIKERŽNIK Razigrani zmaj

NUŠA PEROVNIK Poskočna puma

skavt 14. let, začenja 3. leto voditeljstva v veji VV

skavtinja 13. let, začenja 2. leto voditeljstva

študent Ekonomije na Višji strokovni šoli Slovenj Gradec

študentka varstvoslovja na Fakulteti za varnostne vede v Ljubljani NEŽKA PIKO Durharbajtna bogomolka skavtinja 5. let, začenja 4. leto voditeljstva študentka Oblikovanja materialov na Višji strokovni lesarski šoli v Mariboru

GAŠPER VERHNJAK Ekstremni zmaj skavt 14. let, začenja 3. leto voditeljstva v veji IV študent gozdarstva in obnovljivih gozdnih virov na Biotehniški fakulteti v Ljubljani

KATARINA LODRANT Zmiksana orka skavtinja 5. let, začenja 3. leto voditeljstva v veji VV študentka klasične fizike na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani

40

SKVO SKUPNOST VODITELJEV V LETU 2021/2022

NIKA PEROVNIK Akcijska kresnička

NASTJA PEROVNIK Zanesljiva kresnička

skavtinja 16. let, začenja 5. leto voditeljstva

skavtinja 19. let, začenja 9. leto voditeljstva projektna voditeljica dipl. slov (UN)

študentka Grafičnih in interaktivnih komunikacij na Naravoslovnotehniški fakulteti v Ljubljani KLEMEN SKITEK Gmajtni zlatorog

URŠKA LAZNIK Brihtna sinička

skavt 10. let, začenja 6. leto voditeljstva

skavtinja 4. leta, začenja 1. leto voditeljstva (tehnična pomoč)

zaposlen v gostinstvu

študentka notranjega oblikovanja na Fakulteti za dizajn v Trzinu BLAŽ TACER Dobrodušni zmaj

FRANČEK KRANER Zasanjani kondor

skavt 11. let, začenja 5. leto voditeljstva

DUHOVNI ASISTENT že preko 20 let

zaposlen v gostinstvu

A. S. M. Hutchinson je v enem svojih romanov izjavil, da mladim manjka okolje. No, mi jim v skavtstvu lahko ponudimo okolje, ki ga je Bog dal na razpolago vsem: naravo, radost in biti koristen drugemu. S tem, ko voditelj to predstavi otroku, je tudi sam deležen sreče in zavesti, da je koristen bližnjemu. Sebe odkriva v izvrševanju stvari, ki so večje od tistih, ki jih je sploh lahko slutil, ko je sprejel svojo nalogo; odkritje namreč, da ljudem in Bogu daje na razpolago svoje služenje, ki je vredno življenja.

[Robert Baden-Powell]

župnik v župnijah Libeliče in Črneče, župnik sodelavec Pastoralno povezanih župnij Dravograd

Voditelji, ki smo v letu 2020 skupno opravili preko 3500 prostovoljnih ur, smo tudi letos pripravljeni na mnoga srečanja z navihanimi in vedoželjnimi volčiči, radovednimi in akcijskimi izvidniki ter navdušenimi in pripravljenimi klanovci.

Hvaležni, da lahko rastemo in se učimo skupaj z vami in skupaj pletemo najlepše spomine, na katere se bomo ozirali še dolga leta.

41

ALPSKA FLORA Z ISKRENO PUMO Vsakdo od nas je bil že kdaj na pohodu v visokogorju in nenadoma naletel na kakšno čudovito, osupljivo rastlino, katere imena ni poznal. V zadregi se je zato obrnil na druge so-pohodnike – ti pa nam včasih odgovorijo napačno.

Tokrat se bomo skupaj podali v raziskovanje skrivnostnega in zelo zanimivega sveta alpske flore. Spoznali bomo nekaj najbolj tipičnih prebivalk skal, grušča, melišč in strmih kamnitih sten v montanskem (gorskem) pasu, ki jih lahko v poletnih mesecih opazimo v vseh 3 glavnih gorskih skupinah (Julijske Alpe, Karavanke, Kamniško-Savinjske Alpe) slovenskih Alp.

Alpska velesa (Dryas octopetala, L.)

RASTLINE Z BELIMI CVETOVI

Opis: plazeč, blazinasto razrastel polgrm (do 10 cm), listi usnjati, vedno zeleni in spodaj gosto dlakavi. Cvetovi beli, 8 venčnih in 8 čašnih listov (od tod razlaga za latinsko ime octopetala). Steblo plazeče in olesenelo.

Družina: Rosaceae, rožnice Rastišče v SLO: gruščnate trate grmičevje v vseh 3 glavnih gorske skupine slovenskih ALP (J, K, S). Splošno razširjena.

Cvetenje: junij–avgust Ali ste vedeli? Življenjska doba je od 50 do 100 let!

Posušeni listi so lahko nadomestek za pravi čaj.

Julijski mak (Papaver alpinum L. susp. ernesti mayeri) Opis: trajnica, listi v pritlični rozeti, cvet je bele barve Družina: Papaveraceae, makovke Rastišče v SLO: melišča in grušč v Julijskih Alpah Cvetenje: junij–september Ali ste vedeli?

Da je endemit Julijskih Alp, kar pomeni, da ga najdemo samo tu in nikjer drugje.

Da poleg julijskega pri nas rastejo še 3 podvrste alpskega maka.

Da je julijski mak znanstveno ime ernesti mayeri dobil po slovenskem botaniku Ernestu Mayerju.

42

botanični kotiček

Plazeča sretena (Geum reptans L.) RASTLINE Z RUMENIMI CVETOVI

Opis: trajnica, visoka do 10 cm, cvetovi rumene barve, steblo večcvetno, listi krpato deljeni Družina: Rosaceae, rožnice Rastišče v SLO: gruščnata pobočja, melišča in skalne razpoke, samo na Mangartu Cvetenje: julij–avgust Ali ste vedeli? da je v Sloveniji edino nahajališče plazeče sretene na Mangartu da preživi tudi v zelo nizkih temperaturah (vse do -23°C)

Navadni alpski zvonček (Soldanella alpina L.) RASTLINE Z ROŽNATIMI IN VIJOLIČNIMI CVETOVI

Opis: trajnica, visoka do 15 cm, cvet rožnate barve v obliki zvonastega venca, listi usnjati in okrogli Družina: Primulaceae, jegličevke Cvetenje: maj–julij

Rastišče v SLO: travišča, snežne kotanje in ruševje na karbonatni podlagi v Alpah pred 1950 med 1950 in 2000 po 200

Ali ste vedeli? da je ena izmed prvih spomladi cvetočih alpskih rastlin-zacveti še pod snegom da je ime rodu Soldanella povzeto po latinski besedi solidus, kar pomeni kovanec (listi alpskega zvončka spominjajo na obliko kovanca).

43

Alpska madronščica (Linaria alpina L.)

Opis: vijoličasto-rumen cvet, sinje zeleni listi. Dolg in razvejan koreninski sistem, zaradi nestabilne gruščnate podlage, ki vsebuje zelo malo prsti (zaradi tega lahko plazovi povzročijo premik rastline v nižje predele, kjer normalno uspeva naprej).

Ali ste vedeli?

Da je opraševanje te rastline precej težavno, saj je nektar znotraj dolge ostroge, zato jo lahko oprašujejo le žuželke z dolgim rilcem, kot so čmrlji.

Zoisova zvončica

(Campanula zoysii Wulf.)

Je ena najbolj čudovitih in prepoznavnih rastlin našega visokogorja.

Opis: blazinasto razrasla trajnica, visoka 5-10 cm, značilno je stisnjeno ustje cvetnega venca, ki se na koncu konča s 5 zvezdicami. Cvetovi so kimasti in svetlomodri. Listi okrogli in pecljati/sedeči.

Družina: Campanulaceae, zvončičevke Cvetenje: julij–avgust Rastišče v SLO: apnenčaste skalne razpoke in gruščnata pobočja v vseh 3 glavnih gorskih skupinah slovenskih ALP (J, K, S) in na območju Trnovskega gozda Ali ste vedeli?

Da je ustje cvetov je pri Zoisovi zvončici tako ozko, da žuželke skozenj ne morejo priti. Za opraševanje morajo napraviti luknjo v cvetu.

Da je ime dobila po po Karlu Zoisu (NE Žigi Zoisu – ta je sicer Karlov starejši brat), slovenskem botaniku, ki jo je odkril. Preučil, opisal in poimenoval pa jo je znan botanik Franz Xaver von Wulfen.

Da je endemit jugovzhodnih Alp. Da na naših tleh živi že od terciarja in je preživela vse poledenitve v zgodovini.

Zato imenujemo relikt.

Rodovno ime je dobila po značilno oblikovanih cvetovih in izhaja iz latinskega izraza campanula, kar pomeni majhen zvon.

Da je pri nas zavarovana vrsta že od leta 1922.

44

In še nekaj ostalih pogostih primerkov:

Kranjska lilija ali zlato jabolko (Lilium carniolicum L.)

Kochov svišč

(Gentiana acaulis L.)

Lepi jeglič ali avrikelj (Primula auricula L.)

Planika ali očnica

(Leontopodium alpinum L.)

Za radovedneže in ljubitelje botanike ter alpske flore še posebej priporočam namestitev brezplačne mobilne aplikacije PlantNet, ki jo lahko najdete v Google play (za uporabnike Android) oz. App Store (za uporabnike iOS).

Deluje tako, da želeno, nam neznano rastlino fotografiramo, aplikacija pa nam v trenutku izpiše latinsko ime vrste. Tako bo določanje rastlin bolj enostavno in zanesljivo ter bodo vsi dvomi ovrženi.

Da bodo naši obiski gora še lepši, imejmo odprte oči in opazujmo naravo okoli sebe – ta nas nikoli ne razočara, temveč se bohoti v razkošnih lepotah, ki kar kličejo k temu, da jih opazimo. Bodimo radovedni in raziskujmo floro in favno ob stezah, saj bomo le tako znali podučiti in seznaniti svoje so-pohodnike.

Poskrbimo tudi za odgovorno ravnanje – nikar ne trgajmo in uničujmo ogroženih alpskih rastlin. Samo tako bodo lahko naravne lepote občudovali tudi naši zanamci. Previdno v gorah in obilo užitkov ob spoznavanju prelepih cvetlic.

45 45

razvedrilo Na vrsti je zabava s črkami.

Reši tri rebuse in izvedel/a boš tri temeljne gradnike najstarejše starostne skupine - klana.

Srečno pot!

Kuharske šale v čast kuharskim podvigom na taboru čete:

46

reši me!

Poišči besede (vodoravno in navpično), povezane s skavti, jih izpiši in pošlji na koroska2@skavti.si.

Izmed vseh, ki boste našli vse besede do 30. novembra, bomo izžrebali nekoga, ki bo prejel praktično nagrado.

47

Četa zeleni panter je letošnji poletni tabor preživela v prenovljenih šotorih. V zadnjih letih so vremenske razmere pripomogle k popolnem uničenju nekaterih že dotrajanih šotorov. Pripomorani smo bili popraviti nastalo škodo, kar se je dalo, a popravilo ni bilo dovolj. Zaradi večanja števila članov v četi, smo se podali še v nakup novega šotora.

Hvaležni, da lahko še naprej pišemo nove skavtske zgodbe in dogodivščine v naravi. Iskrena hvala vsem podpornikom in donatorjem, ki ste nam pomagali pri popravilu šotorov.

48

piše mama Cecilija Piko

skavtstvo v družini

SKAVTSKA DRUŽINA IN PRAVA SMER Sobota.

Jutro ob 8.00.

Večina šolarjev, dijakov in študentov še spi. Roko na srce, vedno več mladih …

A nekaj posebnih, tistih, ki so skavti, tisti pa ne! »Srečanje imamo!« »Kje? Kdaj? Kdo?« Starši družin z večimi skavti koordiniramo prevoze, čas, kosilo, naše obveznosti ter sprašujemo, pomagamo, godrnjamo in s tem postajamo tudi sami del velike skavtske družine. Pripravljeni poleti in pozimi, ob različnih vremenskih (ne)prilikah, enkrat utrujeni, drugič ustrežljivi ... Z njimi se učimo počakati, poslušati, se dogovarjati, potrpeti, se imeti lepo, peti in moliti, govoriti tišje, počasneje s pogledom v oči. Sprejeti se učimo prepolno naložen avto, nove kilometre v neznano, sprejeti prazen rezervoar za gorivo, gledati umazane krajce hlač in srajc, a poslušati prekipevajoče veselje dogodivščin, ki vrejo iz naših skavtov. Ko vidiš novo klupco na rutki, posušen šopek po taboru ali opran kroj, ki visi, da se posuši, potem veš, da gre življenje v pravo smer!

Saj si mu/ji ja želel dati odgovornost, samostojnost, možnost pridobiti nove prijatelje, nove veščine, nove poglede … Saj želiš, da pomaga, se uči, postaja samozavesten in odprt … za Boga, za Ljubezen, za Življenje. Za danes in jutri. Za njihovo bistvo in za poslanstvo. Naj ga odkrivajo v naravi, med vrstniki in pod Božjim varstvom. In če so »se našli«, ja, kaj potem starši še želimo!?

Naj skavtujejo!

49

izbrane fotografije 2020/2021