Page 1

mladinska uliÄ?na vzgoja Letnik XV junij 2013

1


vsebina

glasilo Skala | junij 2013 | stran 2


vsebina besede šefinje . . . . . . . . . . . . . . . . 4 Solidarnost in sopomoč . . . . . . . . . . . . . 4 skalin mozaik . . . . . . . . . . . . . . . . 5 Minibusu veselja v aprilu ;) . . . . . . . . . . 5 Recepti iz minibusa veselja . . . . . . . . . . 6 Predpoletni MC Skala . . . . . . . . . . . . . . . 7 Nagradni izlet mladinskega centra Skala . . . . . . . . . . . 8 Moje počitnice . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 8 Čez rdečo luč . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 8 Nogomet . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 9 Film . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 9 Skalina kreativna skupina FUSKABO . . 10 FUSKABO na Dunaju . . . . . . . . . . . . . . 11 Zimski tabor 2013 (Davča) Skupaj v pustolovščino . . . . . . . . . . . . . 13 ekskluzivno . . . . . . . . . . . . . . . . 14 EVS Življenje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 14 Spominjali smo se najlepših trenutkov na Skali . . . . . . . . . . . . . . . . . 15 mladi za mlade in starše . . . 18 Beseda o SVA – Skalinih vrstniških animatorjih . . . . . . . . . . . . . 18 Zaključek s prostovoljci . . . . . . . . . . . . 19 Sva na obisku Mladinskem centru Šiška . . . . . . . . . . 19 Zgodba naše prostovoljke . . . . . . . . . .20 Risbe mladostnikov . . . . . . . . . . . . . . . 21 skala študira . . . . . . . . . . . . . . . 22 Regionalni kongres socialnega dela v zagrebu 2013 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 22 za starše . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .23 Strokovnjak odgovarja . . . . . . . . . . . . 23 Intervju z Emilo Vujanović . . . . . . . . . . 4 izredne dejavnosti . . . . . . . . .25 Novoletna zabava . . . . . . . . . . . . . . . . . 25 Tržnica Velikanček . . . . . . . . . . . . . . . . 25 Dan staršev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 26 Čistilna akcija odraz aktivnih državljanov . . . . . . . . . 27 Fešta na Fužinah . . . . . . . . . . . . . . . . . .28 Festival prostovoljstva . . . . . . . . . . . . . 29 Moščanski dan sosedov 2013 . . . . . . .29 Nagrada za pomočnike Fešte na Fužinah . . . . 30 GLASILO SKALA, letnik XVI, Številka 1, Junij 2013. Urednica: Janja Omahen. Fotografije: arhiv Skale. Prelom in priprava za tisk: Salve d.o.o. Ljubljana (Patricija Belak). Lektoriranje: Barbara Vrečar. SKALA – mladinska ulična vzgoja, Ob Ljubljanici 36, 1000 Ljubljana, TRR: SI 56 0205 8005 1334 379. Glasilo Skala je vez med sodelavci, animatorji, prostovoljci Skale, njihovimi prijatelji, podporniki in sodelujočimi organizacijami. Deli se brezplačno, hvaležni pa smo za vsak dar, ki nam pomaga pri oblikovanju in razmnoževanju glasila.

dotik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 31 Zadovoljni ljudje . . . . . . . . . . . . . . . . . . 31 Bilo je in bo . . . . . . . . . . . . . . . . . 32 podporniki in dobrotniki

34

fotoreportaža . . . . . . . . . . . . . 34

glasilo Skala | junij 2013 | stran 3


besede šefinje

Solidarnost in sopomoč Pozdravljeni prijatelji Skale! Ljudje smo družabna bitja, čeprav v zadnjih desetletjih ugotavljamo, da se nekateri zelo zapirajo v sebe in postajajo individualna bitja, ki se ne povezujejo med sabo in medsebojne pomoči skoraj ne poznajo več. S tem se je začela izgubljati solidarnost in oblike sopomoči. Začel je vladati trend samopomoči – pomoč sama sebi, kar

sicer ni slabo, vendar, če obstaja le samopomoč, brez pomoči drugim, ne le sebi, potem je to velik razlog za alarm, da se moramo ljudje zbuditi iz tega stanja, saj brez pomoči drug drugemu delamo slabo uslugo konec koncev tudi sebi. Vsak izmed nas je odgovoren in soodgovoren za sočloveka, lepa beseda, pozornost ter pomoč je edina pot za lep, srečen in zadovo-

ljen svet. Naj nam ne bo vseeno za prijatelja, soseda, znanca ali pa le naključnega sprehajalca, ki smo ga šele spoznali. Na Skali skrbimo za srečen svet že drugo desetletje ter s tem presegamo raven samopomoči na raven sopomoči in solidarnosti. Želim vam lepo poletje in veliko lepih skupnih trenutkov.

glasilo skala | december 2012 | stran 4

Janja Omahen


skalin mozaik

Dogajanje na Minibusu veselja v aprilu ;) Enkrat mrzlo, drugič znova toplo in ko smo se že slekli do kratkih rokavov znova dež. Kaj vreme, se boš že odločilo ali nas samo hecaš? Dovolj je mraza, dovolj dolgih, težkih in toplih oblek! Takoj, ko smo začutili sonce, smo se slekli v kratke rokave in se greli. Zima je bila dolga in vsi smo že nestrpno čakali na bolj tople in sončne dni. Tudi počitnice bodo kmalu tu! Na busu se že čuti veselo vzdušje, vsi smo v pričakovanju suhih in lepih dni. Na busu je bilo v aprilu pestro. Delavnice Mesec april je bil na busu pisan in raznolik. Ustvarjali smo in naredili žogice za žongliranje, gosenice, vaze iz volne, okrašene s školjkami, barvali smo kamne, izdelovali kalejdoskop, sadili rožice, kvačkali, izdelovali pikapolonice in jih barvali. Na kuharskih delavnicah smo pekli krompir, panirali in pekli smo sir, delali sadno kupo, naredili testenine v paradižnikovi omaki in s kislo smetano, pekli toaste in seveda na koncu vse pojedli. V klepetalnici smo se pogovarjali o ločevanju odpadkov, spoznavali smo zdravo in nezdravo hrano, se pogovarjali, česa se bojimo, skozi igre smo spoznavali prostovoljstvo in solidarnost, klepetali o družini, o šoli, o počitnicah in še in še. Tudi skupnih iger je bilo veliko in nekaterih se nikoli ne naveličamo, npr. med dvema ognjema ali kraje zastavic bi se lahko šli še pozno v noč. Veliko je bilo tudi skupnih družabnih iger in končno smo iz zimskega spanja potegnili ročni nogomet. Kakšno veselje ob igranju in iskre v očeh fantov. Mega! Zmaga! Tooo! Aprila smo se udeležili tudi čistilne akcije. Uh jej, koliko odpadkov in tudi kakšna igla se je našla. Prav prijetno je bilo, ko so se nam nekateri mimoidoči pridružili pri zbiranju, bilo nas je veliko, vse generacije. Klepetalnica in najbolj pogosti odgovori na vprašanja: Česa te je strah? Pajka, teme, ose, da ne bi naredil razreda, kače. Kaj te osreči? Dobra ocena, ko grem v Bosno, dobra hrana, nogomet oz. šport. Prijateljstvo. Kaj zaupati in komu zaupati? Nobenemu, vsi izdajo, najboljšemu prijatelju, staršem, babici. glasilo skala | december 2012 | stran 5


skalin mozaik Na Minibusu je vedno pestro in dogaja se povsod, na igriščih, pred Minibusom, na Minibusu in vse okoli… Igre ob katerih smo se učili in zabavali: Igre brez meja Nogomet Ročke Hokej Košarka Štafetne igre Tako, nekaj utrinkov in povzetkov dogajanja na Minibusu veselja. Komaj čakamo poletje in vodne igre. Aleksandra Volk

Recepti iz minibusa veselja Vsak petek na Minibusu pripravljamo slastne jedi in nekateri od vas so me prosili, da jim recepte prinesem. Za vse tiste, ki bi tudi radi poizkusili naše slastne priprave, pa dva enostavna recepta. Naslednjič pa še več ;) TUNIN NAMAZ Sestavine za tunin namaz: 1 velika konzerva tunine Rio mare 1 žlica kisle smetane 2 žlici margarine 1 žlica majoneze 1 čajna žlička gorčice 2 stroka česna 2 kisli kumarici nekaj zelenih oliv v slanici šopek peteršilja šopek drobnjaka nekaj lističev sveže bazilike sol poper Postopek Tunino zdrobimo, ji prilijemo stopljeno, vendar dovolj hladno margarino, dodamo kislo smetano, majonezo in gorčico. Vse skupaj dobro premešamo, tako da dobimo gladko zmes. Začimbe in kumarici sesekljamo na drobno in jih nato vmešamo med tunino. Solimo in popramo po okusu. Namaz postavimo na hladno za nekaj ur, nato ga serviramo. glasilo Skala | junij 2013 | stran 6


skalin mozaik ZELENJAVNI NAMAZ Sestavine za zelenjavni namaz: 2 jajčka 3 večje kisle kumarice 1 večji korenček 2 veliki žlici graha iz konzerve 1 žlica majoneze 1 žlica gorčice bazilika peteršilj drobnjak česen v prahu kajenski poper Postopek Jajčka damo kuhati v trdo. Medtem na drobno naribamo korenček in kumarice, pretlačimo grah, dodamo majonezo in gorčico. Ko sta jajčka kuhana, jih dodamo v zmes, dodamo še po ščepec vsake začimbe (peteršilj je najboljši svež) in zmešamo. Dober tek,

Aleksandra Volk

Predpoletni MC Skala Še nekaj tednov nas loči od počitnic, zbiramo še zadnje atome moči in se trudimo učiti, delati naloge, govorne nastope… Vmes pa ne pozabimo na aktiven odmor ob igranju nogometa, metanju frizbija, kartah… Po učnih pa seveda malo sprostitve v delavnicah, ki so zelo raznolike: od ustvarjalnih, pogovornih, športnih do kuharskih, kjer si vsak četrtek obliznemo prste in si včasih zaželimo, da bi trajale dlje časa. V mesecu maju so nas večkrat obiskali tudi Ambasadorji nasmeha, ki s sabo vedno pripeljejo svoje štirinožne prijatelje. Ob koncu šolskega leta se lepo zahvaljujemo Mestni knjižnici Ljubljana, še posebno vsem knjižničarkam Knjižnice Fužine, ki so nam brezplačno vsako popoldne odstopile prostor v igralnici knjižnice Fužine. Zahvaljujemo se jim za razumevanje in prijetno medsebojno sodelovanje. V veliko veselje in zadovoljstvo nam je sodelovati s takšnim prijetnim kolektivom. Polona Kos in Barbara Vrečar

glasilo Skala | junij 2013 | stran 7


skalin mozaik

Nagradni izlet mladinskega centra Skala (Utrinki udeležencev) 4.4. 2013 smo šli na nagradni izlet. Z avtobusom smo se odpeljali v Dravlje. Igrali smo bowling. Bili je super, ker smo punce premagale fante. Prvič sem bila na bowlingu. Nekajkrat mi je uspelo podreti vse keglje. Za igranje bowlinga potrebuješ posebne čevlje. Igrali smo eno uro. Po končani igri smo šli v park, kjer smo jedli sendviče. Veseli in utrujeni smo odšli domov. Zuhradina Mujić

4.4.2013 smo se odpeljali v Dravlje. Ko smo prišli v Dravlje, smo iskali dvorano. Ko smo zagledali dvorano, smo hitro stekli do nje. V dvorani smo videli enega gospoda, ki je delil copate za bowling. Polona je šla do gospoda, da vpraša na kateri stezi bomo igrali. Punce smo zmagale. Fantje so bili razočarani, ampak se je vse dobro končalo. Odpravili smo se v park, kjer smo pojedli sendviče. Lidija Kaurin

Moje počitnice Na pot smo odšli v torek 30. aprila ob 12h. V Novem mestu smo se ustavili in jedli čevapčiče. Potem smo ob 15h prišli v Veliko Kladušo in sem videla svoje bratrance. Tam sem bila pet dni. V torek smo jedli z bratrancem Emanom, potem sva šla past krave. V sredo sem šla na trg, v četrtek pa smo šli klat jagnje. V petek smo se malo sprehajali in šli na obisk k prijatelju. V soboto smo spet šli na trg, kjer sem si kupila veliko stvari. V nedeljo sem se pripravljala, da spet odidem nazaj v Slovenijo. Odpravili smo se ob 13h. Poslovila sem se od bratrancev, sestričen in začela jokati. Prišel je prijatelj in nas pobral. Na meji smo čakali eno uro in pol. V Slovenijo smo prispeli ob 18.50. Selma A.

Čez rdečo luč Nekega dne smo šli z Mladinskim centrom Skala v center Ljubljane. Tam smo si ogledali predstavo skupine Fuskabo. Ko se je predstava končala, smo šli v McDonald's. Tam smo jedli hamburgerje. Bil je čas, da se odpravimo na avtobus. Na semaforju je bila rdeča luč, jaz pa sem šel čez cesto, ker sem mislil, da bomo zamudili avtobus. Ko sem šel čez, sem si mislil, da bi glasilo Skala | junij 2013 | stran 8


skalin mozaik raje zamudil avtobus, kot pa da bi me povozil avto. Ko smo bili na avtobusu, smo se pogovarjali o kazni. Saki in Polona sta rekli, da bi tekel okoli knjižnice, pa sem rekel, da ne bom. Saki je potem rekla, da naj napišem spis. In danes sem ga napisal. Nekaj bi vam povedal: bolje, da zamudite avtobus, kot da umrete. D.B.

Nogomet Nogomet zame ni samo šport, to so moje sanje, Veliko truda sem že vložil vanje in upam, da se mi bo to obrestovalo in nekaj od učenja mi ostalo. Rad bi postal nogometaš, ne tak, ki se samo važ, in ne tak, ki za denar se mu gre, ampak tak, k rad fuzbal igra, ANE. V nogometni klub Skala hodim, kjer žogo obvladam in vodim. Trener Zef me občasno pohval, oni velik znanja so mi dal. Upam, da jst in moji frendi nogometaši bomo postal in zato bomo vse od sebe dal. Če rad imaš nogmet in rad igraš, pridi v nogometni klub naš.

Siniša Ružičić

Film Nakad je bilo. To je moj naslov za kratek film. Ta je eden izmed mnogih filmov, ki so jih napisali moji prijatelji, ki hodijo na film. Vaje so se začele na začetku januarja. Razdeljeni smo v dve skupini. Nekaterim skupine niso bile všeč in so zaradi tega prenehali hodit. Zaradi tega smo spremenili skupine. Nekateri so novi, nekateri pa stari člani, zato je novim bilo malo težje pisati. Napisati zgodbo ali karkoli drugega je težje, kakor je videt,i saj v to vložiš veliko časa in truda, da potem dobiš končni izdelek. glasilo Skala | junij 2013 | stran 9


skalin mozaik Imamo veliko ljubezenskih filmov, filmov o nogometu, o tem kako je bilo nekoč in kako je danes. Projekt film (Sandra) nas je peljal na pico. Kupili smo pico v restavraciji in pijačo v trgovini ter se usedli na igrišče. Malo smo se hecali, smejali in predvsem najedli. Zdaj se bodo začela snemanja in vsi komaj čakamo! S.B.

Skalina kreativna skupina FUSKABO Skupina mladostnikov in mladostnic s starostno strukturo od 6 do 14 let, ki s svojimi talenti širi veselje naprej, je vedno bolj aktivna. Poslanstvo te naše skupine je, da mladi preko cirkuške pedagogike gradijo svoje motorične sposobnosti, pridobivajo samozavest, se soočajo z javnimi nastopi in krepijo svojo vztrajnost. Preko podajanja tega znanja drugim razvijajo komunikacijske sposobnosti in krepijo medosebne odnose. Tukaj govorimo o talentih, ki jim težko prideš do konca in težko rečeš, da to pa sedaj res obvladaš – vedno se najdejo stvari v katerih lahko napreduješ. Naša najosnovnejša veščina je žongliranje (z žogicami, obroči, keglji), veliko je zanimanja za monocikel, punce se navdušujejo nad poi in diabolom. Poleg vsega tega širimo veliko vrednoto, ki jo želimo prikazati z našo zgodbo, ki jo imamo. Ta zgodba govori o tem, da so mladi zasvojeni z različnimi računalniškimi mediji (telefon, internet, mp3) in so s tem odrezani od svojih sovrstnikov in ne razvijajo svojih potencialov. V zgodbi tako prideta do njiju starejša prijatelja, ki jima pokažeta žogice in kako se z njimi lahko žonglira. Mladi tako zamenjajo svoje telefone za žogice in se učijo žonglirati z njimi. Seveda jim to postane dolgočasno in si želijo nekaj novega. Odidejo do »tržnice« z rekviziti in ker nimajo denarja zamenjajo žogice za keglje in jih uporabijo za igranje kegljanja. Ker ni to njihov namen, jih ljubeče ustaviva in pokaževa, kako se keglje uporablja in jih začneva učiti. Zgodba se tako razvija naprej, zato ste lepo vabljeni, da si jo ogledate. Zgodbo popestri tudi naš čarovnik, ki se hitro izpopolnjuje in ima vedno boljše trike, ki občinstvo pustijo v negotovosti. Skupina postaja tudi medijsko vedno bolj prepoznavna. Naši trije fantje so se prijavili na šov Slovenija ima talent, kjer se jim je uspelo prebiti skozi prvi predizbor, kar je za našo skupino kar velik uspeh. Prav tako se je posnelo lep prispevek za Infodrom (informativna oddaja za otroke). Sodelovali smo tudi na različnih prireditvah (Dan staršev na Fužinah, oratorij v Celju, Čarno jezero, sprejem Don Boskovih relikvij na Pogačarjevem trgu, glasilo Skala | junij 2013 | stran 10


skalin mozaik Fešta na Fužinah in Moščanski dan). Veseli pa smo, da je zdaj toplo vreme, kar za našo skupino pomeni, da imamo treninge v naravi, kar je v tem času res super. Vsi, ki bi vas tovrstna delavnost zanimala, ste vabljeni, da pridete v naše prostore (Kodeljevo; Ob Ljubljanici 36, 1000 Ljubljana) ob ponedeljkih od 15.00 do 17.00 ure. Za več informacij lahko pokličete voditelja skupine na telefon 040 938 850 (Andrej) in 031 300 467 (Zef). Želiva vam kreativno preživeto poletje in upava, da se vidimo! Zef in Andrej

FUSKABO na Dunaju V septembru smo bili priča čudovitemu nastopu cirkuške skupine iz Dunaja – Cirkus Giovanni. Ob njih se nam je porodila ideja, da bi tudi mi na Skali bolj resno začeli s to dejavnostjo. Ta ideja se je spremenila v resničnost in rodila se je Skalina kreativna skupina FUSKABO, ki je vedno bolj poznana. V mesecu maju pa so nas prijatelji iz Dunaj povabili na 4. obletnico njihovega mladinskega centra, ki se imenuje »SALE FÜR ALLE«, kar bi lahko prevedli kot center za vse (SALE izhaja iz Salesianum, saj je to Salezijanski center). Na to povabilo smo se z veseljem odzvali in se v osemčlanski zasedbi odpravili k njim. Med posadko so ponosno cveteli: Sanel, Leon, Adi, Alisa, Lejla, Tina, Zef in Andrej. V mislih pa smo imeli tudi mlajši del naše skupine, ki so: Amadej, Stiv, Sandi in Ema. Ne pozabimo pa seveda tudi na Čarovnika Luka, ki je zbolel in ni mogel iti z nami. Naši dnevi pa so izgledali nekako takole: Prvi dan smo se ob 15.00 zbrali pri knjižnici, se poslovili od staršev in se odpravili na pot. Pred mejo nas je čakal prvi postanek, da smo se malo odpočili in kupili vinjeto. Ko smo prišli, smo pogledali kje bomo spali in si uredili naš spalni prostor, nato pa šli na trening naših gostiteljev, kjer smo se najprej spoznali s kratko igrico. Nato pa smo mi preizkušali njihove rekvizite, od katerih je nam najbolj ostala v spominu okrogla žoga, na kateri loviš ravnotežje, in seveda monocikli. Naredili smo še kratko evalvacijo dneva in se odpravili spat. Drugi dan (in vse dni naprej) je bilo najtežje vstajanje, potem pa je bilo vse lažje. Sami smo si pripravili zajtrk (mleko, kosmiči, kruh in nutella), nato pa šli malo na svež zrak, saj smo glasilo Skala | junij 2013 | stran 11


skalin mozaik imeli nogometno igrišče ravno pred nosom. Na njem smo preživljali naš prosti čas, ki ga je bilo sicer bolj malo. Kmalu je prišel direktor, ki nas je popeljal skozi njihove prostore. Povedal nam je, da je v stavbi 11 salezijancev, ki skrbijo, da so stvari na pravem mestu, in da v tem centru živi preko 200 študentov. Pokazal nam je, kako izgleda študentska soba, njihova kuhinja, pralnica, žur soba in tudi njihova kapela. Po ogledu smo vadili za predstavo in nato kuhali kosilo. Kosilo so skuhale punce, fantje pa so zunaj brcali žogo. Pripravile so nam makarone s paradižnikom in tuno. Po kosilu pa težko obljubljen monociklističen ogled centra Dunaja. Monocikle smo zaradi varnosti parkirali in jih zaklenili in se skozi center sprehodili. Tam je bila možnost nakupov raznih spominkov in kartic za naše domače in seveda priložnost za ulični nastop, ki je bil bolj za nas kot za to, da bi z njim kaj zaslužili. Bilo je kar mraz in pogreli smo se v Mcdonaldsu, ki je začuda zelo podoben našemu, le da govorijo drugačen jezik =). Na srečo smo imeli dobre vodiče in smo našli pot nazaj do naših monciklov, s katerimi smo se zapeljali nazaj do našega bivališča. Fantje so bili zadolženi za večerjo, ki je bila hitro pripravljena. Jedli smo mlečni gres in kakav. Zabavni večer pa je potekal v pestri družbi z Activityjem na čelu. Smeha je bilo toliko, da smo ga malo ponesli tudi v svoje sanje. Tretji dan smo imeli nove metode zbujanja, ki mladostnikom niso bile preveč všeč, so pa dosegle svoj namen =). Po zajtrku smo spakirali svoje stvari in se preselili v drug prostor. Premaknili smo naš kombi, šli v trgovino in na sprehod do reke. Medtem pa nam je naš dragi prijatelj Antonio skuhal kosilu. Lepo pikantne zrezke z makaroni – še dobro, da je bil na koncu tudi sladoled za poobedek. Ob 15.00 pa se je začelo na igrišču dogajati. Potekale so razne delavnice (od nogometa, do poslikave obraza, učenja žongliranja, zbijanja konzerv, ročnega nogometa, poslikave majic, vožnje z monocikli…). Kmalu po začetku smo se šli pripravit na naš nastop (maskiranje in obleke), ki je bil na sporedu ob 17.30. Nastop nam je zelo dobro uspel, ljudje so ga zelo dobro sprejeli in sodelovali zraven. Tudi direktor je gledal naš nastop in pohvalil našo zgodbo, kar nam je bilo zelo všeč. Po nastopu smo pospravili naše stvari in šli še malo po delavnicah. Začel pa se je tudi program na odru z živo glasbo. Po nastopu pa se je že zvečerilo in čas je bil za ognjeni nastop Cirkusa Giovanni, ki je navdušil vse prisotne. Po koncu nastopa smo lahko preizkusili ognjene rekvizite (seveda smo najprej pomislili na varnost), s katerimi še nismo delali. Bilo je zabavno in vroče in naslednje leto lahko pričakujete že kakšen nastop, ki bo malo bolj vroč. Po tem pa smo se z našo skupino odšli v naše prostore, kjer smo večer zaključili z ovrednotenjem dneva in se

počasi odpravili spat. Četrti dan bi kar spali, vendar nas je čakal razburljiv dan. Pripravili smo si zajtrk in sendviče za na pot, se poslovili od naših dragih prijateljev ter se odpravili proti zabaviščnem parku. Najprej smo se malo razgledali okrog, kaj hitro pa smo se odločili, da gremo najprej preveriti naš pogum v hišo strahov. Vsi smo preživeli in se odpravil naprej na prvi vlakec, ki nas je malo privadil na hitrost. Potrebovali smo malo umiritve in se odpravili na začetek, kjer smo videli nekaj vodnega. Razdelili smo se dve skupini (mlajši in starejši). Na rumeno plavajoči napravi smo se najprej dvignili visoko z dvigalom in se nato po toboganu spuščali navzdol. Vse lepo in prav, dokler se ta naprava ni začela vrteti naokrog, da smo komaj še imeli čas, da smo se prijeli za obroč na sredini. Fantje so bili navdušeni nad vlaki, tako so hitro izkoristili še eno priložnost in šli še na enega v bližini. Počakali smo jih, da smo nadaljevali skupaj. Smo pa izvedeli, da je najbolj drzna naprava v parku »black mamba«, pri kateri nam je zastal dih že samo, ko smo gledali kako se stvar odvija. Najdrznejši pa smo si jo celo upali preizkusiti in potem čakali dušo, da se nam pridruži na realnih tleh. Zelo zanimiv nam je bil tudi labirint z ogledali, pri čemer si moral najti pot ven iz njega. Stvar se sliši dokaj preprosto, dokler nisi v labirintu. Polno ogledal, pot pa je samo ena. Kar nekaj časa smo potrebovali, da smo prišli ven iz njega. Šli smo še na »iron man« in punce na vrtiljak. Skratka bilo je nadvse zabavno in enkratno. Pride pa tudi čas, ko je potrebno iti nazaj proti domu, kar pa je tudi lepo, saj je doma vedno najlepše. Res hvala staršem, da ste nam zaupali mladostnike. Hvala Cirkusu Giovanni in njihovemu mladinskemu centru in kolegiju Skale za vso podporo, da smo stvar lahko izpeljali v tej meri in izvedbi. Andrej Pivk

glasilo Skala | junij 2013 | stran 12


skalin mozaik

Zimski tabor 2013 (Davča) Skupaj v pustolovščino Na megleno zimsko jutro smo se zbrali na Fužinah, malo zaspanih obrazov in polni pričakovanj sedli na avtobus, ki je obljubljal, da nas bo skupaj popeljal v pustolovščino. Tak je bil tudi naslov našega zimskega tabora v Davči. Ko smo zapustili meglo in se dvignili proti smučišču Cerkno, nas je presenetilo sonce in seveda čudovit razgled na hribe in meglo, ki je ostala v dolini. V Davči smo preživeli štiri dni, ki so nam minili ob sankanju, nočnih igrah, pohodih, obisku Davških slapov, različnih delavnicah, zabavnem večeru, praznovanju rojstnega dne in seveda zadnjemu dnevu, ko so nas obiskali straši. Z navdušenjem smo jim pripovedovali, kako smo bili pogumni pri sankanju, vztrajni pri pohodu in delavnicah, spoštljivi do vsakega in timsko sodelovali pri kuhanju, pospravljanju, ter različnih nalogah. To so bile namreč vrednote, ki so nas spremljale skozi našo pustolovščino. Za vsako od teh vrednot pa smo dobili tudi značko, ki je bila priznanje za naš trud. Dnevi so prehitro odbrzeli in nas pregnali nazaj v dolino. Polni vtisov smo se skupaj s starši odpravili proti domu. Vsak pa je sabo vzel spomine, ki so ostali v srcu, pa tudi tiste, ki jih je vpisal v knjigo pustolovščin. Polona Kos

glasilo Skala | junij 2013 | stran 13


ekskluzivno

EVS Življenje 8 mesecev je minilo od mojega prihoda v Slovenijo. Ko sem prišel, nisem znal slovenskega, nisem vedel veliko o delu s otroki in skoraj nisem poznal nikogar. Ampak to je ponavadi za prostovoljce, ki gredo v tujino in delajo to »evropsko prostovoljno službo«. Sčasoma sem spoznal vse v Skali, prostovoljce in druge, ki jih sem srečal. Delovni tim Skale je prijazen sprejel me in sodelavke in sodelavci so pokazali mi ogromno stvari o socialnem delu in delu s otroki. Izobraževanje je komplicirana stroka in še vedno ne mine dan, da si ne bi učil kaj novega o tem. Pomagali so mi strokovno in tudi o Sloveniji so mi veliko povedali in dovolili vpogled v drugo kulturo. Slovenija je deloma zelo podobna južni Nemčiji, deloma zelo povezana s kulturo na Balkanu, ki je skoraj nisem poznal prej. Zato je lažje, da se čutim doma. Po drugi je različna, tako da lahko zbiram izkušnje in vidim kaj drugega. Dvakrat sem bil doma v Nemčiji, prvič je bilo težko priti nazaj. Drugič sem bil v Nemčiji na koncu aprila in

na splošno sem rad prišel spet v Ljubljano. Poznam ljudi, razumem najpomembnejše stvari po slovensko, sem vajen dela v Skali in raziskujem zmeraj novega. Seveda ni vse tako lepo, pogostokrat se spomnim Nemčije in pogrešam prijatelje tam. Tukaj sem včasih sam in moram najti mojo pot. Tudi na delu ni vse šlo kot sem želel in ker nimam toliko izkušnje, nisem vedel, kaj naj delam drugače. Kljub temu vidim to prostovoljstvo pozitivno. Zbiral sem veliko izkušnje in novih vtisov. Ziher (nemška beseda :-) ) bom imel dobiček za celo življenje zaradi dobrih ampak tudi težkih stvari. Zdaj poskušam izkoristiti priložnosti in uživati preostali čas v Sloveniji. Četudi bom študiral v Nemčiji in se ne bi mogel predstavljati, da začnem študirati tu, mislim, da se bom rad vrnil tu in tam. Upam, da mi je Slovenija do konca prostovoljstva kot drugi dom. Philipp G.

glasilo Skala | junij 2013 | stran 14


ekskluzivno

Spominjali smo se n a trenu jlepših tkov na Skali Prostovoljci in zapolseni vam zaupamo lepe trenutke, ki smo jih preživeli na Skali v šolskem letu 2012/2013 DORA DEBELJAK Najlepši spomin na Skalo: Poleg druženja s svojima 'varovancema' mi je najbolj ostalo v spominu druženje ob ponedeljkih zvečer skupaj z drugimi prostovoljci. Brez Skale se tudi ne bi nikoli srečala s Polono D., od katere sem se v letih dela za Skalo naučila res veliko o delu z otroki. Res čudovita predanost. DINO ČERNIVEC Moj najlepši spomin na Skali je, ko so me v prvem tednu moje prakse otroci naučili žonglirati z žogicami. Bilo je zabavno in všeč mi je bilo, da so se tako potrudili. Tudi od mlajših se lahko veliko naučiš. JANJA OMAHEN V začetku šolskega leta sem bila navdušena nad obiskom cirkusa Giovanni z Dunaja. Vesela sem bila, da sem lahko pomagala pri delavnicah. Drug zelo prijeten dogodek mi je bil, ko smo v marcu zopet pripravili prav poseben dan, Dan staršev. Ponosna sem bila na SVA-jevca Urbana, ki mi je ves čas pomagal pri peki mesnih dobrot. Vesela sem tudi vsakega trenutka, ko vidim vesele otroke in mladostnike ter njihove starše. glasilo Skala | junij 2013 | stran 15

TINA RIHTAR Smeh Sandija, Kolegi, ki so me naučili vzgajati s srcem, Akrobacije z monocikli, predvsem z žirafo, Le kako ubraniti gol pred tako močnimi nasprotniki in pri tem ostati cela, Adrenalin, ki je tekel po žilah v zabaviščnem parku na Dunaju. To in še več lepega je, ko pomislim na leto, ki sem ga preživela z vami! Hvala vam!

POLONA KOS Težko je izbrati samo enega izmed vseh spominov, ki so se nabrali v tem času. V srcu bodo ostali trenutki, ki so mi na usta narisali nasmeh, ko je bil trud poplačan, ko so tekle solze smeha, drobna presenečenja, objemi, veselje v mladih očeh…

SANDRA RUŽIČIĆ Najlepši spominček v tem šolskem letu je bilo potepanje po Črni Gori. Štirje čudoviti dnevi preživeti z mladostniki, ki so sodelovali na projektu Film. Bilo je nepozabno.


ekskluzivno REBEKA DUH Moj ''najlepši dogodek'' se je ponavljal vsak ponedeljek, ko sem prišla na prakso in so me otroci v mladinskem centru pozdravljali z velikim veseljem in nasmehom na obrazu.

PHILIPP GREGORC Moj najboljši dogodek pri delu na Skali je bil naš zimski tabor. Odlična skupnost, vzdušje in veliko veselja smo imeli tam.

SONJA JARC Ko sem gledala naše mladostnike kako sodelujejo na delavnicah, mi je zaigralo srce. Ko pa sem ugotovila, da organizacija delavnice poteka skoraj samostojno, ti pa jim samo pokažeš kako bi jo lažje izpeljali, samo sedeš in se smejiš. V takšnih trenutkih se mi zdi, da smo vsi v objemu sonca, ne glede, kakšno vreme je okoli nas. Takšnih dogodkov je bilo letos kar nekaj in vsi so bili izjemni. Zelo bi bila vesela, da bi se imeli vsi radi. Ne potrebujemo sovražnikov, to nam razlaga narava, saj smo vsi lepi in pametni. NIVES ŠVAJGER

RUDI TISEL Ne vem, če bi izpostavljal najljubši dogodek. Dovolj mi je, da vidim, da stvari uspevajo. Da vidim vesele in zadovoljne obraze. Kaj si naj več želim? Tako ne morem imeti in nimam najljubšega dogodka v preteklem letu. Ne morem enega izpostavit in drugega ne, pri obeh pa mi je v srcu dobro delo.

BARBARA VREČAR Težko bi izpostavila le en dogodek, saj jih je letošnje leto prineslo res mnogo. Najlepši trenutki so bili zagotovo tisti, ko smo se skupaj z mladostniki in sodelavci Skale iskreno nasmejali, ko smo drug ob drugem začutili toplino, ko so nam skupaj uspevale velike in tudi majhne stvari… Hvala vsem, ki ste prispevali k temu, da je bilo tudi to leto zame polno veselja, izzivov in novih spoznanj.

Najlepši dogodek v času prakse mi je bila Fešta na Fužinah. Dobra organizacija, sproščeno vzdušje in sončno vreme je poskrbelo, da mi bo Fešta ostala v lepem spominu

ALEKSANDRA VOLK Konec marca sem prišla iz porodniškega dopusta in prevzela Minibus veselja. Koordiniram vzgojno delo na Minibusu veselja, skrbim za tekoče delo na Minibusu veselja in prijetno vzdušje. V pomoč so mi Rudi, Sandra in prostovoljci, ki pripravljajo zanimiv in hkrati poučen vzgojni program, ki temelji na neformalnem izobraževanju. Neformalno izobraževanje poteka skozi delavnice, kvize, velike igre in šport. Poleg tega sem tudi del ekipe Skalini vrstniški animatorji.V teh dveh mesecih sem spoznala kako super se počutim v dinamičnem, vedno energičnem vzdušju in vedno obdana z mladimi in starši. Delo mi je vedno bolj v veselje in izziv. glasilo Skala | junij 2013 | stran 16


ekskluzivno ANJA JOZELJ Moj najlepši spomin je praznovanje za maškare in Novo leto v mladinskem centru Skala.

JAN BARIĆ Najlepši občutek je, ko »tavam« po Fužinah in srečam nekoga od mladih, ki me z nasmehom veselo pozdravi. Čudovito je.

INES ŠVAJGERC Fant bi me opisal z besedami: delovna, prijazna, dobrodušna, velikega srca in dodal tri pikice.

ANDREJ PIVK Na Skali mi je bilo v tem letu res lepo. Z veseljem sem mlade učil bordanja in jih gledal kako se peljejo po fužinskem hribu. V res veliko veselje pa mi je skupina FUSKABO, s katero smo letošnje leto začeli. V lepem spominu pa mi ostajajo tudi skupna druženja, ki smo jih imeli (dan staršev, novoletna zabava, kostanjev piknik). Vesel sem, da sem lahko to leto veslal z vami po reki življenja!

ZEF BERIŠAJ V tem šolskem letu, ki se končuje, so mi najbolj ostali v spominu trenutki, ki sem jih doživel s Skalino kreativno skupino Fuskabo.

ALEN KAVČIČ

glasilo Skala | junij 2013 | stran 17

JERNEJ PAPEŽ


mladi za mlade in starše

Beseda o SVA – Skalinih vrstniških animatorjih Skupina SVA se že od začetka šolskega leta zbira na Kodeljevem in pridno ustvarja, načrtuje, razmišlja… V tem šolskem letu smo pomagali pripraviti Kostanjev piknik, Novoletno zabavo, tržnico Velikanček, zimski tabor, Dan staršev, Fešto na Fužinah… Kdor nas bo obiskal na Kodeljevem, bo lahko opazil tudi veliko sliko na steni, ki smo jo SVA-jevci pred kratkim na-

slikali. Obiskali smo tudi Mladinski center Šiška, v juniju pa se bomo s kolesi odpravili na SVA vikend v Ankaran. Skratka, lotimo se vseh vrst stvari. In za tiste, ki morda še ne veste, kdo so SVA-jevci. To so mladi, ki: • želijo narediti nekaj več in želijo nekaj dati drugim, • želijo razvijati svoje talente in jih koristno uporabiti, • aktivno pomagajo pri pripravi Skalinih dejavnosti, • se trudijo biti zgled za druge in jim priskočiti na pomoč v težavah, • želijo VEČ OD LAJFA. Če se morda tudi ti vidiš med njimi, pocukaj za rokav Barbaro ali Aleksandro. V šolskem letu 2013/2014 se nam lahko pridružiš tudi TI! Pa srečno!

glasilo Skala | junij 2013 | stran 18


mladi za mlade in starše ekskluzivno

Sva na obisku a k š i Š u r t n e c m e k Mladins Tako malo za spremembo smo zavili v Šiško pogledat, kaj počnejo mladi v tamkajšnjem mladinskem centru. Sprejeli sta nas simpatični mladi punci, ki animirata mlade in skupaj z njimi ustvarjata na delavnicah in drugih dnevnih aktivnostih. Predstavili sta nam center, ogledali smo si prostore in slike mladih pri aktivnostih. V prostoru imajo tudi računalnike in ročni no-

gomet. Ne manjka niti mini kuhinja in mini dnevna soba, ki nas je še posebno lepo presenetila. Zanimivo je bilo poslušati, kaj vse počnejo na delavnicah (modelirajo, ustvarjajo nakit, se učijo instrumentov, se eko usmerjajo). Povabili smo jih, da skupaj s Skalaši kdaj zaigrajo nogomet. Upamo na skupno sodelovanje. Zastavili smo jima nekaj vprašanj in že nas je čas priganjal.

Na koncu sta nas presenetili še z čokoladnimi lizikami, mi pa smo jima dali DVD s filmi, ki jih je posnela Skalina filmska ekipa. Nismo mogli takoj domov, še nekaj nas je mikalo. Sladoled, itak. Aleksandra Volk

Zaključek s prostovoljci Vsakega prostovoljca smo veseli, saj je njihov prispevek pri našem delu neprecenljiv, zato ob koncu šolskega leta naredimo zaključek, kjer pogostimo prostovoljce, vsako leto malo drugače. Letos smo načrtovali celodnevni izlet, a smo morali idejo preoblikovati in smo se na ponedeljkov večer, 27. maja, podali na kegljaške proge v park Tivoli. Nekateri smo po daljšem času obnovili znanje kegljanja, nekateri so prvič stali na stezi, glasilo Skala | junij 2013 | stran 19

nekateri pa so keglje zbijali za šalo. Preživeli smo lep športno-družabno obarvan večer in tako vsaj malo nagradili pridno delo naših prostovoljcev. Janja Omahen


mladi za mlade in starše

Zgodba naše pr ostovoljke S Skalo sem se prvič srečala ob koncu študija, ko sem že kot prostovoljka na MIC-u zasledila letak, ki je vabil na uvodno predstavitev in usposabljanje za prostovoljce. S prostovoljstvom sem se prvič srečala že doma, saj so me starši že od malih nog naprej vzgajali v duhu, da so darovi, ki jih vsak človek ima, ne samo njegovi, ampak da smo vsi del družbe in da je prav, da tisti, ki se nam je dano roditi v razmerah, kjer lahko razvijamo svoje talente, svoje znanje in čas predajamo naprej tistim, ki te sreče nimajo. Mama je veliko ur preživljala na enem od zaupnih telefonov za mladostnike, oče pa je kasneje ob upokojitvi začel pomagati več invalidom, ki potrebujejo pomoč. Tudi jaz sem že v srednji šoli priskočila na pomoč nekaj učencem iz svoje nekdanje osnovne šole, ki so potrebovali brezplačne inštrukcije iz angleškega jezika. Zato je bilo skorajda logično, da sem ob nastopu absolventskega staža želela v prostem času, ki sem

ga imela, pomagati s svojim znanjem tujih jezikov tistim mladim, katerih starši si niso mogli plačati inštrukcij, pogosto pa je otrok potreboval le malo pozornosti in nekoga, ki si je vzel čas zanj. Ker že od nekdaj lažje delam s posameznikom, ker mi je pomembno vzpostaviti tudi tesnejši odnos z njim, se mi je zdelo osebno spremljanje naravnost pisano na kožo. Koliko ur sem preživela v knjižnici z J., ki mu starši zaradi službenih obveznosti niso mogli pomagati pri učenju slovenskega in angleškega jezika, pa v Skalini pisarni z A., ki jo je najbolj osrečevalo dejstvo, da si je nekdo vzel uro in pol časa na teden samo zanjo, nato pa jo z našim starim družinskim avtomobilom odpeljal pol kilometra do doma, ona pa me je potem 'nafehtala' še za nekaj bonbonov, ki smo jih vedno imeli v njem (jaz pa sem morala vedno znova kupovati zalogo). Nasmešek na obrazu, ko si storil nekaj tako majhnega, otroku pa tako po-

membnega, mi bo za vedno ostal v spominu. Veselila sem se ponedeljkov, ko smo se srečevali z drugimi prostovoljci, in ločenih sestankov s Polono D., kjer smo se prostovoljci, ki smo se ukvarjali z osebnim spremljanjem, ločeno posvetili vsak svojemu 'varovancu' in skupaj s Polono D. razpravljali o dilemah in morebitnih rešitvah, pri čemer mi je bil najbolj v zadovoljstvo ravno občutek, da je vedno nekdo za mano, da nisem sama, kadar se znajdem v slepi ulici, da se vsi skupaj trudimo za dobrobit teh prisrčnih otrok s Fužin. Po treh letih sem se zaradi službenih obveznosti morala posloviti od osebnega spremljanja, ker sem čutila, da mu ne morem namenjati časa in energije, ki si ju zasluži. Kljub temu pa še vedno z veseljem kdaj ponudim svoje znanje in prej za Polono D., zdaj pa za Janjo O. z veseljem prevedem kakšno besedilo, ki ga potrebuje za svoje delo. Veseli me, da Skala obstaja in da dela toliko dobrega za otroke. Če drugega ne, sem se tudi jaz po njeni zaslugi znebila nekdanjih predsodkov o Fužinah, kar je tudi veliko vredno. Hvala, Skala, ker si! Dora Debeljak

glasilo Skala | junij 2013 | stran 20


mladi za mlade in starše ekskluzivno

Risbe mladostnikov

glasilo Skala | junij 2013 | stran 21


skala študira

a g e ln ia c o s s e r g n o k i Regionaln v zagrebu 2013 V maju sem se skupaj z devetimi kolegi s Fakultete za socialno delo udeležil kongresa socialnega dela v Zagrebu. Kongres je potekal med vikendom od 10. do 12. maja, udeležilo pa se ga je pet držav bivše Jugoslavije: Slovenija, Hrvaška, Bosna in Hercegovina, Srbija in Makedonija. Imeli smo 50 petnajst minutnih predavanj, razdeljenih v 10 sekcij. Te sekcije so bile: vidiki dela s starejšimi ljudmi in osebami s posebnimi potrebami, socialno delo in socialno podjetništvo v skupnosti, izobraževanje socialnih delavcev, človekove pravice in sistemi socialne varnosti, delo z otroki in mladimi, ki imajo vedenjske težave, izobraževanje in zaposlovanje socialnih delavcev, tveganja in delo z zasvojenostjo, družinami in mladimi ter revščina in brezdomstvo. Pri vsaki sekciji je bilo nekaj predavanj profesorjev iz Zagreba, ter nas študentov iz vseh prisotnih držav. Tudi sam sem imel predavanje, in sicer z naslovom Socialno delo z otroki in mladostniki, ki imajo vedenjske težave. Celoten kongres je bil zelo zanimiv in poučen.

Spoznali smo socialno delo v drugih državah in predstavili, kako je s tem v Sloveniji. Videli smo, da obstaja veliko različnih praks v vseh državah in da je tudi veliko podobnosti. Organizacija je bila zelo dobra in organizatorjem gredo same pohvale. Problem je bil le ta, da smo vsi govorili v svojem maternem jeziku: nas Slovencev niso vsi razumeli, Makedoncev pa ni razumel nihče. Sam sem sicer predaval v slovenščini, saj sem imel vse že vnaprej pripravljeno, a sem se kasneje potrudil vse povzeti v angleščini in v tem jeziku je kasneje tudi potekala debata na mojo temo. Tako vnaprej priporočam, da se mednarodni kongresi organizirajo v angleškem jeziku, da se bomo lahko vsi med seboj dobro razumeli. Na kongresu sem spoznal veliko kolegov socialnih delavcev in delavk iz drugih držav, s katerimi smo se družili tudi izven predavanj in sem tako lahko spoznal socialno delo v njihovih državah iz njihove

perspektive, ter pridobil pomembne prijateljske vezi za vnaprejšnje delo. Podobna mednarodna srečanja priporočam vsem mladim, ki so in si želijo biti aktivni in spoznavati svojo ter druge stroke v drugih državah, saj lahko pridobijo pomembne podatke in vezi, ki jih bodo še kdaj pri svojem delu potrebovali. Tudi mi, ki smo prišli skupaj iz Slovenije, smo se med seboj veliko bolj povezali in se bolje spoznali. Naslednje leto nameravamo sami organizirati kongres socialnega dela v Ljubljani in tudi Srbi so nas povabili na kongres v Beograd. Tako bomo lahko skupaj naprej premlevali teorijo in storili tudi nekaj praktičnega socialnega dela in če bo šlo vse po načrtih, bo čedalje več podobnih kongresov in njihovi rezultati bodo čez leta v leto boljši. Mladi lahko skupaj dosežemo velike spremembe na boljše in ustvarimo boljši svet. Dino Černivec

glasilo Skala | junij 2013 | stran 22


za starše

Strokovnjak odgovar

ja

Drago Jerebic je specialist zakonske in družinske terapije. Je vodja Družinskega inštituta Bližina v Celju, svoje znanje pa kot asistent deli tudi na Teološki fakulteti na programu Zakonske in družinske študije. Postavili smo mu nekaj vprašanj v zvezi z družino in vzgojo, saj sta to dve temi, ki pred nas vedno znova postavljata nove izzive. Kje vidite tiste pasti, v katere se družine najpogosteje ujamejo? Kaj lahko naredijo, da se izvijejo iz njih ali pa se jim že takoj izognejo? Past je, če vidimo težave zgolj v »težavnem« članu družine, še posebej, če je to otrok. (Podobno kot moramo pri določanju vremena ali finančne krize upoštevati ogromno faktorjev, ki privedejo do določenega pojava. Imajo pa posamezni faktorji večjo vlogo kot drugi.) Tako imata v družini starša vplivnejšo vlogo kot otroci. S tem ne zanikamo otrokove odgovornosti, vendar vemo, da pri dvanajstih še nisi polno čustveno razsoden, ampak se pogosto predvsem odzivaš na neko vzdušje v okolju, kjer se nahajaš. Druga past je, če se predamo občutkom nemoči in obupa, ker se nam zdi, da se zoper vpliv družbe ne moremo boriti in ne moremo otrok zaščititi pred njenimi vplivi. Glavni vpliv družba in mediji dobijo šele takrat, ko se otrok ne počuti več blizu lastni družini. Tretja past je šibek zakonski oz. starševski odnos. Če tega ni, se bo otrok zelo glasilo Skala | junij 2013 | stran 23

pogosto počutil prestrašenega, negotovega in bo zato iskal varnost v prepovedanih stvareh. Kaj narediti? Povezati se z drugimi starši, se spodbujati, si vzeti čas za otroke in graditi odnos. To je najmočnejša garancija in preventiva na dolgi rok. Pri vzgoji imata največjo vlogo starša, oče in mati. V tem času se veliko govori o odsotnosti vloge očeta v družini. Kakšne posledice ima lahko ta odsotnost za otroke? Če očeta ni, bo v družini manjkalo občutka varnosti, gotovosti, otroci bodo manj gotovi vstopali v svet. Strah jih bo, težje bodo samozavestni, zato bolj plašni ali pa njihova samozavestna lažna, votla, grandiozna, delikventna. Težko bomo našli večjo bolečino, kot je občutek zavrženosti in zapuščenosti. Zanimivo je, da ko se mama samohranilka, ki se je več tednov trudila pripeljati sina na terapijo, poveže z njegovim očetom in prideta oba na družinsko terapijo (zgolj kot starša zaradi sina), potem zelo pogosto pride tudi sin. To moč ima oče. Obenem pa je to posledica preteklih časov. Prej so bili očetje v mnogih primerih fizično odsotni, sedaj pa se ta vzorec ponavlja v obliki čustvene odsotnosti. Zato je treba te očete spodbujati, jih spremljati, za njih pripravljati srečanja, delavnice.

Pri vzgojnem delu se pogosto srečujemo s postavljanjem meja. Nekateri otroci zelo težko sprejmejo postavljene meje, opažamo pa tudi, da je nekaterim staršem in vzgojiteljem težko ali pa neprijetno postavljati meje, zato tega raje ne naredijo. Kako se spopasti s tem? Otrok težje sprejme meje, če jih starši prepozno začnejo postavljati. Naj jih začnejo postavljati že kar takoj, ko je otrok še čisto majhen, naj ga navajajo na red, na strukturo. Pri dveh letih je otroku zanimivo marsikaj, kar mu bo pri šestih ali sedmih že nadležno, ampak če mu takrat že samoumevno, da se to pač tako dela, bo s tem lažje nadaljeval. Tudi drevesa, jablane, ne začnemo obrezovati šele, ko je drevo staro deset let. Takrat boš takemu drevesu težko oblikoval krošnjo. Podobno je pri otrocih. Že takoj rabijo stabilnost, bližino (kot kol pri drevesu) in takoj rabijo »oblikovanje«. Ali se vam zdi, da otroke dovolj in primerno »opremimo« za samostojno življenje? Ali dovolj truda in pozornosti vložimo v razvoj zrele osebnosti? Odvisno od družine do družine. Verjamem, da v mnogih družinah otroci dobijo zelo dobro popotnico za življenje. Se ja pa potrebno ob tem vprašati, kaj pomeni primerna »opremljenost«. Gre za to, da otroku nudimo predvidljivo, stabilno okolje, kjer ga starši spremljajo,


za starše se redno odzivajo na njegove pobude, mu pomagajo pri soočenju z življenjskimi izzivi, ga spodbujajo in nikoli (za predolgo) ne obupajo.

Kakšen nasvet bi položili na srce vsem tistim, ki se srečujejo z vzgojo? Odnos s starši je edini brezpogojni in naravni odnos v življenju,

(vsi ostali bodo dogovorjeni ). Zato otrok z ničemer ne more izgubiti starševske ljubezni. In zato bodo starši vedno znova delali prvi korak do otroka.

Intervju z Emilo Vuja nović, mamico Leona, Lejle in Stiva »Vaša družina je na skali zelo razpoznavna. Vsi vaši trije otroci aktivno sodelujejo na naših vzgojnih dejavnosti. Tudi vi nam radi proskočite na pomoč pri organizaciji prireditev ter drugih izrednih dogodkov. Kdaj in kako ste izvedeli za skalo?« »Za Skalo sem izvedela prvi dan, ko je začel Minibus veselja začel prihajati na Fužine, tega je že kar štiri leta.«

»Kaj vam je na Skali najbolj všeč?« »Dobro se mi zdi, da so skalini programi narejeni tako, da mlade motivirajo za različne dejavnosti in mlade odvrnejo od pretirane uporabe računalnika. Dobri se mi zdijo tabori in izleti. Zelo mi je všeč, ker se v dejavnosti vključuje tudi starše in se organizira skupne izlete. V zelo lepem spominu mi je ostalo,

ko ste povabili na jahanje tudi starše. Trenutno pa smo najbolj aktivni pri kreativni skupini FUSKABO.«

»Kaj je za vas največja vrednota Skalinih dejavnosti?« »Res mi je všeč, ker je Skala povezala med seboj nas, starše. Dnevno ob kavici, pri Minibusu veselja in ob različnih drugih dogodkih. Med seboj smo se povezali tudi starši, ki se prej nismo poznali in se sedaj skupaj družimo tudi v prostem času, izven Skalinih dejavnosti. Velika prednost Skalinih dejavnosti je ta, da naši otroci spoznavajo na Skali različne spretnosti in pridobivajo znanja celostno. Na primer, ko se učijo kuhanja, ni samo to, da pojejo hrano, ampak sami gredo v trgovino po sestavine, skuhajo, pomijejo, se naučijo vsega, kar spada zraven.«

»Vaši otroci so zelo aktivni na več področjih. Ali je to lahko ovira pri šolskem uspehu - učenju?« »Sploh ne, je le dodatna motivacija. Tako jim lažje postavim pogoj, da je šola na prvem mestu in če so ocene v šoli dobre, lahko sodelujejo pri ostalih aktivnostih. To jih spodbuja k boljši organiziranosti in zrelosti.«

»Ali si želite kaj še posebej sporočiti našim bralcem?« »Vse starše bi povabila, da otroke pripeljejo na Skalo, kjer potekajo različne dejavnosti za mlade, da niso prepuščeni ulici. Še posebej pa sem zadovoljna, ker se v program lahko vključimo tudi starši in prispevamo svoje ideje. Pohvalila bi organiziranost, saj sem zadovoljna, da se vedno lahko vse dogovorimo.« Z g. Emilo se je pogovarjala Janja Omahen. glasilo Skala | junij 2013 | stran 24


za staršedejavnosti izredne

Tržnica Velikanček Sonce in dobra volja sta pregnala mraz, ko smo se 11. decembra odpravili na tržnico Velikanček, kjer smo sodelovali skupaj z drugimi aktivnimi skupinami v Četrtni skupnosti Moste. Na stojnici smo predstavljali svoje izdelke, ki smo jih v decembru pridno izdelovali. Od voščilnic, angelčkov, do okraskov za jelko, etuijev za telefon, magnetov in še kaj bi se našlo. Mimoidoči so imeli priložnost videti in kupiti naše izdelke. Skuhali smo tudi topel čaj, ki je pogrel marsikatere premražene roke in glede na veliko število obiskovalcev je kar hitro pošel. Ob stojnici je bil parkiran tudi Minibus veselja, v katerem se je nekaj časa skrivala žonglerska skupina z imenom Fuskabo. Kasneje so nastopili na odru tržnice in tako popestrili bogat program, ki so ga pripravili organizatorji. Na koncu je vse otroke obiskal Dedek Mraz in jih razveselil s sladkarijami, toplimi rokavicami in igračami. Sonce je zašlo, mraz je pritisnil, čaja je zmanjkovalo, zato smo se poslovili v upanju, da se naslednje leto spet snidemo. Polona Kos

Novoletna zabava V prazničnem decembru, natančneje 20. decembra, so se mladi, ki obiskujejo naše dejavnosti, predstavili staršem in ostalim udeležencem s skečem, glasbenimi in plesnimi točkami ter ostalimi veščinami. Največja atrakcija pa je bil premierni nastop Skaline glasilo Skala | junij 2013 | stran 25


izredne dejavnosti

kreativne skupine FUSKABO, ki nas je očarala s svojim domiselnim in sporočilnim nastopom. Letos si je za naše otroke ponovno vzel čas eden izmed treh dobrih

in se družili ob prigrizku in toplih napitkih. Najbolj razgreti so tudi zaplesali. Poslovili smo se z obilico lepih želja in pričakovanji, kaj nam bo prineslo novo leto.

mož, ki hodijo okrog in nosijo darila. Ta dobri mož, ki nas je obiskal, je bil Božiček. Zaradi njegovih daril so otroci odšli domov polnih rok. Ob koncu nastopov smo poklepetali

Janja Omahen

v e š r a t Dan s Najlepši dan v tednu, na sončen petek popoldan, 22. marca 2013, smo se zbrali na Fužinah pri Minibusu veselja. Namen srečanja je bila prireditev Dan staršev, kjer so se otroci predstavili staršem in ostalim udeležencem s kulturnimi nastopi. Povod za to praznovanje nam je vsako leto bližajoči se Materinski dan, ki se praznuje 25. marca. Popoldne smo začeli aktivno. Starši in otroci so v dvojicah tekmovali po različnih otočkih in se pri tem potegovali za delčke mozaika. S skupnimi močmi so tekmovalci sestavili hišo, ki predstavlja simbol družine. Nadaljevali smo s kulturnim programom, kjer so se predstavili: skupina FUSKABO z žonglerskimi veščinami in ostalimi spretnostmi, SVA – Skalini vrstniški animatorji s prisrčnim skečem, čarodej Luka K. s svojimi triki, Alisa S. in Lejla V. s pevsko točko, Lidija K. z igranjem na violino s pesmijo

Oda radosti ter s pevsko točko. Za ta dan so mladostniki za starše izdelali darila in jih ob koncu programa obdarovali. Ves čas pa je lepo dišalo po pečenju, saj je kuharska ekipa poskrbela, da smo si na koncu lahko napolnili želodčke z dobrotami iz žara. Starši pa so poskrbeli za sladice, ki so bile zelo raznolike in okusne. Vreme nam je bilo več kot naklonjeno. Udeleženci smo napolnili prostor s pozitivno energijo, kar se lahko vidi po zadovoljnih obrazih udeležencev. V mraku smo nekoliko utrujeni, a zadovoljni zaključili veselo popoldne. Hvala vsem za sodelovanje in čas, ki smo ga lepo preživeli skupaj. Janja Omahen

glasilo Skala | junij 2013 | stran 26


izredne dejavnosti

Čistilna akcija odraz aktivnih državljanov Letos smo se 16. aprila popoldan priključili čistilni akciji ČS Moste v okviru akcije »Za lepšo Ljubljano« 2013 na dveh lokacijah in sicer tam, kjer je Skala na Fužinah v večini časa prisotna s svojimi vzgojnimi dejavnostmi: okolica knjižnice Fužine in igrišča in zelenice pri Minibusu veselja ter park pred gradom Fužine. Akcije se je udeležilo veliko otrok in staršev. Zopet smo do-

kazali, da smo aktivni državljani, saj nam ni vseeno v kakšne okolju živimo. Prispevali smo k čistejši Ljubljani in čistejšemu okolju, kjer živimo in ustvarjamo. V veliko veselje pa nam bo, ko bodo ljudje bolj osveščeni in prispevali k čistejšemu okolju s tem, da odpadkov ne bodo metali na tla.

glasilo skala Skala | november junij 2013 2010 | stran| 27 stran 27

Janja Omahen

V torek 16. aprila smo imeli čistilno akcijo. Sodelovali so Selma, Zuhradina, Lidija, Luka K, Dejan, Eldin, Semir, Jernej, Polona, Barbara. Čistili smo okolico knjižnice Nove Fužine, Zdravstvenega doma. Napolnili smo tri vreče smeti. Odnesli smo jih na balinišče. Tam smo dobili kekse in vodo. Za nagrado je bila roža. Luka Popović


izredne dejavnosti

Fešta na Fužinah V soboto, 18. maja, je potekala že 11. Fešta na Fužinah, ki jo prireja organizacija Skala – mladinska ulična vzgoja. Letošnje leto jo je zaznamovala tema aktivnega državljanstva. V ta namen je potekal tudi fotografski natečaj z naslovom »Aktiven za boljši svet«, v katerem so sodelovali mladostniki z naših programov. V lepem sončnem popoldnevu je prireditev obiskalo lepo število ljudi: športniki so odigrali nogometni turnir v treh kategorijah (otroci, mladina, odrasli), vsi ostali obiskovalci pa so se lahko ustavili ob zanimivih delavnicah, ki so jih pripravili Ambasadorji nasmeha, Zavod Emma, Združenje Sezam, PGD Bizovik, Srednja zdravstvena šola Ljubljana ter Društvo Umanotera, za otroke pa je bilo še posebej poskrbljeno v Skalinem otroškem kotičku in ob Minibusu veselja. Prireditev je obiskal tudi ljubljanski župan Zoran Janković. Fešto smo zaključili v večernih urah s kulturno-družabnim programom, v katerem so nastopili Šola za nastopanje Bast, Skalina skupina ulične kreativnosti Fuskabo ter Emran in Hodža s pevskimi točkami. Fešta je bila torej ponovno kraj prijetnega druženja in aktivnega udejstvovanja na različnih področjih. Upam, da bo tako tudi naslednje leto, ko se ponovno srečamo! Ob tem pa še iskrena zahvala vsem prostovoljcem (mladostnikom, staršem in drugim), nastopajočim in vsem, ki so tako ali drugače pripomogli, da je letošnja Fešta uspela. Barbara Vrečar

glasilo Skala | junij 2013 | stran 28


izredne dejavnosti

Festival prostovoljstva Vsako leto se pridružimo Slovenski Filantropiji pri osrednjem dogodku Festivala prostovoljstva - tržnici v Ljubljani. Letos je prostovoljska tržnica potekala na Kongresnem trgu, in sicer 23. maja. Naši prostovoljci so se predstavili s praktično-kreativno delavnico, ugankami ter spominom. Mimoidoči so za sodelovanje prejeli sladke nagrade. Čeprav nas je nekoliko zeblo, smo se greli s pozitivno energijo. Janja Omahen

Moščanski dan sosedov 2013 Na povabilo ČŠ Moste se z veseljem odzovemo in se vsako leto udeležimo Moščanskega dneva sosedov, kjer skupaj z ostalimi prebivalci Most in okolice ustvarimo prijetno, družabno popoldne s poudarkom na medsebojnemu povezovanju in krepitvi medsebojnega razumevanja. Za udeležence prireditve smo pripravili ustvarjalno delavnico – izdelavo zapestnic iz filca pred Minibusom veselja ter mini turnir v hokeju in malem nogometu, kar je bil namen povezovanja in predstavitve našega dela. Kreativna skupina FUSKABO pa je izvajala delavnice žonglerskih veščin. Udeležence so razveselili tudi z dvajset minutnim nastopom. Janja Omahen

glasilo Skala | junij 2013 | stran 29


izredne dejavnosti

e k i n č o m o p Nagrada za h a n i ž u F a n Fešte Za vse tiste, ki so pomagali na letošnji 11. Fešti, smo pripravili nekaj, kar je vse razveselilo in je bila hkrati tudi zahvala za ves trud in pomoč. Za starše, SVA-jevce, mlade in prostovoljce, ki ste nam kakorkoli pomagali pri načrtovanju in izvedbi naše prireditve. Sprva smo nameravali obiskati živalski vrt v Horjulu - Vrzdenec in nato iti v Rakov Škocjan, kjer bi imeli piknik. Žal nam je prvotne načrte prekrižalo vreme. Odločili smo

se za bowling v BTC-ju v Areni. Nekaj pod streho. Ob 15.30 smo se zbrali pred knjižnico Fužine in šli bowlingu naproti. Jupi, zbralo se nas je veliko, rezervirane smo imeli štiri steze in podiranje kegljev se je začelo. Užitek. Nekateri so bili na bowlingu prvič in šlo jim je odlično. Lepo smo se imeli; sproščeno, zabavno, prijetno druženje s smehom, dobro voljo in metanjem krogle.

Ob 17h smo pa le dočakali pizze. Vau, osem velikih družinskih in pijača. Še dobro, da se nismo najedli na začetku, saj bi keglji še vsi stali. J Zdrav tekmovalni duh v sproščenem vzdušju, kako lepo. Hvala vam še enkrat in se vidimo znova naslednje leto na 12. Fešti! Aleksandra Volk

glasilo Skala | junij 2013 | stran 30


Zad ovo lj n lj u dje i

dotik

Oziram se v leto, ki ga končujemo. Z zadovoljstvom. Kako ne bi bil zadovoljen, ko pa se je toliko vsega zgodilo. Naj naštevam? Ni potrebe. Že tu, v tem glasilu je marsikaj zapisanega. Veliko je tudi fotografij, ki povedo veliko, včasih tudi več kot napisano. Če samo pomislim na ta ali oni prispevek, ki ga najdemo preko medijev, arhiviranega, ne le na svetovnem spletu, pač pa tudi v našem spominu, prijetne besede, spregovorjene med nami... Kaj naj k vsemu temu še dodam? Najbrž ne veliko ali skoraj nič. Zakaj bi? Morda pa vseeno ... Ob takšnem razmišljanju se spomnim besed moje mame. Modrost je v njenih ustih, življenjska izkušnja govori marsikaj. Ne čudim se, kako to, da moji številni nečaki tako radi prihajajo prav k njej na obisk. In to tako pogosto. K babici, seveda. Po njihovem pripovedovanju vem, da se z babico pač morajo pogovoriti, jo vprašati za nasvet, ji potarnati, ji zaupati... Kot otrok se spomnim zgodbe, ki mi je za vedno ostala v spominu. Povedala mi jo je ob priložnosti, ob družinskem praznovanju, ko smo se zbrali skoraj vsi, čez trideset nas je bilo. Najbrž je med nami brati in sestrami zaslutila tudi obrekovanje, kakšno slabo besedo o drugem, zato je kar govorilo iz nje... »Ko sem bila jaz otrok, nas je bilo na vasi veliko otrok. Mladostniki, bi danes rekli. Šestnajst, sedemnajst let, tudi kakšen starejši. Se pravi, na samostojno življenje smo se pripravljali. Pa saj veš, odraščajoče punce, kako rade govorimo. O vsem. Predvsem tisto, kar ni potrebno. Obrekujemo, seveda, govorimo raje slabo kot dobro o drugih. Hudo glasilo Skala | junij 2013 | stran 31

je, ker slabe besede o drugem ne popraviš nikoli več. Lahko se trudiš, pa je vse zaman. Mama mi je dala dober nasvet v zvezi s tem, koliko škode narediš s tem, ko slabo govoriš o drugem vse naokrog. Rečeno mi je bilo, da naj grem v zvonik naše cerkve, vzamem s seboj vzglavnik (tedaj so bili napolnjeni še s perjem), ga odprem, stresem iz njega perje in se vrnem domov. To sem naredila. Da bi videli, kako je veter nosil to suho in lahko perje. Res čudovit prizor. Ko sem se vrnila domov, sem mami vse povedala, vsa zadovoljna, da sem nalogo izpolnila. - In kaj sedaj? - Pojdi nazaj in poberi vse perje in ga spet prinesi nazaj domov. - Pa to je nemogoče, saj ga je veter raznosil povsod!? - Res je, veter ga je raznosil povsod. Kot tvoje besede, tiste slabe o drugih, obrekovanje, kot pravimo, tudi teh besed ni mogoče vrniti. Slab ugled prav tako težko popravimo.«

Modrost moje babice! Najbrž ni edina babica, ki bi kaj takšnega svetovala. Tudi moja želja bi bila, da smo pozorni na besede. Pravimo, da beseda lahko tudi zareže. Prav globoko. Hkrati pa ravno besede razveseljujejo, nas spravljajo v smeh, nam obujajo spomin na lepe dogodke... Naj bo tega slednjega več kot prvega. Ko se bomo vračali z dopustov, s počitnic, radi pripovedujmo. Verjamem, da si imamo veliko lepega za povedat! Rudi Tisel


bilo je in bo

Bilo Je… 6. december, 2012 Obisk sv. Miklavža 11. december, 2012 Tržnica Velikanček na Fužinah 20. december, 2012 Novoletna zabava 25. do 28. februar, 2013 Zimski počitniški program Davča 22. marec, 2013 Dan staršev 18. maj, 2013 Fešta na Fužinah 22. – 25. maj, 2013 FUSKABO na Dunaju 27. maj, 2013 Zaključni piknik zaposleni in prostovoljci 31. maj, 2013 Nagradni izlet pomočnikov Fešte na Fužinah 21. junij, 2013

Zaključna prireditev ob zaključku šolskega leta

21. junij, 2013

Izlet za vse mladostnike Skalinih dejavnosti in njihove starše

Bo… 26. junija do 5. julija, 2013 ulični poletni počitniški program 8. do 11. julij 2013 Poletni tabor 19. – 21. avgust, 2013

Ovrednotenje starega in načrtovanje novega šolskega leta

19. avgust, 2013

Začetek dejavnosti na Fužinah: Stik na ulici in Minibus veselja

glasilo Skala | junij 2013 | stran 32


dobrotniki

Hvala Finančno nas podpirajo: Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve MIZKŠ, Urad RS za mladino Zavod Movit na mladina Mestna občina Ljubljana: OPVI – odsek za predšolsko vzgojo in izobraževanje Urad za preprečevanje zasvojenosti Dobrotniki in sponzorji: Pekarna Grosuplje, Mercator d.d., Papirnica Vevče d.d., Salve d.o.o., Valkarton, Slovenska Karitas, Optika Krhlikar, Založba Julia Doria, Slasčičarna Polje, Frizerski studio DI, BTC d.d., Svet Metraže-Bema trade d.o.o., Redoljub d.o.o., Paloma d.o.o., Socialna akademija, Big Bang, Snovtex, DZS, Založba Mladinska knjiga, Protect GL, Četrtna skupnost Moste, Društvo Mladinski ceh, E-študentski servis, Frizerski salon Koderček, Frizerski salon Mravlja, Frizerski salon Rosana, Frizerski salon Sabina, Frizerski salon Verbić, Frizerski salon Extreme, Intersport Slovenija, Kolo trgovina in storitve Matjaž Traven s.p., Mesnica Vid Marinček s.p, Okrepčevalnica Azzuro, SMC Celje, SMC Veržej, Trgovina Dolar, TS media, KD življenje, Župnija Kodeljevo, Radio Aktual, Čarodej Toni, Ivan Jarc s.p., Conrad Electronic d.o.o., Tondac d.o.o., in Svečarstvo Jurkovič, Franck d.o.o, KK Olimpija, Florentina, Jata Emona, Vulkanizerstvo Godnjavec, Vulkanizerstvo Špan, Muller, DC Plavutka in Star Time d.o.o, Paron d.o.o., Mitol d.d., Henkel, Klub 300, Kmetija Košir, Založba Rokus Klett, Art Present d.o.o., Pošta Slovenije, Nikon, Cchellenic (Coca Cola), Eta Natureta, Birox d.o.o, Oriflame, Debitel, Portal d.o.o., Floorballshop, Gostilna Krpan, BSK Golovec in Športni center FIT-FIT. . Zahvaljujemo se vsem dobrotnikom, ki nas s svojimi darovi podpirajo mesečno, trimesečno ali enkrat letno. Ker nimamo svojih prostorov, nam drugi odstopi svoje: MKL - Knjižnica Fužine nam dovoli, da v njihovih prostorih poteka program Mladinskega centra Skala. Za posamezne projekte iščemo sponzorje, ki nas podpirajo z materialom, storitvami pa tudi v denarju. Iskreno smo jim hvaležni. Vsak najmanjši znesek marsikdaj omogoča, da lahko socialno šibkejšim udeležencem nudimo subvencionirano ali brezplačno udeležbo. Če se želite vpisati med podpornike ali dobrotnike, vas bomo veseli. O našem delu vas bomo redno obveščali, več pa si lahko preberete na spletni strani: skala.donbosko. si. Prepričali se boste, da ravnamo racionalno, smiselno in preudarno. Svoj dar lahko nakažete na TRR: SI56 0205 8005 1334 379. Hvala tudi vsem sodelavcem, animatorjem, prostovoljcem in praktikantom, ki mladim podarjajo svoj čas. Hvala salezijanski družbi, ki Skala, Ob Ljubljanici 36, 1000 Ljubljana nam zagotavlja redno delovanje, nas podpira in nam izkazuje zaupanje v naše delo. glasilo Skala | junij 2013 | stran 33


podpornikifotoreporta탑a in dobrotniki

glasilo Skala | junij 2013 | stran 34


fotoreporta탑a

glasilo Skala | junij 2013 | stran 35


Zavod Salesianum, OE Skala Ob Ljubljanici 36 1000 Ljubljana

www.donbosko.si/skala

Skala glasilo junij 2013  
Skala glasilo junij 2013  
Advertisement